RIBIŒ 3 GLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA

LETO 2012LETNIK LXXI

ISSN 035045773

Pomladno jutro (foto: J. Borišek)

RIBIČ 3/20122

DOGODKI

Organizator: Gin-Clear Ltd, Nova Zelandija v sodelo-vanju s spletnim portalom Muharjenje v Sloveniji.

Naslov: Nicholas Reygaert (NZ) (info@gin-clear.com) in Luka Hojnik (SLO) (luka@flyfish-slovenia.com)

Rise – Muharski filmski festival 2012, najveœji festival muharskega filma na svetu, 16. marca 2012 ponovno prihaja v Slovenijo! V prejønjih petih letih je festival postal prvovrsten dogodek na koledarju muharjev v veœ kot devetih dræavah na dveh celinah.

Festival bo evropsko obœinstvo razvajal v posebni izdaji, gostoval pa bo v trinajstih dræavah: Franciji, Nemœiji, Øvici, Avstriji, Øvedski, Finski, Norveøki, Islandiji, Danski, Nizozemski, Sloveniji, Hrvaøki, Œeøki in Poljski.

V svojem øestem festivalskem letu bomo s pred-vajanimi vrhunskimi filmskimi izdelki œastili raz-noliki svet muharjenja, ki muharje povezuje skozi øtevilne dogodivøœine in izkuønje ter sploøno javnost seznanja z novo dinamiko te œudovite aktivnosti v naravi. Festival je enkratna priloænost za muharske navduøence in tiste, ki jim je narava blizu, da svojo strast delijo s svojimi kolegi z obiskom tega edinstve-nega dogodka.

V sklopu festivala bodo premierno na ogled vrhunski filmski izdelki svetovno priznanih film-skih ekip. Obœinstvo bo deleæno izjemnih posnetkov

najlepøih voda Francije, Nove Zelandije, Aljaske, ZDA in Slovenije. Vsi filmi so posneti v visoki loœljivosti.

Osrednji del festivala bo najnovejøi izdelek novo-zelandske ekipe Gin Clear Media z naslovom Hatch, v katerem je predstavljenih nekaj predelov sveta z najintenzivnejøim rojenjem æuæelk, ki ga spremljajo œudovita muharska doæivetja, sanje vsakega muharja. Ekipa je neverjetne prizore plesa æuæelk nad vodno gladino posnela na izjemnih kraøkih rekah v Angliji in Sloveniji, kjer so posebno zanimivi prizori postrvi, ki prestrezajo mravlje, ki padajo z mostov, novoze-landskih postrvi, ki se mastijo z ogromnimi økræati, ter oceanske prehranjevalne mrzlice, ki jo povzroœajo jate krila. Film prikazuje œudovite kotiœke naøega planeta, skrite muharske zaklade in muharje kot zaøœitnike ter skrbnike voda.

Raziskovanje narave skozi muharjenje je nekaj œudovitega, ki vsakogar, ki se poda v svet te aktivno-sti, pribliæa naravnim procesom in na tak naœin tudi bolje razume njihove zakonitosti. Naravo tako spo-znavamo, uæivamo v njej, se uœimo in jo varujemo. Razumevanje te zaveze naravi je bistvo muharjenja in filmski festival RISE jo æeli s svojim programom vzpodbuditi in øiriti.

Vljudno vabljeni, da postanete del nepozabne izkuønje!

RIBIŒGLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA

ISSN 0350-4573UDK 632

IzdajaRibiška zveza Slovenije,1001 Ljubljana, p.p. 2974.

Izhaja vsak prvi teden v mesecu, razen številk 1-2 in 7-8, ki so združene.

Uredništvo in uprava: Tržaška cesta 134,

1000 Ljubljana.Telefon:

uredništvo:(01) 256 12 97

tajništvo:(01) 256 12 94

041 738 849telefaks:

(01) 256 12 95www.ribiska-zveza.si

NASLOVI ELEKTRONSKE POŠTE RIBIŠKE ZVEZE SLOVENIJE:

Ribiška zveza Slovenijeinfo.rzs@ribiska-zveza.si

sekretar RZSsekretar.rzs@ribiska-zveza.si

tajništvo RZStajnistvo.rzs@ribiska-zveza.si

računovodstvo RZSracunovodstvo.rzs@ribiska-zveza.si

uredništvo glasila Ribičglasiloribic.rzs@ribiska-zveza.si

Poštne predale elektronske pošte (PPEP) imajo vse ZRD, RD ter predsedniki RD in ključni

funkcionarji ZRD in RZS. Aktiviranje PPEP ključnih funkcionarjev je odvisno od njihove privolitve (in tudi možnosti), zato informacijo o aktivnih

PPEP dobite v tajništvu RZS.

Transakcijski račun: 02010-0017838266

ČASOPISNI SVET GLASILA RIBIČ:

Odgovorni urednik: Igor Holy

Predsednik časopisnega sveta: dr. Tomo Korošec

Člani: dr. Romana Erhatič Širnik,

dr. Jože Ocvirk, Dejan Pehar,dr. AleŠ Snoj, dr. Marjan Toš,

dr. Božidar Voljč

Lektoriranje: Marjetka Šivic

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila obračunava davek na dodano

vrednost po 8,5-odstotni stopnji.

Naklada: 12.500 izvodov

Priprava za tisk in tisk: Tiskarna Schwarz

DOGODKIRise – Muharski filmski festival 2012 38

AKTUALNO Kako do celovitejše rešitve problematike velikega kormoranaDr. Miroslav Æaberl 40Boj evropskih ribičev proti nepremišljeni gradnji hidroelektrarnMiroslav Roøker 40

NAŠIH 130 LETStalnica prizadevanj ribiške organizacije – boj za čiste vodeMag. Romana Erhatiœ Øirnik 42

OHRANIMO NARAVO PCB – senca smrtiAnton Komat 43

Vodni orešek – okras ali nadloga?Mateja Germ, Urøka Kuhar, Alenka Gaberøœik 46Očistimo Slovenijo 48Izberite si najuspešnejši dan za ribolov 48

RIBIŠTVO Zajedavske bolezni rib (2. del)Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med. 49

DELO RIBIŠKE ORGANIZACIJE Delo z mladimi ribiči v letu 2011Anton Kosi 51

REPORTAŽEReka San – zanimiva izkušnjaDr. Joæe Ocvirk 54

JUBILEJI Zgodba velikega zanesenjaštvaIztok Grlj 56

SVETOVNA PRVENSTVA Dogodek mnogih priložnostiih 58Priprave so v polnem tekuMojca Pikelj 59

SREČANJAFunkcionarji ZRD Maribor tekmovaliDrago Ornik 60

MUHARSKI KOTIČEKVzpenjač »organza«Nadica in Igor Stancev 60

SPOZNAJMO RIBEIz slane vode v sladkoMag. Andrej Janc 62

NASVETIKako bomo muharili na začetku sezone (1. del)Vladimir Mikec - Miki 63LizikeMag. Andrej Janc 65

RIBIŠKA PRIPOVEDKaj č´mo – tako je življenjeTone Økrbec 67

OBVESTILAVabilo RD Bistrica, Ilirska Bistrica 69Preklici 69

V SPOMINDjordji Ajtovski 69

RIBIČI KUHAJOSlani fileti zelenik in še kajIgor Holy 70

KAPITALNI ULOVI 71

33/2012 RIBIČ

Obvestilo dopisnikom RibičaProsimo vse dopisnike, ki svoje prispevke piøete na osebnih raœunalnikih, da jih, œe je le mogoœe, poøiljate po e-poøti glasiloribic.rzs@ribiska-zveza.si, originalni izpis prispevka pa z obiœajno poøto na naslov uredniøtva. Na isti naslov lahko poøljete tudi disketo s prispevkom in priloæenim izpisom.

Prispevke za glasilo Ribič je treba poslati uredništvu trideset (30) dni pred izidom, nujna obvestila pa dvajset (20) dni pred izidom.Poslanih prispevkov ne vraœamo, razen na avtorjevo æeljo. Izvirnike hranimo 15 dni od objave v glasilu. Po sklepu predsedstva RZS z dne 18. oktobra 2003 ne honoriramo:- pisem bralcev,- kapitalnih ulovov,- obvestil,- poroœil o delu strokovnih delovnih teles RZS.

Nenaročene prispevke bomo objavljali skladno z razpoložljivim prostorom in njihovo aktualnostjo. Da bi se izognili neobjavam, občasnim dopisnikom svetujemo predhoden posvet z odgovornim ured-nikom, da bi zagotovili tematsko »pokritost« vsebine Ribiča, skladno z uredniško politiko.

Uredništvo

Vsebina

Doslej je RZS poskuøala z vsakoletnim predlogom za

izdajo dovoljenja za poseg v populacijo kormoranov v okoljih, kjer naj bi le-ti najbolj ogroæali ribji (beri: lipanski) æivelj. Ker se ribiœi zavedamo, da kormorani ne ogroæajo zgolj salmonidnih vrst rib, smo dosegli, da je letoønje dovoljenje ARSO zajelo tudi druge ogroæene vrste in rajo-ne. Ni bilo prviœ, da je DOPPS kot stranski udeleæenec vlo-æilo pritoæbo na izdano do-voljenje, kar je zadræalo iz-vajanje njegove vsebine. Do dokonœne (sodne) odloœitve pa bodo kormorani, ki so zimo preæiveli mirno in jeøœe, odleteli v druge kraje.

Zaradi takønega nevzdræ-nega stanja razmiøljamo o moænosti celovitejøega reøe-vanja tega, za nas ribiœe pe-reœega vpraøanja. Po vzoru podobne problematike, ki so jo imeli lovci z odstrelom zavarovanega volka, bomo predlagali, naj pristojno mi-nistrstvo sproæi postopke za spremembo in sprejem ust-reznih podzakonskih aktov, ki bodo celovito, dokonœno in brez moænosti pravnih ma-hinacij uredili to podroœje.

Za takøno reøitev bi bilo treba:

– spremeniti Uredbo o za-varovanih æivalskih vrstah,

– sprejeti podzakonski pred-pis – Pravilnik o kormoranih ter

– dopolniti Navodilo o po- vrnitvi økode.

Prav s tem namenom se je delegacija RZS 10. februarja

2012 sestala s predstojnico Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribiøtvo ter njeni-mi strokovnimi sodelavci na takratnem Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano. Sogovorniki smo bili soglasni, da bi bila takøna normativna ureditev nujno potrebna in ustrezna, le pri rokih izvedbe nismo bili enot- ni. Medtem ko ribiœi zago-varjamo staliøœe, da bi bilo treba navedene akte sprejeti œim prej, najpozneje pa do naslednje kormoranske inva-zije, pa uradniki ministrstva zagotavljajo, da za spremem-be potrebujejo veœ œasa.

Na omenjenem sestanku smo se tudi dogovorili, na kakøen naœin bodo obravna-vane naøe pripombe pri pri-pravi Programa upravljanja rib v celinskih vodah RS, o œemer je Peter Solar podrob-neje pisal v prejønji øtevilki Ribiœa.

In za konec: nisem sicer prepriœan, da dogovor æe po- meni trajno reøitev pereœega kormoranskega problema. Do-segli pa smo vsaj celovitejøi in enovitejøi pristop, ko je tudi dræava (beri: pristojno mini-strstvo in zavod za ribiøtvo) povedala, da je na istem bregu kot ribiœi. Kajti sicer nam ribiœem ostane zgolj zahteva za zniæanje konces-nin ali v primeru zavrnitve takøne zahteve toæba zoper dræavo, ker ne poskrbi, da bi kot koncesionarji lahko ustrez-no gospodarili z zaupanimi vodami in ribjim æivljem.

Dr. Miroslav Æaberl

Seveda pa resnica ni tako absolutno pozitivna in eno-

znaœna, kot se zdi na prvi pogled, saj tako imenova-na zelena energija ni vedno zelena – Evropska ribiøka aliansa (EAA) jo imenuje celo rdeœa (krvava) energi-ja. Ob natanœnejøi analizi stanja se pokaæe vrsta nega-tivnih posledic, o katerih je javnost malo ali celo ni niœ obveøœena. Mnogo se govori o negativnih vplivih na oko-lje ob rekah, ki so vidni æe na prvi pogled. Tako je npr. znano, da je bilo v fazi iz- gradnje megaprojekta na reki Jangce potopljenih veœ deset vasi ob reki, veœ tisoœ prebi-valcev pa se je poslediœno moralo preseliti v na hitro zgrajena brezosebna blokov-ska naselja.

Manj pa je znanega o ne-gativnih vplivih na æivelj v tako zagrajenih rekah. Pri-marni vpliv izkoriøœanja vod- nih virov za izgradnjo HE je prekinitev selitvenih poti rib. To je bistveni dejavnik, saj se æivljenjski prostor zelo zmanjøa, poleg tega pa ribe ne morejo veœ doseœi obiœajnih drstiøœ. Dodatna nevarnost so turbine, ki lah-ko ribe ob prehodu pobije-jo ali nevarno poøkodujejo. Znatni so tudi vplivi na di-namiko pretoka in strukturo reœnega dna.

Zaradi naøtetih razlogov se v ribiøkih zvezah v Ev- ropi vedno bolj krepi giba-nje proti nepremiøljeni iz-gradnji hidroelektrarn. Æe pred veœ kot petimi leti je

EAA sprejela resolucijo o økodljivih vplivih gradnje HE na ribji æivelj. S to reso-lucijo je seznanila evropske vlade in pri naœrtovanju HE, gradnji in odpravljanju posledic starih grehov zah-tevala upoøtevanje doloœil Evropske vodne direktive. RZS si je zelo prizadevala, da bi zagotovila izgradnjo HE Boøtanj z ustrezno ribjo stezo, vendar pri tem ni bila uspeøna. Bila pa je uspeøna pri gradnji HE Blanca, saj je to ena redkih, œe ne celo edina HE z delujoœo ribjo stezo v Sloveniji.

V evropskem prostoru sta

AKTUALNO

40 RIBIČ 3/2012

Kako do celovitejše rešitve problematike velikega kormoranaKar nekaj tiskarskega črnila je bilo prelitega, napisanih je bilo precej ostrih besed, veliko je bilo izrečenega, pa tudi (ne)narejenega na temo konflikta med ribojedimi pticami in ogroženimi vrstami rib ter posledično posegi v populacijo velikega kormorana. Na eni strani so prizadevanja nas ribičev, da bi zaščitili v upravljanje zaupan ribji živelj, na drugi strani opazovalci ptic, ki domala brezkompromisno ščitijo – po njihovem mnenju – ogroženo ptičjo vrsto.

Boj evropskih ribič ev proti nepremišljeni grad nji hidroelektrarnV zadnjih letih je vedno bolj aktualno preteče pomanjkanje energentov. Kot enega od izhodov iz te zagate strokovnjaki ponujajo večjo uporabo električne energije, saj jo je mogoče preprosto pridobivati. Zdi se, da je vodnih virov na pretek in da so poleg tega še slabo izkoriščeni. Strokovnjaki vidijo rešitev v pospešeni izgradnji hidroelektrarn (HE) najrazličnejših velikosti – od majhnih na potokih do megaprojektov, npr. na reki Jangce na Kitajskem.

Delujoča ribja steza na HE Blanca je re-zultat skupnih prizadevanj, k čemur je veliko prispevala tudi RZS. (Foto: arhiv RD Sevnica)

Na sodbo, ki jo je krajevno sodiøœe izreklo æe lani, se je pritoæilo podjetje, ki je æelelo graditi HE, pa tudi øportne ribiøke organizacije. Slednje so se pritoæile predvsem zato, ker v sodbi niso bile v zadostni meri upoøteva-ne bistvene toœke Evropske vodne direktive ter øtudija Beneluxa o selivskih ribjih vrstah iz leta 2009.

S sodbo iz zaœetka februar- ja letos je vrhovno sodiøœe zadræalo prejønjo sodbo so- diøœa v Maastrichtu in razve-ljavilo koncesijo, ki jo je mi-nistrstvo za vodotoke izdalo za izgradnjo HE. Vrhovno sodiøœe se je strinjalo z ugo-tovitvijo sodiøœa v Maastrich- tu, da je ribja smrtnost zara-di dveh æe obstojeœih HE na

reki Meuse æe tako preveli-ka. Zato ni veœ prostora in moænosti øe za tretjo HE. V svoji sodbi je upoøtevalo do-datne argumente.

Tako je sodiøœe pritrdilo utemeljevanju ribiøkih orga-nizacij, da bi moralo minis-trstvo v veœji meri upoøtevati poroœilo o okoljskih vplivih v delu glede ogromne økode,

ki jo HE povzroœajo ribjim populacijam v primerjavi s (relativ-no malo) proizvedeno obnovljivo energijo. Vrhovno sodiøœe je kot oteæujoœe ugoto-vilo tudi, da sploh ni bila upoøtevana ne- davna raziskava o za- kasnjeni smrtnosti lo-sosovih mladic in sre-brne jegulje.

Vendar pa je vr- hovno sodiøœe upoø-tevalo dodatni argu- ment, da ministrstvo ni pravilno upoøteva-lo Evropske vodne di- rektive. Øe posebno ni bilo v zadostni meri preverjeno dej-stvo, do katere mere bi se poslabøala ka- kovost vode reke Meu-

se (glede ribje populaci-je in ekologije), da le-ta poslediœno ne bi veœ ohra-nila kakovostnega razreda, v katerega je razvrøœena se-daj.

Œeprav vrhovno sodiøœe v svoji sodbi ni upoøtevalo øtudije Beneluxa o selivskih ribjih vrstah, pa je konœna odloœitev sodiøœa velik us-peh in pomeni, da voda ni prosta za vse vrste posegov in ni izvzeta iz zakonodaje! Ta odloœitev bo zagotovo vplivala tudi na prizadeva-nja v drugih dræavah proti nepremiøljeni zagraditvi vo-dotokov in izgradnji HE.

Zagotovo si jo bodo na-tanœno ogledali tudi pri de- lovni skupnosti ribiøkih zvez alpskih dræav (ARGEFA), ki

je æe leta 2010 sprejela reso-lucijo, s katero se zavzema za:

• ustavitev  novogradnje MHE v alpskem prostoru,

• ohranitev  zadnjih  neo-krnjenih vodotokov,

• posodobitev in stopnje-vanje uœinkovitosti obstoje-œih HE,

• izpolnjevanje ekoloøkih zahtev za pridobitev obrato-valnih dovoljenj, npr. grad-nja ribjih stez, izpolnjevanje ekoloøkih okvirnih pogojev iz naravovarstvenih predpi-sov, Nature 2000 itn.,

• vzpostavitev  gorvodne in dolvodne prehodnosti za selivske ribje vrste.

Odloœitve sodiøœa bodo vesele tudi œlanice EAA. Na predlog RZS, ki ga je pripra-vil dr. Miha Janc, je EAA av-gusta 2011 sprejela staliøœe do MHE na alpskih rekah. Objavili smo ga v Ribiœu, 4/2011 (str. 76, 77). Tokrat ponovno navajamo glavne razloge nasprotovanja grad-nji novih MHE:

EAA nasprotuje gradnji novih MHE na vodotokih, ker:

• MHE poøkodujejo vod-ne ekosisteme, posebno œe delujejo tako, kot delujejo sedaj – velika veœina brez delujoœih ribjih prehodov za pot navzgor, brez siste-mov za odvraœanje rib od turbin za pot navzdol, ne upoøtevajo minimalnega (ekoloøkega) pretoka, pov-zroœajo nihanje vodne gla-dine,

• MHE  so  subvencioni- rane in razmeroma neuœin-kovite,

• ko bodo lastniki/uprav-ljavci sœasoma upoøtevali ekoloøke zahteve, bodo MHE postale øe bolj ekonomsko neuœinkovite,

• MHE  razmeroma malo  prispevajo v nacionalno pro- izvodnjo energije, œe upoø-tevamo ekoloøko økodo, ki jo naredijo,

• poskusi  zmanjøanja  iz-pustov CO2 ne smejo biti na raœun poslednjih vodotokov, ki jih niso prizadeli doseda-nji antropogeni posegi.

Vsekakor bo pospeøena gradnja HE glede na naœrte o gradnji verige HE na spod-

nji Savi in na Muri vroœa tema tudi v Sloveniji. Øe zla-sti pa je lani javno mnenje v Sloveniji razburkala namera prejønje vlade, da reki Soœi z zakonom ukine status na-ravne vrednote in tako do-voli naœrtovanje energetskih objektov tudi na delu od iz-vira do izliva Idrijce v Soœo pri Mostu na Soœi. K umiku zakona so poleg RZS (Ribiœ, 9/2011, str. 223) æe pozva-le øtevilne organizacije in zavodi, pridruæile pa so se tudi vse pomembne evrop-ske naravovarstvene organi-zacije. Trenutno je priprava zakona zaustavljena, vendar velja poœakati na konœno odloœitev.

Glede na to, da so nizo-zemski ribiœi tako kot slo-venski œlani EAA, gre za del skupnega boja. Prav zato je opisana odloœitev nizozem-skega vrhovnega sodiøœa iz- jemno pomembna zmaga za evropsko ribiøtvo, øe poseb-no, œe vemo, da podobna toæba poteka tudi v Nemœiji. Glede na to je RZS slovenski vladi æe leta 2004 poslala staliøœe do pregrad na vodo-tokih, v katerem je zahteva-la, da je treba:

• pri  naœrtovanju  novih objektov, ki imajo v svojem sestavu vodne pregrade, do-sledno upoøtevati pozitiv-no zakonodajo in okvirno vodno direktivo,

• popraviti in omiliti sta-re napake.

Œeprav je staliøœe jasno, pa rezultatov praktiœno ni. Roki, ki jih doloœa Evrop-ska vodna direktiva doloœa glede odprave starih nedo-slednosti pri vzpostavljanju ugodnega stanja vodá, se poœasi iztekajo (2015). Na posvetu na temo Æivljenje vodi je RZS od vlade javno zahtevala, da takoj seznani javnost, kako Slovenija iz-polnjuje doloœila Evropske vodne direktive.

Œe odziva in rezultatov ne bo, bo po zgledu nizo-zemskih in nemøkih kolegov morala ravnati tudi RZS, œe bodo prizadete RD – upra-vljavke to ocenile kot po-trebno.

Miroslav Roøker

413/2012 RIBIČ

Boj evropskih ribič ev proti nepremišljeni grad nji hidroelektrarn

pred nedavnim prvi odme-ven uspeh dosegli Nizozem-ska zveza øportnih ribiœev in Ribiøki klub Meuse v toæbi proti ministru za vodoto-ke (Ministrstvo za okolje in infrastrukturo) glede dovo-ljenja, ki ga je ministrstvo iz-dalo za izgradnjo HE na reki Meuse pri kraju Borgharen (Maastricht).

Zahteve so bile upoøtevane v ribiøki za-konodaji. Tudi ob razpravi o sprejemu

deæelnega ribiøkega (ribarskega) zako-na konec 80. let 19. stoletja v kranjskem deæelnem zboru so posamezni poslanci poudarjali izreden pomen zakona, po mnenju drugih pa naj bi ta œezmerno varoval ribiøke pravice v økodo drugih porabnikov vode. Posebej je bila izpos-tavljena bojazen, da bodo z ribiøkim zakonom oøkodovani obrtniki in indus-trija. Staliøœe, da se »ribarstvo«, ki je sicer pomembno za narodno gospodarstvo, mora vendarle umakniti obrtniji in industriji, so zavrnili. 47. œlen zakona je doloœal, da je imetnik ribiøke pravice ali okrajni ribarski odbor v primeru odvajanja økodljivih in strupenih snovi v vodo lahko zahteval, da se takøno ravnanje opusti.

Pozitivno naravnane zakonodaje v praksi niso upoøtevali. Zoper onesnaæe-valce so se redno pritoæevali v Ribarskem druøtvu za Kranjsko, praviloma brez uspeha. Tudi po uveljavitvi ribiøkega (ribarskega) zakona leta 1890 ni bilo niœ bolje. Na pereœo problematiko je ponov-no opozoril Franke v dodatku k øtudiji o razdelitvi voda na ribiøke revirje. Po njegovem mnenju so bili ribiœi v primerih hujøih onesnaæenj najveœkrat nemoœni. Uspeh toæb ob poginih rib je bil niœen ali pa neznaten. V takønih primerih je vedno zmagala industrija. Zato lepih besed in æelja o »dvigu ribiøtva«, za kar so se zav-zemale oblasti, po njegovem ni bilo jemati resno.

In s kakønimi teæavami so se sreœevali ob koncu 19. stoletja? Za ponazoritev nam sluæijo razmere v Savi konec 80. let 19. stoletja. Kot navaja Franke, so bile zaradi industrije prizadete ribe v Savi od Jese-nic do Kranja z odpadki in odplakami iz æelezarne v Jesenicah. V letih 1883–1887 so v Savi pod Javornikom do Radovljice vsaj trikrat na leto, vedno ob sobotah po-poldan, videvali stotine omamljenih rib. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil na kazen piœlih 10 goldinarjev obsojen tovarnar sukna iz Zapuæ.

Iz rudnika æivega srebra pod Sv. Ano (pod ljubeljskim prehodom) so odlaga-li neægano apno na levi breg majhnega, strmega potoka Potoœnica. Po neurju leta 1883, ko je voda odplavila veœjo koliœino apna v vodo, so poginile ribe v potoku Moøenik in Træiøki Bistrici vse do Save. Moøenik je ostal brez rib, Træiøka Bistri-

ca si je œez œas v zgornjem delu nekoli-ko opomogla. Lastnik rudnika je takrat plaœal le stroøke komisije za ogled økode. Neægano apno so odlagali naprej in ob vsakem veœjem deæevju so veœji ali manjøi odkruøki sveæega apna zaøli v potok.

Revir Tacen je povsem uniœila papirni-ca Goriœane. Enkrat ali dvakrat na mesec so iz papirnice spustili belilo (klorovo

radi premogovih usedlin je bilo dno reke povsem brez æivljenja. V Hrastniku je monotonost œrnine obœasno prekinil potok Boben, v katerega so odvajali od-plake iz kemiœne tovarne. Voda iz potoka je obœasno »blestela« v rumeni, drugiœ v rdeœi barvi.

Ob Mediji je delovalo pribliæno deset apnenic. V njih so dnevno œistili ognjiøœa, odpadke, ki so vsebovali tudi apno, pa odlagali ob vodi ali preprosto odvrgli v vodo. Œe so v peœi ostali nezadostno ægani kamni, so jih takoj odvrgli v vodo. Neizkoriøœeno surovino je bilo treba hitro odstraniti, saj je podjetje morebitno økodo delavcem odtegovalo pri plaœi.

Ribji æivelj v Sopoti so uniœevale od-plake iz papirnice v Radeœah. Tudi tam so vsak drugi dan izpuøœali belilo in tako uniœevali ribe vse do Save.

Omenili smo le nekatere primere. Raz-vijajoœa se industrija je med ribjim æivljem terjala vedno nove ærtve. Pritoæbe ribiœev so postajale vse glasnejøe. O problemu onesnaæenja voda je tako razpravljal tudi deæelni zbor na svoji 4. seji 15. marca 1892. Takrat je poslanec Povøe opozoril na velik pomen ribiøtva za narodno gospodarstvo in pomanjkanje ælahtnih vrst rib v kranj-skih vodah. Vzrok za slabo zastopanost rib naj bi bilo tudi onesnaæenje voda. Pred- lagal je resolucijo, ki naj bi prispevala, da tovarne ne bi veœ odvajale strupenih od-plak v vode ali jih prej nevtralizirale, da ne bi bile veœ nevarne ribam. Deæelni zbor je resolucijo sprejel.

Iz poroœila deæelnega odbora sledi, da je leta 1893 c. kr. deæelna vlada z dopisom okrajnim glavarstvom izdala ukaz, naj najstroæje izvrøujejo doloœila ribiøkega za-kona glede onesnaæenj voda in jih zaprosil za mnenje glede smiselnosti izdaje dodat-nih predpisov za industrijska podjetja na postavi zakona o vodni pravici. Sledila je odloœitev c. kr. poljedelskega ministrstva na Dunaju, da dodatni predpisi niso po-trebni, in sicer z argumentom, da morajo politiœne oblasti po obstojeœem zakonu ukrepati ob vsaki neupraviœeni rabi voda, za katero je bilo potrebno dovoljenje obla-sti. O tem staliøœu je deæelna vlada obve-stila deæelni odbor s pristavkom, naj okraj-nim glavarstvom izdajo primerne ukaze, ki bodo zagotavljali, da se izvrøujejo doloœila zakona o vodni pravici na naœin, da se pri-merno upoøtevajo tudi koristi ribiøtva.

Dr. Romana Erhatiœ Øirnik

NAŠIH 130 LET

42 RIBIČ 3/2012

Stalnica prizadevanj ribiške organizacije – boj za čiste vode

Ribiška organizacija se vse od začetka svojega obstoja srečuje s problemom onesnaženja vodá. Na perečo problematiko je ob pripravi izvršilnih predpisov k deželnemu zakonu za dvig ribištva v kranjskih vodah v 80. letih 19. stoletja med prvimi opozoril Rajmund Kastelic, prvi predsednik Ribarskega društva za Kranjsko. Zahteval je, da se v izvršilne predpise vnesejo določbe zoper

onesnaževalce, problem onesnaženja pa naj se rešuje tudi z drugimi predpisi.

apno), zaradi œesar so poginjale ribe v Sori in Savi. Po dolgoletnih prizadeva-njih je ribiœem uspelo izposlovati, da je tovarna plaœala manjøo denarno kazen in obljubila primernejøo ureditev odteka-nja belila. Vendar je papirnica hitro naøla boljøo reøitev: zakupila je navedeni revir in se tako izognila teæav z ribiœi. Po na-vedbah enega od njih naj bi bilo vodstvo tovarne naklonjeno ribiøtvu, økode na ribah pa naj bi bile najveœkrat posledica malomarnosti delavcev v papirnici.

Med veœjimi onesnaæevalci je bila tudi papirnica v Vevœah. Leta 1884 so zaradi izpusta velikih koliœin belila iz papirni-ce poginile ribe v Ljubljanici in Savi. S posredovanjem predsednika Ribarskega druøtva naj bi v papirnici odpravili po-manjkljivosti. Vendar so pod papirnico øe vedno opaæali mrtve ribe. Staliøœe je bilo, da najbræ ni krivo vodstvo papirnice, ampak delavci.

Najveœjo økodo so trpele ribe in s tem ribiøtvo v Savi od Zagorja do Radeœ. Na tamkajønjem delu Save sta po Franke-tu vladala brezupna praznina in prava ribiøka puøœava. V Zagorju se je v Savo izlivala Medija – gosta blatna in kot œrnilo œrna voda, kar je bilo posledica izpira-nja premoga, ki so ga izpirali tudi v Tr- bovljah in Hrastniku. Zato je bilo do Ra-deœ dno reke prevleœeno s œrnkasto skor-jo, sledi premoga so bile do viøine enega metra opazne tudi na bregovih reke. Za-

»Deæelnemu odboru se naroœa, da poprosi visoko c. kr. deæelno vlado, da bi svojim organom zaukazati izvoli-la, strogo paziti na to, da tovarne ne izpuøœajo v reke tekoœin, katere ostrupi-jo vode ter s tem pomore ribji zarod.«

(Resolucija, sprejeta na seji kranjskega deæelnega zbora

v Ljubljani, 15. marca 1892)

OHRANIMO NARAVO

Leta 1983 so popolnoma nakljuœno v usedlinah odkrili veœ kot 100-krat

veœje koncentracije PCB, kot je do-pustno. Raziskave so pokazale, da je strup v vseh organizmih, ki naselju-jejo doloœen prostor, in lokalno pri-delani hrani. Odkrito je bilo najveœje onesnaæenje slovenskega ozemlja in eno najveœjih v svetu. PCB so v naravi nerazgradljivi, zato se kot sence smrti øirijo skozi ekosistem. To so poleg diok- sinov najhujøi strupi, kar jih pozna znanost. PCB povzroœajo motnje me-tabolizma, motnje imunskega sistema, so teratogeni (povzroœajo razvojne ne-pravilnosti), mutageni in kancerogeni ter eni najhujøih hormonskih motilcev. Postavlja se torej izjemno pomembno vpraøanje: Kakøno je stanje danes?

Kje vse najdemo strup?Snovna bilanca PCB v tovarni konden-zatorjev v Semiœu od leta 1962 do januar- ja 1985, torej od zaœetka proizvodnje do prepovedi uporabe PCB, je nasled-nja: 3.443,2 ton PCB je bilo vgrajenih v kondenzatorje, ostanka (tehnoloøkega odpadka) je bilo 246,1 tone. Od 246,1 tone ostanka PCB je bilo do leta 1985 neporabljenega in odprodanega 6,2 tone, 169,9 tone so poslali na uniœenje v Francijo, 70 ton pa je bilo skupaj emi-sij in odloæenih odpadkov. Na samem odlagaliøœu tovarne kondenzatorjev se je znaølo 43 ton PCB. Razlika med 70 tonami in 43 tonami je 27 ton, in to je koliœina, ki je izpuhtela v zrak med samim tehnoloøkim procesom v to-varni. Øe malce matematike: œe so v betonski sarkofag uspeli zaliti 30 ton odpadnega PCB, se je torej v podtalnici znaølo 13 ton.

Mimogrede: betonski sarkofag, v katerega je zalitih okrog 30 ton PCB (v 6.000 m3 onesnaæene zemljine), je bil kljub zagotovilom slabo zgrajen, saj se na njem pojavljajo razpoke. Torej iz njega kaplja in curlja PCB! Tega se sicer ne vidi, kar je svojevrstno pri-krivanje. Enako kot je bila razglasitev Krajinskega parka Lahinja prevara, ki naj prikrije tragiœno dejstvo, da gre za enega izmed najbolj s PCB onesnaæenih obmoœij v svetu. V Krajinskem parku Lahinja sicer lahko zremo podobe pre-

lepe narave, toda skoznje kroæi dih smrti – PCB!

Nesreœno snovno bilanco PCB-ja naj povzamem z dvema ugotovitvama:

• 13 ton strupa se je izpralo in izce-dilo v kraøko podzemlje vodnega za-ledja reke Krupe;

• 27  ton  PCB-ja  je  prek  zraœnega transporta onesnaæilo prst in biotop.

Zaledje kraøkega vodonosnika pa je øe vedno velika neznanka, saj bore malo vemo o vodni dinamiki podzem-nih tokov in z njimi povezanem giba-nju strupov skozi prehranske splete ekosistema. Dokaz je primerjava analiz, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto v letih: 1992, 2005 in 2010. Priœakovali bi, da se bodo kon-centracije strupa zniæevale, tako kot pri mleku, toda povpreœna vrednost sorod-nih spojin (izomer) PCB v kurjih jajcih je bila 4,5-krat viøja v letu 2005 kot pa v letu 1992. Leta 2010 so koncentraci-je PCB nenadoma poskoœile v kurjem mesu. Zakaj tako? Znanost øe ne pozna odgovora!

Kaj kažejo analize?PCB ni en sam strup, ampak je to skupina 209 razliœnih sorodnih spojin (izomer), ki jih delimo v dve podsku-pini glede na njihove toksikoloøke last-nosti. Prva skupina obsega dvanajst izomer, ki kaæejo podobne lastnosti kot dioksini, zato jih imenujemo diok-sinom podobni PCB. Preostali PCB ne kaæejo dioksinom podobne strupenosti in imajo drugaœen toksikoloøki profil. Ker imamo opravka s øiroko paleto spojin, ki se spreminjajo v strupenosti, so znanstveniki razvili koncept merila strupenosti – ekvivalent strupenosti. Doloœen je tudi t. i. »prag za ukrepa-nje« (PZU), torej mejna vrednost, pri kateri je ogroæeno œlovekovo zdravje in so nujno potrebni ukrepi za zavarova-nje zdravja ljudi.

Leta 2011 je Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto objavil analizo pod naslovom Posledice vpliva PCB na okolje v Beli krajini z oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi uæivanja doma pri-delanih æivil (jajca, mleko, perutnina) in rib iz reke Krupe glede na vsebnost

433/2012 RIBIČ

OB SVETOVNEm DNEVu VODA

PCB – senca smrtiZgodba o Krupi

Bela krajina ima kot območje plitvega Krasa velike težave pri oskrbi s pitno vodo. Edini pomembnejši vir je bila reka Krupa z vodozbirnim območjem okrog 170 km2, ki pa so jo zaradi skrajno malomarnega ravnanja odgovornih v tovarni kondenzatorjev

Iskra Semič zastrupili s polikloriranimi bifenili (PCB).

Izvir Krupe (foto: S. Bajuk)

OHRANIMO NARAVO

PCB. Kaj so pravzaprav raziskovalci odkrili?

1. Kurja jajcaIzmerjene vrednosti vsebnosti diok-

sinom podobnih PCB so na odvzem-nem mestu Anzlova gora v vseh letnih œasih tudi do 18-krat! presegale vred-nosti »praga za ukrepanje«. Preseæene vrednosti izstopajo tudi v posameznih letnih œasih v vaseh Praprot, Krupa in Podreber. V vasi Oskorøœica vred-nosti »praga za ukrepanje« niso bile preseæene. Izmerjena srednja vrednost PCB je bila veœ kot trikrat veœja od vrednosti »praga za ukrepanje«.

2. Kravje mlekoIzmerjene vrednosti vsebnosti diok-

sinom podobnih PCB v mleku v od-vzetih vzorcih skorajda ne presegajo »praga za ukrepanje«. Le v vzorcu mleka iz Semiœa je dvakrat viøja.

3. Kokoøje meso V polovici vzorcev izmerjene vred-

nosti presegajo vrednosti »praga za ukrepanje«. Najviøje vrednosti so iz-merili v vaseh Anzlova gora, Krupa in Praprot, kjer so presegale vrednost »praga« tudi do 54-krat!!! Srednja iz-merjena vrednost je bila skoraj 7-krat veœja od vrednosti »praga za ukrepa-nje«.

4. Ribe iz rek Krupe in LahinjeIzmerjene vrednosti dioksinom po-

dobnih PCB v ribah, izraæene v ekvi-valentih strupenosti, so v vseh vzorcih alarmantne. Vrednosti so daleœ nad vrednostjo »praga za ukrepanje« in ga presegajo zelo razliœno, odvisno od sta-rosti, vrste ribe in odvzemnega mesta. V Lahinji je vrednost »praga za ukrepa-nje« preseæena 154-krat in veœ, v Krupi pa od 113-krat do kar neverjetnih 1.674-krat!!! Toliko strupa je bilo najde-nega v 4- do 5-letni potoœni postrvi, ki so jo ulovlili pod jezom na izviru.

Raziskovalca Zavoda za zdravstve-no varstvo Novo mesto sta se po oprav-ljenih meritvah lotila ocene izpostav-ljenosti z oceno tveganja. Za izhodiøœe je bila »vrednost dovoljenega teden-skega vnosa« (TWI), ki je doloœena na podlagi NOEL (vrednosti, pri kateri øe ni nezaæelenih uœinkov za zdravje), LOAEL (najniæje vrednosti, pri kateri se kaæejo nezaæeleni uœinki za zdravje) in dejavnikov negotovosti.

Izraœun za odrasle (70 kg telesne teæe) je pokazal, da pri tedenskem vnosu koøarice domaœe hrane (4 jajca, 1,4 litra mleka in 0,5 kg kokoøi) prej-mejo 2,3-kratno vrednost dovoljenega tedenskega vnosa strupov.

Pri zauæitju 100 g ribe iz reke Kru-pe dobi oseba kar 499-kratni prese- æek dovoljenega tedenskega vnosa!!! Pri zauæitju 100 g ribe iz Lahinje pa je ta prekoraœen 59-krat.

Pri otrocih (20 kg telesne teæe) ko-øarica domaœe hrane prinese 5,7-krat veœ PCB, kot je dovoljeni tedenski vnos. Pri zauæitju 100 g ribe iz Krupe pa je dovoljena koncentracija strupov preseæena kar 1.745-krat!!! 100 g ribe iz Lahinje za 205-krat presega øe dovolje-ni tedenski vnos.

Rezultati meritev glede na obseg onesnaæenja s PCB niti niso tako pre- senetljivi, kot so presenetljiva spoz-nanja, ki jih raziskovalca navajata v zakljuœku svojega dela:

• v razliœnih letnih œasih se vredno-sti toksiœnih ekvivalentov v naøtetih analiziranih æivilih celo na isti kmetiji razlikujejo 3- do 54-krat!!!

• nepojasnjeno  je  nenadno  poveœa-nje koncentracij PCB v jajcih leta 2005 in v kurjem mesu leta 2010.

Pri ribah sta raziskovalca naletela na veœje teæave zaradi nestandardizi-ranega vzorœenja rib v celotnem opa-zovanem obdobju (vrste rib, njihova

starost in teæa, mesto in œas odvzema) in nestandardiziranega nabora merje-nih izomer PCB v celotnem opazova-nem obdobju. Kljub takim teæavam sta ocenila, da se je obremenjenost rib iz Krupe od leta 1989 do 2010 zmanjøa-la za 2,5-krat, povpreœna koncentracija vsote izbranih izomer PCB pa za pri-bliæno 10-krat.

Toliko o ribah, sedaj pa se preselimo na œloveka.

Kar se dogaja ribam, se dogaja ljudemNa prostovoljcih so v obdobju od leta 2008 do 2010 opravili biomonitoring* biomarkerjev** obremenjenosti s PCB v materinem mleku in krvnem seru- mu. Primerjava vsote izomer PCB v materinem mleku med obmoœjem Se-miœa, urbanim obmoœjem Ljubljane in podeæelskim obmoœjem Koœevja je pokazala, da je materino mleko æensk z obmoœja Semiœa 2,2-krat bolj obreme-njeno s strupi kot Ljubljana in 9,2-krat bolj kot podeæelje Koœevske.

Pri ostankih PCB v krvnem serumu pa so strupi naøli le v krvi prostovolj-cev z obmoœja Semiœa. Rezultati kaæejo na izrazito obremenjenost prebivalstva s strupi v krvi. Dokaz, da PCB nenehno vstopa v œloveøka telesa.

Iz navedenih rezultatov meritev je logiœno vsaj dvoje:

• æivila, pridelana v vaseh ob Krupi, niso primerna za prehrano;

• ribe  iz Krupe  in Lahinje nizvod-no od naselja Gradac so zastruplje-ne.

Raziskovalca pozivata, da je treba raziskave nadaljevati z analiziranjem prisotnosti vseh izomer PCB v æivilih, ribah pa tudi pri biomarkerjih œloveka. Ob koncu øtudije sledi izjemno pomemb- no navodilo, ki ga navajam dobesed-no: Izdelati predlog programa kliniœnih raziskav, ki bi jih izvedli na prizadetem obmoœju z namenom ugotavljanja zdravst-venih posledic izpostavljenosti PCB.

Pronicljivost citiranega nasveta bomo spoznali ob pregledu zakljuœnega po-roœila, ki ga je opravila skupina razis-kovalcev Onkoloøkega inøtituta v Lju-bljani.

Kaj so ugotovili onkologi?Onkoloøki inøtitut Ljubljana oz. njego-va raziskovalna skupina za epidemio-logijo in register raka je v juniju 2011 izdal zakljuœno poroœilo z naslovom Geografska analiza incidencev raka v Beli krajini in okolici, v kateri so ugotavlja-li morebitni preseæek incidence (po-javnosti) raka zaradi izpostavljenosti PCB. Izhodiøœe zakljuœnega poroœila je bila æe omenjena raziskava Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki je bila izdelana istega leta. V njej je bila celotna Bela krajina razdeljena na del, ki je (bil) najbolj onesnaæen, na mejno

OHRANIMO NARAVO

44 RIBIČ 3/2012

Lahinja. Po čarobni pokrajini veje dih smrti. (Foto: S. Bajuk)

onesnaæen del ter na neonesnaæen del. Tej delitvi je sledila tudi raziskoval-na skupina Onkoloøkega inøtituta, ki je bila opravljena za 46-letno obdobje od leta 1962 do 2007 za vse vrste raka skupaj, za posamezne najpogostejøe lokacije vrste raka ter za vse vrste, ka-terih nastanek je lahko povezan z iz- postavljenostjo PCB. Zaradi slednjega so poleg najpogostejøih vrst raka anali-zirali øe jetrnega raka, raka æolœnika in æolœevodov, raka trebuøne slinavke in ne-Hodgkingove limfome.

Naj naøtejem nekaj njihovih ugoto-vitev:

• prebivalci  v  JV  regiji  imajo v pri-merjavi s celotno Slovenijo v zadnjih 25 letih znaœilno veœje tveganje raka danke in pljuœnega raka,

• moøka  populacija  v  JV  regiji  v  zadnjih 25 letih zboleva znaœilno po-gosteje za jetrnim rakom,

• æenska populacija z obmoœij, ones- naæenih s PCB, ima 4,3-krat poveœano tveganje za raka æolœnika in æolœe-vodov.

Dokaj konzervativno tolmaœenje ugo-tavlja, da je pri jetrnem raku moøkih povezava s PCB malo verjetna, kajti vkljuœiti bi bilo treba øe kancerogeni potencial alkoholne ciroze. Pri æen-skah z onesnaæenih obmoœij pa naj bi preseæek zbolelih za rakom æolœnika in æolœevodov æe dosegel vrh. Kakor koli æe, raziskava je bila opravljena dokaj

hitro in povrøno, obravnavala je le ozko skupino verjetnih zdravstvenih tveganj in øe te le iz nekaj vidikov. Raziskovalci niso upoøtevali celotnega spektra stru-penosti PCB, niti dejstva, da ima PCB izjemno øiroko delovanje in take so tudi posledice.

Kako naprej?Tisto, kar manjka pri celotni grozljivki s PBC, je æe navedeni odliœen predlog Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto: Izdelati program kliniœnih razis-kav, ki bi jih izvedli na prizadetem obmoœju z namenom ugotavljanja zdravstvenih po-sledic izpostavljenosti PCB. Priœakoval bi, da se problem PCV v Krupi inter-nacionalizira kot izjemen raziskovalni poligon globalnega znaœaja, vendar se to øe ni zgodilo.

Ker æe vrsto let spremljam proble- matiko nevarnih kemikalij, ki so kan-cerogene in imajo obenem znaœaj hor-monskih motilcev (HDC), tako kot PCB, predlagam, da se:

1. med biomarkerje œloveka poleg ma-terinega mleka doda øe maøœobno tkivo,

2. spremlja stanje TDS (Testicular Dysgenesys Sindrome), ki obsega pa-dec øtevila spermijev in njihove kako-vosti, padec testosterona in poveœano pojavljanje raka mod),

3. spremlja pojavljanje kongenitalnih malformacij novorojenih deœkov – pri-rojenih nepravilnosti moøkih spolovil

(kriptorhizem – nespuøœeni testisi, hi-pospadija – nepravilno razviti penisi),

4. spremlja pojavljanje endometrio-ze pri æenskah (izraøœanje sluznice ma-ternice v trebuøno votlino),

5. spremlja vedenjske, motoriœne in grafomotoriœne motnje otrok,

6. spremlja pojavljanje interseksa pri ribah – feminizacija moøkega spola,

7. spremlja pojavljanje razvojnih ne- pravilnosti pri ribah – deformacije rep-nega (kaudalnega) dela pri razvoju rib- jih zarodkov v ikrah in ob izleganju mladic,

8. spremlja dogajanje v ribah do iz-liva Lahinje v Kolpo in øe naprej dol-vodno po Kolpi,

9. spremlja øirjenje PCB skozi pre-hranske splete ekosistema.

Dela je torej dovolj za veœ skupin raziskovalcev, tudi izvedencev iz tu-jine. Ne morem se znebiti vtisa, da bi nekateri problem najraje pometli pod preprogo. Toda PCB ni mogoœe zgolj zabetonirati v sarkofag, ga prikriti v krajinski park ali ga povrøno sprem-ljati. PCB je popoln strup in kot takega ga je treba tudi obravnavati z vso od-govornostjo.

Anton Komat

* analiza tkiv æivih organizmov, npr. krvi, urina, maøœobe, dlak …

** objekt analize pri biomonitoringu, npr. kri, urin, maøœoba, dlake …

453/2012 RIBIČ

Domovina in življenjsko okolje

Vodni oreøek je evrazijska vrsta in je pri nas domorodna. Obstoj vrste v

naøih krajih omogoœata ustrezno pod-nebje in razpoloæljivost ustreznih habi-tatov. Vodnemu oreøku ugajajo zamu-ljena plitva jezera, ribniki in mrtvice z veliko hranil, kjer se voda spomladi hitro segreje. Temperatura vode 12–15 oC je potrebna, da semena kalijo. Cvetovi za svoj razvoj potrebujejo temperaturo 20 oC.

Razmnoževanje in razširjanjeVodni oreøek zaœne cveteti junija, oreø-ki pa dozorijo pribliæno mesec pozneje. Cvetenje in razvoj semen se nadalju-ta do jeseni, ko prva zmrzal povzroœi propad plavajoœih rozet. Zreli plodovi padejo z rastline, se potopijo in se s pomoœjo kljukastih rogljev zasidrajo na dno, kjer mirujejo od øtirih mesecev do dvanajst let! Kljukasti roglji imajo po-membno vlogo tudi pri zaøœiti pred ple-njenjem in razøirjanju rastline. Plodovi se zataknejo v dlako ali perje vodnih æivali in tako prenaøajo med razliœnimi habitati. Semena na dnu vode preæivijo in vzklijejo v toplem delu leta. Razvi-jejo se poganjki, ki zrastejo do vodne povrøine, kjer tvorijo znaœilne rozete. Iz enega samega semena zraste od 10 do 15 rozet, na vsaki rozeti pa lahko nastane do 15 ali celo 20 semen.

Kje še uspeva in varstveni status vrsteVodni oreøek so prenesli v Avstrali-jo in Severno Ameriko, kjer je sedaj razøirjen in ima invaziven znaœaj. V Evropi je vrsta redka, øtevilœnost pa se øe zmanjøuje zaradi izgube ali degrada-cije æivljenjskega prostora. V nekaterih evropskih dræavah je zato uvrøœen na regionalne ali nacionalne rdeœe sezna-me.

Kaj pa pri nas? Vodni oreøek naj-pogosteje najdemo v SV Sloveniji, po-samiœno pa se pojavlja tudi drugod (okolica Ljubljane, Celja …). Tudi v Sloveniji je vodni oreøek uvrøœen na Rdeœi seznam (Uradni list RS, 2002) kot ranljiva vrsta. To pomeni, da se njena

øtevilœnost zmanjøuje, vrsta pa je zelo obœutljiva za kakrøne koli spremembe oziroma poseljuje habitate, ki so zelo obœutljivi za œlovekove vplive.

Vodni orešek na krožniku? Dober tek!V mnogih predelih Evrope je bil vodni oreøek pogost v prehrani vse do zaœetka 20. stoletja. Plod vsebuje le eno seme v velikosti leønika. Seme je izredno boga-to s økrobom in vsebuje beljakovine v enakem deleæu kot æita. Praæeni oreøki

ostanejo uæitni nekaj tednov. Verjetno so jih praæili tudi zato, da so jih laæje odprli. Stari viri navajajo, da so naøi predniki pekli kruh iz moke, pridoblje-ne iz semen vodnega oreøka. Plodovi vodnega oreøka so v nekaterih prede-lih, kot sta Indija in Kitajska, øe vedno pomemben vir hrane. Jedo surove, ko so øe mehki in neæni, ali pa jih kuha-jo ali praæijo. Seme je sladko, okusno in moœnato ter je tudi odliœen vir mi-neralov. Moko, pripravljeno iz suhih

OHRANIMO NARAVO

46 RIBIČ 3/2012

Navadni vodni orešek (Trapa natans L.) je enoletna vodna rastlina. To pomeni, da v enem letu rastlina požene poganjke, zacveti in jeseni propade, plod pa v tleh oz. v našem primeru na dnu jezera prezimi do naslednje pomladi. Korenine so razporejene v vretencih na spodnjem delu stebla, ki je dolgo do 3 m. Potopljeni listi, ki so črtalasti, kmalu propadejo. Vodni orešek razvije plavajoče liste, ki so rombasti in dolgopecljati ter rozetasto razporejeni. Jeseni listi spremenijo barvo iz zelene v rdeče rjavo. Listni peclji so mehurjasto napihnjeni, kar rozetam olajša plavanje na vodi. Iz posameznih belih cvetov, velikih le 4 mm, se razvijejo oleseneli rjavi do črni

plodovi (oreški) s kljukastimi roglji. Cvetove oprašujejo žuželke.

Vodni orešek – okras ali nadloga?

Vodni orešek v družbi rogoza v plitvini jezera (u. Kuhar)

Katere vrste so tujerodne?Tujerodna vrsta je vrsta, ki je na-

merno ali nenamerno naseljena na obmoœje zunaj obmoœja prejønje ali sedanje naravne razøirjenosti. Inva-zivna tujerodna vrsta ali invazivka pa je tujerodna vrsta, katere ustali-tev in øirjenje ogroæata ekosisteme, habitate ali domorodne vrste.

Rozeta vodnega oreška (A. Gaberščik)

semen, uporabljajo namesto moke, ki jo pridobivajo iz æit.

Zakaj so vodni orešek prenesli v dele sveta, kjer prej ni rastelLjudje so vodni oreøek prenesli v Zdruæene dræave Amerike in druge dele sveta kot okrasno rastlino, zara- di uporabe v medicini in tudi prehra-ni. Kot æe omenjeno, njegove plodove v mnogih delih Azije pogosto upo-rabljajo v prehrani, pa tudi za krmo domaœih æivali. V medicini uporablja-jo plodove za zdravljenje elefantizma, visoke vroœine, revmatizma in koænih bolezni.

Vodni oreøek je torej lep, uporaben za zdravljenje bolezni, ljudje ga radi jedo, z njim hranijo domaœe æivali. Zakaj ga ne cenijo ribiœi?

Vodni oreøek s kljukastimi plodovi oteæuje ribolov, poleg tega lahko v zelo kratkem œasu preraste celotno povrøino jezera. Na tak naœin oteæuje prehajanje svetlobe v niæje dele jezera ali ribnika in tako omejuje uspevanje drugim rast- linam, ki za svoj obstoj potrebujejo dovolj svetlobe. Vodna povrøina, po-polnoma prekrita z vodnim oreøkom, postane neprimerna za œolnarjenje. V Zdruæenih dræavah Amerike, kjer je vodni oreøek invazivna rastlina, ga od-stranjujejo roœno in mehansko.

V naøih krajih pa je vodni oreøek doma. Mnoæiœno lahko preraste povr-øino jezer ali ribnikov. Vzrok, da v na-ravnih okoljih ena vrsta prevlada nad

drugimi, je v spremembi dejavnikov, ki rastlinam in æivalim omogoœajo bivanje in sobivanje. Œezmerno pritekanje hra-nil v vodo iz pojezerja lahko pospeøi rast doloœenih rastlin, npr. vodnega oreøka, ki izkoristi dodatni vir hranil in se na nejevoljo ribiœev v kratkem raz-raste po vsej povrøini vode. Slaba volja ali odstranjevanje vodnega oreøka ne bosta obrodila sadov, œe ne bomo od-stranili vzroka za njegovo mnoæiœno pojavljanje. To pa je poruøeno ekoloøko ravnoteæje v jezeru zaradi sprememb v jezeru in pojezerju, kar je posledica œlovekovega delovanja.

Tujerodne vodne rastline v SlovenijiV naøih vodah se pojavljajo tri tujerod-ne vrste vodnih rastlin: vodna solata – Pistia stratiotes in dve vrsti vodne kuge – Elodea canadensis in Elodea nuttallii. Lokalno najbolj invaziven znaœaj izka-zuje vodna solata, ki je tropska rastlina. Velike teæave povzroœa zaradi sposob-nosti hitrega in uœinkovitega vegetativ-nega razmnoæevanja, kar ji omogoœa, da v zelo kratkem œasu popolnoma pre-raste vodno povrøino. V savski mrtvici na Prilipah (Œateæ ob Savi) se je vodna solata tako zelo razrastla, da so jo po-zimi ribiœi odstranjevali celo z bagri in œolni na bregove struge. Vodna solata za svojo rast (poleg drugih dejavnikov) vse leto potrebuje temperaturo vode, viøjo od 15 oC, zato se rastlina v Slove- niji ne more razøirjati. Izjema so pod-

zemni topli izviri z visoko tempera-turo vode pri Prilipah, ki vodni solati omogoœajo preæivetje naøe zime. Zara-di mnoæiœne preraøœenosti vodne po- vrøine so iz mrtvice izginile nekatere vrste vodnih rastlin in populacije neka-terih vrst rib. Akvaristi mnogokrat pre-nesejo rastline iz akvarijev v naravno okolje in tako naredijo jezeru, ribniku, mrtvici … veliko økodo. Tujerodne rast- line so v akvariju omejene, v okolju, kjer se niso razvijale skozi zgodovino in prav tako ne njihovi naravni plenil-ci, pa lahko spremenijo ekoloøko rav-noteæje in povzroœijo propad domorod-nih rastlin.

ZaključekDoloœena rastlinska vrsta raste na ob-moœju, kjer okoljske razmere najbolj ustrezajo njenim zahtevam. Ugodne razmere za rast nekaterih vrst nemalo-krat ustvarimo ljudje sami. To naredimo tako, da odstranimo ali poøkodujemo naravno vegetacijo ali pa s spremembo vodnega reæima rastiøœa ter vnaøanjem hranil in razliœnih tujih snovi spreme-nimo æivljenjsko okolje. Posledica take-ga spreminjanja je, da se nekatere vrste zelo razøirijo. Na novo naseljene vrste øe dodatno spremenijo razmere na rastiøœu. To velja tudi za vodno solato in vodni oreøek. Slednji dobro uspeva v plitvih stojeœih vodah, bogatih s hra-nili. Njegovi uœinki na vodno telo so dobrodejni, saj s svojimi drobnimi ko-reninami privzema hranila in druge raztopljene snovi ter tako œisti vodo. S senœenjem in odstranjevanjem hranil prepreœuje mnoæiœno pojavljanje alg in tako ohranja prosojnost vode.

Mateja Germ,Urøka Kuhar,

Alenka Gaberøœik

LiteraturaKarg, S., 2006. The water chestnut (Trapa

natans L.) as a food resource during the 4th to 1st millennia BC at Lake Federsee, Bad Buchau (southern Germany). Environmen-tal Archaeology, 11, 1: 125–130

Kuhar, U., Germ, M., Gaberøœik, A., 2010. Habitat characteristics of an alien species Elodea canadensis in Slovenian watercourses. Hydrobiologia, 656: 205–212

Kus Veenvliet, J., Veenvliet, P., Baœiœ, M., Frajman, B., Jogan, N., Strgulc Krajøek, S., 2009. Tujerodne vrste: ubeænice z vrtov. Grahovo, Zavod Symbiosis: 24 str.

Mirt, M., 2009. Spopad z vodno solato. Proteus, 71, 8: 352–357

Pravilnik o uvrstitvi ogroæenih rastlin-skih in æivalskih vrst v rdeœi seznam. Uradni list RS, 82/2002

Rai U. N., Sinha, S., 2001. Distribution of metals in aquatic edible plants: Trapa natans (Roxb.) Makino and Ipomoea aquatica Forsk. Environmental Monitoring and Assessment, 70: 241–252

473/2012 RIBIČ

Čezmerno pritekanje hranil v vodo je lahko razlog pospešene rasti vodnega oreška, ki izkoristi dodatni vir hranil in se kmalu razraste po vsej površini vode. (A. Gaberščik)

Spoøtovani ribiœi,

naøa organizacija se letos znova pridruæuje projektu Oœistimo Slovenijo 2012, ki bo tokrat potekala v sklopu globalne pobude World Cleanup 2012. Milijoni prosto-voljcev bomo letos del najveœje okoljske akcije v zgodovini œloveøtva, akcije, ki bo zdruæila svet, World Cleanup 2012.

Letos bomo Slovenijo œistili 24. marca 2012, vendar bomo ribiœi glede na to, da je narava naøega œiøœenja od-visna od stanja (vodostaja) rek in vremena, kot vsa leta do-slej œistilne akcije prilagodili tem pogojem in jih izvajali v œasu od 22. marca (dan vodá) do 22. aprila (dan Zemlje).

Trenutno priprave potekajo v veœ kot 70 dræavah sveta. V Sloveniji bo projekt potekal po zgledu lanske akcije. Do pomladi bomo prostovoljci po vsej Sloveniji iskali divja odlagaliøœa in jih vpisovali v register divjih odlagaliøœ (register.oœistimo.si), da jih bomo lahko 24. 3. 2012 skupaj oœistili. Seveda pa bomo oœistili tudi okolice øol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti.

Vabimo vas, da se pridruæite naøim vsakoletnim œistilnim akcijam in tako najveœji okoljski akciji

v zgodovini œloveøtva. Skupaj zmoremo veœ!

V sklopu akcije Oœistimo Slovenijo lahko sodelujete tudi na druge naœine:

– postanite koordinator akcije na ravni obœine (piøite na lokalno@ocistimo.si);

– preiøœite vaøo okolico in prijavite œim veœ divjih odlagaliøœ na spletni strani register.oœistimo.si. Vsako odlagaliøœe, ki ga boste prijavili, vkljuœno œistilno akcijo. Za pomoœ pri iskanju ali prijavi odlagaliøœ lahko piøete na popis@ocistimo.si;

– v svoji obœini lahko prevzamete zbirno mesto, s katerega boste na dan akcije usmerjali prostovoljce na œiøœenje divjih odlagaliøœ. Prijave zbirnih mest bo spreje-mal obœinski koordinator akcije od januarja naprej. Naslov obœinskega koordinatorja boste od januarja lahko naøli na spletni strani www.ocistimo.si;

– pomagajte pri odvozu odpadkov;– razøirite glas o akciji: poøljite poziv prijateljem, znan-

cem, sodelavcem, objavite poziv k akciji na vaøi spletni strani, pridruæite se skupini facebook Oœistimo Slovenijo 2012 …

– organizirajte ozaveøœevalne aktivnosti, vezane na projekt (za predloge in materiale piøite na info@ ocistimo.si)

– pripravite prispevek na temo dobre ali slabe prakse ravnanja z odpadki v vaøem kraju, obogatite ga s fotogra-fijami in poøljite na naslov press@ocistimo.si.

Ste snemalec, grafiœni oblikovalec, pisec besedil? Javite se nam na press@ocistimo.si

Poveæite se z obœinskim koordinatorjem (lokalno@ocistimo.si) in poiøœite øe druge aktivnosti, ki jih lahko opravite skupaj v okviru projekta!

v soboto, 24. 3. 2012, pomagajte oœistiti svojo obœino.

Video Let's Clean Slovenia in a Day – No reason for panic?: http://youtu.be/CVUhSt6wFEY

Status projekta lahko spremljate na spletni strani pro-jekta www.ocistimo.si, kjer so objavljeni redno aæurirani podatki.

Ne pozabimo – skupaj zmoremo veœ!

OHRANIMO NARAVO

48 RIBIČ 3/2012

OČISTIMO SLOVENIJO

Izberite si najuspešnejši dan za ribolovNa osnovi Herschlovega vremenskega kljuœa vam svetujemo najprimernejøe dni za uspeøen ribolov:

MAREC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

SALMONIDI , , , , : : : : : : : , , , , , , , , . . . . . , , , , , , ,

CIPRINIDI

APRIL 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

SALMONIDI , , , : : : : : : : , , , , , , , . . . . . . , , , , , , ,

CIPRINIDI

LEGENDA: SALMONIDI : DOBER ULOV , SREDNJI ULOV . SLAB ULOV CIPRINIDI DOBER ULOV SREDNJI ULOV SLAB ULOV

2012 8 52

2012 85 52

Vrtoglavost postrvi povzroœa zajeda-vec praæival Myxobolus cerebralis, ki

ga v æivalskem sistemu uvrøœamo v deb- lo Myxozoa, razred Myxosporea, red Bival-vulida in druæino Myxobolidae. V starejøih znanstvenih in strokovnih zapisih je za-jedavec imenovan tudi Myxosoma cereb-ralis ali Lentospora cerebralis. Za vrtogla-vostjo zbolevajo krmljeni zarod in mladi-ce øarenke in potoœne zlatovœice, okuæijo pa se lahko tudi drugi salmonidi in celo nekateri ciprinidi ne glede na starost. Ker zajedavec zajeda v ribjem zarodu in mladicah, je vrtoglavost zdravstveni problem zlasti v nekaterih valiøœih. Ko pa se je v devetdesetih letih prejønjega stoletja pojavila tudi pri prostoæiveœih postrvih, øe zlasti v zahodnih dræavah ZDA – in v nekaterih rekah je povzroœila zmanjøanje øtevila postrvi tudi do 90 % – je dobila tudi øirøi pomen. Zmanjøanje øtevila postrvi v rekah je bilo iz naravo-varstvenega vidika usodno, velike pa so bile tudi ekonomske izgube zaradi manjøega øportnega ribolova.

Zajedavca M. cerebralis so prviœ ugo-tovili leta 1893 v Nemœiji pri øarenki in zlatovœici, ki so ju prinesli iz Severne Amerike. Predvidevajo, da je bil zajeda-vec æe prej v potoœnih postrveh, ki niso kliœno obolevale, ko pa so v njen prostor vnesli tujerodni øarenko in zlatovœico, sta se obe okuæili in tudi kliniœno zbo-leli. To je izvrsten primer pojava neke »nove« bolezni, œe v prostor vnesemo bodisi novo dovzetno æivalsko vrsto ali pa novega povzroœitelja bolezni.

Vrtoglavost se je potem razøirila po vsej Evropi in tudi drugod po svetu. V Ameriki so M. cerebralis ugotovili leta 1956 in domnevajo, da so ga tja vnesli z zamrznjenimi postrvmi iz Evrope. Razen Avstralije je zdaj vrtoglavost razøirjena po vsem svetu. V prejønjem stoletju smo ji namenjali veliko pozornost, saj je za-radi takratnega naœina vzreje postrvi, ki je v glavnem potekala v zemeljenih ba-zenih, bolezen povsod po svetu in tudi pri nas povzroœala veliko obolevnost in smrtnost postrvi. Nekdaj je bila vrto-glavost tudi prijavljiva bolezen in jo je bilo treba doloœiti, zabeleæiti in o njej poroœati. Kot drugod po svetu smo vœa-sih tudi pri nas vrtoglavost zatirali z od-loœnimi in temeljitimi ukrepi.

Zdaj je vrtoglavost dobila drugaœen, predvsem ekonomski pomen. Øe vedno

ji je treba namenjati primerno pozor-nost, saj je znaœilna zajedavska bolezen, pri kateri zajedavec s svojim zajedanjem gostitelju povzroœi neprecenljivo økodo in vpliva na dobrobit rib in v ribogojst-vu povzroœa ekonomsko økodo, v naravi pa ekoloøko.

Veliko zmede v poznavanju vrtogla-vosti in predvsem o naœinu okuæevanja ter øirjenja okuæbe je izviralo iz takrat-nega nepopolnega poznavanja biologi-je zajedavca. Øele od leta 1986 namreœ vemo, da zajedavec M. cerebralis za svoj razvoj potrebuje dva gostitelja. Prvi je od 2 do 8 cm dolg rdeœkast vodni œrv Tu-bifex tubifex, ki æivi v organski usedlini sladkovodnih jezer, potokov in tudi ba-zenov v ribogojnici, drugi pa so razliœne vrste postrvi.

Razvoj zajedavca M. cerebralis se zaœ-ne, ko œrv T. tubifex v vodo izloœi razvoj-no obliko zajedavca aktinosporo (triac-tinomyxon), ki v vodi prosto plavajoœa doseæe za vrtoglavost dovzetno ribo, se s tremi podaljøki (polarni filamenti) oprime njene koæe in vstopi v povrhnji-co (epidermis). Œim mlajøa je riba, tem dovzetnejøa je za okuæbo. Aktinospore v ribje telo prispejo tudi skozi økrge, pla-vuti in skozi ustno sluznico ter potem potujejo proti æivœnemu tkivu: najprej proti perifernim æivcem in nato v cen-tralni æivœni sistem. Med potjo po ribjem telesu se aktinospore ves œas nespolno delijo. Pri temperaturi vode, ki je opti-malna za razvoj, to je med 16 °C in 17 °C, aktinospore pribliæno 20. dan po okuæbi prispejo v hrustanœasto tkivo, kjer se po dve celici zdruæita in nastane spora (myxospora). Le-te so v hrustanœastem tkivu na predelu glave, hrbtenice, reber in økrænega poklopca in jih lahko ugo-tovimo 52 do 121 dni po okuæbi, kar je zopet odvisno od temperature vode. Pri temperaturi 16 °C in 17 °C se spore torej razvijejo v 52 dneh in tako naprej. Razmnoæevanje je zelo intenzivno, saj se iz ene same aktinospore, ki jo izloœi œrv T. tubifex, v ribi razvije od 2800 do 7800 kuænih spor. Te se iz hrustanca izloœijo v vodo, ko riba pogine in razpada v vodi. Iz ene same ribe se lahko sprosti tudi do milijon spor. Bodisi s fecesom ali pa skozi poøkodovani hrustanec spore iz-jemoma izloœajo tudi øe æive ribe. Spore M. cerebralis lahko preæivijo tudi v fece-su ribojedih roparic, vkljuœno z ribami.

Razvoj zajedavca se nadaljuje, ko spore, ki jih pojedo vodni œrvi T. tubi-fex, v njihovem œrevesju vzbrstijo ter po spolnem in nespolnem razmnoæevanju iz spor nastanejo aktinospore, ki se sproøœajo v vodo. Odvisno od tempera-ture vode se sproøœanje zaœne 50. dan, viøek pa doseæe 120 do 170 dni potem, ko je œrv pojedel sporo. V svojem æiv-ljenju, ki traja pribliæno tri mesece, œrv izloœi vsaj 3000 kuænih aktinospor, v hladnem okolju postrvjih vod pa po vsej verjetnosti øe mnogo veœ. Ko v vodi prosto plavajoœe aktinospore prispejo v ribo, je razvojni krog zajedavca M. cereb-ralis konœan.

Za vrtoglavost najdovzetnejøa postrv je øarenka. Po nekaterih podatkih je pri dvodnevnem zarodu za pojav kliniœnih znakov vrtoglavosti dovolj æe deset aktinospor. Eno leto stara øarenka, ki so jo okuæili z 20 000 aktinosporami, je izloœila 10-krat veœ spor kot tri leta stara øarenka, ki so jo okuæili s 100 000 aktinosporami. Sorazmerno s tem so izraæeni tudi kliniœni znaki vrtoglavo-sti. Pri zarodu in mladicah so ti najbolj izraæeni in se vrtoglavost pogosto konœa s poginom, pri starejøih ribah pa bolez-ni ne opazimo veœ. S staranjem rib se namreœ poveœuje okostenevanje, tako da je œedalje manj hrustanœastega tkiva, kjer se razmnoæujejo zajedavci M. cerebrali in se tvorijo spore. Poleg starosti rib je dovzetnost posameznih øarenk odvisna tudi tudi od genetskih razliœic. Drugi salmonidi so manj dovzetni.

Veliko je bilo raziskav, kateri dejav-niki odloœajo, kako dovzetne so posa-mezne postrvi. Øe najveœjo vlogo ima pri tem obrambna sposobnost rib. Æe ko so aktinospore v povrhnici, jih je ve-liko uniœenih, nato so v perifernem in centralnem æivœnem sistemu zajedavci zaøœiteni, ribji obrambni mehanizmi pa so zopet vspostavljeni v hrustanœastem tkivu, kjer se spore razmnoæujejo.

Kliniœni znaki vrtoglavosti so tako znaœilni, da jih je skoraj nemogoœe zgre-øiti. Kliniœno obliko vrtoglavosti razvije-jo le postrvi, ki so se okuæile mlajøe od devet tednov. Najoœitnejøe je vrtenje rib okrog podolæne osi, kot da bi ribe opi-sovale osmice. Vrtenje se zaœne 3 do 8 tednov po okuæbi in je najoœitnejøe, ko se ribe splaøijo ali ko jih æelimo nahra-niti. Pri moœni okuæbi v tem stadiju

493/2012 RIBIČ

RIBIŠTVO

ZAJEDAVSKE BOLEZNI RIB (2. DEL)

Vrtoglavost postrviVrtoglavost (myxosomiasis salmonis) je zajedavska bolezen postrvi in drugih salmonidov. Zajedavca izrazito privlači hrustančasto tkivo, zato za vrtoglavostjo klinično zbolijo postrvje mladice pred končanim okostenevanjem. Bolezen je dobila

ime po značilnem spiralnem plavanju zelo prizadetih rib.

ribe navadno zaradi podhranjenosti in izœrpanosti poginejo. Vœasih smo zmot-no menili, da se ribe vrtijo, ker prizadet hrustanec, kjer se razvijajo spore, priti-ska na center za ravnoteæje. Zdaj vemo, da se vrtijo zaradi stiskanja in krœenja moæganskega debla in hrbtenjaœe. Drugi oœitni kliniœni znak so potemneli repi, ki nastanejo zaradi pritiska na æivce, ki uravnavajo obarvanost repa. Ko ribo vzamemo iz vode ali jo narkotiziramo, temna obarvanost izgine. Œe ribe to stopnjo vrtoglavosti preæivijo, nastane razliœna iznakaæenost telesa: stisnjena lobanja, ovnova glava, skrajøan økræni poklopec, razliœno zvita hrbtenica in po-dobno. Œeprav so ribe okuæene, so lahko tudi brez kliniœnih znakov.

Vœasih podobne kliniœne znake kot pri vrtoglavosti lahko ugotovimo tudi zaradi napak v prehrani, zlasti pri pomanjkanju vitamina C ter pri bakterijskih in virusnih septi-kemijah, kjer zaradi vnetnih pro-cesov nastanejo poøkodbe moæ-ganskega tkiva in poslediœno po-dobno spremenjeno vedenje.

Vrtoglavost ugotovimo glede na prej opisano vedenje rib, patoantomske in patohistoloøke spremembe ter z laboratorijsko potrditvijo spor M. cerebralis. Pri histoloøki preiskavi najprej ugo-tovimo spremembe na koæi, po-zneje pa v hrustanœastem tkivu. Spore M. cerebralis ugotavimo tudi pri ribah, ki nimajo klinœnih znakov. Ugotavljanje teh okuæb je øe najpomembnejøe, saj so pritajeno (la-tentno) okuæene ribe najveœje tveganje za øirjenje vrtoglavosti.

Spore v hrustanœastem tkivu okuæenih rib je mogoœe ugotoviti øele doloœen œas po okuæbi, kar je odvisno od tempera-ture vode. Œe je le-ta nizka, je to lahko øele 121. dan. Pri zelo moœni okuæbi je povsem dovolj æe histoloøka preiskava hrustanœastega tkiva, kjer ugotovimo spore. V praksi priznana in uporablje- na je encimska prebava (digestija) hrus-tanœastega in kostnega tkiva, pri kateri se iz tkiva sprostijo spore in jih potem z mikroskopskim pregledom ugotavlja-mo v usedlini, ki jo dobimo po centri-fugiranju. Za laæjo prepoznavo lahko spore z razliœnimi laboratorijskimi bar-vili tudi obarvamo. Dandanes so za po-trditev spor nepogreøljive molekularne diagnostiœne metode, s katerimi v preis-kovanem ribjem tkivu potrdimo genom M. cerebralis.

Pri nas imamo z ugotavljanjem vrto-glavosti kar dosti izkuøenj.

Ker je bila vrtoglavost prijavljiva bolezen, je bilo treba po Pravilniku (let-ni odredbi) o izvajanju sistematiœnega spremljanja stanja kuænih bolezni in cepljenj æivali na vrtoglavost postrvi enkrat na leto pregledati postrvi v vseh ribogojnicah, ki so trgovale z æivimi ri-bami. Vzorce mladic je bilo treba poslati v preiskavo od 1. junija do 31. decembra.

V ta namen smo æe takrat poznali ciljan nadzor. Veterinarji so si za vzorœenje rib v ribogojnici vzeli œas in v doloœenem obdobju, ko so lahko æe nastale spore, poskusili v ribji jati najti postrvi s znaœilno spremenjenim vedenjem, sicer pa so za laboratorijsko preiskavo odbrali najmanjøe in iznakaæene ribe.

V uvodu smo poudarili, da je za zati-ranje zajedavskih bolezni nujno pozna-vanje bilogije zajedavca in njegovega razvoja. Ker pri zajedavcu M. cerebralis tega dolgo nismo poznali, smo vœasih vrtoglavost zatirali tudi napaœno. Samo uniœevanje in odstranjevanje okuæenih rib ter apnjenje ribnikov namreœ ni pri-neslo priœakovanega uspeha. Zdaj vemo, da so za razvoj nujni vodni œrvi T. tu-bifex, ki æivijo na dnu voda v organski usedlini in v vodah, ki so onesnaæene.

povrøini iker ali na transportni opremi. Zato kljub temu pazimo, da so plemen-ke proste spor M. cerebralis.

Iz navedenih podatkov je oœitno, da ima pri prepreœevanju vrtoglavosti bist-veno vlogo ustrezna tehnologija vzreje. Mladice postrvi do dolæine 9 cm je nujno treba vzrejati v plastiœnih ali betonskih bazenih z gladkimi stenami, kjer se ne more nalagati mulj in jih je mogoœe me-hansko œistiti ter razkuæevati. Prav tako morata biti v bazenih ustrezna gostota naselitve in ustrezen pretok vode, da se lahko morebitne, v vodi plavajoœe ak-tinospore sproti odplavljajo. Najbolje je, da valiøœa napaja izvirska voda ali pa voda iz vodnjaka, za katero ni moænosti, da je bila v stiku z vodnimi œrvi. Aktino-spore uœinkovito uniœi razkuæevanje z UV-æarki in/ali ozonom, kar je obiœajna

praksa v valiøœih po svetu. Nujno je treba redno odstranjevati pogi-nule ribe, iz katerih bi se lahko sproøœale morebitne spore.

Posebej je treba namenjati po- zornost, da s sporami M. cere-bralis niso okuæene ribe, ki jih vlagamo v odprte vode. V na-ravi lahko zatiramo vroglavost le z vlaganjem neokuæenih rib, s œimer prekinemo razvojni krog zajedavca; na prisotnost œrva T. tubifex namreœ ne moremo vpli-vati. Ribiœi naj tudi ne bi samo-voljno prenaøali rib iz ene vode v drugo. Prav tako pri œiøœenju rib odpadkov ni dovoljeno me-

tati v vodo.Ker vrtoglavost ni veœ na seznamu

prijavljivih bolezni, imajo tem veœjo od- govornost za njeno prepreœevanje in nadzor ribogojci in ribiœi sami. Vrtogla-vost postrvi in njenega povzroœitelja M. cerebralis zdaj dovolj dobro poznamo, da bolezen uspeøno prepreœujemo z naœinom vzreje. Pojav vrtoglavosti v od-prtih vodah v Ameriki pa nam vendarle daje misliti, da je bolezen lahko nepred- vidljiva ali morda o njej øe ne vemo vsega, kar je razlog veœ, da vrtoglavosti postrvi namenjamo primerno pozornost.

Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med.Inøtitut za zdravstveno varstvo in

gojitev divjih æivali, rib in œebel Veterinarska fakulteta Univerze

v Ljubljanivlasta.jencic@vf.uni-lj.si

LiteraturaFijan, N. (2006). Zaøtita zdravlja riba. Po-

ljoprivredni fakultet, Osijek.Gilbert, M. A. and Granath WO. (2003).

Whirling disease of salmonid fish: life cycle, biology, and disease. Journal of Parasitology 89 (4): 685–667.

Hedrick, R. P., El-Matbouli M, Adkison MA, MacConnell E. (1998) Whirling disease: re-emergence among wild trout. Immunolo-gical Reviews 166: 365–376.

http://www.daff.gov.au/__data/as-sets/pdf_file/0016/156130/whirlingdisea-se11July05.pdf

RIBIŠTVO

50 RIBIČ 3/2012

Prav tako tudi vemo, da zbolijo le po-strvi, ki so manjøe kot 9 cm, pri katerih okostenevanje øe ni konœano.

Vrtoglavosti ni mogoœe zdraviti, zato je naboljøi naœin za njen nadzor uspeøno prepreœevanje.

Za uspeøno prepreœevanje in zatira-nje pa je treba poznati odpornost oziro-ma moænosti za preæivetje aktinospor, ki jih izloœajo œrvi, in spor, ki se sproøœajo iz poginjenih rib. Aktinospore, ki merijo 2 do 3 μm, so precej ranljive in pri 7 °C preæivijo do 7 dni, pri 12,5 °C do 5 dni, pri 23 °C pa 24 ur. Pri suøenju in zamrzo-vanju aktinospore propadejo v eni uri.

Spore, ki se izloœajo iz poginjenih rib, merijo 10 μm. Obdaja jih moœna hitin-ska ovojnica, zato so precej obstojnejøe od aktinospor. Pri temperaturi 13 °C preæivijo najmanj 5 mesecev, po nekate-rih virih pa tudi veœ let. Spore tri mese-ce preæivijo zamrzovanje pri –20 °C, pri segrevanju na 90 °C pa propadejo v 10 minutah.

S poskusi so ugotovili, da œe ribni-ke za 13 do 19 mesecev pustijo suhe, se novo naseljene ribe ne okuæijo veœ.

Vrtoglavost se poleg z okuæenimi ribami in vodnimi œrvi posredno lahko øiri z ribiøkimi økornji ali drugo obut-vijo, ribogojsko in ribiøko opremo ter transportnimi sredstvi, kjer je morebiti ostalo blato, v katerem so aktinospore. Prenos iz okuæenih plemenk prek iker na zarod ni mogoœ, lahko pa so spore na

DELO RIBIŠKE ORGANIZACIJE

Delo z mladimi ribiči v letu 2011

Naøe delo je usmerjeno predvsem v pridobivanje mladih ribiœev in

njihovo usposabljanje ter usposab-ljanje mentorjev mladih ribiœev.

RZS za dosego posameznih ci-ljev vlaga veliko sredstev, komisija pa obilo dela in œasa.

Sejem LovV naøih programih je ena temelj-nih dejavnosti pridobivanje mla-dih v ribiøke vrste. Æe nekaj let smo v posameznih okoljih prisotni v osnovnih øolah, kjer uœencem predstavljamo slovensko sladko-vodno ribiøtvo, ob vodi pa jim praktiœno prikazujemo ribolovne tehnike. V osnovnih øolah Pomurja in v Lenartu z okolico so uœenci æe drugo leto zapored pisali spise in izdelovali risbice na temo ribolov. Najboljøim avtorjem smo na sejmu Lov v Gornji Radgoni v aprilu po-

delili priznanja in praktiœne nagra-de. Mnogi med njimi so æe postali mladi ribiœi. V œasu sejma smo œlani komisije za delo z mladimi ribiœi na stojnici RZS predstavljali slad-kovodno ribiøtvo s poudarkom na pridobivanju mladih ribiœev. Vse dni sejma je œlan Martin Øircelj pri-kazoval vezanje umetnih muh, s œimer je pritegnil veliko pozornost mladih in odraslih obiskovalcev.

Strokovna literaturaZa naøe mlade ribiœe smo leta 2008 izdali poljudno in obenem dovolj strokovno broøuro z naslovom Mlademu ribiœu, avtorja mag. An-dreja Janca, konec leta 2011 pa po-natis v nakladi 2.000 izvodov. Æe naslov sam pove, da je namenjena mladim ribiœem in prepriœan sem, da jo mladi ribiœi radi vzamejo v roke, pa tudi starejøi ribiœi v njej

najdemo koristne napotke za ribo-lov. V njej so praktiœno vse vsebi-ne, ki jih mora poznati mladi ribiœ. Izdajo broøure je v celoti financira-la RZS, vsak mladi ribiœ jo prejme brezplaœno. V œasu muharskega ta-bora smo izdali Muharski priroœnik za mlade muharje avtorja Martina Øirclja. Tudi ta priroœnik smo æe ponatisnili in œaka na mlade mu-harje. Izøla je tudi publikacija z naslovom Od izvira do morja, ki je prav tako namenjena mladim ribiœem. V programu dela za leto 2012 naœrtujemo izdajo novega pri-roœnika za mlade muharje.

Po vsakoletnem sploønem tabo-ru mladih ribiœev izdamo bilten, v katerem je v besedi in sliki pred-stavljeno taborno æivljenje. Konec leta 2011 je RZS izdala zanimivo in pouœno otroøko igrico Spoznavaj-mo slovenske sladkovodne ribe. Igrico

513/2012 RIBIČ

Ribiška zveza Slovenije, predvsem pa njena Komisija za delo z mladimi ribiči, si prizadeva v svoje vrste vključiti čim več mladih ribičev. Mlado populacijo poskušamo vzpodbuditi za izrabo prostega časa v naravi, ob vodi, ob tem pa jim razvijati pozitivna čustva do narave in življenja v njej. V ta namen v RD, območnih zvezah in RZS organiziramo različne aktivnosti, s katerimi mladim predstavljamo slovensko sladkovodno ribištvo. Vrhunec naših aktivnosti so ribiški tabori, kjer prvenstveno vzgajamo mlade ribiče in jih učimo obvladovanja ribolovnih tehnik, etičnega ravnanja z ujeto ribo, poznavanja rib ter varovanja narave in njenih lepot. Predvsem pa se trudimo pri njih razvijati tovarištvo, prijateljstvo in druge pozitivne

vrednote, ki vladajo med kulturnimi ljudmi.

Pri delovni mizi martina Širclja je bilo vedno živahno. Predstavitev tehnike lova krapa z obtežilnikom

bomo predstavili na letoønjem se-minarju za mentorje mladih ribiœev in obeh taborih.

Muharski tabor Ljubno 2011V maju smo organizirali æe 18. mu-harski tabor mladih ribiœev v Ljub-nem ob Savinji, ki se ga je udeleæilo 21 mladih muharjev in 15 men-torjev. V œasu tridnevnega tabora smo organizirali prvo dræavno pr-venstvo v lovu rib z umetno muho za mlade v kategoriji U-18. Vsem

tabornikom in mentorjem smo po-darili Muharski priroœnik za mlade muharje, ki je bil med taborniki in mentorji zelo dobro sprejet.

Splošni tabor mladih ribičev Brestanica 2011Najveœji zalogaj letnega dela je prav gotovo organizacija in izvedba sploø-nega tabora mladih ribiœev RZS, ki je bil po enoletnem premoru æe 33. po vrsti. Letos je potekal v organi-zaciji RD Brestanica - Krøko, za lo-

kacijo bivanja pa smo izbrali Hos-tel Primoæa Kozmusa, ki je tabor-nikom in mentorjem nudil udobne bivalne razmere. Veœerno sreœanje z naøim øampionom v metu kladi-va je bil za mnoge tabornike do-godek dneva. Tabor je potekal v Brestanici v dneh od 5. do 9. julija. Letoønjega tabora mladih ribiœev RZS, ki je kot vedno potekal pod geslom Po poti prijateljstva in œiste narave, se je udeleæilo 34 taborni-kov in 10 mentorjev iz øestih ob-

DELO RIBIŠKE ORGANIZACIJE

52 RIBIČ 3/2012

met muhe v cilj na muharskem taboru muharjenje na Savinji

udeleženci tabora mladih ribičev v Brestanici

moœnih ribiøkih zvez. Tokrat smo na taboru pogreøali mlade ribiœe z obmoœij Ptuja, Zasavja in Gorenj-ske.

Srečanje mladih ribičevKonec avgusta smo organizirali sreœanje mladih ribiœev v Kopru. Tam so nam koprski morski ribiœi predstavili morski ribolov z obale. Sreœanja se je udeleæilo 41 mladih ribiœev, 19 mentorjev in 10 sprem-ljevalcev (starøev). Dopoldan smo po predstavitvi navez in naœina ribolova z obale lovili ribe, nekaj œasa pa smo namenili tudi kopanju v morju v koprskem kopaliøœu.

Obiski šolPosamezni œlani komisije smo ob-œasno obiskovali osnovne øole, kjer smo mladim predstavljali sladko-vodni ribolov. Pri tem je izstopal

Martin Øircelj z obiski v veœ øolah na Gorenjskem, sam pa sem obis-kal veœ øol v Pomurju. Tudi men-torji iz drugih okolij so poroœali o naœrtnem pridobivanju mladih ribiœev in strokovnem delu z mla-dimi.

V zadnjem œasu se udeleæujemo tudi drugih dogodkov, kjer so zbra- ni mladi (oratoriji, razliœni tabori itn. …) V prihodnje bomo poskuøali najti pot v veœ osnovnih øol v Slo-veniji z usposobljenimi mentorji.

Usposabljanje mentorjevZa dosego tako postavljenih ciljev potrebujemo usposobljene mentor-je. V zadnjih øtirih letih smo or-ganizirali pet seminarjev za men-torje mladih ribiœev. Skupno se je seminarjev udeleæilo veœ kot sto mentorjev iz 45 RD. Lani je bilo sreœanje mentorjev mladih ribiœev v Gornji Radgoni v œasu sejma

Lov. Z njihovim usposabljanjem bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih, kajti le usposobljeni mentorji so jamstvo za kakovostno delo z mladimi ribiœi v RD in v RZS.

Ker pa pridobljeno znanje hitro potone v pozabo, œe ga ne obnav-ljamo, skrbimo za primerno litera-turo za mlade ribiœe in mentorje. Tako smo lani pripravili strokovno gradivo za mentorje na elektron-skem mediju kot uœni in metodiœni pripomoœek mentorjem ob obiskih øol in pri delu z mladimi ribiœi v RD. Pripomoœek so prejeli vsi men-torji, ki so se udeleæili sreœanja v Gornji Radgoni, taborov in drugih sreœanj. V prihodnjem letu æelimo usposobiti nove mentorje in jih pri-praviti za strokovno delo z mladi-mi ribiœi.

Anton Kosi,predsednik Komisije

za delo z mladimi ribiœi

533/2012 RIBIČ

Skupinski posnetek udeležencev muharskega tabora

San izvira v Karpatih v narodnem parku Bieszczady na skrajnem jugo-

vzhodnem delu Poljske. Prvih 50 km toka je mejna reka z Ukrajino. Po 433 km se zdruæi z Vislo. Pred zajezitvijo so bile najpogosteje zastopane ribje vrste klen, kleniœ in jez, ki so øtevilœne v ce-lotnem toku. Zdaj akumulaciji in reko v tem delu toka naseljuje petnajst vrst rib. Zaradi kontroliranega izpusta talne vode iz akumulacij Solina in Myczkow-ce, ki si sledita ena za drugo, so nasta-le optimalne razmere za salmonide. Temperatura vode nizvodno od jezu tudi sredi poletja nima kaj dosti œez 10 °C. Po ustalitvi razmer so vloæili sulca in lipana, ki sta tod naøla optimal-ne æivljenjske razmere.

San je øiroka in povsod lahko do-stopna voda. Bregova sta razmaknje-na od 80 do 120 metrov, globina pa je pri obiœajnem vodostaju okoli metra. Tok vode je zmeren, dno je gruøœ s precejønjimi zaplatami lapornih ploøœ. Marsikje se z dna proti povrøini vode

vzpenja vodno rastlinje. Ker so razme-re za ribolov razmeroma enake na kar nekaj kilometrov dolgih odsekih, so na reki tudi tekmovanja razliœnih stopenj: od sindikalnih, regionalnih in dræavnih pa vse do svetovnih prvenstev.

V juniju 2010 so Poljaki na reki San organizirali svetovno prvenstvo v mu-harjenju. Ob tej priloænosti sem tam s slovensko reprezentanco preæivel deset dni. Na pot smo odøli æe nekaj dni pred uradnim zaœetkom, da bi se vsaj malo seznanili z lokalnimi razmerami. Na-stanili smo se v manjøem penzionu v okolici kraja Lesko, prijetnega trga tam- kajønega dela podkarpatskega vojvod-stva.

Dva meseca prej so bile v tistem delu Evrope velike vodne ujme. Tudi juæno Poljsko so prizadele stoletne vode s po-plavami, ki so naredile veliko økodo. Tudi San je poplavljala, øe bolj pritoki, ki so odnesli dele lokalnih cest in mo-stove. Ob naøem prihodu je bila reka sicer œista, a visoka in moœna. Æe prvi

dan popoldne smo vsi nestrpno zaga-zili v njeno zeleno vodo. Menjavali smo muhe, suhe in liœinke, pa øe potezanke, a prijemov skorajda ni bilo. Ujeli smo le tu in tam kakønega lipana in potoœno postrv, v glavnem pa klene, kleniœe in podusti. Da, podusti. In to na liœinke. Z veseljem zapiøem, da sem na reki San konœno ujel svojo prvo podust na umetno muho; premamila jo je ajdovka. In kmalu zatem øe drugo, obe z okoli 40 cm dolæine.

Domaœih ribiœev skorajda ni bilo za vodo. Øele za vikend smo jih nekaj sreœali. Lovili so pribliæno tako uspeøno kot mi ali øe slabøe. Rekli so, da je voda »trudna«. Tudi tekmovalci drugih ekip so imeli »tenak« ribolov. »Pretipali« smo po tri do øtiri predele na dan v sektorjih, dovoljenih za trening. A bera rib je bila borna ne glede na to, kje smo lovili. Skoœili smo tudi navzgor v na-rodni park na tok reke nad zajezitvijo. Øtevilne kaskade, curki, prelivi. Idealna voda za muharjenje, pravi lipanski pre-

REPORTAŽE

54 RIBIČ 3/2012

Reka San – zanimiva izkušnjaKljub svoji geografski velikosti je Poljska na svetovnem muharskem zemljevidu razmeroma majhna. Bila bi še manjša, če ne bi bilo reke San. »Če« je v vsakdanjem življenju zelo pomembna beseda. Tudi v tem primeru. Če ne bi v šestdesetih letih zajezili reke in z dvema vodnima akumulacijama Solina in Myczkowce, med katerima je prva sploh največje umetno jezero v državi, bi San še vedno tekla tiho in neopazno. In če ne bi nato v reko pod jezom vložili sulca in lipana, bi tam od salmonidov (pre)živela

le redka potočnica. Poljski ribiči namreč visoko cenijo žlahtno ribje meso.

Vse ribe so muharske ribe. Dokaz več za to trditev je tudi na muho ujeta podust.Reka San pri kraju Lesko je idealna muharska voda.

dobro lovili. Veœina je sicer lovila na liœinke, a je bil lov s suho muho prav tako ali celo øe uspeønejøi. Œarnik, œrna mravlja in slovenski øaøi, zlasti œrnaø so se izkazali za najuspeønejøe posnetke.

Glavna øportna riba tistega dela reke je lipan. V predelu Lesko je zastopan v 70 %, potoœna postrv pa v 30 % popula-cije salmonidov. In kot reœeno, v reki je tudi sulec. Sicerønja velikost lipanov je od 35 do 40 cm, enako potoœnic. Lovnih rib je bilo presenetljivo veliko. Koliko bi jih øele bilo, œe jih ne bi prizadela poplava!

Omenil sem, da poljski ribiœi (za

razliko od slovenskih!) ribe prav z ve-seljem vidijo tudi na kroæniku. Zlasti postrvi in lipane. Pritisk ribiœev na reko San je velik. Zato kar nekaj desetletij po ustalitvi hidroloøkih razmer populaci-ja lipana in postrvi ni bila optimalna. Nato so leta 2004 naredili korenit rez: prvih sedem kilometrov toka nizvodno od jezu so spremenili v sektor »no kill« (ujemi – izpusti). Edini dovoljeni naœin ribolova je muharjenje, in to le z eno muho na trnku brez zalusti.

Za omenjeni sektor so uvedli enot-ne dovolilnice za tuje in tudi domaœe

ribiœe. Zlasti zadnjega ukrepa ni bilo lahko izpeljati, kajti domaœi ribiœi so dotlej lahko z obiœajno letno dovolilni- co lovili na vseh rekah in jezerih voj-vodstva. Øtevilo letnih dovolilnic, ve-ljavnih samo za tisti del reke, so omejili na 50. Njena cena je 1.500 zlotov (370 evrov), kar je za poljske razmere pre-cej drago. Øtevilo dnevnih ribolovnic so zmanjøali na najveœ 15 na dan, ceno pa dvignili na 75 zlotov (18 evrov). Za druge revirje v vojvodstvu je cena 50 zlotov/dan (12 evrov).

Z vsemi naøtetimi ukrepi so doseg-li, da se je ribolovni pritisk krepko zmanjøal, populacija rib pa je postala samozadostna za naravno reprodukci-jo. Hkrati se viøek rib seli tudi navzdol in poribljava nizvodne predele. Ob tem ugotavljajo, da se veœa øtevilo plemenk lipana in postrvi, ki jih zdaj æe smuka-jo na drstiøœih. Vse to kaæe na dobro stanje populacije. Pridobljeni material namenijo poribljavanju drugih poljskih rek.

Nisem zagovornik dramatiœnih po- segov v naravo, zlasti ne vodnih zgradb, kot so akumulacije, ki pov-sem spremenijo ne le lokalne, temveœ tudi regijske razmere. Za ribiøtvo na-vadno pomenijo prej poslabøanje kot izboljøanje razmer. Na primeru reke San pa lahko spoznamo, da so mogoœe tudi zelo pozitivne spremembe. Mor-da lahko kaj koristnega iz izkuønje Poljakov uporabimo tudi pri nas za uspeønejøe gospodarjenje z ribjimi po-pulacijami v spremenjenih razmerah.

Dr. Joæe Ocvirk

553/2012 RIBIČ

muhar ima veliko izbiro lovnih mest.

Ko se vodostaj reke San zniža, voda oživi. Takrat tudi potočne postrvi prav rade skočijo na suhe muhe.

del! A od rib le kleni, med njimi tudi prave mrcine. O lipanih ne duha ne sluha. Zveœer je bila aktivnost rib vidna tudi na gladini, a le klenov in kleniœev. Tako smo se kar sprijaznili, da bo tek-movanje, enako kot prejønja leta na Fin-skem in v Øpaniji, potekalo spet na eni od »praznih« vod, ki je povrhu priza-deta øe zaradi poplav.

Akumulacijski jezeri Solina in Mycz-kowce sta bili narejeni zaradi pridobi-vanja elektriœne energije in posredno za prepreœevanje poplav. Voda na poti iz jezera navadno poganja dve turbini. Ob vikendih, ko je poraba elektrike manjøa, vodo zbirajo in jo spuøœajo le na eno turbino. V takih razmerah je najniæji pretok reke osem, sicer pa okoli 20 m³/sekundo.

Dva dni pred zaœetkom tekmovanja se je stanje povsem spremenilo. Dobe-sedno œez noœ. Po dogovoru z organi-zatorji prvenstva je HE vodo ves teden spuøœala le prek ene turbine. Vodostaj je upadel za cel meter, voda je postala povsem bistra. In kar je najpomembnej-øe: kar naekrat so se pojavili lipani in postrvi. Ribe so bile povsod: ob brego-vih, sredi reke, med rastlinjem, v cur-kih … Na uradnem treningu smo vsi

Tedanji ustanovni Obœni zbor Ribiø-ke zadruge Ilirska Bistrica je 11.

februarja 1947 sprejel prva pravila in izvolil upravni odbor, v katerem so bili predsednik Vid Opreønik, bla-gajnik Lado Ænidarøiœ in tajnik Ivan Lenarœiœ. Tedaj je zadruga øtela okrog petnajst œlanov. Bistriøka zadruga je bila med prvimi v Sloveniji in jo sre-œamo v skupini zadrug LR Slovenije, predhodnici zdajønje Ribiøke zveze Slovenije.

V prvih letih povojnega œasa so bistriøki ribiœi uspeøno delovali na podroœju øportnega ribiøtva in naœrtne vzreje ribjega zaroda. Leta 1949 so se jim pridruæili ribiœi iz Vremske doline in Divaœe. V glasilu Ribiœ iz leta 1951 zasledimo podatek, da je bistriøka za-druga øtela 54 œlanov.

Z novim zakonom so konec istega leta prenehale obstajati ribiøke zad-ruge, namesto njih pa so ustanovili ribiøka druøtva oz. druæine in z njimi Ribiøko zvezo Slovenije. Bistriøki ri-biœi so svoje druøtvo preimenovali v Ribiøko druæino Bistrica leta 1969, leto po ustanovitvi Zveze ribiøkih druæin Primorske.

Zgodba velikega zanesenjaštvaMed najpomembnejøe pridobitve tis-tega œasa prav gotovo spada izgrad-nja prve valilnice, ki so jo postavili na Ivetovem vrtu ob Cankarjevi ulici. Prvo valjenje je bilo leta 1951. Zmog-ljivost valilnice je bila 150.000 zarod-nic. Izgradnja valilnice je sodila v vseslovensko akcijo, ki jo je vodil So-svet ribiøkih zadrug Slovenije za ob-navljanje ribiøkega zaroda. Valilnica v Ilirski Bistrici je bila poleg mariborske in idrijske po zmogljivosti tretja v Slo-veniji. V sredini petdesetih let so to prvo ribogojnico preselili na lokacijo v »Guranjem kraju«, leta 1961 pa so jo øe poveœali.

V tisto obdobje spada tudi zaœetek umetnega vzrejanja soøke postrvi, pri œemer so bistriøki ribiœi opravili pio-nirsko delo v Sloveniji.

Petdeseta leta so po zaœetnem op- timistiœnem razvoju æal prinesla za-œetek æalostne usode za reko Reko. Leta 1952 so zabeleæili prvi mnoæiœen pogin rib pod tovarno Lesonit. Iz leta v leto se je stanje slabøalo, ko pa je v

sredini øestdesetih let zaœela s proiz-vodnjo øe Tovarna organskih kislin, je bila Reka obsojena na propad. Po vsakoletnih mnoæiœnih poginih rib je Reka v spodnjem toku popolnoma za-mrla ob koncu øestdesetih let.

Pri tem je treba poudariti, da so ribiœi v delo in sistematiœno vzrejo rib-jega zaroda, s katerim so vsaj delno nadomeøœali izgube zaradi poginov, vloæili ogromno prostovoljnih delov-nih ur.

Po letu 1970 so bistriøki ribiœi do-æiveli øe nekaj hudih udarcev. Potem, ko je bil praktiœno uniœen ves zarod v reki Reki od Ilirske Bistrice navzdol, je raœja kuga pomorila øe vse potoœne rake, ki so bili veliko bogastvo naøih voda.

Ne glede na vse so bistriøki ribiœi v sedemdesetih letih øe vedno po- speøeno skrbeli za ribji staleæ in bo-gatitev voda. Dejavnost umetne vzre-je soøke postrvi je sœasoma prerasla amaterski okvir dela druæine, tako da je leta 1979 upravni odbor predal ribogojnico v upravljanje najemniku Emona Ribarstvo. Odnos med druæi-

no in najemnikom je bil urejen v po-godbi, ki je ribiœem zagotavljala letno potrebne koliœine mladic. Vse to pa je na drugi strani pomenilo konec lastne vzreje zaroda.

Ob vsem naøtetem so si ribiœi, ki so vlagali znatna sredstva v gospodarjenje z ribjim staleæem, ves œas prizadevali za ureditev odnosov z onesnaæevalci. Zakljuœek tega je bil podpis sporazu-ma, ki je urejal finanœne obveznosti onesnaæevalcev in drugih delovnih organizacij.Kljub zapisanemu pa se je øtevilo œla- nov iz leta v leto strmo veœalo, øe po-sebno po izgradnji akumulacijskih jezer Mola in Klivnik v zaœetku osem-desetih let, ko se je œlanstvo ustalilo na øtevilu okrog 200 œlanov in 20 mla-dincev.

S prilivom novih œlanov se je œlan-stvo pomladilo in nastal je nov de-lovni zagon. Tako so z udarniøkim delom zgradili dva nova objekta. Pod vasjo Soze, ob obali jezera Mola, so leta 1998 sezidali ribiøki dom z osmimi leæiøœi v treh sobah, skup-nim druæabnim prostorom in dvora-

JUBILEJI

56 RIBIČ 3/2012

Zgodba velikega zanesenjaštvaLetos RD Bistrica praznuje svojo 65-letnico obstoja in delovanja na društvenem zemljevidu naših krajev. Naj ob tem jubileju

napišemo nekaj več o njenem nastanku, razvoju, delu, težavah in uspehih.

Akumulacijsko jezero Klivnik ob vsakoletnem tradicionalnem odprtju ribolovne sezone (foto: I. Holy)

no, namenjeno veœjim prireditvam. V bliæini vasi Famlje v Vremski do-lini so œlani sekcije Vreme, ki deluje v okviru RD, zgradili ribiøko koœo, ki pa so jo v zaœetku novembra leta 2011 zaægali nepridipravi.

Med pomembne doseæke, ki so se zgodili v prejønjem desetletju, mora-mo omeniti tudi sklenitev koncesijske pogodbe, s katero je Ribiøka druæina Bistrica od dræave za dobo tridesetih let pridobila v upravljanje ribji æivelj celotnega poreœje reke Reke ter aku-mulacijski jezeri Mola in Klivnik.

V zadnjih letih je druæina uredila dva ribolovna revirja, kjer je ribolov dovoljen le po naœelu U&S. Prvi je mu-harski revir, ki je na reki Reki v Vrem-ski dolini, med vasema Buje in Gornje Vreme. Drugi je kraparski revir na je-zeru Mola, kjer je za ta namen ribolo-va urejenih trinajst ribolovnih mest.

Posledica pravilnega naœina uprav-ljanja RD in gospodarjenja z vodami je poleg zadovoljstva med œlani tudi velik obisk domaœih in tujih ribiœev, ki se radi vraœajo k nam.

Nazaj k naraviVsa prizadevanja naøih ribiœev v pre-teklosti, ki so v tako rekoœ nemogoœih okoliøœinah ohranjali ribji æivelj na Reki, so bili zaradi zgreøenih nacio-nalnih odloœitev v zadnjih dveh de-setletjih in s tem povezanega naœina ponovne naselitve avtohtone soøke postrvi v Reki spet na preizkuønji. Kot je znano, je bilo v tem obdobju dovo-ljeno sistematiœno vlagati v gojitvene potoke in Reko le avtohtono soøko po-strv, ki pa je RD ni imela in jo je mora-la kupovati. Tak naœin ponovne nase-litve, ki je bil po drugi strani povezan z visokimi finanœnimi vlaganji, se je z leti izkazal za manj uspeønega.

Spoznanja in razum so se konœno pokazali pri pripravi osnutka RGN 2011–2016 in vendarle privedli do sprememb, med katerimi je za RD najpomembnejøa, da za poribljavanje reke Reke lahko spet sama pridobiva zarod soøke postrvi iz matiœne jate lastnega ribiøkogojitvenega okoliøa.

Vodstvo druæine je doseglo zelo pomemben dogovor tudi v letu 2011,

ko se je po nekajletnih pogajanjih z ARSO in VGP Drava Ptuj dogovorilo in sprejelo spremembe Pravilnika o naœinu upravljanja z AK Mola in Kliv-nik. Pravilnika hkrati in optimalno zagotavljata poplavno varnost poreœja Reke, bogatenje Reke v suønih obdob-jih ter zadostno koliœino vode za ribo-lov na jezerih vse leto.

Zaradi prizadevnosti œlanov in ak-tualnega vodstva ter moœne volje po ponovni vzpostavitvi lastne valilnice je RD za svoje potrebe izobrazila tri ribogojce, ustanovila skupino za od-love in pomoœ pri smukanju plemenk ter v obstojeœi æagi ob ribogojnici v Levstikovi ulici na novo uredila va-lilnico. Matiœno jato, ki jo je bilo treba ustvariti povsem na novo, smo prido-bili z odlovi iz poreœja Reke in je letos predstavljala petdeset plemenk. Na veselje mnogih œlanov smo po tride-setih letih spet pridobili, za nekatere resda skromnih, a za nas neprecenlji-vih 20.000 iker iz lastne matiœne jate soøke postrvi.

Iztok Grlj

573/2012 RIBIČ

Akumulacijsko jezero mola muharski revir na Reki

Smukanje plemenk iz lastne matične jate Ribiška koča v bližini vasi Famlje v Vremski dolini oz., kar je od nje ostalo, ko so jo v začetku novembra leta 2011 zažgali nepridipravi.

Prvenstva se bo predvidoma ude-leæilo trideset ekip s po petimi

tekmovalci. Poleg udeleæencev iz evropskih deæel priœakujemo tudi ekipe iz Nove Zelandije, Avstralije, ZDA, Kanade, J Afrike in Japonske. Zato dogodka ne kaæe razumeti zgolj s tekmovalnega vidika, ampak kot enkratno priloænost za sreœanje in iz-menjavo izkuøenj z muharji z vsega sveta.

• sektor  II: Sava Bohinjka,  srednji del – v okoliøu Zavoda za ribiøtvo Slovenije,• sektor  III:  Sava  –  v  okoliøu  Ri-

biøke druæine Træiœ,

• sektor IV: Kokra – v okoliøu Ri-biøke druæine Kranj in• sektor  V:  jezero  pri  Mostu  na 

Soœi – v okoliøu Ribiøke druæine Tol-min.

Trase za uradni trening bodo na naslednjih vodah:• Savinja – v okoliøu Ribiøke dru-

æine Mozirje,• Dreta – v okoliøu Ribiøke druæi-

ne Mozirje,• Idrijca  –  v  okoliøu Ribiøke  dru-

æine Tolmin in• jezero  pri  Mostu  na  Soœi  –  v 

okoliøu Ribiøke druæine Tolmin.

Rezervni tekmovalni trasi bosta na naslednjih vodah:• Radovna – v okoliøu Zavoda za 

ribiøtvo Slovenije in• Sava Dolinka – v okoliøu Ribiøke 

druæine Jesenice.

Za mednarodnega organizatorja prvenstva je RZS predlagala dr. Jo- æeta Ocvirka, kar je potrdila tudi FIPS-Mouche.

ih

SVETOVNA PRVENSTVA

58 RIBIČ 3/2012

SVETOVNO PRVENSTVO V LOVu RIB Z umETNO muHO

Dogodek mnogih priložnosti Svetovna muharska federacija FIPS-Mouche je po uspešno organiziranem Evropskem prvenstvu v lovu rib z umetno muho, ki je bilo leta 2006, letos zaupala Sloveniji tudi organizacijo 32. Svetovnega prvenstva v lovu rib z umetno muho. To je za našo državo veliko priznanje in je največji tovrstni dogodek v Sloveniji, ki je obenem priložnost za promocijo dela slovenskih ribičev in slovenske

ribiške tradicije, slovenskih rek in Slovenije kot turistične destinacije.

Foto: J. Borišek

Prvenstvo bo od 3. do 10. junija 2012. Sedeæ prvenstva bo v Bohinjski Bistrici.

Tekme prvenstva bodo na nasled-njih vodah:• sektor  I:  Sava  Bohinjka,  gornji 

del – v okoliøu Ribiøke druæine Bo-hinj,

Naravovarstveni simpozijNaravovarstveni simpozij na

temo Soœa, biser slovenskih voda in æivljenje v njej s poudarkom na ponovni naselitvi soøke postrvi in soøkega lipana bo v soboto, 9. ju-nija 2012, v Tolminu z zaœetkom ob 9. uri.

Strokovnjaki RD Tolmin bodo predstavili program obeh ponov-nih naselitev in rezultate raziskave o pomenu turistiœnega ribolova v Posoœju.

ORGANIZACIJSKI ODBORBojan JAVORNIK, predsednik,Marko KORAŒIN, generalni sekretar,Ivo TOMC, svetovalec.

ČLANIDrago ORNIK,dr. Miroslav ÆABERL,Miran HABE,Milan BERLOT,Boris DOLNIŒAR,Metka ŒUK,Renato FIJAVÆ,Miro STARE,Dejan PEHAR,Janko TROHA,Primoæ BERGANT,Lucijan REJEC,Milan KOJC,Vojteh KOBLAR.

Prvenstvo se bo zaœelo 27. julija z uradnim treningom in bo trajalo

do 29. julija. Za RD Sevnico bo to prvo tako tekmovanje, RD Radeœe pa je leta 2004 æe gostila svetovno prvenstvo in-validov v lovu rib s plovcem, na kate-rem so naøi tekmovalci osvojili najviøje mesto, in evropsko prvenstvo v lovu rib s plovcem leta 2009, ko naøi æal niso bili uspeøni.

Predsednik RD Radeœe Ferdo Ba-rachini je v uvodu povedal, da so se z vso resnostjo lotili organizacije tega projekta, ki jim ga je zaupala RZS, in da so ponovno med organizatorji prav zaradi solidno organiziranih tekmo-vanj. Brane Zeliœ, predsednik organi-zacijskega odbora SP, je povedal, da gre za tekmovanje z najøtevilœnejøo udeleæbo, saj bo prisotnih od 50 do 55 ekip iz vse Evrope in celo iz Juæne Afri-ke. Sodelovali bodo sodniki iz vse Slo-venije. Tekmovanja bodo potekala na akumulaciji HE Vrhovo in HE Boøtanj. Na prvi se bodo pomerili tekmovalci starostnih skupin U-14 in U-23, v Sev-nici pa U-18!

Zeliœ je poudaril, da je prvenstvo v logistiœnem pomenu velik zalogaj, ki mu RD Radeœe sama ni kos, zato so k sodelovanju povabili sosednjo RD Sevnica.

Sandi Kosmaœ, predsednik RD Sev-nica, je spregovoril o tem, da so razlike med ribolovom nekoœ in sodobnim tek-movalnim ribolovom vse veœje. Ogro-men je preskok v razvoju ribiøkega pri-bora, predvsem pa mora imeti sodobni ribiœ tekmovalec ogromno znanja. V to dejavnost je treba vloæiti veliko œasa, truda, odrekanja in nemalo denarja.

Æupan Obœine Sevnica Sreœko Oc-virk meni, da je v te projekte treba vkljuœiti lokalne skupnosti. Organiza- cija prireditve bo sicer na ramenih RD Sevnica in Radeœe, obœina pa lahko ponudi objekte za odprtje in tekmova-nja ter v soorganizaciji z RD Sevnica poskrbi za varnost (gasilci, potapljaœi, zdravstvena oskrba), ker za to nima denarja.

Rafaela Pintariœ, podæupanja Obœine Radeœe, je povedala, da da so RD Rade-

œe podprli pri vseh prvenstvih, ki so bila v Radeœah, in izpostavila reko Savo kot povezovalni dejavnik med obœinama in tudi ribiøkima druæinama. Pohvalno je, da je znak prvenstva rezultat domaœega znanja, saj ga je oblikovala Radeœanka Katharina Sluga. Dogodek je ocenila kot moænost povezovanja in vkljuœitve v turistiœno dejavnost obœine.

Direktorica KØTM Sevnica je pove-dala, da so zaradi nadejanega øtevila gostov zaœeli zbirati ponudbe za njiho-vo namestitev. Potrjene so tudi æe prve rezervacije. Æelela bi si, da bi si ogle-dali tudi kakøno turistiœno zanimivost bliænje okolice.

Sicer pa æe deluje tudi spletna stran med RD Radeœe in RD Sevnica, med tek-movanjem jo bodo dnevno osveæevali.

Stroøki prvenstva so ocenjeni na 40.000 evrov.

Predsednik RZS Borut Jerøe si obeta dobre rezultate, saj RZS namenja veli-ko dela z mladimi œlani, v okviru ka-terega je tudi tekmovalna dejavnost. Tudi Sandi Kosmaœ je povedal, da je RD Sevnica zaœela s kroækom na OØ Sevnica in Boøtanj, da bi mladim na tak naœin pribliæali ribiœijo ter izkuønje iz æivljenja ob vodi in naravi. Prav izoblikovan odnos do narave in skrb zanjo je po mnenju Ferda Barachini-ja, predsednika RD Radeœe, temeljno ribiøko poslanstvo.

Mojca Pikelj

593/2012 RIBIČ

SVETOVNO PRVENSTVO mLADIH RIBIČEV V LOVu RIB S PLOVcEm BOSTA GOSTILI RD RADEČE IN SEVNIcA

Priprave so v polnem tekuNa gradu Sevnica je 20. januarja v organizaciji RD Sevnica in sodelovanju Občine Sevnica in Javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica potekala tiskovna konferenca o SP mladih ribičev v lovu rib s plovcem. Na njej so bili prisotni predsednik RD Radeče, vodja organizacijskega odbora prvenstva, župan Občine Sevnica, podžupanja Občine Radeče, predsednik RZS in precej predstavnikov medijev. Pred tiskovno konferenco so Damjan Mesarič, Dejan Petakovič, Tina in Lenart Pikelj

ter Katharina Sluga za ekipo POP TV pripravili prikaz lova rib s plovcem.

mladi tekmovalci so pred začetkom konference pripravili prikaz lova rib s plovcem, kar je za krajši prispevek zabeležila tudi ekipa POP TV.

Znak SP je oblikovala radeška tekmovalka Katharina Sluga.

Lansko drugo sreœanje (prvo je bilo 27. aprila ob ribniku Brdinje, s katerim upravlja Koroøka RD) je 10. septembra

pripravila RD Radlje pri ribniku Reø. V œudovitem zgodnjeje-senskem vremenu smo se zbrali funkcionarji vseh sedmih RD s petœlanskimi ekipami. Med njimi je bila tudi izbrana vrsta funkcionarjev ZRD Maribor, ki so jo zastopali predstavniki vseh druæin v zvezi. Po prijetni jutranji kavici in klepetu v radeljskem ribiøkem domu so domaœini poskrbeli za æreb in kar hitro smo se odpravili k ribniku. Œeprav so na sreœanjih tekmovanja drugotnega pomena, pa je med funkcionarji vla-dal pravi tekmovalni duh. Tako so se ves œas tekmovanja, ki je trajalo kar øtiri ure, borili za vsako ribico in gram. Domaœi sod-niki so korektno opravili svoje delo, poøteno stehtali ulov, ki je bil primeren tekmovalcem, in rezultati so bili presenetljivi.

Po pogostitvi je predsednik ZRD Maribor Bojan Javornik razglasil rezultate. Na tem tekmovanju so zmagali tekmoval-ci iz Ruø pred Slovensko Bistrico in izbrano ekipo ZRD Mari-bor. Ker pa se rezultati seøtejejo s prvo tekmo, je v letoønjem skupnem seøtevku presenetljivo zmagala ekipa ZRD. Ne primeri se prav pogosto oziroma prav poredko se zgodi, da zmaga izbrana ekipa zveze, tokrat pa jim je le uspelo.

Po podelitvi pokalov in medalj se je sreœanje nadaljevalo v prijetnem pogovoru in prijateljskem vzduøju.

Takøna sreœanja, ki jih gojijo RD v ZRD Maribor, bi bila lahko za zgled drugim zvezam v Sloveniji, saj na prijeten naœin prispevajo k prijateljskemu povezovanju. Pri nas po-skrbimo tudi za tovrstno povezovanje, saj vsako leto povabi-mo predstavnike iz sosednje celjske in prekmurske zveze, ki se radi udeleæijo sreœanj.

Drago Ornik

Eden od materialov, ki v bistvu ni namenjen vezanju muh, a so ga vezalci zelo dobro sprejeli in je med njimi ob koncu

devetdesetih let prejønjega stoletja zelo hitro postal priljub-ljen, je organza. To je je umeten material, za katerega sta znaœilna prosojnost in lesketanje. Najpogosteje jo uporabljajo za izdelavo æenskih poroœnih oblek in dekorativnih trakov. Poleg tega, da je organza prosojna in lesketajoœa se, je tudi mehka, dobiti pa jo je mogoœe v najrazliœnejøih barvah. Bela je odliœna za izdelavo krilc upehank, svetlo siva pa za izdela-vo muh s padalcem (paraøut), ki posnemajo levinke.

Poleg organze, ki jo izdelujejo kot metrsko blago za po-trebe øiviljstva, so tudi trakovi. Iz delno razpletenih trakov lahko izdelujemo telesca liœink in potezank. Rezultat je telo z mnoæico gibljivih fiber, ki so prosojne in se lesketajo, kar je pomembna znaœilnost lovnih muh.

Œeprav so mladoletnice v vseh razvojnih stopnjah (liœinka v hiøici – tulcu ali prosto æiveœa, buba – vzpenjaœ, odrasla æuæelka, ki odlaga jajœeca na vodno gladino) ribam lahko dostopne, se kljub temu zdi, da je najprivlaœnejøa razvojna stopnja vzpenjaœ. Ko zrele bube zapuøœajo svoja skrivaliøœa, so na svoji poti proti gladini vode lahek plen za ribe.

SREČANJA MUHARSKI KOTIČEK

60 RIBIČ 3/2012

Funkcionarji ZRD Maribor tekmovaliZRD Maribor združuje sedem ribiških družin, ki so: Koroška RD, RD Radlje, RD Ruše, RD Mura - Paloma, RD Pesnica, RD Slovenska Bistrica in največja, RD Maribor. Da bi se funkcionarji med seboj dobro poznali in ohranjali dobre medsebojne odnose, se po tradiciji srečamo vsako leto dvakrat. Srečujemo se vselej na območju druge RD. Ker pa srečanje oziroma druženje vedno popestrimo z ribiškim tekmovanjem, se srečujemo ob vodi.

Skupni zmagovalci med funkcionarji mariborske zveze (od leve): mirko Preglau (Koroška RD), Božo Perger (RD Slovenska Bistrica), Bojan Javornik (RD maribor), marjan Gaber (RD mura - Paloma) in Drago Ornik (RD maribor)

Vzpenjač »organza«Muharji v glavnem sami vežejo svoje muhe, saj je prav posebno zadovoljstvo, kadar z lastnim, izvirnim posnetkom premamijo ribo. Zato nikoli ni končano iskanje vedno novih materialov za vezanje umetnih muh.

Posnetki muh, izdelanih iz organze.

613/2012 RIBIČ

Faza 1 Faza 2 Faza 3

Faza 4 Faza 5 Faza 6

Faza 7 Faza 8 Faza 9

Uporabljeni materiali:– trnek: #8–14, loœnik (Tiemco 2488, 2457 ali podoben),– glava – obteæitev: medeninasta ali volframova kroglica (ø 3 mm za trnek

#10–12),– vezna nit: krem, 8/0– telo: svetlo rumen trak organze, na eni strani razpleten,– noge: hrbtno pero jerebice,– krila: œrna ali temno rjava rafija,– oprsje: kosmiœje iz meøanice zajœje dlake in »ice dub peacock«.

Izdelava:Faza 1: Na trnek #10–12 nataknite medeninasto oz. volframovo kroglico, trak or-

ganze, øirine 2 cm, po sredini vzdolæno zareæite.Faza 2: Izvlecite vzdolæne niti organze tako, da ostane 1/3 nerazpletenih, 2/3 niti

pa prostih.Faza 3: Tako pripravljen trak organze priveæite na sredini zavoja trnka.Faza 4: Trak organze navijajte po hrbtiøœu tako, da vsak naslednji ovoj nekoliko

pokrije prejønjega, da telo dobiva obliko, hkrati pa razpletene niti prosto izhajajo iz telesa.

Faza 5: Ko je telo ovito do konca, priveæite trak za kroglico.Faza 6: Priveæite pero jerebice, s katerim boste posnemali noæice.Faza 7: Pero navijte po telesu tako, da bodo noæice presegale zavoj trnka.Faza 8: Umetna rafija je odliœen material za krila bub mladoletnic.Faza 9: Da bi izpopolnili oprsje, uporabimo kosmiœje iz meøanice zajœje dlake in

»ice dub peacock«.

Proti gladini plavajo s pomoœjo gi- banja telesa, pa tudi s pomoœjo me-hurœkov, ki nastanejo pod opno kot

posledica kemijskega procesa. Prehod svetlobe skozi mehurœke daje videz lesketanja, ki ga uspeøno posnemamo z organzo, gibljive fibre razpletenega traku pa v vodi dajejo vtis æivosti. Re-zultat je lovno zelo uspeøen posnetek bube mladoletnice, ki tudi po øtevilnih ugrizih ohrani svojo obliko.

Besedilo, fotografije in posnetki muh:

Nadica in Igor Stanœevdanicamk@t-home.mk

Prevedel: Igor Holy

Zakon osmoze pravi: Œe imamo dve vodni okolji z razliœno vsebnostjo

soli, ki sta loœeni s polprepustno membrano, ki prepuøœa vodo, ne pa tudi v vodi raztopljene soli, bo voda vedno prehajala iz okolja z manjøo koncentracijo soli v okolje z veœjo.

Morska voda je pribliæno trikrat bolj koncentrirana, kot so ribje celi-ce in okolje okoli njih. Morske ribe so torej hipoosmotiœne in z osmozo skozi økrge neprestano izgubljajo vodo. Da nadomestijo njeno izgu-bo, morajo neprestano piti. V na-sprotnem primeru bi se izsuøile in poginile. V predelu økrg imajo po-sebne celice, ki omogoœajo aktivni transport soli nazaj v vodo.

Pri sladkovodnih ribah je proces obraten: te ribe so hiperosmotiœne. V tekoœini v njihovem telesu je veœja kon- centracija soli, kot je v vodi, v kateri æivijo. Zato v ribe skozi økrge prodi-ra voda in ribe izgubljajo sol. Njihove ledvice izloœajo zelo velike koliœine vode. Økrge omilijo izgubo soli z ena-kimi celicami kot pri morskih ribah, pri œemer proces poteka v obratni smeri. Sladkovodne ribe torej ne pije-jo vode. Œe bi jo pile, bi se razpoœile.

Na sliki 1 je potek izmenjave vode in soli pri sladkovodnih in morskih ribah. Rdeœa puøœica kaæe gibanje vode, œrna pa gibanje soli.

Sladkovodne ribe ne morejo æi-veti v morski vodi, enako velja za

morske v sladki vodi. Vendar so se ne-katere sladkovodne ribe prilagodile za æivljenje v bolj ali manj slani vodi. Na sliki 2 je sladkovodna øœuka, ki æivi v nekoliko slani vodi Baltiøkega morja.

Ciplji, ki so morske ribe (slika 3), lahko brez teæav dlje œasa æivijo v slad-ki vodi in jih sreœamo daleœ od izliva v morje v veletokih, kot sta Loire ali Garonne. Tudi naøi tekmovalci so jih veœkrat lovili na mednarodnih tekmo-vanjih.

Poseben primer so ribe, ki potujejo iz enega okolja v drugo, da bi konœale svoj æivljenjski cikel (jegulje, lososi …). Te ribe so v œasu razvoja doæivele veli-ke fizioloøke spremembe in so sposob-ne æiveti v sladki in slani vodi.

Pripravil: mag. Andrej Janc

MUHARSKI KOTIČEK SPOZNAJMO RIBE

62 RIBIČ 3/2012

Iz slane v sladko vodoPrvotno so ribe živele samo v morju. Kako so se pozneje prilagodile za življenje v sladki vodi, ki se razlikuje od morske? Odgovor je: S pomočjo osmoze.

Buba mladoletnice - šaša Halesus radiatus (angl. cape-rer), slovenski ribiči mu pravimo poletaš. Živi v hitrih in počasnejših rekah. Ko se zrele bube podajo na pot proti gladini vode, so ribam lahko dostopne, poleg tega pa ribe pri pobiranju vzpenjačev ne porabijo toliko energije kot pri pobiranju odraslih žuželk. Telo bube je mesnato in sočno. Kmalu po zaužitju od nje ostaneta v ribjem želod-cu samo glava in del oprsja.Najboljši posnetek vzpenjača poletaša je rumene ali ble-do oranžne barve.

Buba mladoletnice iz družine sericostomatidae. Te mla-doletnice so razširjene v Evropi in Bitaniji, naseljujejo pa hitre reke s prodnatim dnom. Ličinke živijo v hišicah – tulcih iz drobnega peska, kar jim pomaga, da se lažje obdržijo v vodnem toku. Rojijo od sredine maja do sre-dine oktobra, največ popoldne ali proti večeru. Takrat je najbolje uporabiti posnetek vzpenjača, ki se dviga proti vodni gladini. Ta metoda je celo učinkovitejša od muhar-jenja s suhim posnetkom. Telo iz lesketajoče se, prosojne organze odlično posnema zrele bube, ki so za ribe neu-stavljivo privlačne.Za posnetek sericostome uporabite organzo zelenkaste barve.

Slika 1: Izmenjava vode in soli pri sladkovodnih in morskih ribah

Slika 2: Ščuka iz Baltiškega morja

Slika 3: Tekmovalec odpenja ciplja s trnka

SLADKOVODNE RIBE

mORSKE RIBE

gibanje vode

gibanje soli

Na prve dni v sezoni vsakega ribiœa veæejo razliœni spomini, lepi in ne-

prijetni. Marsikomu se je namreœ æe zgodilo, da v teh dneh preprosto ni znal ujeti ribe. Pri tem mi ne gre iz glave puhlica, ki se je radi posluæujejo nekateri muharji ob svojem neuspe-hu: »Vseeno mi je, œe ujamem kakøno ribo ali ne, vaæno je da grem malo ven na zrak!« Seveda! Zakaj pa potem ne pustijo trimetrske muharice doma, saj je med hojo skozi grmovje samo v napoto, in si tako prihranijo vse ne-potrebne teæave ob uæitkih sprehaja-nja? Zato naj tistim, ki se øele uvajate v svet muharjenja, posredujem nekaj napotkov ob zaœetku nove sezone, da ne bo preveœ neprijetnih trenutkov in razoœaranja in da ne bo treba uporab-ljati gornjega leporeœja.

V nadaljevanju bom napisal nekaj temeljnih napotkov za lov z muha-mi pod vodno povrøino. Pri tem ne mislim omalovaæevati lova s suho muho, ampak zgolj poudariti pred-nosti liœinkarjenja in lova s potezan-ko, ker sta ta naœina muharjenja øe posebno primerna, ko na vodi øe ni veliko odraslih æuæelk, to pa je ravno marca in aprila.

Ličinkariti ali potezatiMed posameznimi tehnikami muhar-jenja je nekaj bistvenih razlik: pri lovu s suho muho poskuøamo muharji oponaøati odrasli stadij æuæelk, ki jih vidimo leteti nad vodno povrøino, in pri tem predloæimo svoj ponaredek na vodno povrøino, kjer ga riba pobere ali pa tudi ne. Pri lovu z liœinkami pa poskuøamo v veœini primerov posnema-ti nerazvit stadij istih æuæelk, ki so pod vodno povrøino in tam ne vidimo ne ribe ne njene hrane, navadno tudi prijema ne. Pri lovu s potezanko ponazarjamo veœje predstavnike æivalskega sveta pod vodno povrøino ali na njej, npr. mladice ribic, pijavke, rake … Tudi pri tem naœinu ne vidimo, s œim se riba hrani, zato pa med potezanjem zelo dobro obœutimo prijem.

LičinkarjenjeMedtem ko bi lahko rekli, da je muhar-jenje s suho muho dokaj preprosto, ker je celotno dogajanje vidno oœem, pa je treba pri lovu z liœinko najprej ugotoviti, kako globoko so ribe, ki jih namerava-mo loviti, smeri in hitrost vodnih tokov

na predelu, kjer bomo lovili (ker bodo posredno vplivali na liœinkarjenje), ter ugotoviti, s œim bomo lovili (s œim se ribe hranijo). Ko bomo poznali vse naøtete de-javnike, se lahko posvetimo temu, kako posnetek liœinke spraviti na optimalno lovno globino. Pri tem nam bo v veliko pomoœ poznavanje razliœnih muharskih metov in tehnik vodenja muharske vr-vice v razliœnih razmerah ter temeljno poznavanje entomologije vodnih æuæelk. Øe vedno pa ostaja problem zaznavanja prijema, a o tem nekoliko pozneje.

Na povrøini, ko se ribe hranijo z od-raslimi æuæelkami, so stvari doreœene in jasne. Kolobar na vodni povrøini ali ska-kanje rib iz vode pove natanœen poloæaj rib in vœasih tudi, s œim se takrat hranijo. Obnaøanje rib, ki se pod povrøino hrani-jo z liœinkami, je precej bolj nedoreœeno in nejasno. To razliko boste opazili tudi

sami. Pri muharjenju na povrøini po-strv pobere suho muho odloœno, hitro in brez razmiøljanja, v veliki bojazni, da ji ne bi pobegnila s povrøine. Æal ne kaæejo enake æelje pri hranjenju z liœinkami. Najbræ je to posledica dejst- va, da so njihov veœji del prehrane ravno liœinke (90 % in veœ), kar pome-ni, da se z njimi prehranjujejo vse leto. Zato jih tudi poznajo do najmanjøe podrobnosti. Œe boste dobro opazo-vali – polaroidna oœala vam bodo pri tem v veliko pomoœ – boste videli, da se pri hranjenju z njimi obnaøajo pre-vidno, pogosto prav leno in veœkrat samo œakajo, da jim vodni tok pri-nese liœinko dobesedno v gobec. Nji- hovo obnaøanje in poznavanje liœink ter oteæeno opaæanje prijema pri li- œinkarjenju je pravi izziv tudi za iz-kuøenega muharja, obenem pa raz-log, da marsikaterega zaœetnika od-vrne od lova z liœinkami.

Najpreprostejši način ličinkarjenja: »jiging«Metoda muharjenja z liœinko, ki jo bom opisal na zaœetku, je verjetno najlaæja in je dober naœin, da se nauœimo temeljnih korakov liœinkar-jenja. Ta muharska tehnika vkljuœuje preprosto ponujanje vaøe liœinke s poloæaja, na katerem stojite, nizvodno po toku proti nasprotnemu bregu. Nato pustite liœinki nekaj œasa, da po-tone proti dnu, pri tem pa poskuøajte

imeti muharsko vrvico ves œas poravna-no v smeri liœinke. Œe muharska vrvica zaradi razliœno hitrih vodnih tokov nare-di tako imenovani trebuh/lok, naredite premet (ang. mending ) vrvice v nasprot-no smer in jo ponovno poravnajte. Nape-tost muharske vrvice in neposredno po-vezanost z liœinko lahko uravnavate tudi z dvigovanjem ali spuøœanjem konice vaøe muharice. Stalna napetost vrvice je pomembna zaradi moænosti neposredne-ga zatega ob prijemu ribe. Pot in tonjenje liœinke ste do mesta, kjer domnevate, da je riba, doloœili z dolæino muharske vr-vice, ki je pozneje ne spreminjajte veœ. Ko bo liœinka priplavala do æelenega mesta na dnu, se bo zaradi pritiska vod-nega toka na muharsko vrvico zaœela dvigati od dna. Dviganje lahko dodatno pospeøite z dvigom konice muharske pa-lice. Dvig liœinke od dna je v genih rib

633/2012 RIBIČ

NASVETI

Kako bomo muharili na začetku sezone (1. del)

Sezona muharjenja je pred vrati. Ob vodah se bomo ponovno srečali stari in novi znanci, zaljubljenci v ta prečudoviti šport, ki nam nudi toliko lepih doživetij, užitkov in nepozabnih spominov. Od tu bomo črpali energijo za premagovanje stresov in skrbi,

ki jih pred nas postavlja nepredvidljiv vsakdan.

Najpreprostejši način ličinkarjenja

Ličinkarjenje z indikatorjem prijema

zapisan kot eden od glavnih vzvodov za lahko pridobivanje hrane. Temu se riba preprosto ne more upreti, posebno øe, œe je bila izbira vaøe liœinke pravilna. Œe ni prijema, lahko lovno pot vaøega posnet-ka nadaljujete tako, da vrh palice spustite proti vodni povrøini. Liœinka se bo po-novno potopila na æeleno globino, s po-novnim dvigom palice pa bomo liœinko poœasi pripeljali prek toka neposredno pod naøe stojiøœe. Vso pot prek toka pa bo vaø posnetek neutrudno lovil. Nato jo zaœnite vleœi proti sebi v kratkih pote-gih. Tiste muharje, ki se ukvarjate tudi z vijaœenjem, bo tak naœin vodenja liœinke øe najbolj spominjal na lov z jigi – »jiga-nje« (v prevodu bi temu rekli skakljanje, op. u.) z mehkimi vabami na trnkih jig. Seveda mora biti liœinka dobro obteæena.

Prostoplavajoča ličinka (ang. dead drift): prvi načinPreprost naœin liœinkarjenja je vodenje liœinke po toku nav-zdol tako, da pustimo toku, da jo prosto nosi, ne da bi mi kakor koli vplivali na njeno gibanje. Vodni vrtinci jo bodo dvigali in spuøœali – bo v mi-losti in nemilosti vodnega toka in dolæine naøe predvr-vice. Nekateri muharski pisci trdijo, da ta metoda lova z liœinko daje najboljøe rezulta-te in je najbolj pravilna. To so ugotovili glede na dejstvo, da liœinke, ki jih vodni tok odtr-ga od dna, prosto plavajo in le na tak naœin so pravilna predstavitev liœinke ribam. Po mojem mnenju to ni œisto res, ker se te liœinke na neki naœin vedno trudijo, da bi priøle nazaj v varno zavetje dna.

Ta tehnika vodenja liœinke se ne razli-kuje veliko od naœina muharjenja s suho muho. Pri tem naœinu liœinkarjenja bomo liœinko preprosto predloæili po toku navzgor, pustili, da potone na æeleno globino, pri œemer si bomo pomagali z razliœnimi premeti, kolutnimi meti ali padalnim metom ter (kjer je to dovolje-no) z dodatno obteæitvijo. Ko pa potone, ji z dodajanjem ali odvzemanjem vrvice pustimo, da jo prosto nosi vodni tok, œe je le mogoœe, tik nad dnom. Med tem pa pozorno opazujmo konec naøe muharske vrvice, ki nam bo, œe se bo v toku nena-doma zaustavil, nakazal prijem ribe.

Za razliko od prejønje tehnike, kjer na koncu z »jiganjem« podaljøujemo pot naøe liœinke prek toka, jo tu na koncu poti potegnemo iz vode in ponovimo predloæek.

Prostoplavajoča ličinka: drugi načinMalo prirejen naœin liœinkarjenja, a zato tudi malo teæji od prejønjega, je primeren za tiste muharje, ki radi zabredejo v vodo in se tako izognejo stranskim vodnim to-kovom, ki v veliki meri motijo mirno in

enakomerno potovanje liœinke pri dnu. Tu bomo zabredli do poloæaja neposred-no pod mestom, ki ga nameravamo pre-loviti, nato bomo liœinko vrgli naravnost proti toku na æeleno mesto – po moænosti naj bo to v istem vodnem toku, ki prihaja neposredno do naøega stojiøœa. Pri tem moramo œim hitreje pobirati viøek mu-harske vrvice nazaj skozi obroœke, tako da le-ta ostane stalno napeta in ohranja stalen stik z muho. Veliko zaœetnikov ima s tem teæave, zato pri tem naœinu vodenja izgubijo tudi veliko rib, ki so prav zaradi ohlapnega stika z liœinko slabo zapete. Zato bodimo pazljivi pri vodenju, saj lahko priœakujemo prijem v vsakem trenutku, vse od padca liœinke v

na vaøo stojiøœe, po moænosti na mesto takoj za oviro. Dolæino predvrvice boste sami podaljøevali ali krajøali glede na globino in glede na hitrost vodnega toka. Œim veœja je globina in œim hitrejøi je vodni tok, tem daljøa naj bo predvrvica. Pravilna dolæina bi bila nekako od 1,2 do 1,5 globine vode. Razmiøljajte tudi o pre-meru predvrvice in o tem, ali uporabljate plavajoœ ali toneœ najlon – vse to namreœ vpliva na hitrost potapljanja liœinke. Ko bo vodni tok potegnil muharsko vrvico z obteæeno liœinko, ji preprosto sledite z dvigovanjem konice ter s celotno muhari-co v iztegnjeni roki. Tako boste na prijem lahko takoj odgovorili z zategom. Ko tok odnese liœinko mimo vaøega stojiøœa, sle-

dite vrvici s spuøœanjem vrha palice in na koncu s palico v iztegnjeni roki zakljuœite pot liœinke s hitrim, a enakomer-nim dvigom iz vode. Nato met ponovite.

Indikator/pokazatelj prijema: da ali neNekateri muharski puristi iz- razito nasprotujejo uporabi razliœnih pokazateljev (in-dikatorjev), s katerimi laæje opazimo prijem ribe, ker jih to spominja na lov rib s plov-cem. Odloœitev, ali boste ta mali koøœek neœesa plavajo- œega uporabljali ali ne, je vaøa. V veliko revirjih je upo-raba indikatorjev prepoveda-na. Upoøtevajte predpise in se o dovoljeni ali nedovoljeni

uporabi indikatorja pozanimajte pred ri-bolovom, da ob obisku ribiøkega œuvaja ne boste imeli teæav. Kakor koli: veliko muharjev po svetu ga uporablja, med njimi tudi jaz, zato bom na kratko pojasnil njegovo pomembnost pri liœinkarjenju.

Indikarorji prijema so v bistvu resniœ-no mali plovci in imajo enako vlogo: pokaæejo prijem. Njihova najpogostejøa oblika je kroglica ali valjœek, zaradi boljøe vidljivosti pobarvan z æivimi fluorescent-nimi barvami. Poleg tega, da pokaæejo prijem, tudi dræijo obteæeno liœinko na æeleni globini. Prav indikator je tisti, ki ga med liœinkarjenjem opazujete, ker liœinke pod vodno povrøino paœ ne vidite. Ko se v vodnem toku le-ta nenadoma ustavi ali celo potone, sledi vaø zateg.

Na muharsko predvrvico pritrdimo indikatorje na razliœne naœine. Nekate-re uœvrstimo na æeleni toœki z buæirko, druge z gumico ali koøœkom plastike, tretje pa preprosto prignetemo (taka gnetljiva masa se imenuje »strike put-ty«) na predvrvico. Nekaj zadnjih let so se na træiøœu pojavile tudi muharske vrvice, ki imajo deset ali veœ centimet-rov konœnega dela pobarvanega s fluo-rescentno barvo, tako da so æe same po sebi dobro vidne in zato ne potrebu-jete nobenega dodatka na predvrvici. Ena takønih je muharska vrvica Rio – Nymph. (Se nadaljuje.)

Vladimir Mikec - Miki

NASVETI

64 RIBIČ 3/2012

vodo pa do dviganja iz nje, kar je po na-vadi na razdalji dolæine palice od naøega stojiøœa.

Pri tem naœinu liœinkarjenja tudi ne hi-tite preveœ z vleœenjem liœinke iz vode, øe posebno, œe ne stojite neposredno v toku, v katerem lovite. Takrat pustite liœinko odplavati mimo vaøega stojiøœa in jo øele po nekaj metrih (dvakratna dolæina pali-ce) poœasi, toda odloœno v neprekinjenem vleku potegnite iz vode. Kaj se namreœ dogaja ta œas za vami v toku? Œe boste pozorni, boste vœasih opazili ribe, ki pla-vajo tik za vami (øe posebno øarenke in lipani) in pri dnu pobirajo liœinke, ki ste jih med premikanjem v vodi nehote dvig- nili z usedlino. Tudi te ribe je mogoœe ujeti, œeprav na tako kratki razdalji.

Ličinkarjenje na kratki razdalji Œe smo æe pri kratki razdalji, bi vam rad opisal øe enega od razmeroma lahkih naœinov liœinkarjenja, ki ga boste upo-rabljali tam, kjer je voda vrtinœasta, hitra ali celo motna. Torej vsepovsod, kjer vas ribe ne bodo takoj opazile. Mestu, kjer nameravate loviti – recimo robu brzi-ce, kjer se za kakøno oviro voda malo umiri in kjer domnevate, da bi lahko bile ribe –, se kolikor mogoœe previdno pribliæate. Nato na zelo kratki dolæini muharske vrvice in poljubni dolæini pred-vrvice predloæite precej obteæeno liœinko po toku navzgor, pod kotom 90 ° glede

Prvi pomladni ribolov

Že leta 1986 so italijanski tekmovalci uporabljali pr-

ve ploøœate plovce za lov mren in ploøœiœev v hitro te-koœem Renu na svetovnem prvenstvu v Franciji (mimo-grede naj spomnimo, da je na omenjenem prvenstvu v jugoslovanski reprezentan-ci nastopil slovenski prvak Milan Domjan, ki se je edini izmed Jugoslovanov uvrsti v finale). Vendar so se lizi-ke povsem uveljavile øele v zadnjem desetletju.

Na sliki 1 so øtirje razliœni ploøœati plovci. Lizika ima poleg obiœajne antene za ugo- tavljanje ribjega prijema ob strani zgoraj in spodaj øe kovinski æici, na kateri pritr-dimo najlon in izdelamo na-vezo. Zgornja æica tvori uho

plovca, spodnja pa njegovo grezilo.

Z lizikami uspeøno lovi- mo predvsem tedaj, ko v vodnem toku s pomoœjo øte- ka zadræujemo vabo nepo-miœno na vodnem dnu. Li- zika »reæe« vodni tok in nudi mnogo manjøi upor kot klasiœni œokati plovec, poleg tega v veliki meri blaæi tresljaje na navezo, ki jih povzroœa vodni tok. Tako vaba na trnku na dnu bolje miruje in zato pogosto uja-memo velike ribe, ki so zelo nezaupljive.

Pri tem ribolovu lahko uporabimo precej laæjo li-ziko od œokatega plovca. V preglednici øt. 1 je primer-java med obema plovcema v enakih ribolovnih razme-

rah. Namesto 20-gramskega œokatega plovca lahko, na primer, uporabimo 15-gram-ski ploøœati plovec.

Pravilna izbira lizikeGlede na vodni tok in glo-bino vode moramo pred za- œetkom ribolova izbrati pra-

vo nosilnost plovca. To nika-kor ni preprosto, saj se lizi-ka v vodi pogosto drugaœe izkaæe, kot smo priœakovali. Poleg tega med ribolovom vodni tok velikokrat niha in se spreminja. Zato imajo tek-movalci v ribiøkem predalu pripravljenih veœ navez z li-zikami razliœnih nosilnosti; to vidimo na sliki 2.

Slika 3 kaæe uporabo treh razliœno teækih lizik. Levo je preteæak plovec, ki ga mora ribiœ vleœi, da se antena plovca postavi. Na sredini pa je prelahka lizika in tok grezilo odnaøa z mesta, kjer smo nakrmili. Obe liziki smo izbrali napaœno. Øele desna lizika ima pravo nosilnost in antena plovca je navpiœna.

Montaža navezeNa sliki 4 je prikazana pra-vilno izdelana naveza za

ribolov z liziko. Ko plovec leæi nepremiœen v vodi, sme iz vode moleti samo 1 cm njegove antene.

653/2012 RIBIČ

LizikeOb besedi lizika po navadi pomislimo na slasten bombon v obliki ploščice na palčici. V glasilu Ribič pa smo lahko že večkrat prebrali, da so naši tekmovalci na svetovnih prvenstvih v lovu rib uporabljali lizike. Pa se niso sladkali, ampak so uporabljali plovce, ki po obliki spominjajo na lizike; to so torej novi ploščati plovci za ribolov v hitro tekočih vodah.V razmeroma kratkem času so ti plovci postali nepogrešljiv pripomoček vsakega boljšega ribiča. V nadaljevanju spoznajmo, zakaj. O tem se je v reviji la Peche et les Poissons na široko razpisal Olivier Wimmer, eden najboljših francoskih ribičev. Izvedeli bomo tudi nekaj o tem, kako z lizikami ribari Anglež Alan Scotthorne, štirikratni svetovni prvak v lovu rib s plovcem.

Slika 2: Različno pripravljene naveze lizik

Slika 3: Pomembna je izbira pravega plovca.

Slika 4: Ribiška naveza z liziko

Slika 1: Različne lizike

Preglednica øt. 1Œokati plovec 4 g 8 g 10 g 20 gLizika 3 g 6 g 8 g 15 g

slabo dobroslabo

Osnovna vrvicaGlavna vrvica naj bo œim trøa in debela najmanj 0,14 mm. Njeno debelino izberemo v sorazmerju z uporabljeno li-ziko. Bolje je izbrati debelejøi najlon, saj je dno deroœih voda pogosto skalnato ali pa so v vodi øe druge ovire. Niœ namreœ ni hujøega, kot œe utrgamo glavno vrvico in izgubimo celotno navezo.

ObtežitevOlivier Wimmer priporoœa naslednjo obteæitev vrvice: glavna obteæitev je masivna (teæka), saj se mora trnek z vabo hitro potopiti na dno na mesto, kjer smo nakr-mili. Øtiri svinœene kroglice tvorijo okrog 80 % celotne obteæitve. Potrebna je øe svinœena kroglica prijema, ki je enaka kot najmanjøa krog-lica glavne obteæitve. Teæa kroglice prijema je odvis-na od nosilnosti izbranega plovca. Da gleda samo 1 cm antene plovca iz vode, Wim- mer po potrebi pritrdi nad glavno obteæitvijo øe nekaj dodatnih kroglic. Øtiri os-novne kroglice so œisto do-volj, saj tako zmanjøamo tve-ganje, da se pri prevelikem øtevilu svinœenih kroglic za-plete montaæa. Wimmer øtiri najveœje svinœene kroglice pritrdi na najlon z elastiko, ki jo predhodno vtakne v zareze svinœenih kroglic. Scotthorne pa kroglice pri-trdi na gumijaste zaporke, ki jih predhodno namesti na najlon. Na tak naœin oba ne poøkodujeta najlona, œe je med ribolovom treba spre-meniti lego obteæitve.

PredvrvicaV tekoœi vodi se naveza pogo-sto giblje v neprijaznem oko-lju, polnem vejevja, raznega rastlinja in drugih ovir, s ka-terimi je posejano vodno dno. Zato naj bo predvrvica samo za 0,2 mm tanjøa od glavne vrvice. Taka predvrvica se bo v primeru ovire utrgala in ne bomo izgubili celotne nave-ze. Predvrvica naj bo dolga samo okrog 20 mm. Ni smi-selno uporabiti daljøe, saj bi se samo zapletala.

Primerna izbira delov montaže z liziko

Preglednica øt. 2 kaæe primerno izbiro sestavnih

delov za navezo z liziko v odvisnosti od globine vode ter potrebne nosilnosti lizi-ke.

Za informacijo naj øe na-vedemo, da Scotthorne za 50-gramsko liziko uporablja kroglico prijema oznake AAA (0,81 g), pri 2-gramskem ploøœatem plovcu pa svinœe-no kroglico N° 6 (0,1 g).

Pri merjenju globine je potrebna pozornostTekmovalci morajo globino na svojem lovnem mestu meriti dolge minute in zelo sistematiœno, centimeter za centimetrom preiskovati

vodno dno, dokler ne najde-jo najprimernejøega mesta, kjer bodo nakrmili. Æabico za merjenje globine je treba

pritrditi na osnovno vrvico v viøini kroglice prijema, da bo predvrvica med ribolo-vom pravilno leæala na dnu.

Za merjenje globine mo-ramo uporabiti æabico, ki je najmanj za 20 gramov teæja od osnovne obteæitve na-veze. Le v takem primeru se bo æabica takoj potopila navpiœno pod vrhom øteka in se bomo izognili napa-kam pri merjenju. Pri upora-bi 50-gramske lizike je torej treba uporabiti 70-gramsko æabico.

Pouœen je primer iz leta 1990, ko je na svetovnem prvenstvu v Øpaniji angleøki tekmovalec napaœno izmeril globino v hitro tekoœi reki Toledo. Za ribolov je upo-rabil 30-gramski ploøœati plovec, za merjenje globine pa 20-gramsko æabico, ki jo je vodni tok odnesel. Glede na meritve je sklepal, da je voda za 1 m globlja, kot je bila v resnici. Tako je osnov-na obteæitev njegove naveze leæala na dnu. Lovil je slabo in ob koncu se je pritoæeval, da je bila voda v njegovem sektorju globlja kot drugod. Lahko si mislimo, kaj vse je sliøal od trenerja, ko so po tekmi njegovi sotekmovalci pravilno izmerili globino. Øe dobro, da ga sodniki niso izloœili!

KrmljenjeKrma mora biti teæka – glo-binska z dodatkom veliko peska. K petim kilogramom krme je treba na primer dodati dva kilograma kre-menœevega peska ali teæke zemlje. Krmo je treba ob-vezno vreœi niæje, s tokom navzdol. Koliko niæje, je odvisno od hitrosti vodne-ga toka in globine. Na sliki 5 vidimo, da je Wimmer za krmljenje postavil vrh øteka 1 m s tokom navzdol in kepe krme metal toœno na vrh pa-lice.

Mnogi ribiœi napaœno me-œejo kepe krme proti toku navzgor, saj raœunajo, da bo krma pristala na dnu na mestu ribolova. Navadno to delajo zato, ker imajo prelah-ko in premalo œvrsto krmo. Na tak naœin samo poveœajo obmoœje, kjer se gibljejo ribe, in zmanjøajo moænost za pri-jem.

Obœasno je treba med ri-bolovom krmiti øe rafalno z manjøimi kepami enake krme. Najbolje je kepe vsi-pati iz skodelice na vrhu pa-lice za krmljenje.

Vrvica med vrhom šteka in plovcemDolæina najlona med vrhom øteka in plovcem mora biti med ribolovom krajøa od 80 cm. Vrh palice je treba potopiti nekaj centimetrov v vodo, da se izognemo gi-banju najlona in da ta zavza-me idealen poloæaj glede na

NASVETI

66 RIBIČ 3/2012

Slika 5: Krmo je treba vreči s tokom navzdol

Preglednica øt. 2Globina vode Lizika Najlon Elastika Kroglica prijema2–3 m 2–3 g 0,14 mm 1,0 mm N° 74–5 m 8 g 0,16 mm 1,2 mm N° 46–7 m 12 g 0,18 mm 1,4 mm N° 27 m in veœ 20 g 0,20 mm 1,4 mm N° 1

RIBIŠKA PRIPOVED

Kaj č´mo – tako je življenjeZgodba je resnična. Res sem prikrojil okolje in plen, ampak zato ni prav nič drugačna. V poplavi takih in podobnih zgodb je ta drugačna samo zato, ker sem jo zapisal.

Plovec øt. 2 Ernest je zelo podoben Edmondu. Je ru-men in ima debelejøo ter bolj vidno anteno. Øt. 3 je Bogdan, ki je nekoliko pri-sekan, nima klasiœnega uøe-sa plovca, ampak klasiœno ravno æico. Øt. 4 je Stach, ki je podoben Bogdanu in ima anteno iz bambusa.

Øt. 5 je lizika Torpedo, znamke Cralusso. Njegova posebna oblika omogoœa lah-

ko blokado naveze v vodi. Plovec øt. 6, Bubble, ima obli-ko, ki je med plovcem Tor-pedo in klasiœnim œokatim plovcem. S tem plovcem lahko vabo tudi spuøœamo.

Ob koncu øe zadræimo dih ob pogledu na velikega ploøœiœa na sliki 8, ki ga je z uporabo lizike ujel Wim-mer.

Pripravil: mag. Andrej Janc

Ni bil otrok, niti ni bil fant. To si opazil takoj. Bil je

kratkolasi deœek velikih uøes in øe veœjega nosu z nekaj prav grdimi mozolji na obra-zu. Njegove oœi so bile neæne in plahe, kot so bile neæne in plahe njegove ustnice, ki jih je znal raztegniti v smeh do uøes. Oœi so mu æarele v is-krivi radosti; bil je za vsako potegavøœino in vanjo je sto-pil pogumno in smelo, brez slabe vesti. Kadar pa je skri-vil ustnice v nasmeh, poln zadrege, in je uperil pogled v tla, je bilo jasno, da se mu naœrt ni posreœil.

Julija tistega leta, dolgo je tega, sta bili suøa in huda vroœina in bile so poœitnice. Ob jezeru pod visokimi go- rami se je trlo ljudi, ki so pribeæali na dopust. Poleæa-vali so na pisanih blazinah v hladu sence visokih dreves. V sveæini vetra, ki je potegnil prek modre vodne planjave, so igrali odbojko, balinali in plavali. Otroci so v plitvi-ni, kamor je voda naplavila mivko, zidali gradove.

Na videz je vse kakor lani. Luœaj od obale, tik ob peøœeni poti, skriti pod drev-jem, na katero skozi zaplate v kroønjah padajo prameni sonca, v vrsti drugih stoji poœitniøka prikolica. Beli sto- li in miza v senci baldahina, pogrnjena s roænim prtom, ki v vetru guba robove. Plat-nen leæalnik, plinski æar, velika pisana æoga za na-pihniti, modra luœ proti ko-marjem in øtiri kolesa. Dva majhna in dva velika. Manj-

ka peto. Pravzaprav manjka oœe. Nekaj je hudo narobe.

Za mizo sedi deœek. Res-noben je in skrben. Niœ lan-skega ni na njem. Ni mu mar vrvenje ljudi, ni mu mar sla-doled, ki ga liæe mlajøi bra-tec, ki priteœe z obale, vzame rokavœke in izgine nazaj. Predse zloæi ribiøki pribor. Po velikosti zlaga pisane plovœke. Na predvrvice veæe trnke in prebira uteæi. Izpod œela motri øtedilnik, na ka-terem kuha polento. Potem stegne noge in skloni glavo na prsi. Zdi se, da dremlje, a v resnici ga je strah.

Boji se, da so œasi, ko se mu je zgodilo »nekaj dobre-ga« samo od sebe, minili za vedno. Øe vœeraj zjutraj so mu stopile solze v oœi, ko je mamica rekla, da za njegovo palico in økatlo ni prostora v avtu. Rekla je tudi, da so ribiœi barabe. Nazadnje jo je le preprosil. Zdaj ribolov œuti kot krivdo in nujo, saj mu ni preostalo drugega, da bi vsaj za hip oæivil lepe stare œase. Ni tak, da bi mogel œez noœ obrniti æivljenje in pozabi-ti. Dobro ve, da letos ne bo roke, ki bi se ga dotaknila pred svitom. V pozni noœi ne bo sliøal: »Œas je.« Ne bo se nesliøno splazil na plano in v temi øepetaje vzel pri-bor, da bi skupaj odhrusta-la po peøœeni poti. Ne bosta veœ skupaj kuhala polente in ne bosta veœ skupaj me-sila skrivnosti vanjo. Bila sta mali in veliki medved. Tudi to je bila njuna skrivnost. Na obalo sta prihajala prva, ko

673/2012 RIBIČ

Slika 6: Zvijača z dvigom lizike

anteno plovca. Da ribe us-peøneje pripravimo do pri- jema, je dobro, œe med ri-bolovom liziko obœasno za nekaj trenutkov malo dvig-nemo in zopet spustimo, kot kaæe slika 6. Pogosto temu manevru takoj sledi pri- jem.

Spoznajmo øe paleto li-zik, ki jih priporoœa Olivier Wimmer. Te plovce vidimo na sliki 7.

Øtevilka 1 je model Ed- mond, ki je osnovni model lizike in vsebuje vse zna-œilnosti ploøœatega plovca. Zaradi bele barve ga dobro vidimo pod vodo celo na ve-likih razdaljah.

Slika 7: Različne vrste lizik

Slika 8: Wimmer z velikim ploščičem

je bil dan øe tanek, mlad in sveæ, da si ga komaj opa-zil. Potem sta vrgla vabi in sedla. Delal se je dan in bila sta moøko tiha. Tiha sta bila tudi potem, ko je postalo toplo in sta slekla vetrovki. Ves œas vmes pa sta œvrsto verjela, da bosta nekoœ ujela veliko ribo, in ni jima bilo dolgœas. In kadar nista ujela niœ, sta z odhodom odlaøala do zadnjega, dokler ni oœe vstal in je deœek zavzdihnil: »Kaj œ´mo, tako je æivljenje.«

Deœek vstane in odstavi polento. Pribor zloæi v økatlo in jo skupaj s palico postavi tik ob vhod v predprostor. Dovolilnico je kupil æe zju-traj, samo polento øe zamesi. Pogleda na uro. Mamice vsaj øe uro ne bo.

Noœ je. V presledkih œez vodo priplava plesna glas-ba. Deœek ne spi. Sesa palec in ve, da je to narobe, ampak ta noœ je posebna. Ne sme zaspati. Ne sme zamuditi pravega trenutka, œe hoœe ujeti veliko ribo. Øe lani ga je oœe uœil œarovnije, po kateri se zbudiø ob toœno doloœeni uri. Rekel je: »Preden zaspiø, si zaæeli, da bi se zbudil ob pol øtirih in zbudil se boø na-tanko ob pol øtirih.« Veœkrat je æe deœek poizkusil to in druge oœetove œarovnije, a nikoli mu ni uspelo. Vsakiœ je bil prepriœan, da je naredil nekaj narobe, saj ni mogoœe, da oœetove œarovnije ne bi delovale, ali paœ? Mamica se nemirno preobraœa, deœek pa bedi in ko utihne glas-ba, ostane sam. Razmiølja in œedalje bolj verjame, da velika riba ne more biti œarovnija, niti nakljuœje.

Celo uro prezgodaj je priøel na obalo. Preprosto ni veœ zdræal. Æe se je bil sklonil in pobral kamen, da bi ga iz dolgoœasja vrgel v vodo, a si je hipoma premislil. Potem je v temi œepel zraven økatle in gledal dolge odseve luœi, ki so se paœili na vodi. Smehljal se je sam vase in karajoœe brundal: »Pazi, pazi, mali medved.« Ugasnile so zvez-de na nebu. Temna gladina je sivela. Sliøal je piskajoœe hropenje raœjih kril in sliøal je, kako so zaorale po vodi, ko so pristajale. Po oglaøanju je vedel, da plavajo proti njemu. Niti deset metrov

stran so tri race prilezle na pesek. Zdaj jih je dobro videl. To je œas, je pomislil, in vstal. Race so zbeæale. Na-redil je nekaj drobnih kep iz zmesi polente in kruha, potem jih je zmetal v vodo. Manjøe kepe je metal dlje in natanœneje, kot bi metal velike, kot je to poœel oœe. Potem je zapiœil rogovilo in na trnek ugnetel za srednje debel krompir velik kos po-lente, ki je kakor ogromna kaplja visel na vrvici, dokler ni vrgel. Med obroœki na pa-lici je potegnil vrvico skoraj do tal in nanjo obesil drobno vejico. Øe zadnjiœ je preizku-sil zavoro in sprostil vzmet.

Deœek nepremiœno œepi na obali in drgeta v hladu. Objema noge za goleni in jih stiska podse. Brado je naslo-nil na kolena. Izpod œela mu polzi pogled na palico, zdrs-ne po gladini na drugi breg, se vzpenja po sivi peœini in obvisi na vrhu, kjer stoji grad, smeøen in nem. Zdi se mu, kakor da se bo skala vsak œas odlomila in se bo grad poœasi nagnil, potem pa v dolgem poletu s streho naprej zletel v vodo.

»A ti pa kar sam tukaj?« zasliøi visok æenski glas in se zdrzne. Od zadaj se na- denj sklanja starejøa gospa. Deœek obrne glavo. Z oslad- nega obraza dihata povrø-nost in hlad. Vidi odkrito navduøenje nad zadovoljst-vom, da je za svojo osebno zbirko pravkar odkrila novo œloveøko tragedijo. Deœku je nerodno. »Oœe je v sluæbi,« reœe z negotovim glasom, a æenska æe hiti proti lepo obleœenemu gospodu, ki stoji malo stran, in vmes navduøeno razlaga: »Vidiø, Polde, takøni so danaønji starøi …« Deœek gleda za njima, ko odhajata. Æenska krili z rokami. Ne razloœi besed, sliøi le njen glas in natanœno ve, kaj pripovedu-je. »Koza!«

Izpod œela s pogledom strelja nad vodo. Brada se mu trese in peœejo ga oœi, a ne trene. Grize nohte in pljuva odgrizke. »Vse sta uniœila,« reœe. »Vse!« Vsta-ne in se sprehodi. Zdaj mu je laæje.

Lisast potepuøki pes teœe v lahkem drncu. S glavo

pri tleh odvijuga do deœka in se postavi predenj. Sope in jezik mu visi globoko iz gobca. Nagajivo œaka. Potem bevskne, visoko dvig- ne smrœek in prednjo taœko. Deœek ga gleda. Pes na mes-tu poskoœi, potem pa jo uc-vre in se ozira nazaj. Pridi na potep, ga vabi, a deœek samo stoji. Potem dvigne roko v pozdrav in za sreœo. Deœek ni potepuh.

Ko je vzølo sonce, so zaœeli prihajati drugi ribiœi. Naj-prej je priøel samozadovolj-ni dedek, ki je samo od daleœ pokimal, vrgel vabo, razteg-nil stol, se usedel, nataknil oœala in zaœel brati œasopis. Skozi poplavo besed sta, kot druga, priøla nervozni oœka in mali sin. Ves œas sta se nekaj prepirala in se na koncu ustalila precej daleœ. Nazadnje je priøel moøki srednjih let, obleœen po zad- nji ribiøki modi, z ogrom-nim usnjenim klobukom na glavi. Postavil se je œisto zraven deœka in pokrovitelj-sko rekel: »Œe dovoliø, bova lovila skupaj.« Deœek se je prijazno nasmehnil: »Dovo-lim.« Potem je moøki pri-nesel opremo, pravzaprav jo je moral prinesti veœkrat. Deœek je gledal œudovito pa-lico, gledal je naslonjaœ, ki bi bil lahko leæalnik, gledal je piskaœ in ni vedel, œemu sluæi, dokler ni moøki vrgel vabe in je naprava ostro zapiskala. Moøki je opazil deœkovo radovednost in ga povabil bliæje. Razkazal mu je opremo in razloæil delo-vanje. Œesa takønega deœek øe ni videl. Potem mu je ponudil sok in prinesel stol, natanœno takøen, kot ga je imel sam. Deœek se je udob-no usedel in samemu sebi se je zdel pomemben. Klepetala sta in deœku se je zdel moøki pameten in prijeten. Medtem je sonce æe ogrelo in deœek je vstal, da bi si slekel vetrov-ko. Ko je videl vetrovko, se je spomnil oœeta. Spomnil se je njegovega usnjenega trinoænika, obrabljenega od starosti. Spomnil se je juter, ki sta jih preæivela skupaj. Ko je gledal moøkega zra-ven in vso njegovo ropotijo, je nanj legel moreœ obœutek, kakor da bi izdal oœeta. Ni zmogel veœ sesti. Stal je zra-

ven palice in pazil na vejico, ki je obeøena na vrvico lahno nihala v vetru, potem je veji-ca zaœela drseti kviøku.

Deœek plane in zagrabi palico. Glasno øteje: »Ena, dva, tri, øtiri, pet« in za- tegne. Palica se upogne in vrvica leti s vso hitrostjo. Moøki priskoœi in deœek krik- ne: »Stran!« Œuti, da ima veliko ribo. Poœasi zateguje zavoro, a riba vleœe enako-merno in vztrajno. Deœek gleda, kako se tanjøa plast vrvice na kolescu. »Zdræi, zdræi, zdræi,« øepeta in spet privija zavoro. Riba vleœe in deœek se œedalje bolj krivi, dokler riba ne odvije celotne dolæine vrvice. Zdaj deœek trdno, korak za korakom stopa proti vodi. Øe vedno je zelo nagnjen nazaj in obraz ima spaœen od napora. Za-brede do kolen in se za hip na mestu upira, ampak riba vleœe in palica sili navzdol. Zdi se, da je riba moœnejøa. Deœek zabrede do pasu. Na-prej ne upa. Œvrsto dræi pali-co, ki se spuøœa proti gladini, dokler se œisto ne izravna z njo. Deœek dræi in ve, da pa-lice ne bo izpustil za nobeno ceno. ´Naj poœi vrvica,´ po-misli, ´tako ali tako je vsega konec´. Riba koplje in vrvica se razteza. Potem pa, kot po œudeæu, pritisk malo po-pusti in deœek vidi, da zdaj riba plava na desno. Poœasi dviguje palico in hitro navije nekaj obratov. To v presled-kih ponavlja in riba vse bolj jasno plava vstran. Korak za korakom deœek spet pride nazaj na breg. Navija in iskra upanja spet sije, œeprav ve, da boj øe zdaleœ ni konœan. Potem zagleda gospoda, ki je bral œasopis, kako se poæene na noge, zategne svojo pa-lico in navija. Deœkova riba sili œisto k obali. Moøki s œudovito opremo sedi in ga napeto opazuje. »Izvlecite svoj trnek, prosim, da ne bova zapletla,« prosi deœek in moøki naglo izvleœe. Riba spet rine na odprto in gos-pod s œasopisom se øe vedno bori. Deœku raste pogum. Ve, da bo ribo dobil le, œe jo bo dobro utrudil, ampak tudi sam je æe utrujen. Poœasi privleœe ribo bliæje. Ne vidi je. Gospod s œasopisom pri-haja ob obali in zraven prav

RIBIŠKA PRIPOVED

68 RIBIČ 3/2012

OBVESTILA

nalahno navija. »Zapletla sva!« zavpije. »Øe tega se manjka,« pomisli deœek in se ozira za pravim mestom, kjer bo ribo najlaæje izvlekel. Nazadnje le zagleda jantarni odblesk upognjenega telesa velike ribe. Vidi ga le za hip, potem se riba spet obrne in v sunkih, kakor bi skakala po kamenju, zdivja stran, a ne za dolgo.

´Œe je dobro zapeta, jo bom dobil,´ pomisli. V øiro-kih odklonih jo vleœe k sebi. Deœek se premakne v plitvo vodo. Riba je œisto blizu. Zdaj se pusti vleœi. Vidi jo. Vidi jo kakor ogromen zlati ovalni pladenj. Deœek je negotov. Dobro ve, da jo bo izgubil, œe jo povleœe preblizu. Riba z zadnjimi moœmi ponovno zdivja. Dræi napeto vrvico in œaka. Prijazni moøki z ogromno podmetalko v roki zabrede do deœka. Deœek ga ne pogleda. Napeto sprem-lja vsak gib velike ribe in medtem odloœno reœe: »Ne, hvala. Bom sam.« Poœasi se riba prevrne na bok in deœek jo neæno vleœe v plitvino. Voda je plitvejøa od debeline ribe. Riba nasede in obmiru-je. V øirokih poœasnih gibih øiri in oæa økræne poklopce. Deœek izrabi pravi trenutek, izpusti palico, zagrabi ribo za økrge in jo plosko povleœe na breg. Vsi so zraven in mu œestitajo. »Filmska borba,« pravi prijazni moøki. Deœek je utrujen in se srameæljivo nasmiha. Gleda moøkega, ki ga treplja po ramenu. Potem sede in boæa ribo. Smehlja se in sklanja obraz, po katerem polzijo solze. »Ujel sem jo … medtem, ko si bil zdoma.«

Potem deœek vstane. Vsi odidejo, ostane le prijazni moøki. »Ti pomagam?« reœe. »Ne,« je odloœen deœek. »Najprej odnesem ribo. Po palico pridem pozneje.« Moøki pokima, deœek pa po-grne vetrovko, nanjo poloæi ribo in jo teæko dvigne. Od-nese jo svojih trideset met-rov daleœ pod veliko drevo ob poti. Veœ ne more. Sedi pod drevesom in gleda ribo. Ni prepriœan, da bo mamica vesela, pa saj ni pomembno. pomembno je, da jo je ujel.

Skupina turistov po oœit- no prekrokani noœi pride mimo. Majhni debeli œrnu-

hi ga vreøœe obstopijo. Ælo-budrajo v tujem jeziku in mahajo z rokami. Nekam zlobni se mu zdijo, ampak deœek verjame, da so samo navduøeni nad ribo, ki je marsikdo celo æivljenje niti ne vidi, kaj øele, da bi jo ujel. Deœek se ves blaæen smehlja in kima, dokler bradat de-beluh v kratkih hlaœah s de-belimi prsti ne seæe po ribi. Dvigne jo in pokaæe drugim, kakor bi kazal lasten plen. Deœek je vznemirjen. Vsta-ne, da bi segel po ribi, a se dve æenski postavita vmes in ena ga objame in stiska k sebi, druga pa maha preos-talim, naj vendar æe gredo. Deœek se plaho izvija æenski iz objema in œez njeno ramo gleda, kako odnaøajo ribo. Vpije: »Ne! Vrnite mi ribo! Moja je!« Gleda okoli in iøœe pomoœ. Prijazni moøki stoji na obali, gleda in ne na-redi koraka. Tudi dedek s œasopisom samo stoji. Deœek ve, da je dovolj moœan, da bi baburo lahko pahnil stran in stekel za ribo, pa ne more. Nekaj v njem mu brani upo-rabiti vso svojo moœ, zato se samo izvija in vpije, dokler ni skupina tatov æe daleœ in ga babura surovo pahne od sebe in deœek pade h koreni-nam drevesa.

Deœek sedi in skozi solze gleda popaœen svet. Œuti ne-moœ in ne more razumeti, kdo bi lahko od njega, otroka, na-vajenega starejøe spoøtovati in ubogati, priœakoval, da bo stisnil pest in udaril. Vidi dedka s œasopisom, ki bere naprej. Vidi prijaznega moø-kega, ki nepremiœno sedi s hrbtom, obrnjenim proti nje-mu. Vstane in pomisli na ri-biøki pribor, ki ga je pustil na obali. »Kar imej ga!« reœe glasno in stopi na pot v kamp.

Na poti nazaj bi deœek øe rad verjel, da se nasilje in sovraøtvo ne izplaœata, pa ne more. Trdno pa verjame, da bo nekoœ odrasel, in ve, da on æe ne bo tak. Œuti, da so mu meseci nazaj speljali otroøt- vo, a je preveœ vdan, da bi mogel sovraæiti. Odøel je kot deœek, vrnil se je kot moøki. Nihœe ga ni vpraøal, kako je bilo, pa œetudi bi ga, bi samo zamahnil z roko in rekel: »Kaj œ´mo, tako je æivljenje.«

Tone Økrbec

Kranjski ribiœi smo se 6. oktobra lani na kranj-skem pokopaliøœu poslovili od naøega dolgo-letnega, zvestega in marljivega œlana, Djordjija Ajtovskega.

Rodil se je 18. 3. 1941 v daljnem makedon-skem Berovu. Tako kot mnogi iz njegovega okolja je tudi on priøel v Kranj po boljøi kos kruha, ki pa mu ni bil vedno dan. Veselje do

voda, rib, pa tudi ribiøkega druæenja ga je leta 1977 pripeljalo v RD Kranj; naø œlan je bil kar 34 let. Hitro se je vkljuœil v ribiøka dela, saj marljiv in delaven, kot je bil po naravi, je bil vsepovsod, kjer so bile potrebne delovne roke in iznajdljivost. Z veseljem in dobro voljo je opravljal mnoga dela ob naøih vodah, vse od nad-zora voda, izlovov in vlaganj, do œiøœenja breæin in vodnega oko-lja. Posebno prizadeven je bil pri ribogojnih delih v ribogojnici in bil v veliko pomoœ vsakokratnemu gospodarju. Prav v vseh letih njegovega œlanstva je tudi prizadevno sodeloval pri vseh prireditvah naøe RD. Ni bilo ribiøkega piknika, sreœanja ribiœev ali obœnega zbora brez njegove pomoœi.

Po pridnem delu so spontano priøla tudi odlikovanja. RZS mu je podelila red za ribiøke zasluge III. stopnje, prejel je tudi vsa druæinska priznanja.

Opravil je tudi izpit za sodnika muharskih tekem, kjer tudi ni ølo brez njega. Ribolov, posebno pa ribiøka druæba sta mu veliko pomenila. Œeprav ga je usodna bolezen æe zelo prizadela, je øe zmogel priti na septembrski ribiøki piknik k brunarici samo zato, da je bil øe lahko v druæbi ribiøkih prijateljev.

Med nami bo ostal v spoøtljivem spominu, ostala pa bosta tudi spomin na njegovo zavzeto delo za kranjsko ribiøtvo in nje-gov vzgled mnogim mlajøim ribiøkim generacijam.

RD Kranj

693/2012 RIBIČ

Djordji Ajtovski(1941–2010)

V SPOMIN

VABILO RD BISTRICA, ILIRSKA BISTRICARD Bistrica iz Ilirske Bistrice tudi letos prireja tradicionalno srečanje ob začetku ribolovne sezone na salmonide na jezeru Klivnik pri Ilirski Bistrici.

Sreœanje s tekmovanjem v lovu najteæje postrvi bo v nedeljo, 1. aprila 2012; zaœelo se bo ob 7. uri in bo trajalo

do 13. ure, ko bodo razglasili rezultate in podelili pokale, medalje in nagrade najboljøim œlanom ter mladincem. Pri-javnina znaøa 15 evrov; v ceno je vkljuœeno: topla malica, en napitek in dnevna ribolovna dovolilnica. Ribolov bo mogoœ tudi po koncu tekme, le da posameznik v vsem dnevu ne sme upleniti veœ kot treh postrvi (v dnevni ulov ne bodo øtele postrvi, ujete na tekmovanju).

Tekmovanje bo v vsakem vremenu, saj bo na zbornem mestu na jezu postavljen velik prireditveni øotor.

Upravni odbor RD Bistrica, Ilirska Bistrica

PrekliciMilan Nedelko, Ptujska Gora 22c, 2323 Ptujska Gora, œlan

RD Majøperk, preklicuje œlansko izkaznico B2234.Slavko Gorenc, Irœa vas 5, 8000 Novo mesto, œlan RD Novo

mesto, preklicuje letno ribolovno dovolilnico in œlansko izkaznico C6759.

Zviti slani fileti s kapramiPotrebujemo zelenike velikosti naj- manj od 12 do 15 cm, lahko veœje, saj bomo poslediœno lahko narezali veœje filete. Poleg tega potrebuje-mo øe kapre, zobotrebce in manjøe kozarœke za vlaganje

Zelenike najprej dobro opere-mo in splaknemo z mrzlo vodo, odcedimo ter cele neoœiøœene zla-gamo v PVC-korita Vsako posa-mezno plast nasolimo z grobo morsko soljo. Napolnjeno korito pokrijemo z lesenim pokrovom, obteæimo in vse skupaj pokrijemo s PVC-folijo, da voda ne izhlape-va. Œe ribe oddajo premalo vode, jih zalijemo s prekuhano slanico. Obœasno oœistimo »smetano«, ki se sœasoma nabere na povrøini vode, podobno kot pri kisanju zelja. Na-soljene ribe pustimo stati v poso-dah øest mesecev.

Pred œiøœenjem poberemo ribe iz soli, jih splaknemo ter za kakih 15 minut poloæimo v mlaœno vodo, da postanejo voljne. S økarjami odreæemo glave, trebuøno votli-no s œrevi in z noæiœkom sleœemo koæo z luskami. Z ostrim filetirnim noæiœkom odreæemo vzdolæ hrbta dva fileta, tako da ostane samo hrbtenica. Meso, ki ga odstranimo s hrbtenice, pa tudi preostale delce mesa, lahko porabimo za slani ribji namaz.

Na sredino fileta poloæimo kap-ro, okoli nje zavijemo file ter ga na koncu prebodemo z zobotrebcem, da se ne razvije.

Narejene filete vloæimo v manjøe kozarœke in jih zalijemo s sojinim oljem.

Marsikakateri file se tudi strga. Take lahko vloæimo v kozarœke ne-zavite, øe bolje pa je, œe jih porabi-mo za slani ribji namaz.

Panirani ribji fileti bele ribeZa pripravo filetov potrebujemo bele ribe (mrene, kleni, podusti,

Slani ribji namaz iz zelenik za obložene kruhke ali kanapejeZa ribji namaz porabimo kosce slanega mesa zelenik, iz katerih smo delali filete s kaprami, mast, œebulo, sol, poper œesen v prahu, mlete kapre, rdeœo papriko, sojino olje in manjøe kozarœke.

Naøtete sestavine zmeljemo v me-soreznici skozi najgostejøo ploøœico. Zmleto maso dobro premeøamo in jo naloæimo v kozarœke. Napolnje-ne kozarœke potolœemo, da se masa stlaœi (da v njej ni zraka in da na vrh pride olje, ki prepreœuje, da bi do namaza priøel zrak).

Zaprte kozarœke lahko shranjuje-mo v hladni kleti ali v hladilniku, kjer lahko stojijo tudi leto ali veœ.

Igor Holy

RIBIČI KUHAJO

70 RIBIČ 3/2012

Slani fileti zelenik in še kajNekaj več smo o vevškem ribiču Martinu Matku zapisali v prejšnjem Ribiču, pri čemer je bil poudarek na njegovem kulinaričnem znanju in spretnosti, s katero se loteva priprave ribjih jedi. Ker je bilo navodil za pripravo dobrot iz ribjega mesa preveč za en

prispevek, jih nekaj predstavljamo tokrat.

Pri matkovih je martin tisti, ki skrbi, da je domača shramba vedno polna zdravih domačih dobrot, med katerimi po-membno mesto zavzemajo tudi tako ali drugače pripravljene ribe. Da pa zna ribe tudi ujeti, zgovorno pričajo številne medalje, skrbno shranjene v vitrinah na steni.

platnice, ogrice …), sol, presejano vegeto, koruzno in ostro pøeniœno moko in olje.

Sveæe ujete bele ribe oœistimo, operemo in osuøimo, zatem jih fi- letiramo in po æelji in potrebi raz-reæemo na manjøe kose. Zgornji del fileta (del ob hrbtenici) z ostrim noæem veœkrat vzporedno zareæe-mo proti hrbtenici, da razreæemo srti (»ipsilone«), nasolimo s soljo, ki smo ji primeøali nekaj vegete, ter jih paniramo v meøanici ostre in koruzne moke (razmerje obeh mok naj bo 1:1). tako pripravljene file-te lahko takoj ocvremo na vroœem olju, lahko pa jih pripravimo za globoko zamrzovanje. V tem pri-meru fileje pri pripravi poloæimo v mlaœno olje, da se odtajajo ob soœasnem segrevanju olja.

713/2012 RIBIČ

KAPITALNI ULOVI

Ribiøka druæina: RadljeVoda (revir): Drava 3Vrsta ribe: smučDolæina (cm), teæa (kg): 93 cm; 7 kgNaœin lova in vaba: *Datum ulova: 11. september 2011Ujel: Bojan ŠafnerNaslov: Maribor

Ribiøka druæina: BarjeVoda (revir): Strahomersko jezeroVrsta ribe: smučDolæina (cm), teæa (kg): 67 cm; 2,5 kgNaœin lova in vaba: *Datum ulova: 26. junij 2011Ujel: Radoslav GligorijevićNaslov: Ljubljana

Ribiøka druæina: IdrijaVoda (revir): IdrijcaVrsta ribe: soška postrvDolæina (cm), teæa (kg): 86 cm; *Naœin lova in vaba: muharjenje, potezankaDatum ulova: 29. junij 2011Ujel: Martin GruzovinNaslov: Šmihel - Šempas

Ribiøka druæina: IdrijaVoda (revir): IdrijcaVrsta ribe: lipanDolæina (cm), teæa (kg): 50 cm; *Naœin lova in vaba: muharjenje, suha muhaDatum ulova: 29. junij 2011Ujel: Martin GruzovinNaslov: Šmihel - Šempas

Ribiøka druæina: KoroškaVoda (revir): ribnik BrdinjeVrsta ribe: ščukaDolæina (cm), teæa (kg): 90 cm; 6 kgNaœin lova in vaba: *Datum ulova: 13. oktober 2011Ujel: Oto PirnatNaslov: *

Ribiøka druæina: Mura PalomaVoda (revir): LencVrsta ribe: ščukaDolæina (cm), teæa (kg): 98 cm; 8,8 kgNaœin ribolova in vaba: vijačenje, blestivkaDatum ulova: 12. oktober 2011Ujel: Jan BaumanNaslov: Šentilj v Slovenskih goricah

Ribiøka druæina: Bistrica DomžaleVoda (revir): Gradiško jezeroVrsta ribe: ščukaDolæina (cm), teæa (kg): 110 cm; 9,8 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, blestivkaDatum ulova: 29. oktober 2011Ujel: Uroš KocjančičNaslov: Moravče

Ribiøka druæina: KočevjeVoda (revir): RinžaVrsta ribe: ščukaDolæina (cm), teæa (kg): 107,5 cm; 10 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, silikonska ribicaDatum ulova: 7. november 2011Ujel: Sebastjan OsmakNaslov: Kočevje

Ribiøka druæina: BarjeVoda (revir): LjubljanicaVrsta ribe: somDolæina (cm), teæa (kg): 120 cm; 14 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, silikonska ribicaDatum ulova: 11. september 2011Ujel: Brane MarinkoNaslov: Ljubljana

Priporočilo, kolikšne naj bi bile minimalne mere trofejnih rib, je bilo objavljeno v Ribiču, 4/2006, najdete pa ga tudi na spletni strani Ribiške zveze Slovenije http://www.ribiska-zveza.si/kapitalni-ulovi.htm.

Dolina Reke – pogled s Škocjana (foto: I. Holy)