Embed Size (px)
Citation preview
Na ščuko (foto: anja)
RIBIŒ 6GLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA
LETO 2014LETNIK LXXIII
ISSN 0350-4573
RIBIČ 6/2013162
Miøel Zadravec, sicer doma iz Rakiœana pri
Murski Soboti, se z ribiœijo ukvarja æe dlje œasa in kot ribiœ rad hodi lovit ribe v Pomurju in tujini. V srediøœu Murske Sobote, v Lendavski ulici 1, pa je v soboto, 22. februarja, odprl novo ribiøko trgovino, kajti prejønja, v ulici Arhitekta Novaka v Murski Soboti, je bila pre-majhna in utesnjena.
Nova ribiøka trgovina predvsem ponuja ribiøko opremo za kraparjenje, pa tudi za druge vrste ri-bolova. Gre za najveœjo ribiøko trgovino v Slo-veniji. Ribiœem bo odslej na voljo øiroka ponudba ribiøke opreme: ribiøkih œolnov, leæalnikov, vab, trnkov …, skratka vsega, kar ribiœ potrebuje pri ribolovu. Nova trgovina obsega okoli 200 m2 povrøine. Prodajne artikle nabavljajo domala po vsej Evropi, imajo pa tudi svojo blagovno znam-ko Miøel Zadravec Carp Baits. Pod njenim imenom izdelujejo hrano in vabe za vse vrste rib oziroma za vse okuse ribiœev. Svoje
NE PREZRITE
Nova ribiška trgovina v Murski Soboti
IzberIte sI najuspešnejšI dan za rIbolovNa osNovi HerscHlovega vremeNskega kljuœa vam svetujemo NajprimerNejøe dNi za uspeøeN ribolov:
JUNIJ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
SALMONIDI . , , , , , , , , , : : : : : : : , , , , , , , , , . . . .
CIPRINIDI p p p p p p r r r r
JULIJ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
SALMONIDI , , , , , , , , , : : : : : , , , , , , , , , . . . . . . . ,
CIPRINIDI p p p p p p r r r r
LEGENDA: SALMONIDI : DOBER ULOV , SREDNJI ULOV . SLAB ULOV CIPRINIDI p DOBER ULOV SREDNJI ULOV r SLAB ULOV
2014 85 2
2014 85 2
lastne izdelke izvaæajo v Avstrijo, Nemœijo, Romu-nijo, Slovaøko, Madæarsko, Œeøko, Srbijo, Hrvaøko ter Bosno in Hercegovino. Tr-govina bo odprta vsak dan
od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
Ob odprtju nove ribiøke trgovine se je zbralo veli-ko ribiœev iz Prekmurja in Prlekije ter drugih koncev
Slovenije, ki so bili s ponud-bo nadvse zadovoljni ter dejali, da se bodo zagotovo øe vraœali, kajti pomlad je tu in ribiøtvo je oæivelo.
Joæe Æerdin
Notranjost nove ribiške trgovine v Murski Soboti
RIBIŒGLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA
Ribič je z odločbo Ministrstva za kulturo, št. 61510-42/2014/3, izdano 16. 5. 2014, vpisan
v razvid medijev pod zaporedno številko 1880.
ISSN 0350-4573UDK 632
IzdajaRibiška zveza Slovenije,1001 Ljubljana, p. p. 2974.
Izhaja vsak prvi teden v mesecu, razen številk 1-2 in 7-8, ki so združene.
Uredništvo in uprava: Tržaška cesta 134,
1000 Ljubljana.
Telefon:uredništvo:
(01) 256 12 97
tajništvo:(01) 256 12 94
041 738 849
telefaks:(01) 256 12 95
www.ribiska-zveza.si
NASLOVI ELEKTRONSKE POŠTE RIBIŠKE ZVEZE SLOVENIJE:
Ribiška zveza [email protected]
sekretar [email protected]
tajništvo [email protected]
računovodstvo [email protected]
uredništvo glasila Ribič[email protected]
Transakcijski račun: 02010-0017838266
UREDNIŠTVO: odgovorni urednik:
Igor Holy
UREdNIŠKI OdBOR: predsednik:
Jože Kuzma
Člani: Miran Habe, Luka Hojnik, Borut Jerše,
Robert Skrbinek, Jože Vrhunc
Lektoriranje: Marjetka Šivic
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila obračunava davek na dodano
vrednost
Naklada: 11.100 izvodov
Priprava za tisk in tisk: Tiskarna SCHWARZ PRINT, d. o. o.
NE PREZRITENova ribiška trgovina v Murski SobotiJoæe Æerdin 162Izberite si najuspešnejši dan za ribolov 162
AKTUALNOKongres Skupnosti za športni ribolov Alpe-JadranMarijan Gaber 164Bliža se dan slovenskih ribičevIgor Miliœiå 164Problematika sladkovodnega ribištva in volitve v parlament EUIgor Miliœiå 164
OHRANIMO NARAVOBelica (Leucaspius delineatus) v Muriši, mrtvici MureDr. Kaja Pliberøek 165
RIBIŠTVODobrobit rib v praksi (2. del)Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med. 166Ihtiološka raziskava Save BohinjkeDr. Kaja Pliberøek, dr. Samo Podgornik 168
IZ NAŠE PRETEKLOSTIRibarske zadruge po drugi svetovni vojniDr. Romana Erhatiœ Øirnik 171
PREDSTAVLJAMO VAM»Ribiški čuvaj sem že celo življenje«Borut Jerøe 172
REPORTAŽEDogodivščine pri ribolovu morskih postrviRadek Filip 174
ALI JIH POZNAMORibnik Črnelo − tudi v mrzlem vremenu do ulova krapovJure Uøeniœnik 177
ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVIBučman, srebrna glava in preostala druščinaLenart Leviœar Bahtijari 180
SREČANJAOkronali so dva ribiška carjaJoæe Æerdin 183
IZ RIBIŠKIH DRUŽINIzlov gojitvenih potokovRajko Zajc 184
RIBIČI PIŠEJO»Bogdan, faréljl, farélj!«Bogdan Kuliå - Leæimirac 185
EN DAN Z RIBIČINedeljski potepLenart Leviœar Bahtijari 186
MUHARSKI KOTIČEKZmajevkaNadica in Igor Stanœev 189
NASVETIDrobna obnovitvena delaLenart Leviœar Bahtijari 192Izhod v siliLenart Leviœar Bahtijari 193
JEZIKOVNI PROSTORČEKPoimenovanje rib v SlovenijiMohor Slatner 194O izrazih za ribiška kolesca in njih delihDr. Tomo Koroøec 195
OBVESTILAVabilo RD Barje 196Vabilo RD Celje 196Mali oglas 197
V SPOMINFranc Gregorčič 197Milan Pretnar 197Franc Braniselj 197
RIBIČI KUHAJOTako kuhajo pravi moškiJure Uøeniœnik 198Osmo Državno prvenstvo v ribiški kulinariki in dvanajsto Srečanje funkcionarjev RD, Rd, ZRD, RZS in ZSRMS 199
1636/2014 RIBIČ
Obvestilo dopisnikom RibičaProsimo vse dopisnike, ki svoje prispevke piøete na osebnih raœunalnikih, da jih, œe je le mogoœe, poøiljate po e-poøti [email protected], originalni izpis prispevka pa z obiœajno poøto na naslov uredniøtva. Na isti naslov lahko poøljete tudi disketo s prispevkom in priloæenim izpisom.
Prispevke za glasilo Ribič je treba poslati uredništvu trideset (30) dni pred izidom, nujna obvestila pa dvajset (20) dni pred izidom.Poslanih prispevkov ne vraœamo, razen na avtorjevo æeljo. Izvirnike hranimo 15 dni od objave v glasilu. Po sklepu predsedstva RZS z dne 18. oktobra 2003 ne honoriramo:- pisem bralcev,- kapitalnih ulovov,- obvestil,- poroœil o delu strokovnih delovnih teles RZS.
Nenaročene prispevke bomo objavljali skladno z razpoložljivim prostorom in njihovo aktualnostjo. Da bi se izognili neobjavam, občasnim dopisnikom svetujemo predhodni posvet z odgovornim ured-nikom, da bi zagotovili tematsko »pokritost« vsebine Ribiča, skladno z uredniško politiko.
Uredništvo
Vsebina
V posameznih prispevkih izražena stališča ne predstavljajo nujno tudi stališč uredništva.
Članice Skupnosti so na kongresu za-stopali delegati, predsedniki, pod-
predsedniki ali œlani upravnih organov posamezne zveze:
• iz Hrvaøke: Vladimir Sever, pred-sednik Hrvatskog øportskog ribolovnog saveza (HØRS), Boris Babiå, podpred-sednik Saveza za øportski ribolov na moru (SØRM) in je zastopal tudi Savez za øportski robolov na moru Zadarske æupanije (SØRMZÆ); Æeljko Kirøiå, pred-sednik Saveza za sportski ribolov na moru Istarske æupanije (SSRMIÆ);
• iz Italije: Luciano Zoff je zastopal Italijansko federacijo sladkovodnih in morskih ribiœev (FIPAS);
• Madæarsko je zastopala Marijana Paniå po pooblastilu predsednika Zve-ze za sladkovodni ribolov Madæarske (MOHS);
• iz Slovenije: dr. Miroslav Æaberl, predsednik Ribiøke zveze Slovenije (RZS), in Milan Berlot, œlan UO RZS, Zdenko Grando je zastopal Zvezo za øportni ribo-lov na morju Slovenije (ZØRMS).
Ena izmed pomembnejøih toœk dnev-nega reda je bila sprejem novih œlanov v Skupnost. Vlogo za sprejem sta vloæili Zveza ribiøkih druæin Maribor in Regio-
nalni odbor FIPAS Furlanije-Julijske kra-jine (Friuli-Venezia Giulia) iz Italije. Po predstavitvi kandidatk so delegati so- glasno potrdili njuno polnopravno œlanst-vo v Skupnosti. Zastavo Alpe-Jadran, simbol sprejema v Skupnost, je novima œlanicama izroœil Matija Paniå, njen pred-sednik. V imenu Zveze ribiøkih druæin Maribor jo je prevzel Bojan Javornik, predsednik Zveze, v imenu odbora FIPAS Furlanije-Julijske krajine pa Luciano Zoff.
Po uradnem delu so si prisotni ogle-dali jezero Pristava v Moœni, kjer zadnja leta v organizaciji ZRD Maribor potekajo sreœanja mladih ribiœev, œlanic Skupno-sti, in tekmovanje za pokal Alpe-Jadran ter pokal glasila Ribiœ. Po ogledu smo delegate pogostili s kosilom, vsakemu udeleæencu pa tudi izroœili zastavico ZRD Maribor kot spomin na 10. kongres.
Utrinke s kongresa si lahko ogledate v naøem spletnem albumu na povezavi:
https://plus.google.com/photos/+ZRDMaribor/albums ali neposredni povezavi na:
https://plus.google.com/photos/ 101562483159136471632/albums/ 6011870132489142545
Besedilo in fotografija: Marijan Gaber, ZRD Maribor
Bliža se dan slovenskih ribičevZ vsakim dnem se bolj bliæamo praz-
novanju dneva slovenskih ribiœev, ki ga bomo po soglasno sprejetem dogo-voru predsednikov vseh RD praznovali vsako tretjo soboto v juniju. Ob tem naj øe enkrat povemo, da obeleæevanje tega dne ne pomeni ene same osrednje proslave za vso Slovenijo, paœ pa si ta dan vsaka RD izbere ekoloøko obarvano aktivnost po svoji æelji: bodisi œiøœenje breæin, vlaganje rib, dan odprtih vrat RD za vse obœane in podobne dejav-nosti. Namen tega praznika je javnost øe bolj opozoriti na prispevek ribiœev pri ohranjanju narave in ribjega æivlja v naøih jezerih in vodotokih.
Ribiøka zveza Slovenije pa bo v pe-tek, 20. junija, ob 10. uri v preddverju Dræavnega sveta R Slovenije skupaj s Filatelistiœno zvezo Slovenije in Poøto Slovenije predstavila filatelistiœno raz-stavo avtorja Toneta Petka, na kateri bodo predstavljene vse upodobitve sladkovodnih rib in øportnega ribolova na poøtnih znamkah razliœnih dræav. Sama razstava bo na ogled v dræavnem svetu in tudi v ljubljanskem centru Citypark, naœrtujemo pa tudi gostova-nje razstave po vsej Sloveniji. Ob tem dogodku bodo izøli tudi priloænostna poøtna znamka, æig in razglednica z ribiøko tematiko.
Vsem RD æelimo lepo in veselo pra-znovanje dneva slovenskih ribiœev!
Igor Miliœiå, sekretar RZS
AKTUALNO
164 RIBIČ 6/2014
Kongres Skupnosti za športni ribolov Alpe-JadranNi se zgodilo nič pretresljivega, da je bil 10. maja 2014 v Mariboru 10. – izredni – kongres Skupnosti za športni ribolov Alpe-Jadran, ki ga je gostila Zveza ribiških družin Maribor v svojih prostorih. Delegati so se na izrednem kongresu sestali predvsem zaradi spremembe Statuta, ki ga je bilo treba uskladiti s pravnim redom.
Udeleženci kongresa
Problematika sladkovodnega ribištva in volitve v parlament EUPred volitvami v Evropski parlament se
je RZS odloœila postaviti deset kljuœnih vpraøanj, ki zadevajo ribiœe pri naøih vsakodnevnih aktivnostih upravljanja z ribjim æivljem. Vpraøanja smo naslovili vsem øestnajstim listam parlamentarnih in neparlamentarnih strank oz. posa-meznikov, ki se potegujejo za izvolitev. O njihovih odgovorih boste lahko veœ prebrali v naslednji øtevilki Ribiœa ali pa na spletni strani RZS.
Igor Miliœiå, sekretar RZS
Muriøa, ena najlepøih mrtvic Mure, je na skrajnem vzhodnem delu Slove-
nije, le nekaj kilometrov severozahodno od tromeje med Hrvaøko, Madæarsko in Slovenijo. V njej smo do lani zabeleæili kar øtirinajst vrst rib, in sicer œinkljo, veliko senœico, navadno neæico, andro-go, øœuko, navadnega koreslja, linja, rdeœeoko, rdeœeperko, krapa, sonœnega ostriæa, srebrnega koreslja in œrnega ameriøkega somiœa. Letos spomladi pa je bila presenetljivo med vsemi vrstami v povrøinskem sloju mrtvice øtevilœno najbolj zastopana ravno belica. Pred letoønjim vzorœenjem v Muriøi nismo zabeleæili belice. Predstavljala je veœ kot 75 % vseh vzorœenih osebkov (845 oseb-kov) in gre verjetno za najøtevilœnejøo najdbo belice v naravnem okolju v Slo-veniji.
Belica, Leucaspius delineatus (Heckel, 1843), je izredno majhna vrsta, ki v dolæino zraste najveœ 12 cm ter po na-vadi ne preseæe 10 cm (Povæ in Sket, 1990; Veenvliet in Kus Veenvliet, 2006). Æivi v veœjih skupinah in poseljuje spod- nje mirne tokove rek, øe posebno reœne zatoke in mrtvice (Kottelat in Freyhof, 2007; Markovœiœ s sod., 2006). Najdemo jo tudi v umetnih stojeœih vodnih tele-sih. V Sloveniji je njena razøirjenost zelo slabo znana. Poseljevala naj bi vode na Dravskem polju (Povæ in Sket, 1990), leta 1979 smo nekaj osebkov naøli v reki Sotli (Bios, 2014), leta 2006 in 2007 pa v mejni Muri med Avstrijo in Slovenijo ter v njenem pritoku Sveœanski potok (Ribkat, 2014). Pri nas belica velja za zavarovano vrsto in hkrati za vrsto, katere habitat je treba varovati (Uredba o zavarovanih prostoæiveœih æivalskih vrstah). Na Rdeœem seznamu velja celo za domnevno izumrlo vrsto.
Ribiœi belico pogosto zamenjujejo z mladicami ciprinidnih vrst, kar je v pre-teklosti v ribiøki kataster vneslo veliko zmede. Tovrstne zamenjave so dandanes æe skoraj v celoti odpravljene. V resnici je belica svoja vrsta, ki jo od preostalih razlikujemo po izrazito nadstojnih ustih, velikih oœeh ter izredno kratki poboœnici, na kateri je najveœ dvanajst lusk (Kottelat in Freyhof, 2007). Luske so velike in rade odpadejo.
Menimo, da je v Sloveniji belica veliko bolj razøirjena in pogosta vrsta, kot velja dandanes. Slabo raziskanost in prepo-
1656/2014 RIBIČ
Belica (Leucaspius delineatus) v Muriši, mrtvici Mure
Letos spomladi smo med vzorčenjem ene najlepših mrtvic reke Mure, v Muriši, naleteli na številčne skupine majhnih ribic. Izkazalo se je, da gre za vrsto belica in s tem za njeno prvo uradno najdbo v tem delu Slovenije.
Muriša, ena najlepših mrtvic v Sloveniji.
Belica, Muriša 2014
znavnost vrste pripisujemo predvsem njeni majhnosti.
Zavod za ribiøtvo:dr. Kaja Pliberøek
ViriKottelat, M., in Freyhof, J., 2007. Handbook
of European Freshwater Fishes. Kottelat, Cornol, Switzerland and Freyhof, Berlin, Germany.
Ribkat. Ribiøki kataster. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Zavod za ribiøtvo Slo-venije. Spletna aplikacija: ribkat.mkgp.gov.si. Poizvedeno 20. maj 2014.
Mrakovœiå, M, Brigiå, A., Buj, I., Åaleta, M., Mustafiå, P., Zanella, D., 2006. Crvena knjiga slatkovodnih riba Hrvatske. Ministarstvo kultu-
re, Dræavni zavod za zaøtitu prirode, Republika Hrvatska, Zagreb.
Povæ, M., in Sket, B., 1990. Naøe sladkovodne ribe. Zaloæba Mladinska knjiga. Ljubljana.
Veenvliet, P., in K. Veenvliet J., 2006. Ribe slovenskih celinskih voda. Priroœnik za doloœanje. Zavod Symbiosis, Grahovo.
Marœeta, B. (urednik), 2012. BIOS - Bioloøka zbirka podatkov Zavoda za ribiøtvo Slovenije. Zavod za ribiøtvo Slovenije, 20. 5. 2014.
Uredba o zavarovanih prostoæiveœih æivalskih vrstah. Uradni list RS, øt. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007, 96/2008, 36/2009, 102/2011.
Rdeœi seznam: Pravilnik o uvrstitvi ogroæenih rastlinskih in æivalskih vrst v rdeœi seznam. Uradni list RS, øt. 82/2002, 42/2010.
OHRANIMO NARAVO
Počutje rib v intenzivni vzreji
Na poœutje rib v intenzivni vzreji vpliva veliko dejavnikov. Eden najoœitnejøih je
gostota naselitve, ki je v ribogojnici mnogo veœja kot kjer koli v naravi, kar poveœa vrsto in øtevilo njihovih medsebojnih vplivov oziroma interakcij. Ribe so razvile vedenj-ske vzorce, s katerimi kljubujejo razliœnim razmeram v naravi, pri poveœani gostoti v ribogojnici pa so ti vzorci po navadi poruøeni. Biologija rib, ki jih gojimo v in-tenzivni vzreji, je vsestranska in celovita, zato je odrejanje øe sprejemljive gostote naselitve zahtevno opravilo, pri œemer je treba upoøtevati vrsto, velikost in starost rib ter druge bioloøke znaœilnosti in okolje. Na poveœano gostoto naselitve se zlasti slabo odzivajo postrvi. Lososi se æe pri optimalni gostoti vedejo napadalno, da bi zavarovali svoje obmoœje (agresivno teritorialno vede-nje), si zagotovili hrano in bili uspeøni pri razmnoæevanju. Œe je zaradi prenaseljenosti napadalnosti preveœ, je to stresno za napa-dene in napadalne ribe, kar æe samo po sebi ogroæa dobro poœutje, nastanejo pa tudi poøkodbe po koæi, luskah in plavutih. Zelo izraæena hierarhija vodi do neizenaœene stopnje hranjenja in neizenaœene velikosti rib v jati, zato je treba v vzrejnem procesu ribe pogosto sortirati, kar pa ponovno vodi v stresno stanje. Pri vzreji lososa tudi redka naselitev ne pomeni nujno manj stresnih razmer, zato je treba poiskati pravo reøitev. Negativen uœinek pregoste naselitve je tudi poveœana moænost horizontalnega øirjenja bolezni, to je z ribe na ribo in prek vode. Virusi, nekateri zajedavci in bakterije, ki jih izloœajo okuæene ribe, œetudi za svoje æivljenje in razvoj nujno potrebujejo ribe, nekaj œasa vendarle lahko preæivijo tudi v vodi in usedlini na dnu, od koder se ob gosti naselitvi rib mnogo laæje øirijo. Medsebojni vplivi rib in povzroœiteljev bolezni, ki v naravi sicer ne bi bili økodljivi, v intenzivni vzreji zaradi gostote naselitve in spreme-njenega okolja, ki vodi v stres, povzroœijo izbruh bolezni. Zato je treba med vzrejo zagotoviti razmere, pri katerih se izognemo ali vsaj omilimo stresne situacije. Vœasih æe samo razredœitev rib in poveœan pretok vode ublaæita potek bolezni. V ribogojnici
je treba povzroœitelje bolezni redno zatirati z razkuæevanjem, kar je mogoœe v zaprtih vzrejnih sistemih in valiøœih, teæje in vœasih nemogoœe pa v vzrejnih sistemih v morju ter ribnikih. Na dobro poœutje rib vpliva tudi voda, s katero so ribe v neprestanem medsebojnim vplivom prek økrg in koæe. Kakovost vode, ki jo predstavljajo vsebnost kisika, temperatura, prisotnost amonija-ka in vrednost pH ter prisotnost raznih onesnaæevalcev, je bistvena za dobro po- œutje rib. V ribogojnici je treba zato kakovost vode nujno preverjati – nekatere lastnosti vsak dan, druge tedensko, nekatere pa vsaj obœasno – in usmerjati vzrejo, da je kakovost vode (øe) ustrezna.
Med vzrejo ribe sortiramo po velikosti, jih premeøœamo iz enega ribnika v drugega, jih cepimo, kar terja njihov izlov in zaje-manje s saki ter krajøe ali daljøe gnetenje rib v mreæah. Posledica takega fiziœnega vznemirjenja je nevroendokrini stres, pri katerem se poveœa vsebnost kortizola in glukoze, kar vpliva na poœutje in zmanjøano odpornost, zato po navadi ribe zbolijo prav po takih posegih. Ribe, ki so v kroniœnem stresu, tudi teæje prenesejo kratkotrajen (akuten) stres. Na primer za ribe, ki so v kroniœnem stresu – ker dlje æivijo v vodi neprimerne kakovosti, ko jih izlovimo, da bi jih premestili, cepili ali kaj podobnega –, je tak poseg zanje akuten stres, ki ga v kroniœnem stresu slabøe prenesejo in zbolijo ali celo takoj poginejo. Nedvomno je v prid dobrobiti tudi cepljenje in sortiranje rib, zato moramo skrbno pretehtati, kaj je v dani situaciji najbolje. Pri sortiranju izenaœimo ribe, tako da se zmanjøata napadalnost in tekmovanje za hrano in lahko tudi manjøe ribe ter ribe v podrejenem poloæaju sploh pridejo do hrane, kar je samo po sebi ugod-no. S cepljenjem pa prepreœimo, da bi ribe zbolele za priœakovanimi sezonskimi bolez- nimi. V intenzivnem ribogojstvu po svetu je za prepreœevanje izbruhov bolezni cepljenje ustaljena ribogojska praksa in na dobrobit rib v prvi vrsti uœinkuje pozitivno, saj ribe ne zbolevajo, ugodno pa je tudi da se izognemo uporabi antibiotikov in drugih antimikrobnih pripravkov. Po drugi strani pa ima cepljenje za dobrobit rib tudi slabo stran, saj ribe po cepljenju nekaj dni ne
jedo in je upoœasnjena rast, pri cepljenju v trebuøno votlino (i/p) pa dobijo tudi podplutbe v miøiœnimi. Tudi zdravljenje s kopelmi je samo po sebi stresno, kar pa v konœni posledici vodi v dobrobit. V ribo-gojnicah, kjer je velika gostota rib, so ribe tudi veliko bolj kot v naravi izpostavljene plenilcem, predvsem ribojedim pticam. Zato je treba ribe razen zaradi prepreœevanja bolezni in ekonomskih izgub tudi v prid dobrobiti zaøœititi, da jih ptiœi ne plaøijo in ne poøkodujejo. Nekatere vrste rib ne marajo svetlobe in se je izogibajo, zato pri takih ribah umetna izmenjava noœi in dneva, ki je pogosta praksa v intenzivni vzreji, slabo vpliva na dobro poœutje.
V intenzivni vzreji je posebno poglavje prehrana rib. V zadnjih œasu je bilo sicer vloæenih veliko prizadevanj in denarja v pripravo primernega in optimalnega obroka za doloœeno vrsto rib, vendar je øe vedno
RIBIŠTVO
166 RIBIČ 6/2014
V času vzreje ribe pogosto izlavljamo in premeščamo, sortiramo, jih tehtamo, prevažamo, zdravimo ter cepimo, kar nujno vodi najprej v primarni stres, nato sekundarni in na koncu terciarni ter prizadene njihovo dobro počutje. Pri primarnem stresu se sproščajo kateholamini in kortikosteroidi, pri sekundarnem na te hormone reagirajo tkiva in kri, po daljšem času pa nastane terciarni stres, ki se kaže v upočasnjeni rasti in prizadetem razmnoževanju. Hormone in vsebnost glukoze lahko izmerimo in uporabimo kot pokazatelj stresa ter posredno ugotovimo počutje rib. Pokazatelj dobrega počutja je tudi spremenjeno vedenje; ribe namreč v določenih okoliščinah, ki povzročijo stres, zelo hitro dihajo, spremenijo barvo in socialno obnašanje, neobičajno plavajo in slabše ali sploh ne jedo. Spremenjeno vedenje je občutljiv pokazatelj biokemičnih in fizioloških sprememb zaradi stresa, ki ga navadno zlahka opazimo in tako dobimo hitro informacijo o počutju rib, ne da bi zato potrebovali invazivne (poseg v telo) metode za ugotavljanje hormonov stresa. Ne nazadnje je pokazatelj dobrega počutja tudi splošno stanje rib, izguba svetlečega videza kože,
izpadanje lusk, poškodovane plavuti, slabša rast, moteno razmnoževanje in v končni posledici izbruh bolezni.
Dobrobit rib v praksi (2. del)
Ribja jata (foto: V. Jenčič)
veliko odprtih vpraøanj in teæav, ki jih bo treba reøiti. Industrijsko pripravljena hrana namreœ na dobrobit rib uœinkuje pozitivno in negativno, saj tej hrani primanjkuje sno-vi, ki so ribam na voljo v naravi, po drugi strani pa hrani lahko dodajamo snovi, ki pospeøuje imunsko odzivnost rib. Bolezni, ki nastanejo zaradi pomanjkanja minera-lov in vitaminov, so primer økodljivega vpliva, izboljøanje imunskega sistema rib zaradi dodanih ojaœevalcev imunosti pa primer pozitivnega uœinka. Sladkovodne ribe so glede beljakovin in nenasiœenih maøœobnih kislin zelo zahtevne in veœina vrst industrijsko pripravljene hrane ne more zadovoljiti njihovih potreb. V obro-ku je namreœ velik del surovin iz morskih rib, ki pa ne vsebujejo nekaterih kislin in maøœob, ki jih potrebujejo sladkovodne ribe, saj jih morske ribe niso sposobne tvoriti (sintetizirati). Tako hrana za sladkovodne
in poslediœno zdravstvenega stanja rib. Æe zelo dolgo znan tak dodatek je glukan. V novejøem œasu pa intenzivno raziskujejo razliœne bakterije, ki delujejo na œrevesno mikrofloro in prepreœujejo razvoj bolezen-skih mikroorganizmov, pospeøujejo rast in ugodno vplivajo na poœutje rib. Tako ime-novani probiotiki trenutno øe niso sploøno v uporabi, veliko pa obetajo za vzrejo v prihodnosti.
Zaradi prilagajanja potrebam na trgu v intenzivni vzreji ribam obœasno hrano tudi odtegujejo. To je po navadi pred prevozom rib, da bi zmanjøali njihov metabolizem, porabo kisika ter zmanjøali vsebino v preba-vilih in tako zmanjøali tveganje onesnaæenja (kontaminacija) ribjega mesa za prehrano ljudi. Ribe med vzrejo tudi stradajo, da upoœasnijo in usmerijo rast v œas, ko bo po ribah veœje povpraøevanje in bodo imele na trgu tudi viøjo ceno. Ribe so se sicer spo-sobne prilagoditi zmanjøani prehrani zaradi temperature, starosti in fizioloøkih stanj ter zato ne potrebujejo doloœenega stalnega obroka in so zanje obdobja brez hrane manj økodljiva kot pri toplokrvnih æivalih. Poleg tega so ribe tudi v naravi – na primer med drstjo – zlahka zelo dolgo brez hrane, ne da bi to vplivalo na njihovo dobro poœutje. Kljub temu pa daljøe odtegovanje hrane zunaj naravnih okvirjev vodi do nelagodja oziroma do zmanjøane dobrobiti. Obdobje stradanja mora biti zato prilagojeno vrsti in velikosti rib ter temperaturi vode in ne sme trajati dlje, kot je nujno potrebno.
Med vzrejo se pri ribah pogosto pojavlja oœesna mrena in ker ribe slabøe ali sploh ne vidijo, tudi slabøe jedo ter zato slabøe priraøœajo. Poleg negativnega uœinka na dobrobit ima pojav sive oœesne mrene tudi ekonomske posledice. Prozornost oœesne leœe je odvisna od lastnosti in razporeditve beljakovinskih vlaken v njej. Ko so beljako-vine zaradi katerega koli vzroka prizadete, po navadi prozorna leœa postane delno ali popolnoma motna, tako da skoznjo le de-loma ali sploh ne prehaja svetloba. Vzrok, da se beljakovine poøkodujejo, je lahko v prehrani, zlasti pomanjkanje histidina, metionina in cinka, prisotnost strupov, v neprimerni temperaturi, genetski dovzetno-sti (predispozicija), prisotnost zajedavcev in drugih bolezni. Pojav sivih oœesnih mren je zlasti pogost pri vzreji lososa, brancina in orade, od naøih rib pa pojav poznamo pri øarenki, ki ima kroniœno obliko jersinioze (bolezen rdeœih ust). Od zajedavskih bo-lezni ribe oslepijo zaradi diplostomatoze (Diplostomum sopathaceum), ki pa se pojavi tudi pri ribah v naravi. Poleg oœesne mre-ne se pojavljajo øe razliœne oblike telesne iznakaæenosti, predvsem okostja, pa tudi drugih tkiv, ki bistveno vplivajo na dobro-bit in so problematiœne z etiœnega staliøœa, vplivajo pa tudi na ekonomiko vzreje, saj iznakaæene ribe niso træno zanimive. Razen tega, da iznakaæene ribe niso primerne za prehrano, tudi manj intenzivno priraøœajo. Iznakaæen ribji zarod træno ni zanimiv. Najveœkrat je iznakaæena hrbtenica, sledijo glava, gobec in økræni poklopec. Tudi pri »naøih« øarenkah ugotavljamo doloœen odstotek iznakaæenosti, ki nastane zaradi genetske dovzetnosti, neprimerne prehra-
ne zlasti v obdobju hitre rasti, okolja in tudi bolezni. Ena takih najoœitnejøih in problematiœnih nam dobro znanih bolezni je vrtoglavost postrvi.
Pri postrvih je veliko genetskih razliœic, ki so v glavnem povezane z gospodarskimi lastnostmi in ribogojce spodbujajo, da ribe odbirajo glede na te lastnosti. Veœina odbir je usmerjena na poveœano rast in starost, ko ribe doseæejo spolno zrelost, odpornost proti bolezni in na kakovost mesa za prehrano ljudi. Vse to po navadi ne uœinkuje ugodno na dobro poœutje rib. Izjema je le odbira rib na poveœano odpornost proti stresu.
Posebno poglavje je ekoloøko ribogojstvo, ki postaja v okviru ekoloøke kmetijske pro-izvodnje œedalje bolj zanimiva æivinorejska panoga. V ekoloøkem ribogojstvu je poleg øtevilnih omejitev prepovedana vzreja ne-plodnih triploidov (ribe, ki imajo tri nize kromosomov) in gensko spremenjenih rib, kar je v prid dobrobiti rib. Naslednja ome-jitev je prepoved sintetiœnih dodatkov, kot so barvila, antioksidanti in aminokisline v prehranskem obroku, ki mora vsebova-ti izkljuœno surovine ekoloøkega izvora. Tudi zdravljenje bolezni je dovoljeno le z naravnimi snovmi, cepljenje pa je do-voljeno le v izjemnih primerih. Ekoloøko ribogojstvo, ki je sicer v svojem bistvu pozitivno gibanje, lahko slabo vpliva na dobrobit rib. Problematiœno je namreœ, da ribe v ekoloøkem ribogojstvu ne dobijo vseh potrebnih hranljivih snovi in imajo zaradi omejevanja uporabe zdravil tudi slabøi zdravstveni status. Je pa ekoloøko ribogojstvo øe zelo novo podroœje in veliko teæav v povezavi z njim bo treba v prihodnje øe razreøiti.
Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med.Inøtitut za zdravstveno varstvo in
gojitev divjih æivali, rib in œebelVeterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani
Literatura
Huntingford FA, Adams C, Braithwaite VA, Jadri S, Pottinger TG, Sandøe P, Turnbull JF. (2006). Review paper: Current issues in fish welfare. Journal of Fish Biology 68, 332–372.
Wolffrom T, Lopes Dos Santos M. (2004) Farmed fish and welfare, European Commis-sion http://ec.europa.eu/fisheries/documen-tation/studies/farmedfish_en.pdf
1676/2014 RIBIČ
ribe nima optimalne sestave, kar slabo vpliva na imunsko odpornost in nastanek protiteles. Ker se vzreja sladkovodnih rib veœa, dostop do morskih rib za proizvodnjo ribje hrane pa je œedalje bolj omejen, tudi javnost iz etiœnih razlogov zahteva, da se v hrani za ribe morske ribe nadomestijo z zelenjavnimi nadomestki, na primer s sojo. Pri zelenjavnih nadomestkih je spet teæava, saj ne vsebujejo primernih maøœobnih in aminokislin, kar æe samo po sebi vpliva na poœutje. Olja in ogljikove hidrate, ki jih vsebujejo rastlinski nadomestki, ribe slabo izkoriøœajo, saj jih ne morejo popol-noma prebaviti in absorbirati (vsrkavanje hranljivih snovi) in zbolijo. Neprimerna prehrana vodi do oœesne mrene (katarakta) in iznakaæenosti (malformacija), kar tudi vpliva na dobrobit rib.
Dobra stran industrijskih obrokov so dodatki za boljøanje imunske sposobnosti
Ribja jata (foto: V. Jenčič)
PopravekV 5. øtevilki glasila Ribiœ se je v pri-
spevek Dobrobit rib v praksi (1. del) prikradel tiskarski økrat, saj je na koncu prispevka po nesreœi izpadel podatek o uporabljeni literaturi, kot sledi:
Prispevek je v celoti povzet po:Huntingford FA, Adams C, Braithwaite
VA, Jadri S, Pottinger TG, Sandøe P, Turn- bull JF. (2006). Review paper: Current issues in fish welfare. Journal of Fish Biology 68, 332-372.
Za neljubi pripetljaj se opraviœujemo.Uredniøtvo
Zaradi teænje po kakovostnem uprav-ljanju z vodami posebnega pomena
Zavod za ribiøtvo Slovenije na njih razi-skuje ribje zdruæbe. Lani smo raziskovali ribje zdruæbe v revirju Save Bohinjke od mostu za Bohinjsko Bistrico do jezu v Soteski. Tam Sava Bohinjka teœe proti vzhodu po prodnatih ledeniøkih nasu-tjih. V kraju Nomenj, nekje na polovici revirja, se njen tok obrne proti severu in teœe po soteski med Pokljuko in Jelovico. Vodotok ima visokogorski deæno-sneæni vodni reæim, za katerega so znaœilni najviøji pretoki spomladi in predvsem jeseni (Frantar P., 2003).
Ihtioloøka raziskava Save Bohinjke je zajemala popis ribjih vrst in njiho-ve øtevilœnosti. Za najpogostejøi lovni vrsti, lipana in øarenko, smo preveri-li tudi starostno strukturo populacij (frekvenœni histogram dolæin telesa), saj le-ta odraæa stabilnost populacije skozi daljøe œasovno obdobje (Tarman, 1990). Preiskovani revir Save Bohinjke smo razdelili na dva odseka, zgornjega in spodnjega, z mejo na mostu pri kraju Nomenj. V zgornjem odseku je bila na-seljenost rib (2300 os/ha) znatno veœja kot v spodnjem (500 os/ha). V obeh odsekih so øtevilœno prevladovali lipani in øarenke (Graf 1). Poleg njih smo v vodotoku naøli øe blistavce, potoœne postrvi, sulce, kaplje in pisance.
LipanNaseljenost lipana v Savi Bohinjki smo ocenili na 700 os/ha v zgornjem odseku revirja in na 250 os/ha v spodnjem. Frekvenœna histograma dolæin osebkov (Graf 2) kaæeta na pomanjkanje manjøih,
mlajøih osebkov in prevladovanje veli- kostnih razredov, ki ustrezajo vzdræeval- nim vlaganjem (Ribkat, 2014). To je lahko posledica prizadete naravne drsti lipana v Savi Bohinjki. Lipan se namreœ drsti zgodaj spomladi (Kottelat in Freyhof, 2007), v œasu, ko æe poteka ribolovna
RIBIŠTVO
168 RIBIČ 6/2014
Ihtiološka raziskava Save Bohinjke
Slika 1: Preiskovani odsek Save Bohinjke
Graf 1: Vrstni sestav rib in njihova naseljenost v Savi Bohinjki. Graf na levi prikazuje naseljenost vrst v zgornjem toku revirja, graf na desni pa naseljenost vrst v spodnjem toku revirja Save Bohinjke.
poto
čna p
ostrv
blista
vec
lipan
šare
nka
slulec
kape
lj
pisan
ec
poto
čna p
ostrv
blista
vec
lipan
šare
nka
slulec
kape
lj
pisan
ec
Nase
ljeno
st (št
./ha)
Nase
ljeno
st (št
./ha)
Šarenka Naseljenost øarenke v Savi Bohinjki smo ocenili na 1250 os/ha v zgornjem odseku revirja in na 200 os/ha v spodnjem. V vodotoku prevladujejo majhni, mladi osebki, dolgi manj kot 30 cm (Graf 3). Po naøem mnenju so ti osebki odraz uspeøne naravne drsti, saj so manjøi od tistih, ki jih po navadi dopolnilno vlagamo (Ribkat, 2014). Drst øarenke v naravi je posledica prejønjih vlaganj plodnih osebkov, ki se v Savi Bohinjki nad preiskovanima odsekoma izvajajo øe dandanes (Ribkat, 2014). Menimo, da bi morali v Savi Bohinjki øarenko namensko odstranjevati iz vodotoka in v tem duhu spremeniti reæim ribolova øarenke v ujemi – vzemi na celotnem revirju Save Bohinjke. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti vlaganje le sterilnih osebkov v revirje vseh upravljalcev, njihove koliœine pa zmanjøati na najniæji mogoœi nivo.
SulecNaseljenost sulca v Savi Bohinjki smo ocenili na 15 os/ha v zgornjem odseku revirja pa tudi v spodnjem. Naøli smo predvsem odrasle osebke. Po naøih oce-nah je naseljenost sulca v Savi Bohinjki
na 30 os/ha. Poslediœno predlagamo takojønjo prepoved odvzema osebkov iz vodotoka. Podatki prejønjih raziskav namreœ kaæejo, da se je øtevilœna zasto-panost potoœne postrvi v primerjavi z lipanom in øarenko zelo zmanjøala med letoma 1998 in 2007 (Graf 4), od takrat naprej pa se, kljub prizadevanjem up- ravljalcev tega poreœja, trend poveœanja naseljenosti ni veœ obrnil navzgor. Od leta 2008 praktiœno tudi vsako leto na Savi Bohinjki beleæimo pogine potoœne postrvi (Ribkat, 2014), ki so verjetno posledica pregrevanja vode v vroœih poletnih mesecih. Potoœna postrv je namreœ temperaturno zelo obœutljiva vrsta. Nekatere raziskave kaæejo, da se prvi znaki stresa pri postrvi zaœno pojavljati pri temperaturah nad 22 °C, medtem ko je zgornja letalna meja od 25 ° do 28 °C (Crisp, 1993; Armstrong s sod., 2003). Lani smo na enajstih mestih v celotnem toku Save Bohinjke namestili merilnike temperatur vode. Letos bomo podatke enoletnega sprem-ljanja odœitali in analizirali. V prejønjih letih smo se povezali tudi z nekaterimi sorodnimi inøtitucijami v Avstriji in na Bavarskem, ki se sreœujejo z enakimi teæavami zmanjøevanja øtevilœnosti potoœne postrvi v nekaterih alpskih vo-dotokih s podobnimi lastnostmi, kot jih ima Sava Bohinjka. V omenjenih deæelah so za raziskave tega problema æe na- menili precej œasa in znatna finanœna
1696/2014 RIBIČ
Graf 2: Frekvenčni histogram dolžin telesa osebkov lipana v zgornjem (zgoraj) in spodnjem (spodaj) odseku revirja Save Bohinjke.
sezona. Prisotnost ribiœev na obmoœjih drsti lipana pa je moteœa. Da bi opozorili na taka obmoœja, ki so sicer zakonsko varovana s prepovedjo vznemirjanja rib na drstiøœih (3. odstavek 25. œlena Zakona o sladkovodnem ribiøtvu), priporoœamo postavitev informativno-izobraæevalnih tabel, ki bodo ribiœem omogoœale izogi-banje takim obmoœjem v œasu drsti.
primerna, gre namreœ za ribjega lovca, ki mora biti v vodotoku z uravnoveøeno ribjo zdruæbo v manjøini.
Potočna postrvPresenetljivo je bila naseljenost potoœ- ne postrvi v Savi Bohinjki majhna. V zgornjem in spodnjem odseku revirja smo njeno naseljenost ocenili zgolj
Slika 2: Lipan z vbodno rano, ki jo je po naši oceni naredila čaplja. }
njuni naseljenosti sta ustrezni. Z zaøœito drstiøœ bi lahko izboljøali naravno drst lipana in tako zagotovili boljøo samo-ohranitveno sposobnost vrste.
V naslednjih letih bomo najveœjo pozornost namenili øarenki in potoœni postrvi. V vodotoku je øarenka zelo pogosta in se v njem uspeøno drsti. Vr-sto je treba namensko odstranjevati iz vodotoka, zato je potrebna sprememba reæima ribolova v ujemi – vzemi za ce-loten revir Save Bohinjke. Poleg tega je treba vloæek sterilnih osebkov zmanjøati na najmanjøo mogoœo mero. Ravno na-sprotno velja za potoœno postrv, ki je v Savi Bohinjki postala zelo redka. Gre za øtevilœno zmanjøanje vrste, ki je nastalo nekje med letoma 1998 in 2007. Vzroki za to so neznani. Menimo, da je treba vzroke za upad vrste ugotoviti in se ustrezno odzvati. Ne glede na nadaljnje korake predlagamo prepoved odvzema osebkov iz vodotoka. Potrebno bi bilo opraviti tudi ihtioloøko raziskavo, ki bi zajemala celotno poreœje Save Bohinjke, saj menimo, da øele z usklajenim delo-vanjem vseh upravljalcev poreœja Save Bohinjke lahko zagotovimo uœinkovite in razmeroma hitre spremembe v æeleno smer.
Zavod za ribiøtvo:dr. Kaja Pliberøek
dr. Samo Podgornik
Viri
Frantar P., 2003: Pretoœni reœni reæim na reki Savi in njihove spremembe med obdobjem 1961–1990 in 1991–2000. Ure-jenost in vzdræevanost vodnega reæima pogoj za varnost naravnega bivalnega okolja. Miøiœev vodarski dan 2003. Str. 133–141.
Tarman, K., 1992. Osnove ekologije in ekologija æivali. Dræavna zaloæba Slovenije. Ljubljana. 547 str.
Kottelat, M., in Freyhof, J., 2007. Han-dbook of European Freshwater Fishes. Kottelat, Cornol, Switzerland and Fre-yhof, Berlin, Germany.
Ribkat. Ribiøki kataster. Analitiœni modul. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Zavod za ribiøtvo Slovenije. Spletna aplikacija: ribkat.mkgp.gov.si. Poizvedeno 11. april 2014.
Crisp, D. T. (1993). The enviromental requirements of salmon and trout in fre-sh water. Freshw. Forum. 3, 176–202.
Armstrong J. D., Kemp P. S., Kennedy G. J. A., Ladle M., Milner N. J. (2003). Habitat requirements of Atlantic salmon and brown trout in rivers and streams. Fisheries Research 62, 143–170.
Zakon o sladkovodnem ribiøtvu, Ura-dni list RS, øt. 61/2006.
RIBIŠTVO
170 RIBIČ 6/2014
Graf 3: Frekvenčni histogram dolžin telesa osebkov šarenke v zgornjem (zgoraj) in spodnjem (spodaj) odseku revirja Save Bohinjke
Graf 4: Sava Bohinjka. delež lipana, potočne postrvi in šarenke v zgornjem in spodnjem odseku revirja skozi čas.
sredstva. Njihove analize in ugotovit- ve, ki øe niso dokonœne, kaæejo, da je vzrok za zmanjøevanje populacije potoœne postrvi bakterijska oziroma virusna bolezen. Tega vzroka tudi pri nas na Savi Bohinjki æal ne mo-remo izkljuœiti, potrebne bi bile na-
daljnje analize in povezovanje s temi inøtitucijami.
Lahko zakljuœimo, da se je stanje av-tohtonih vrst glede na alohtono øarenko v naøem revirju Save Bohinjke, v pri-merjavi z letom 2007, izboljøalo. Lipan in predvsem sulec sta v dobrem stanju,
delež
(%)
1981
1997
1998
2007
2013
1981
1997
1998
2007
2013
Zgornji odsek Spodnji odsek
lipanpotoœna postrvøarenka
Ribarske zadruge po drugi svetovni vojni
V ribogojnicah so se takoj za-vzeto lotili dela in æe v letu
1946 so v dræavne rezervatne vode vloæili veœ deset tisoœ zarodnic in mladic razliœnih vrst rib. Vloæili so 300.000 zarodnic potoœnih postrvi, 17.000 mladic potoœnih po-strvi 33.000 lipanskih zarod- nic in 250 enoletnih lipanov. Poleg tega so v Blejsko je-zero vloæili 15.000 enoletnih krapov ter øe 3.000 linjev in 1.000 øœuk, ki so jih prenesli iz drugih vodá.
Preostale koliœine zarodnic in mladic so dræavne ribogoj-nice prodale ribarskim zadru-gam. Kot so tedaj zapisali, je bil namen zadrug obnovitev v vojni uniœenega ribarstva, glavna naloga ribarskih zadrug pa, da z vlaganjem ribjega naraøœaja obno-vijo svoje opustoøene vode. Povpraøevanje zadrug po ribjem zarodu in mladicah je bilo mnogo veœje od ponudbe oziroma zmogljivosti proizvodnje dræavnih ribo-gojnic. Æe takoj po vojni bi v njih lahko izvalili pribliæno pet milijonov iker, v realnosti so jih manj – le okoli milijon iker in zarodnic. To je bil velik uspeh, saj so dræavne ribogojnice v primerjavi s predvojnim œasom, ko je bilo vlaganje ribjega zaroda zapovedano z zakonom, poveœale za skoraj polovico.
V letu 1946 so ribarske zadruge na-bavile 80.000 iker ameriøkih postrvi, 158.600 mladic ameriøkih postrvi, 194.000 zarodnic ameriøkih postrvi (øarenk), 65.200 zarodnic potoœnih postrvi, 31.850 mladic potoœnih postrvi, 3.000 zarodnic sulca, 682 mladih enoletnic lipanov in 150 enoletnih sulœkov.
Gorenjska ribarska zadruga s sedeæem v Kranju je nabavila 98.000 mladic ameriøkih postrvi (øarenk), 9.650 mla-dic potoœnih postrvi in 427 potoœnih lipanov.
Ljubljanska ribarska zadruga je ku-pila 194.000 zarodnic in 51.000 mladic ameriøkih postrvi (øarenk), 65.200 zarod- nic in 13.200 mladic potoœnih postrvi, 10.000 lipanskih zarodnic, 3000 sulœjih za-rodnic in 150 enoletnih sulœjih mladic.
Celjska ribarska zadruga je kupila 40.000 iker in 3.600 mladic ameriøkih postrvi, 4000 mladic potoœnih postrvi in 255 enoletnih mladic lipana.
Trboveljska in novomeøka ribarska
zadruga sta nabavili le potoœne postrvi. V Trbovljah so kupili 3.000 mladic potoœne postrvi, v Novem mestu pa 2.000 mladic potoœne postrvi. Mariborska in ptujska ribarska zadruga sta nabavili ameriøke postrvi. Mariborska ribarska zadruga je nabavila 40.000 iker, ptujska pa 6.000 mladic ameriøkih postrvi (øarenk).
Ribarske zadruge so ribji zarod in mladice za vlaganje plaœevale s sredstvi, ki so jih pridobile s prodajo ribolovnih dovoljenj. Tu pa so nastale teæave: po-samezne zadruge so imele sreœo, da so upravljale z vodami, ki jih øe niso prizadele industrijske odplake in so bile zato tudi bogate z ribami. Vlaganja zato niso bila nujna ali pa le v manjøih koliœinah. Ker take zadruge niso imele potreb po vlaganju, niso potrebovale velikih finanœni sredstev in so zato svojim œlanom prodajale ribolovne dovolilnice po izredno nizkih cenah. Ribiœi, œlani teh zadrug, so imeli tako veliko pred-nost. Ribolovne karte so bile poceni, priloænosti za ribolov pa veliko, saj so bile zadruæne vode dobro naseljene z ribami. Drugod zadruge in njihovi œlani niso imeli takøne sreœe; upravljali so z vo-dami, v katere so se stekale industrijske ali komunalne odplake in temu primerno skromen je bil tudi ribji æivelj v njih. Te zadruge so v æelji, da bi svojim œlanom omogoœile ribolov, morale vlagati znatno veœje koliœine ribjega zaroda in mladic. Njihova prizadevanja so bila najveœkrat zaman, saj v onesnaæenih vodah ribe niso mogle preæiveti. Ribiœi, œlani teh zadrug,
so bili prikrajøani dvakratno: prikrajøani so bili za uæitke ribolova in øe za ulov, saj v onesnaæenih vodah skoraj ni bilo rib. Za ribolovna do-voljenja so morali plaœevati visoko ceno, saj so zadruge potrebovale denar za nakup ribjega zaroda.
Teæava je bila tudi, ker se øtevilni ribiœi zaradi visokih stroøkov niso vœlanili v za-drugo. Ob vpisu v zadrugo je moral ribiœ plaœati svoj deleæ 500 dinarjev, pristo-pnino 50 dinarjev ter odøteti øe 15 dinarjev za tiskovine. Poleg tega je moral plaœati øe ribolovno dovolilnico, katere cena je bila 100 dinarjev ter pristojbino za ribolovno do-voljenje. Slednja je znaøala za
bele ribe – odvisno od voda, za katere je veljalo ribolovno dovoljenje – od 150 do 250 dinarjev, za postrvi pa od 400 do 800 dinarjev. Tako so v letu 1946 skupni stroøki na ribiœa za lov belih rib znaøali od 815 do 915 dinarjev, za lov postrvi pa od 1065 do 1465 dinarjev. Za ponazoritev, kolikøna je bila ta vsota, naj sluæi podatek, da so bile tistega leta odkupne cene za krompir doloœene: tri dinarje za kilogram krompirja. Velike razlike v ceni ribolovnih dovolilnic so bile po mnenju tedanjih funkcionarjev s socialnega vidika povsem nesprejem- ljive. Podan je bil predlog, da bi vse vode ocenili in jih razdelili po skupinah, glede na vrste rib, ki so æivele v njih. V prvo skupino bi razvrstili vse lipanske in postrvje vode, v drugo vode, v katerih so æiveli sulci ali somi ter v tretjo mirno tekoœe vode s øœukami, krapi in drugimi vrstami rib. Tako razdeljene skupine bi delili øe naprej v tako imenovane razrede, in sicer glede na øtevilœno zastopanost rib v posamezni vodi na: bogate, srednje bogate in slabe vode. Po teh skupinah in razredih naj bi potem doloœali ceno ribolovnih dovolilnic.
Dr. Romana Erhatiœ Øirnik
Viri:Simonœiœ, A., 1948. Delo ribarskih zadrug
in dræavnih ribogojnic v letu 1946. Lovec, str. 79–82.
Simonœiœ, A., 1945. Stanje rib in ribogojnih zavodov v Sloveniji. Slovenski poroœevalec, 9. avgust 1945.
1716/2014 RIBIČ
V enem od prejšnjih prispevkov smo osvetlili delo in prizadevanja državnih ribogojnic po drugi svetovni vojni. Njihova poglavitna naloga je bila vzrediti dovolj ribjega naraščaja za vlaganje v tedaj menda zelo opustošene vode.
Izlov rib na Bohinjskem jezeru (foto: Miha Pustoslemšek, arhiv TMS)
IZ NAŠE PRETEKLOSTI
V teh dneh je Unica spet tista lepotica, ki leno vijuga po Planinskem polju in
ki jo poznamo muharji – œudovita v po-mladi, ko narava prekipeva od æivljenja. Muharji uæivajo ob øtevilnih prijemih lipanov, ki pobirajo z bogato obloæene mize, kot jo pogrinja reka. Takrat, ko sva se sreœala – v marcu – in je nastajal priœujoœi prispevek, pa je bila voda re-kordno visoka. Poplavila je spodnji del Planine in Laz ter prebivalce odrezala od sveta. Zato se je pogovor zaœel prav z visoko vodo. Zanimalo me je, ali se je kaj podobnega zgodilo æe tudi kdaj prej. »Visoke vode so na Planinskem polju obiœajne v œasu med novembrom in majem. Zadnja zelo visoka voda je bila leta 2000, ko se je septembra zaœelo deæevje, oktobra pa so bile æe poplave. Zaselek Malni je bil nedostopen, voda je bila tam visoka dva metra. Viri govorijo, da je bila najviøja voda leta 1892, ko so bili Malni veœ kot øtiri metre pod vodo, za leto 1923 pravijo, da naj bi bila podobna viøina kot letos. Dobro se pa øe spomnim leta 1947, ko je bila viøina le meter niæja kot tokrat. Naøa hiøa je bila pod vodo, spominjam se, da je poleno priplavalo iz ´øporgeta´, pa ribe so plavale po hiøi,« se je poøalil Andrej. »Nekateri se boje, da voda ne bo odtekla do konca maja,« sem dejal v dvomu. »Kje pa, voda bo odtekla najkasneje do sredine aprila, prvega maja bo odliœen ribolov, boø videl,« je bil prepriœan Andrej. Sicer pa: kdo bi bolje od njega poznal Unico, saj æe od leta 1961 opravlja za ARSO meritve viøine vode, od leta 1994 pa tudi meritve koliœine padavin. »Letos je padlo æe veœ kot 500 mm (litrov) padavin na kvadratni meter, kar je veœ kot tretjina povpreœne letne koliœine padavin, ki je precej stalna,« je podkrepil svojo trditev.
Rojen ob vodi »Menda je bila tedaj, ko sem se rodil, zelo huda zima. Mama mi je povedala, da me je morala dati v ror´ (peœico, op. ur.), da nisem zmrznil. Zato sem øe zdaj ´pripaljen´,« je povedal Andrej in se øiroko zasmejal.
Andrej se je rodil ob vodi in ob njej æivi vse æivljenje. »Ampak v vodo sem padel pa samo dvakrat, pa so me obakrat pravoœasno potegnili ven,« je hudomuøno pristavil. Rodil se je leta 1928 v Malnih, v zaselku, ki leæi na jugu Planinskega polja. Tam so se naselili prvi ljudje æe v zaœetku 19. stoletja (1812). »To je bil v tistem œasu zaselek z osmimi ali devetimi hiøami, v katerem je æivelo okrog sto ljudi. Tam sta bila æaga in mlin, ljudje so imeli æivino, imeli so hlapce in dekle. Uniœila ga je rapalska meja,« je povedal Andrej. »V osnovno øolo sem hodil v Planino. Øola je bila ob danaønji cerkvi. Doma nas je bilo øest fantov in dve punci. Imeli smo æago in mlin. Oœe je bil zelo napreden, imel je jasno vizijo. Bili smo œvrsta obrtniøka druæina. Æelel je, da se øolam v Ljubljani. Zato sem odøel v Ljubljano, kjer smo imeli sorodnike, ter dve leti obiskoval gimnazijo; prvo leto poljansko, ko pa jo je zasedla italijanska
vojska, sem øolanje nadaljeval øe eno leto pri salezijancih na Rakovniku.« V Malnih so æiveli do leta 1989, pozneje so se preselili v zaselek Hasberg pod istoimenskim gradom, kjer z æeno æivita øe dandanes.
»Æivel sem pod veliko vladarji. Naj-prej pod kraljem Aleksandrom I., potem pod Petrom II., pa pod Mussolinijem, pod Titom, da o ta novih´ niti ne govo-rim. Nikoli nisem bil œlan nobene stran-ke, spoøtujem pa vse, ki dobro delajo v interesu dræave,« je dejal Andrej.
Ribiški čuvajRibiøki œuvaj je postal leta 1971 in to funkcijo opravlja øe dandanes. »Pred menoj sta bila œuvaja Franc Kolar in Joæe Ivaniœ,« mi pove. »Ko sem nastopil œuvajsko sluæbo, je bil direktor Zavo-da za ribiøtvo Ljubljana, predhodnika danaønjega Zavoda za ribiøtvo Slovenije, Ivan Voh. Bil je v redu deœko. Takrat je v Zavodu malo økripalo, pa sem hotel direktorju pomagati z nasvetom. Rekel sem mu, da smo pri nas v zadrugi tudi planirali izgubo, 5 milijonov, bilo pa
jo je samo 3 milijone, zato smo razliko paœ delili … No, potem sem zamenjal øe dva direktorja, dr. Joæeta Ocvirka in mag. Sreœka Perka, z obema sem se dobro razumel. Tudi sedanji direktor Dejan Pehar je ´fejst´ fant, tudi z njim se dobro razumeva. Posebno sem vesel, ker je sedaj œuvajsko sluæbo v Zavodu prevzel Miha Petkovøek, ki je zelo skrben in dober œuvaj. Veø, pravi ribiœi zelo cenijo, œe je œuvaj vedno za vodo. Hoœejo ga videti, se pogovarjati z njim. Posebno tujci zelo cenijo lepo naravo, œisto vodo, polno rib. Hoœejo kakovost in red za vodo, za to so pripravljeni plaœati tudi visoko ceno ribolovne dovolilnice. Zelo sem vesel, da imamo na zgornjem, muharskem delu Unice ribolovni reæim muharjenja z brezzalustni-kom in v veœjem delu dovoljen le lov s suho muho. Takøen reæim zelo pozdravljajo vsi pravi muharji.«
Zanimalo me je, kdaj se je prviœ sreœal z ribolovom. »Ja, od najbolj ranih let mladosti
PREDSTAVLJAMO VAM
172 RIBIČ 6/2014
ANdREJ MILAVEc:
»Ribiški čuvaj sem že celo življenje«
Ni muharja na Unici – domačega in tujega – ki ga ne bi poznal ali se z njim vsaj srečal. Midva sva se spoznala, ko sem v osem-desetih letih prejšnjega stoletja začel muhariti. Živo se spominjam svojega prvega muharjenja na Unici. Bil sem čisti začetnik, na ribolov pa me je povabil tedanji direktor Zavoda za ribištvo dr. Jože Ocvirk. Nisva bila še dolgo za vodo, ko je prišel Andrej v kontrolo in Jože naju je seznanil. Od tedaj naprej se srečujeva vsakokrat, ko me želja po muharjenju zanese na Unico in v dolgih letih se je med nama počasi stkalo prijateljstvo. Vsako srečanje z njim ob reki je dogodek, ki je postal zame nepogrešljiv, skoraj obreden del muharjenja. Do krivolovcev je neizprosno strog ter pravičen in prijazen do muharjev, ki spoštujejo ribolovna pravila, muharsko etiko in naravo. Vse njegovo življenje od rojstva je povezano s Planinskim poljem in Unico. Ko ga vprašam, kako dolgo je že čuvaj,
se zasmeje in pravi: »Celo življenje.«
Andrej Milavec
sem povezan z vodo. Tudi jaz sem kot moji vrstniki lovil ribe z roko in vilicami. Spom-nim se, da so bili v œasu mojega otroøtva v Unici potoœni raki, ki pa jih od leta 1972 æal ni veœ. Svoje je naredilo onesnaæenje, tovarna ivernih ploøœ v Cerknici, pa øe kdo. Danes je k sreœi situacija precej boljøa, voda je bolj œista, øe posebej Malenøœica.
Dobro se spomnim, ko je pokojni Miran Svetina leta 1955 pod kamnitim mostom pri gradu Hasberg v Unico prviœ vloæil lipana. Prej so bile v njej potoœne postrvi, kleni, øœuke, menki, linji. Lipan se je dobro prijel. Je sicer moœnejøi v borbi za hrano kot potoœna postrv, a sta v zgornjem delu kmalu naøla dobro soæitje. Spomnim se ujete potoœnice, dolge veœ kot 60 cm, ki je imela v æelodcu li-pana! To je bila res dobra odloœitev, saj danes ribiœi – muharji prihajajo na Unico iz vsega sveta prav zaradi lipana. Velika sreœa je, da v njej nikoli ni bilo øarenk.« Zanimalo me je, ali je Andrej œlan katere ribiøke druæine. »Nikoli, vedno sem le œuvaj. Ribe in vodo imam zelo rad. Uæivam, ko delim veselje ribiœev, ki prihajajo na Unico in ujamejo lepo potoœnico ali lipana.«
»Kako pa shajaø s kormorani, sivimi œapljami in vidrami,« sem ga vpraøal in Andrejev obraz se je v trenutku zmraœil: »Ne omenjaj mi kormoranov, pa tudi sivih œapelj ne. Prvi kormorani so priøli na Unico tam okrog leta 1990. Takrat jih nismo poznali in nismo bili posebno pozorni nanje. Bolj mnoæiœno so se pojavili po poplavi leta 1992, v letu 2000 pa so napravili pravi pomor li-panov v Unici in dobesedno izpraznili reko. Vloæili smo veliko naporov, da smo vanjo vrnili æivljenje. Danes skladno z doloœili Odloœbe o plaøenju in odstrelu kormoranov budno œuvamo Unico. Spomin na leto 2000 je namreœ øe preveœ æiv. Velik problem so tudi sive œaplje, ki posebno na drstiøœih postrvi in lipana na Malenøœici naredijo veliko økode.
Zelo veliko økode povzroœe tudi menkom, ki se drstijo podnevi in v drstnih jamah pobijajo zarod. Zadnje vidre sem videl v letih med 1950 in 1960, potem pa jih na Unici nisem veœ opazil.«
ČebelarAndrejeva velika ljubezen je tudi œebelarje-nje, pa sem ga na pol v øali vpraøal: »Sliøal sem, da si zelo dober prijatelj s œebelami, da te sploh ne pikajo, ko posegaø v njihovo domovanje. Je kaj resnice na tem?« »Ja, œebele so moja ljubezen od mladih nog. Dobro se øe spomnim, ko je oœe nekoœ, ko je nekemu prijatelju naæagal deske, dobil v zameno roj œebel. Od tedaj sem bil ´peœen´. Œebelarstvo je øe danes ena od mojih najljubøih dejavnosti v prostem œasu,« je zavzeto pripovedoval.
Spomini»Imaø øe kakønega konjiœka,« sem bi ra-doveden øe naprej. »Od malega sem tudi lovec, zdaj œlan Lovske druæine Planina. Vœasih sem bil veliko na ´jagi´, imam tudi zbirko trofej, ki me spominja na tiste œase. Zdaj grem na lov bolj poredko, najveœ zaradi druæenja s starimi kameradi. Nasploh me ve-seli druæenje z ljudmi, øe posebno s prijatelji. V æivljenju je zelo pomembno, da poznaø veliko ljudi. Jaz sem imel sreœo, da sem jih prek svoje œuvajske sluæbe spoznal zelo veliko in si pridobil veliko prijateljev tako rekoœ z vsega sveta. Bil sem dober prijatelj s pokojnim Edgarjem Pitzenbauerjem, legendo muharjenja. Spoznala sva se leta 1990 na Krki v sicer precej neprijetnih okoliøœinah, potem pa sva postala velika prijatelja. Za Edgarja je bila Slovenija druga domovina. Ne le da je veliko zahajal na Unico in druge naøe vode, s svojo avtoriteto in poznan-stvi je pomagal Sloveniji v œasu, ko je le-ta potrebovala zavezniøtvo za mednarodno
priznanje samostojnosti. Zato je tudi prejel slovensko dræavljanstvo, na katerega je bil iskreno ponosen. Rad se spominjam, kako sta v Planini skupaj z Benom Petkovøkom praznovala 120 let (Edgar 80, Beno pa 40). To je bila nepozabna feøta´! Edgar je poznal vsak kotiœek na reki, vsakega lipana. Na Unico je prihajal øe, ko so mu skoraj pov-sem poøle moœi in ga je spremljal prijatelj zdravnik. Na plitvini sredi Unice smo mu postavili stol, da je lahko muharil. Dobro se spomnim tudi Taffa in Madeleine Price iz Anglije in Darrela Martina iz Amerike, ki so vrsto let redno vsako leto prihajali muharit na Unico, ter øtevilnih drugih znanih muharjev z vsega sveta.«
OčiTako ga kliœejo v Planini. Ne ata in ne oœe, kot sicer lahko ogovoriø starejøega moæa, v katerem zaœutiø nekaj oœetovsko toplega in ljubeœega in s katerim se lah-ko pogovarjaø brez zadrækov ter sklepaø skrivna zavezniøtva. Preprosto: oœi. Sliøati je nenavadno, a prijetno. Oœi svojega oœeta pokliœe otrok, ki mu v svoji nepokvarje-nosti neskonœno zaupa in ga ima rad. Ne vem, s œim si je Andrej Milavec prisluæil to simpatiœno ime in najbræ tudi nikoli ne bom izvedel, vem pa, da so sreœanja z njim vselej prijetna in topla in da se jih æe vnaprej veselim.
Unica spet æivi v vsej svoji pomladni le-poti. Muharji z vsega sveta se zgrinjajo na ta edinstven koøœek naøe lepe deæele. Tudi oœi je z daljnogledom okrog vratu spet v svojem elementu – slaba vest krivolovcev ter drag prijatelj in prijeten sogovornik muharjem, h katerim pride kot ribiøki œuvaj in s katerimi rad pokramlja o vsem, kar zanima oba so-govornika. Naj ga zdravje øe dolgo vodi na bregove Unice …
Borut Jerøe
1736/2014 RIBIČ
Unica je zaznamovala življenje Andreja Milavca od njegovih najrosnejših let.
Z vidika ribiœev je morska postrv izjemno zanimiva riba. Mnoge ribiœe je prav
oœarala, zato zanje ni le trofeja, ampak æivljenjska riba, o kateri æelijo izvedeti vse. Nekateri so postali z njimi æe prav obsedeni. Ker te ribe æivijo blizu obal, ki so veœinoma gosto poseljene (Danska, Øvedska, Norveøka, Argentina, Avstralija, Nova Zelandija, Økotska, Irska, …), so priljubljen plen øtevilnih ribiœev. Ribolov morskih postrvi je lahko tudi aktivnost za celotno druæino, o œemer priœajo æene in moæje, ki z otroki stojijo ali posedajo na plaæah in œakajo sanjsko ribo. Ribolov morskih postrvi je zanje, pa tudi zame simbol druæenja in svobode.
Morska postrvMorska postrv med prvim in tretjim le-tom æivljenja zapusti sladko vodo in se naseli v morje. Preden se to zgodi, se ji telo razvije tako, da je popolnoma prila-gojeno na æivljenje v slani vodi, prav tako postane srebrne barve (ko se kasneje vrne v sladko vodo, spet potemni). Na razliœnih koncih jo razliœno imenujejo: v Nemœiji na primer »œisto srebro«, »bleøœeœe srebro« ali »obalni losos«, v Walesu »sewin«, na Økotskem »finnock«, »peal« ali »mort« jo imenujejo v Veliki Britaniji, na Irskem pa »bela postrv«. Œeprav lahko morske postrvi lovimo na mnogih mestih po Evropi, pa so najboljøa mesta za njihov
ribolov na juæni polobli, v Argentini, Œilu in na Novi Zelandiji.
Postrvi, ki se v æivljenju selijo, so naœeloma veœje od rib, ki se ne. Zdrstijo se v sladki vodi, nato pa se zgodaj spomla-di (v Evropi je to od februarja do aprila) vrnejo v morje. Pozimi so mirovale, zato so sestradane, ko pa se otopli, se zaœnejo hraniti. Takrat jih ribiœi najraje lovijo, dober ribolov pa traja vse do poletja. Ribe prihajajo na drst v eno in isto reko veœ let zapored. So tudi primerki, tako imenovani popotniki, ki ostajajo veœ let v morju, kjer se prehranjujejo, øele nato se vrnejo v sladko vodo na drst. To se navadno zgodi pozno jeseni, toda natanœen œas vrnitve je verjetno odvisen od dolæine reœnega sistema, iz katerega postrvi izhajajo. Na Danskem, kjer so reke krajøe, pridejo na drst kasneje v jeseni, o øvedskih daljøih rekah pa so postrvi æe bolj zgodaj. Po re-kah navadno potujejo ponoœi. Zanimivo je, da se v morje najveœkrat vrnejo le samice, medtem ko samci pogosteje ostanejo v rekah. Pred drstjo postane njihova spodnja œeljust ukrivljena navzgor, po drsti pa navadno ne poginejo. V povpreœju morske postrvi doseæejo teæo nekaj kilogramov, vendar tudi primerki veœ kot 10 kg niso redki in so jih ujeli povsod po svetu. Glede na podatke s spletne strani http://www.worldfishingnetwork.com/ so najveœjo morsko postrv ujeli leta 2008 v reki Rio
Grande v Argentini, merila pa je 117 cm in tehtala 19 kg.
Trenutno so se populacije morskih postrvi na nekaterih obmoœjih, recimo na Økotskem, øtevilœno precej zmanjøale, zlasti zaradi okuæb, ki izvirajo iz ribogoj-nic, kjer gojijo losose. Na drugi strani so v nekaterih dræavah, recimo na Danskem, morske postrvi zdrave in pogoste. Prav zato je Danska priljubljena dræava vseh ribiœev, ki jih æelijo ujeti. Mimogrede naj øe omenim, da pikœasta postrv (angl. spotted sea trout), ki æivi v juænem delu ZDA ob Mehiøkem zalivu, sploh ni postrvja vrsta in jih zato ne gre enaœiti z morskimi po-strvmi, ki jih lovijo npr. na Danskem.
Ribolovni načiniRibolovni naœini so odvisni od tega, kje lovimo (morje ali reka) in kdaj (letni œas). Morske postrvi je mogoœe ujeti tudi v rekah, sploh takrat, ko se vraœajo v morje, vendar je po mojem mnenju morski ribo-lov najzanimivejøi, zato se v prispevku osredotoœam nanj. V bistvu poznamo tri naœine za ribolov morskih postrvi: vijaœenje, muharjenje in vlek iz œolna. Tam, kjer je to dovoljeno, je mogoœ tudi ribolov z razliœnimi naravnimi vabami.
Vijaœenje je pogosto najuspeønejøe spomladi. Z meti lahko preœeøete veliko obmoœje na vodi, pomladanske postrvi pa niso preveœ izbirœne in zato previden
REPORTAŽE
174 RIBIČ 6/2014
Dogodivščine pri ribolovu morskih postrvi
Morska postrv (Salmo trutta trutta) je tip potočne postrvi, ki živi v morjih, v sladko vodo pa pride le pozno jeseni in pozimi, ko se drsti. Tak način življenja, ko postrv živi v morju, na drst pa pride v sladko vodo, je posledica kombinacije vpliva genetike in okoljskih
dejavnikov. Najpomembnejši je pomanjkanje hrane v rekah, kjer se ribe drstijo.
Veter in valovi – v takih razmerah navadno poteka ribolov morskih postrvi.
pristop ni zelo pomemben. Najboljøe vabe so takrat blestivke razliœnih teæ in barv. Ni odveœ, œe poudarim, naj ribiœi spomladi lovijo v predelih s toplejøo vodo (vsaj 4 °C ali veœ). Poskusijo naj tudi v plitvejøih delih, blizu skal, ki vsrkavajo sonœne æarke in so zato toplejøe, ter v zalivih z mehkim dnom.
Vijaœenje je uœinkovito tudi kasne-je – poleti in jeseni –, vendar so ribiœi muharji takrat, ko pridejo postrvi znova bliæje k obali in ustju rek, uspeønejøi. V toplejøih mesecih morske postrvi niso veœ sestradane in ne primejo na vsako vabo. Znaœilne umetne muhe (potezanke), ki jih ribiœi radi uporabljajo, so posnetki kozic, ki pomenijo veœ 50 % jedilnika morskih postrvi. Druge uspeøne umetne muhe so posnetki morskih œrvov in ribic, pa tudi druge – tudi domiøljijske!– muhe v sivih ali rjavih odtenkih. Œe lovite v skupini, izkoristite njeno moœ tako, da se prilagodite taktiki. Tisti, ki prisegajo na vijaœenje, bodo lovili z blestivkami. Zaradi njihove teæe bodo lahko metali dlje in postrvi privabili bliæje k obali, kjer jih bodo nato laæje ujeli tudi muharji. Pomemben nasvet pri ribolovu morskih postrvi je, naj ribiœ ne potegne vabe pre-hitro iz vode. Veliko prijemov se zgodi ravno »pod nogami« ribiœev, zato vabo skrbno vodite vse do brega (ali svojih nog)! Zanimiv je tudi poletni noœni ribolov, ko se postrvi prehranjujejo na gladini in so zato uspeøne laæje potezanke in plavajoœi
voblerji. Takrat bo ribiœ uspeøen, œe bo lovil poœasi in œe se bo ravnal po pljuskih na vodni povrøini.
Pri vleku iz œolna uporabljamo ble-stivke in voblerje, ki jih spuøœamo na razliœne globine. Vlek iz œolna bo po naøih izkuønjah uspeønejøi, œe ga bomo izvajali dlje od obale. Katero koli tehniko boste æe uporabljali, vedno bodite pozorni, da prelovite œim veœje obmoœje. Nekateri menijo, da je pri ribolovu morskih postrvi najpomembnejøi del opreme osebni avto-mobil, s katerim se vozijo po zanimivih toœkah, koder priœakujejo ribe.
Pogosta metoda tistih, ki vijaœijo in mu-harijo, je hoja po vodi vzporedno z obalo in izvajanje daljøih metov proti globlji vodi. Ker je morska postrv riba tisoœerih metov (podobno kot sulec v Sloveniji), se naœeloma ne ukvarjajte toliko s pravilnim ponujanjem vabe, ampak s preizkuøanjem na razliœnih predelih vode – med morsko travo, blizu skal, nad œistinami in podob-no. Predvsem pa naj bo ribiœ, ki æeli ujeti morsko postrv, zelo potrpeæljiv!
Ribiški priborGlede na to, da morske postrvi lovi ve-liko ljudi po vsem svetu, je za ribolov tudi posebna oprema. Znaœilna ribiøka palica za vijaœenje je dolga vsaj 2,7 m in priporoœljive teæe meta od 20 do 50 g. Ko-lesce naj bo prav tako namenjeno vijaœenju in prilagojeno ribolovu v slani vodi. So-dobni ribiœi uporabljajo ribiøke vrvice
nosilnosti okoli 5 kg, kar omogoœa dolge mete. Na njihov konec namestijo od 1 do 1,5 m dolge predvrvice iz fluorokarbona. Zelo uspeøna je tako imenovana metoda »sbirolino«, pri kateri se uporabljajo palice za vijaœenje, na koncu vrvice pa je pritrje-na umetna muha ali sistem veœ umetnih muh. Sbirolino je v bistvu plovec, ki ga namestimo na konec glavne vrvice, nanj pa neposredno naveæemo predvrvico z eno ali veœ muhami (tam, kjer je to dovo-ljeno). Omogoœa zlasti daljøe mete in boljøi nadzor pri zaseku v vetrovnih razmerah. Priljubljeni so tudi sistemi z blestivko in muhami hkrati. Postrv bo zasledovala gibanje blestivke, a prijela bo na umetno muho, ki »plava« za njo.
Muharji uporabljajo pri ribolovu mor-skih postrvi daljøe palice hitre akcije, da z njimi lahko uveljavijo dolge mete v vetrovnih razmerah. Osebno imam najraje od 2,7 do 3 m dolge palice (daljøe se zaradi vetra prav tako ne izkaæejo!) ter razreda AFTMA od 6 do 8. Kolesce ni tako pomembno, le prilagojeno naj bo ribolovu v morski vodi. Vrvice naj bodo namenjene daljøim metom (leteœa glava) in ustreznega razreda, predvrvice pa iz fluorokarbona.
Izkušnje pri ribolovu morskih postrviRibolov morskih postrvi je zlasti odvisen od temperature okolja. Œe je temperatura
1756/2014 RIBIČ
Ribiči različno poimenujejo morske postrvi, najpogosteje pa se imena navezujejo na njihovo srebrno barvo.
Glavne barve blestivk za ribolov morskih postrviAvtor članka z 52 cm dolgo morsko lepotico
Morske postrvi znova potemnijo, ko se jeseni vrnejo na drst v sladko vodo. Po mojem mnenju je taka riba ena izmed najlepših, kar jih lahko ujamemo.
}
vode viøja, lahko dobro lovite æe v feb- ruarju. V primeru dolge zime je lahko ulov tudi øe v aprilu bolj piœel. Letoønja zima je bila v Evropi blaga in kratka, zato smo, ko smo marca zapustili Œeøko in se odpravili na ribolov morskih postrvi na Dansko, priœakovali dober ribolov. Ribiœi pred nami pa niso lovili dobro in to je zmedlo naøe predstave o preprostem ribolovu. Dvajset ribiœev muharjev je ujelo le sedem morskih postrvi … Toda nismo obupali! Fjord Kolding v osrednji Danski, kamor smo bili namenjeni, je ob-dan z gozdovi, v katerih so manjøa mesta in pogostejøe vasi. Obale so peøœene in œudovito bistre, pa tudi motne. Odloœili smo se, da bomo sreœo preizkusili na vseh obetavnih predelih.
Prvo jutro v kraju Lo⁄ verodde so zazna-movali moœan veter in visoki valovi, zato sem se odloœil, da bom raje vijaœil. Mnogi bi obupali, mi pa smo se spomnili neke teorije, ki pravi, da brez nasmeha, polnega soli, tudi morske postrvi ni! Opogumljeni z dobro voljo smo obiskali tri obetavna mesta, prehodili precej kilometrov obale, ujeli pa nismo niœesar. Le prijatelj Michal je ujel manjøo trsko, videli pa smo domaœina, ki je uspel prevarati lepo morsko postrv, veliko okoli 60 cm. Drugi domaœini so bili, tako kot mi, brez rib. Ribolov morskih postrvi je konec koncev zelo teæak … Øe preden so naøi upi popolnoma izpuhteli, smo naøli miren zaliv, kjer sem ob prihodu na obalo preplaøil dve manjøi postrvi. To me je opogumilo in kmalu tudi uspeh ni izostal. V veœernem mraku prvega dne sem ujel svojo prvo morsko postrv. Za vabo sem uporabil manjøo modro-srebrno, 12 g teæko blestivko, saj sem se naveliœal teækih vab, ki so se mi nenehno zapenjale na dno zaliva. Postrv je bila majhna, merila je le nekaj veœ kot 30 cm, toda ulov nam je vlil upanje za naslednji dan.
Prepriœali smo se, da postrvi so v vodi, vendar nismo vedeli, koliko jih je in toœno kje so veœji primerki. Ugibali smo tudi, ali so øe vedno na odprtem morju, kjer jih z naøimi vabami seveda ne bomo dosegli z obale. Ker nismo naøli znamenj veœjih postrvi, smo se odloœili poskusiti sreœo v enem izmed zalivov po imenu Agtrupvig. Oblikovali smo vrsto øtirih ribiœev in hodili po zalivu. Lovili smo na razliœne umetne vabe in potezanke. Nato je prijela prva riba prijatelju Minatrixu (æal je bila to edina postrv, ki jo je ujel) na vobler, ki je po mo-jem mnenju pri ribolovu morskih postrvi zelo podcenjena vaba in bi jo ribiœi lahko uporabljali pogosteje. Prepriœali smo se, da je postrvi res izredno teæko ujeti. Mnogi ribiœi potujejo na Dansko tudi øtirikrat ali petkrat, preden sploh kaj ujamejo. Na sreœo Minatrixova postrv ni bila edina, ki smo jo ujeli na naøi odpravi. Kmalu pred naœrtovanim kosilom je postrv ujel tudi prijatelj Michal; prijela je na 18 g teæko blestivko v œrno-beli barvni izvedbi.
Danski mornarPopoldne istega dne nismo ujeli niœesar, zato smo se odloœili prestaviti v notranjost
fjorda, na predel Rebæk. Tam smo lovili tik ob meji z varstvenim revirjem, koder je potok in je zaradi zimiøœa postrvi ribo-lov prepovedan. Prostor je bil za ribolov dober, saj sem na oranæno-œrno blestivko ujel veœ kot 40 cm veliko postrv.
Tam smo opazovali tudi domaœina, moæakarja, ki je bil v naøih oœeh prava legenda. Mirno je sedel ob obali in kot mornar iz pravljice kadil pipo. S seboj je imel pripravljeno vijaœnico z blestivko in palico s sistemom sbirolino in eno nave-zano umetno muho – sivo kozico. Mirno je sedel in pogledoval v nebo, nato pa naenkrat zakorakal v vodo, ko je oœitno zaœutil, da je vreme pravo. Æe v tretjem metu je ujel œudovito, okoli 60 cm veliko postrv. Vsi drugi ribiœi okoli njega so bili praznih rok. Kadil je øe pribliæno petnajst minut, ponovil met in ujel postrv podob-
kraju Lo⁄ verodde. Prijatelj in muhar Fraisix nam je tam pokazal, kako se zares lovi morske postrvi. V eni uri je ujel pet lepih, najveœja je merila 57 cm. Vse so prijele na posnetek kozice v rjavi barvi. Ribiøki kolega poleg njega, ki je vijaœil, je ostal brez prijema. To mi je dalo misliti, da je izbira vabe øe kako pomembna.
Na odprtem morjuNaslednji dan je bilo pomembno nekaj drugega. Poskusili smo sreœo na odprtem morju, kjer je zelo pihalo in takoj nam je bilo jasno, da z muharjenjem ne bo niœ. Vijaœili smo in na œrno-belo blestivko hitro ujeli postrv, veliko okoli 50 cm.
Po treh dneh napornega ribolova sem bil zelo utrujen in øe hrbet me je bolel. Vseeno zadovoljen sem zato prenehal z ribolovom in se vrnil na kopno, kjer sem
REPORTAŽE
176 RIBIČ 6/2014
ne velikosti. Nato je pospravil opremo, se hladnokrvno poslovil in odkorakal domov. Z obœudovanjem smo gledali za njim, kmalu nato pa smo se k poœitku odpravili tudi sami.
MuharPrihodnje jutro je bilo mirno, sonœno in toplo. Zdelo se je idealno za ribolov, kar pa v praksi dostikrat ne velja. Æe dopoldne so bile plaæe polne druæin domaœinov in prav vsi so lovili ribe. Dejali so, da rib v zalivu ni veliko, toda to ni razlog, da si ne bi privoøœili lepega sobotnega popoldneva v naravi. Prvi prijem sem doæivel jaz, postrv je bila velika 47 cm in zelo me je osreœila. Na æalost je bila to edina postrv, ki smo jo ujeli tam, in po poldnevu smo se premaknili na novo lokacijo. Peø smo se odpravili do mesta Lo⁄ ger Odde, kjer je zaœelo naenkrat zelo deæevati (hitre spremembe vremena so v Skandinaviji stalnica). S øe dvema domaœinoma smo muharili, vendar brez uspeha. Spet smo zamenjali lokacijo in odøli na pomol v
posnel nekaj fotografij, nato pa me je pre-senetila skupina nasmejanih æensk, ki so se brez zadrege kar pred mano slekle do golega in zaplavale v vodi, ki ni imela veœ kot 5 °C. Po kratkem plavanju so priøle na obalo in se spet brez zadrege oblekle.
V økornjih sem nato stal v vodi in ko sem øe zadnjiœ vrgel vabo, sta do obale blizu mene spet priøli dve domaœinki, se slekli in se vrgli v mrzlo vodo. Zdi se, da je nedeljsko plavanje za Dance nekaj poseb-nega in njihov pogum sem obœudoval. Ko je kasneje nazaj proti kopnemu plavala øe zadnja pogumna domaœinka, sem doæivel prijem najveœje ribe na naøi ribiøki odpravi. Postrv, ki sem jo ujel, je merila 52 cm in mi polepøala dan. Kmalu, upam, da æe poleti ali jeseni, pa se znova vidimo – s pogumnimi domaœinkami in prelepimi postrvmi!
Avtor: Radek FilipFotografije: Radek Filip, Frantiøek
Bastl, Zdenek ŒelechovskýPrevedel: Jure Uøeniœnik
Ribolov morskih postrvi mi pomeni svobodo.
Ribnik Črnelo – tudi v mrzlem vremenu do ulova krapov
V neposredni bliæini naselja Radomlje pri Mengøu, med Domæalami in Kamnikom, je
veœ ribnikov, s katerimi upravlja RD Bistrica Domæale, ki je zaradi obseænega ribolovnega okoliøa razdeljena na veœ pododborov: Kamnik, Moravœe, Pøata in Domæale. Slednji gospodari tudi z ribnikom Œrnelo. Samo v pododbor Domæale je vœlanjenih okoli dvesto ribiœev, kar je veœ kot v marsikateri ribiøki druæini v Ljubljani ali njeni okolici. Drugi znani ribniki, s katerimi gospodari RD Bistrica Domæale, so øe Kriæ, Lahovœe, Plastenka, Florida, Æelodnik, Prevoje, Gradiøko jezero in jezero v Moravœah. Glede na mnoæico lepo zveneœih ribolovnih revirjev smo prepriœani, da bi vsak ribiœ naøel svoj kotiœek zase, pa naj si bo za ribolov kra-povcev ali plenilk!
Ribnik ČrneloRibnik Œrnelo je na robu velikega gozda vzhod-no od naselja Radomlje. Ribiœu bo najlaæje do-stopen, œe se bo peljal iz Radomelj proti naselju Rova in pri ribiøki tabli zavil na desno v gozd. Po nekaj sto metrih voænje po urejenem kolovozu bo pripeljal na dvignjen hribœek, s katerega se skozi borovce vije lep pogled na razpotegnjen ribnik, nato pa bo avto pustil na parkiriøœu pred brunarico ribiœev pododbora Domæale.
Ribnik je z okoli 260 metri dolæine ter od 45 do 60 metri øirine na prvi pogled videti precej dolg in ozek. A niœ ne de, prostora je na okoli 1,5 ha velikem ribniku dovolj, povpreœni ribiœi pa se bodo razveselili njegove obvladljivosti, saj je z vabo razmeroma preprosto mogoœe doseœi domala sleherni kotiœek ribnika. Globina ribnika je po naøi hitri oceni od 1,5 do 3 metre, zato je primeren za vse vrste beliœarjenja, talni ribolov in ribolov s plovcem. Voda je bila videti, vsaj v œasu naøega obiska, kemiœno in bioloøko neoporeœna, tudi vonjav po razliœnih odplakah nismo zaznali. Smeti ni, saj je na voljo dovolj koøev, pa tudi tamkajønji ribiœi so oœitno kulturni, bolj kot marsikje drugje. Zanimivo je, da okoli ribnika poteka okoli kilometer in pol dolga pouœna okoljska pot Blata–Mlake. Predel je znan æe iz obdobja pred letom 1826, ko so v kataster prviœ vpisali paønik mokrotnega znaœaja. Na pouœni okoljski poti lahko vsi, ki jih ribolov morda ne zanima preveœ, spoznavajo poplavni gozd œrne jeløe, potok Rovøœico, razliœna zanimiva drevesa, æelezove bakterije, dvoæivke, rastline kislih in vlaænih tal ter gozd rdeœega bora.
1776/2014 RIBIČ
ALI JIH POZNAMO
Pogled na ribnik, ki meri okoli 1,5 hektara in je izrazito podolgovate oblike. Loviti je mogoče povsod, saj so ribolov-na mesta in primeren dostop do njih lepo urejeni.
Sredi marca smo se, potem ko v večini revirjev okoli Ljubljane krapi in druge manjše belice zaradi mrzlega vremena niso hoteli prijemati, odpravili preverit, kako bi ribolov v neprijaznih zgodnjespomladanskih razmerah potekal v okolici Radomelj pri Domžalah. Sprva nas je zanimal ribnik Plastenka, ki slovi po težjih krapih in kjer velja režim ujemi in izpusti. Po obsežnih pripravah in prihodu tja smo ugotovili, da v neposredni bližini potekajo gradbena dela, okolica ribnika je bila neurejena (posledica žleda!?), vsi ribolovni prostori pa zasedeni. Po kratkem pregovarjanju smo se odpravili do sosednjega ribnika Črnelo, ki je od ribnika Plastenka oddaljen le slabih petsto metrov. Še dobro, kajti kljub mrzlemu vetru in kilavemu vremenu smo ujeli
nekaj manjših, a lepih krapov, ki so nam polepšali začetek ribolovne sezone.
}
Obetavna ribolovna mesta so povsod okoli ribnika. Takoj na zaœetku, kjer lahko ribiœi parkirajo, je nekaj zelo lahko dostopnih mest, ki so primerna tudi za najstarejøe ali invalide. Okoli ribnika je, zlasti øe na njegovem vzhodnem koncu, nekaj malo bolj »indijanskih« ribiøkih prostorov, koder bo svoje mesto naøel ribiœ, ki si æeli veœ miru. Tam je naklon terena na obali veœji, zato vsem, ki si æelijo leæernega ribolova, bolj priporoœamo zahodni del ribnika. Na severni strani ribnika, kjer vanj teœe voda z zgornjega gojitvenega ribnika, je bolj zaraøœeno in divje, pri ribiøki brunarici pa bolj glasno in veselo. V ribniku æivijo zlasti krapi, linji, amurji, tolstolobiki, zelenike, rdeœeperke, koreslji in babuøke, pa tudi smuœi, øœuke, somi in ameriøki somiœi. Ulov manjøega krapa na ribniku Œrnelo ni umet-nost. Teæavneje bo, ko bo ribiœ æelel ujeti ribo, teæjo od 6 ali 7 kilogramov, a ne vedno. Med lansko jesensko tekmo mladincev smo z veseljem opazovali, kako je mladi ribiœ na lahek pribor ujel lepega krapa, ki je tehtal nekaj veœ kot sedem kilogramov. Vztrajen ribiœ bo nizal uspehe, œe se bo natanœneje posvetil bo ribniku.
Glavni podatki o revirjuZ ribnikom Œrnelo (uradno se imenuje Œrnelo-2), ki je ciprinidni revir, upravlja RD Bistrica Domæale. Ribolov je dovoljen samo v ribniku, v pritoku in iztoku pa je prepo-vedan. Prav tako je prepovedano ribariti v manjøem (zgornjem) ribniku (Œrnelo-1), saj
gre za gojitveno vodo. Na ribniku Œrnelo je ribolov dovoljen vse leto, upoøtevajoœ varstvene dobe za doloœene vrste rib. Ribo-lov s œolna ni dovoljen. Dnevna ribolovna dovolilnica stane 15 evrov, ribiœi pa jo lahko kupijo v Gostilni Ribiœ na Viru pri Domæa- lah (ob ponedeljkih je zaprta!). Dovolilnice na spletu trenutno ni mogoœe kupiti.
Dovoljene vabe so vse umetne vabe ter vabe rastlinskega in æivalskega izvora, prepovedana pa je uporaba æivih æivali (kobilice, majski hroøœi, ribice …). Ribolov je dovoljen z najveœ dvema palicama. Ob-vezen je sprotni vpis dnevnega dovoljenega uplena, ki je do 5 kg rib, od tega najveœ pet ciprinidov ali dva krapa. Œe riba tehta veœ kot 5 kg, je dovoljeno upleniti le eno ribo. Ribiœi lahko na ribniku Œrnelo lovijo tudi ponoœi. V takem primeru morajo na turistiœno ribolovno dovolilnico pripisati napis »Noœni«, dovolilnica pa je draæja in stane 25 evrov.
RibolovSredi letoønjega marca, ko smo bili zime æe poøteno siti, je bilo vreme precej muhasto, vsaj v osrednji Sloveniji. Nekaj dni je æe kazalo, da se bo ozraœje konœno ogrelo, kar bi spodbudilo laœne krape, nato pa je spet zapihal veter in znova ohladil vodo. Æeljni krapov smo neke sobote kljub moœnemu vetru in nizkim temperaturam le odøli za vodo – in ni nam bilo æal! Avto smo pustili na urejenem parkirnem mestu pred bruna-rico in se najprej odpravili na ogled ribnika.
Z ribolovom smo zaœeli precej pozno, okoli enajste ure dopoldne, zato smo priœakovali veœ ribiœev. Neprijazno vreme jih verjetno ni mikalo, zato jih je tisti dan æe zjutraj lo-vilo bore malo, le trije ali øtirje so vztrajali. Po hitrem sprehodu okoli ribnika smo se odloœili, da poskusimo sreœo na njegovem vzhodnem delu, tam, kjer je obala najbolj strma. Po pripravi opreme in vab smo zaœeli z ribolovom. Zaradi oblike dna in vremenskih okoliøœin smo se odloœili za ribolov z bojliji (okus økoljke) na krepkejøi palici proizvajalca Hoogendijk. Veter se je zaœel krepiti in voda je bila zelo mrzla (natanœne temperature nismo merili). Na ribolovno mesto – vabo smo metali na sre-dino ribnika – smo zmetali øe nekaj veœjih kep krmila, ki smo ga zmeøali iz predhodno pripravljene meøanice Sensas in prge. Glede hranjenja krapov nismo komplicirali ali celo pretiravali, saj smo se zavedali dejstva, da predhodno nismo krmili, pa øe temperature zraka in vode so bile nizke, ribe pa takim okoliøœinam primerno (ne)aktivne.
Po slabih dvajsetih minutah ribolova se je kar nekoliko zadræano oglasil piskaœ in po zategu smo takoj vedeli, da gre za majhno ribo. Po kratkem »boju« smo ob obali zajeli manjøo babuøko, ki nas je v tistem trenutku zelo razveselila. Zavedali smo se, da nam mrzlo vreme ni naklonjeno, v vodi ni bilo opaziti aktivnosti rib, pa tudi drugi ribiœi niso imeli prijemov. Babuøka je bila zato pri-jetno preseneœenje, pa øe lepa in zelo zdrava je bila videti. Hitro smo jo izpustili, ponovno
ALI JIH POZNAMO
178 RIBIČ 6/2014
Na zgornjem delu ribnika, kjer sta vtok in plitvejša voda, je mirno ribolovno mesto. Majhni krapi so tam lepo prijemali, le Hoogendijkova palica je bila kar malo pretrda zanje.
Za ribolov krapov se je izkazala naveza z enim naravnim in dvema ali tremi umetnimi zrni koruze, ki jih izdeluje Korda. Tak sistem omogoča, da vaba lebdi nad dnom in je zato za talne ribe še zanimivejša.
Mešanico za privabljanje rib smo oblikovali v srednje ve-like krogle, ki smo jih od časa do časa vrgli na ribolovno mesto.
vrgli vabo (bojli) in upali na moœnejøi prijem. Zaman! Veter je od œasa do œasa zelo moœno zapihal, da je celo prevrnil enega od naøih zloæljivih stolov. Veœino opreme smo zaœeli pospravljati, ko je piskaœ zapiskal znova. Spet smo ujeli manjøo babuøko. Ravno med snemanjem s trnka se je na nasprotni strani, med vejevjem blizu vtoka v ribnik, iz vode vrgel majhen krap. Ker smo tako ali tako naœrtovali, da bi z ribolovom konœali, smo se na hitro premislili in odøli z le eno palico na nasprotno stran, kjer je v zavetju dreves malo manj vleklo. Vrgli smo vabo in hitro ugotovili, da je tam voda plitvejøa, krapi pa aktivni. Razmiøljali smo, da gre verjetno za majhne vloæence in ker z bojliji nismo bili uspeøni, smo jih zamenjali s sladko koruzo
v zrnju. Da pa vaba ne bi mrtvo leæala na muljastem dnu, smo na navezo poleg dveh zrn sladke koruze pritrdili tudi dva ali tri zrna umetne koruze proizvajalca Korda. Umetna koruza je laæja od vode, zato sili na povrøino in ustvarja »pop-up« uœinek, ko vaba lebdi tik nad dnom ribnika. To vsi kraparji, pa tudi drugi ribiœi, verjetno æe zelo dobro poznate. Sistem smo predloæili na obmoœje, kjer so z dna izhajali mehurœki, ki so nakazovali na ribje aktivnosti, hranili pa nismo. Na prijem (in naøe zadovoljstvo) ni bilo treba dolgo œakati. Enega za drugim smo ulovili in previdno izpustili lepe krape, vse v razredu teæe od 1 do 3 kilograme (najteæji je tehtal okoli øtiri kilograme). Verjetno so bili vsi vloæeni, a niœ ne de, nam so zelo polepøali mrzel in vetroven dan.
VtisiRibnik Œrnelo pri Radomljah je urejen cipri-nidni revir, primeren za vse manj zahtevne ribiœe in tiste, ki z ribolovom øele zaœenjajo. Œeprav zelo verjetno skriva tudi veœje ribe, se v povpreœju ujamejo manjøi primerki. Niœ ne de, le s pravilno (fino) opremo se jih lotite. Okolica ribnika je izredno lepa in urejena. Prostora za ribiœe je dovolj, na voljo imajo »druæabnejøa« (hrupnejøa) mesta blizu parkiriøœa in brunarice, pa tudi intimnejøe kotiœke med vejevjem na drugi strani. Pohvalili bi liœno ribiøko brunarico z velikim prostorom za peko kulinariœnih dobrot, parkiriøœe in gozdno uœno pot, ki poteka v bliæini ribnika.
Pri ocenjevanju revirja øtejemo v dobro zlasti primerno kakovost vode, pristop do vode in dostop do revirja. Pri ocenjevanju je revir dobil 27 toœk (od 42 mogoœih) in konœno oceno 3,68 zvezdice (od 6 mogoœih). Cena dnevne ribolovne dovolilnice se nam zdi ugodna in ribolovu primerna, ne more-mo pa se znebiti obœutka, da se v ribniku v resnici zelo dobro lovi in ga œlani RD Bistrica Domæale zelo œuvajo. Ribolovne dovolilnice je mogoœe kupiti le na nekaj prodajnih mestih, na spletu pa ne, kar je økoda. Ribnik bomo priporoœali vsem ribiøkim kolegom, ki ga bodo zagotovo z veseljem obiskali.
Ko smo se peljali proti domu, sem prija-telje vpraøal, kako so se poœutili na ribniku. Vsi po vrsti so bili zadovoljni, kajti na zaœetku nam je kazalo bolj slabo. Z opa-zovanjem okolice in primerno vabo smo dokazali, da je mogoœe v mrzlih dneh zelo lepo loviti, pa œeprav majhne in vloæene krape. Zanima nas, kako bodo ribe prijema-le spomladi, ko boste brali tale prispevek, in poleti, ko bo aktivnost krapov in drugih veœjih ciprinidov blizu vrhunca. Prepriœani smo, da je lahko tamkajønji ribolov, zlasti øe na lahek pribor (recimo match), za œisto øestico (6/6)!
Besedilo in fotografije: Jure Uøeniœnik
1796/2014 RIBIČ
Majhni krapi so kmalu začeli prijemati. Kljub mrzli vodi in majh-nosti so nudili precej odpora.
Krap dneva je bil tale luskinar. Prav zanimiv »dril« bi bil, če bi ga ribič ujel na palico match!
Večinoma smo lovili majhne vložene krape, ki niso prese-gali teže 2 ali 3 kilogramov. Zanimivo, ampak vsi so prijeli na koruzo, bojlijev pa so se lotevale le babuške.
Ocenjevalni listRevirje ocenjujemo tako, da vsako izmed sedmih kategorij ocenimo z oceno od 1 do 6. Ka-tegorije so ustrezno ovrednotene, kar pomeni, da sta npr. œistoœa vode ali ribja populacija pomembnejøi kategoriji kot moænost parkiranja ali dostop do vode.
Vodotok: ribnik Œrnelo-2Revir: ribnik brez pritokov in odtokovUpravljavec: RD Bistrica Domæale
Kategorije in Obrazloæitev kategorije Ocena Rezultat vrednost (faktor) od 1 do 6 (zvezdice)
Kakovost vode Œistost vode in okolice vodotoka. Sploøna 4,0 0,8 0,20 senzoriœna ocena.
Pestrost ribolova Ali je na revirju primeren ribolov za zaœetnike 3,0 0,30 0,10 in izkuøene ribiœe? Pestrost vodotoka s staliøœa naœina ribolova.
Cena dovolilnice Ocena razmerja med kakovostjo ribolova in ceno 4,0 0,40 0,10 dnevne dovolilnice.
Ribja populacija Moænost ribolova veœ ribjih vrst v razliœnih 3,5 1,05 0,30 letnih œasih.
Pristop do vode Zaraøœenost vodotoka, udobnost pri ribolovu 5,0 0,375 0,075 (metanje).
Dostop do revirja Prometna povezanost, moænost primernega 5,0 0,375 0,075 parkiranja.
Ocena upravljavca Dostopnost do pomembnih informacij, odzivnost 2,5 0,375 0,15 informacij, odzivnost in prijaznost upravljavca.
27 3,675 toœk zvezdice
Prvi dan ribolova sem jo mahnil kar na domaœo Gradaøœico, kjer sem
ujel precej øarenk. Glavnina je bila predhodno vloæenih za pod trnek, zato ribolov ni bil posebno zahteven, a prav lahek tudi ne. Najbolje so pri-jemale na rumeno potezanko, vezano na trnek jig. Ne vem, zakaj, a rumeno obarvane potezanke so pri plenilkah na sploøno precej priljubljene. Veœino rib, ki so prijele, sem izpustil nazaj v vodo, zadnje tri pa sem vzel in si z njimi popestril jedilnik. Tako sem v dobri meri zapolnil koliœino rib, ki jih uplenim v vsej sezoni. Sem in tja øe kakega lipana, øœuko … Z ribo-lovom prvega dne sem bil povsem zadovoljen.
Na SaviV naslednjih dneh sem øel muhar-sko strast teøit na reko Savo. Obe-tal sem si prijeme øarenk, zato si s potoœnicami nisem belil glave. Voda je bila ravno prav poviøana in neko-liko motna, tako da sem lahko upal tudi na prijem katere od njih, saj se v takih razmerah prav rade postavijo v poplavljene plitvine in tam plenijo med mladicami.
Lanska izkuønja ob sneænih vodah
na zaœetku sezone, ki kar niso hotele odteœi, ni bila najboljøa. Ujel sem enega samega, øe kar zajetnega klena. Ta je za lov in hranjenje razpoloæen skoraj vedno, a to ne pomeni, da ga je lahko ujeti. Vse preveœkrat sem ostal brez prijema tega, zaenkrat øe kar pogostega prebivalca naøih voda, da bi lahko trdil kaj takega.
Na trnico iz fluorokarbona, pre-mera 0,18 mm, sem navezal liœinko srebrne glave lastne izdelave, vezane na trnek #10, ki je bila uspeøna tudi lani. Za rep sem uporabil øop mik iz rjavega petelinjega peresa, telo pa sem zvezal iz zelene øenil niti in ga porebral s svinœeno nitjo. Za oprsje sem izbral zeleno kosminje. Liœinka je bila na prvi pogled videti precej obilna in teæka, a za poviøano in hitro vodo se je izkazala za pravønjo. Letoønja izkuønja z njo je bila mnogo pestrejøa kot lanska.
Pod delno poruøenim jezom se voda ob poviøanem vodostaju, kot je bil tokrat, razdeli na dva kraka: eden nadaljuje v moœnem toku v strugo, drugi pa se v kroænem toku zaobrne v veœjem tolmunu. Idealen kraj za lahkotno liœinkarjenje, saj vodni tok naredi veœino dela in s pravilnim
polaganjem vrvice na vodo brez po-sebnega truda lahko prelovimo celot- ni tolmun.
Liœinko sem predloæil kakih deset metrov predse na mejo med hitrim in mirnejøim tokom. Njena pot skozi vodo je bila kratka. Vrvica se je sun-kovito zaustavila æe po kakih dveh metrih. Zasekal sem v polno, riba pa se je takoj pognala proti moœnejøemu toku vode, a sem jo zaustavil in preu-smeril v mirnejøi del. Liœinko je zgrabil manjøi lipan.
Naslednji met mi je ponovno pri-nesel lipana, a je meril okoli 40 cm. Tako kot njegov predhodnik je v æelji, osvoboditi se bodeœega preseneœenja v ustih, nekajkrat paradno skoœil iz vode. Kljub brezzalustniku mu to ni uspelo, zato sem ga v plitvini pre- vidno odpel, nakar jo je hitro ucvrl v globino. Ker lipani oœitno niso ve-deli, da so v lovopustu ali pa se za to niso kaj prida menili, sem liœinko raje zamenjal s potezanko, izdelano iz zelenih nojevih peres in bele volne. Zvezal sem jo bolj iz radovednosti, potem ko sem v kovœku z vezalnim materialom in priborom naøel nojevo pero, ki sem ga kupil kdove kdaj in ga dal na œakanje.
ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVI
180 RIBIČ 6/2014
Bučman, srebrna glava in preostala druščina
Letošnjega prvega aprila sem kot po navadi nasedel nekaj šalam, kar pa razen smeha ni povzročilo drugih posledic. Verjamem, da je vzrok za mojo zmanjšano previdnost v tem času med drugim tudi odprtje ribolovne sezone na salmonide na večini naših rek. Kot drugim ribičem tudi meni v tistih dneh misli beže k povsem drugim stvarem, kot so prvoaprilske potegavščine. Vedno si potem
rečem, da bom naslednje leto previdnejši, a se stvar bolj ali manj ponovi …
Prvi april na Gradaščici. Ribolov je bil kljub dežju zanimiv, ribe so dobro prijemale. Mojo potezanko so lovile v glavnem vložene šarenke, a sem se moral vseeno potruditi.
Odøel sem nekaj deset metrov niæje na teren, ki je kar diøal po veli-kih ribah. Kljub temu, razen manjøe øarenke, nisem dobil niœesar. Vztrajal pa sem øe kaki dve uri.
Na koncu ribolova sem se vrnil na izhodiøœe in v tolmunu pod vejami obreænega grmiœevja ujel øe eno boje-vito øarenko, veliko od 30 do 35 cm.
Po nekajdnevnem premoru sem se vrnil znova. Tokrat je bila voda precej niæja in moœnega kroæenja v tolmunu skoraj ni bilo veœ. Srebrna glava, navezana na trnici, 0,12 mm, se je ponovno potopila in zaœela svojo pot s tokom, mamljivo vabeœ ribe k prijemu. Nekajkrat sem ponovil met, a zgodilo se ni niœ. Øele ko sem vrvico nekoliko podaljøal in z muho dosegel predel bliæje slapu, sem ob dvigu liœinke iz hitrega toka v mirni del imel prijem, ki se je pokazal v sunkoviti spremembi smeri giba-nja vrvice. Veselil sem se postrvi, a priœakovanega skoka iz vode ni bilo, le bolj ali manj moœno beganje po tolmunu. Kmalu se je v plitvini, opletajoœ z glavo, pokazal veœji klen. Na robu gobœka se je lesketala srebrna glava liœinke. Zajel sem ga v podme-
talko, ga osvobodil muhe, potem pa ga pustil poœivati v vodi toliko, da sem pripravil fotoaparat. Fotogra-firanje je mirno prenesel, potem pa odplaval urno kot strela.
Nekaj malega o klenuKlen je na vitki muharici dober borec, odloœen in nepredvidljiv, vreden vse-ga ribiœevega spoøtovanja. Øe vedno dokaj pogost prebivalec naøih vodá je ljubitelj raznovrstne hrane, tudi tiste, ki pride od zgoraj, zato je pogost plen muharjev. Klena kot muharsko ribo je v knjigi Muharjenje (prva izdaja leta 1980, druga – dopolnjena – leta 2000) obøirno opisal eden od øtirih avtorjev knjige, dr. Tomo Koroøec, in tam zapisanemu ni kaj posebnega dodati. Knjigo vsakemu ribiœu toplo priporoœam, œetudi se ne ukvarja z muharjenjem. Knjigi sta verjetno na voljo le øe v knjiænicah ali pa na trgu rabljenih knjig. Morda je œas za tretjo izdajo …?
Sam imam nekaj malega izkuøenj z lovom klena na suho muho. Lep spomin imam na Zbiljsko jezero, kjer sem sredi osemdesetih let prejønjega stoletja v vroœem in soparnem polet-
nem popoldnevu lovil klena iz svojega malega gumenjaka. Obmoœje, kjer sem lovil, je bilo takrat in je øe vedno zelo zaraøœeno z vodnim rastlinjem, vmes pa so bili veœji in manjøi prostori, kjer ga ni bilo. Bili pa so kleni, ki so se leno sonœili pod gladino. Navezal sem koøato muho (to so muhe, omi-kane po vsem hrbtiøœu trnka: romarji (palmerji), dvovidne, razne posnetke gosenic, obstaja tudi posebna »kle-nova muha«, ki je ravno tako bogato omikana) na trnku, #12. Klen ni preveœ izbirœen, v jati, kjer so si kleni med se-boj tekmeci, pa øe toliko manj, zato ob pravilnem metu kar hitro sledi prijem. Najprej sem zaradi vodnega rastlinja uporabljal trnico, debeline 0,17 mm, ker pa kleni niso hoteli prijemati, pokazali pa so zanimanje, sem jo raje zamenjal za 0,15 mm. Odloœitev se je izkazala za pravilno, saj sem kmalu ujel prvega klena. Nekaj sem jih kljub potrpeæljivosti izgubil med rastlinjem, a na koncu sem bil veœ kot zadovoljen z izkupiœkom. V slabih dveh urah sem uspel do podmetalke pripeljati øtiri korenjake. Na roko mi je øla tudi razpotegnjenost ribolovnega terena, tako da sem se lahko potem, ko sem
1816/2014 RIBIČ
Srebrnoglava ličinka, vezana na trnku #10, je premamila tega lepega klena. Jo je imel za ličinko ali morda za malo ribico?
Pod delno podrtim jezom na Savi. V hitrem curku je ličinko zgrabil tale lepi lipan. Ker je bil že drugi, ki sem ga ujel v nekaj minutah, sem ličinko zamenjal s potezanko. Kam le izginejo ti lipani po 15. maju?
}
vznemiril klene na enem prostoru, preprosto pomaknil do naslednjega in zaœel znova.
Kobilice, hrošči, gosenice, mravlje in še kajSam se bom v naslednjih dneh bolj posvetil ribolovu øœuke in seveda pripravam na selitev, kakor imenujem odhod na veœdnevni ribolov krapa. Skuhati bo treba nekaj bojlijev in po-storiti øe marsikaj, da bo taborjenje na jezerski obali uspeøno, predvsem pa prijetno. Nazaj na reœni breg se bom najbræ vrnil v drugi polovici junija, ko bo lahko æe poøteno vroœe in ko bodo pasji dnevi æe na pragu.
Za ta œas z ribolovnega staliøœa velja pravilo, ki pravi, naj bi se na ribolov odpravili zgodaj zjutraj ali v poznem popoldnevu, osrednji del dneva, ko je najbolj vroœe, pa preskoœili, saj tudi ribe takrat niso preveœ dejavne. Da je ta del dne-
va najbolje preskoœiti, je najbræ res, saj se izpostavljati moœnim sonœnim æarkom ni najbolj modro, tako zaradi morebitnih opeklin kot tudi pregretja, katerega ærtve lahko kaj hitro posta-nemo. Glede opeklin imam tudi sam nekaj blaæjih izkuøenj. Da pa so ribe tudi takrat dejavne in pripravljene pobrati soœen zalogaj z vodne gladine, sem tudi æe doæivel. Pred leti sem v vroœem avgustovskem dnevu muharil na Savi. Od jutra sem ujel samo dva majhna lipana, zato sem za vodo vztrajal øe krepko okoli poldneva, ko je bilo æe poøteno vroœe. Sam si tega – najbræ tudi zaradi rosnejøih let – nisem posebno gnal k srcu, raje sem øe naprej trmasto ponujal muho po nizki in umirjeni Savi v upanju, da bo premamila kakønega veœjega lipana. Le od œasa do œasa sem si obrisal potno œelo in nadaljeval.
Na delu, kjer del toka Save teœe med visokimi skalami, sem naøel
mesto, kjer se tok vode zoæi, teœe med dvema skalama, takoj za njima pa se razøiri v veœji tolmun. Muho sem poloæil v sredino blagega curka takoj na zaœetku tolmuna in voda jo je poœasi odnaøala. Po kakih petih met-rih poti je nenadoma in brezøumno izginila z gladine. Posnetek hroøœa iz srnine dlake, znanega po imenu Humpy (izg. hampi), odlikuje poleg dobre vidnosti tudi izredno dobra plovnost. Torej ni mogel kar zlepa »utoniti« … Za vsak primer sem pre-vidno zategnil. In, glej ga, zlomka, na drugi strani sem zaœutil zvijanje in otepanje z glavo, a niœ æivœno, le umirjeni poskusi osvoboditi se bodeœega hroøœka.
Kapitalnega, 51 cm dolgega lipana (doslej sem ujel veœjega le pri zimskem beliœarjenju) sem uplenil, potem pa hroøœa znova poslal v akcijo. Po nekaj metrih plavanja je znova tiho in skoraj nevidno izginil z gladine. Tokrat sem
ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVI
182 RIBIČ 6/2014
Ribolov so mi z lepimi skoki iz vode in borbenostjo popestrile šarenke.
Tale zajeten »bučman« je strumno zagrabil ličinko s srebrno glavo. Z beličarskim pribo-rom, posebno tistim, ki ga uporabljam za lov mren, bi z njim hitro opravil. Zapet na vitki muharici in na trnici 0,12 mm pa mi je povzročil kar nekaj sladkih preglavic, preden se je takole umiril pred fotoaparatom.
Potezanka iz nojevega peresa. Zvezal sem jo potem, ko sem v kovčku z vezalnim mate-rialom našel kdove kdaj kupljeno nojevo pero zelene barve. Šarenke so zanjo pokazale zanimanje, nekaj sem jih celo uspel ujeti.
Okronali so dva ribiška carja
bil bolj pripravljen, neæen zateg pa je prinesel øe enega velikega, 48 cm dol-gega lipana. Po krajøem obœudovanju je lipan ponovno zaplaval nazaj v svoj tolmun. Hroøœkov pa najbræ nekaj œasa ni veœ pobiral. Ali paœ, le kdo bi vedel …?
Kasneje sem na hladnem raz-miøljal o tem in najbræ ni bilo na- kljuœje, da sta bila kapitalca ravno tam. Predel je obdan s skalami, na katerih raste veœje in manjøe grmov-je, œigar veje ponekod segajo nad
vodno gladino. Na njih so vedno razliœne æuæelke – od tistih, katerih æivljenjski cikel je vezan na vodo, do tistih, ki v bliæino vode le zaidejo in jih zato po muharsko imenujemo zahajalke. Teh je veliko vrst, od æe omenjenih hroøœev pa do raznora-znih kobilic, gosenic, mravelj, os, œebel, œmrljev, metuljev. Øe poseb-no poleti so pogosto na obreænem grmovju, ob piøu vetra ali nenadni poletni nevihti in ne nazadnje se po nerodnosti pogosto znajdejo tudi na
vodni gladini. To ribe vedo, zato so vedno v bliæini in na preæi.
V poletnih mesecih prek dneva to-rej velja poskusiti s posnetki zahajalk, v popoldnevih in ob veœerih pa ne gre pozabiti na posnetke mladoletnic – øaøe, katerih viøek rojenja je ravno v tem œasu. Po soncu pa previdno, predvsem dobro zaøœiteni in »ohla-jeni«, da nas kakøen kapitalni lipan ali klen ne bi sluœajno pregrel.
Lenart Leviœar [email protected]
1836/2014 RIBIČ
Nekaj malega za pasje dni. V levi pokončni vrsti so muhe tipa košatice, v tem primeru dvovidna, sledijo jim hampiji, posnetki hroščkov iz srnine dlake zelo dobrih lovnih in plovnih lastnosti,v tretji vrsti so manjši posnetki mravljic, čisto zgoraj desno sta dve krilati mravlji in spodaj dva po-snetka hrošča iz umetne pene. Povsem zgoraj na pokrovu škatlice pa je moj posnetek kobilice. Seveda je to le majhen izbor, ki ga imam ravno pri roki, saj je posnetkov zahajalk zelo veliko.
Knjiga Muharjenje, prva in druga izdaja. Prva je pomembno prispevala k priljub-ljenosti, prepoznavnosti in razvoju muharjenja v Sloveniji. Tudi na knjigi je videti, da je bila veliko v uporabi …
l SREČANJA
Pri članih je postal ribiški car Mirko Trstenjak, pri mladih ribičih pa Aljaž Štaman
Ribiøka druæina Ljutomer je v nedeljo, 27. aprila, pri ribiøkem domu v ribnikih na Moti pri Ljutomeru pripra-
vila ribiøko tekmovanje za izbor ribiøkega carja za œlane in mlade ribiœe. Ribiøko dopoldansko tekmovanje je potekalo v dveh ribnikih. Za naslov ribiøkega carja je øtela najveœja teæa ujetih rib. Lepo vreme je na sreœanje privabilo veliko ribiœev in obiskovalcev. V tekmovanju za ribiøkega carja za letos se je med œlani potegovalo 34 starejøih ribiœev in enajst mladih. Pri kronanju carja in podeljevanju pokalov ter praktiœnih nagrad so sodelovali Zoran Marko, predsednik RD Ljutomer, Joæe Nemec, vodja tekmovanja, in Duøan Miholiœ, vodja komisije za delo z mladimi ribiœi. Ribiøki car pri œlanih je postal Mirko Trstenjak iz Banovcev, na drugem je Branko Kapun in na tretjem Branko Sitar. Pri mladih ribiœih je ribiøki car za letos postal Aljaæ Øtaman iz Lukavcev, na drugem mestu je pristal Dominik Sever in na tretjem Samo Øtotl.
Joæe Æerdin Ribiška carja Rd Ljutomer: od leve proti desni Aljaž Štaman in Mirko Trstenjak.
Med naøimi gojitvenimi potoki je prirast najboljøi v potokih Ma-
leønica, Babiønica in Preønica. Izlovno ekipo je pred letoønjim izlovom œakal izreden napor, saj je morala trojica pred izlovom odstraniti vse drevje in vejevje iz struge potokov. Drevje in vejevje v strugah je bilo posledica æledoloma v letoønji zimi, ki je pri-zadejal veœino Slovenije.
Delo izlovne ekipe v potoku si de-lijo upravljavec z anodo, prenaøalec agregata, œlan ekipe, ki s sakom lovi omamljene ribe, in œlan, ki nalovljene ribe zbira v vedru z vodo. Ko je v po-sodi primerna koliœina rib, jih preda œlanu na bregu potoka, hkrati pa od njega prevzame prazno vedro. Ribe œim hitreje prenesemo v transportno kad z vodo, v katero dovajamo kisik iz jeklenke. Transportna kad je na vozilu, ki spremlja izlovno ekipo od zaœetka do konca izlova. V izlovni ekipi je od sedem do deset ljudi, kakøen tudi za potrebno zamenjavo. Sam izlov se zaœne okoli devete ure zjutraj, okrog poldneva je œas za okrepœilo, konœa se med petnajsto in øestnajsto uro s premestitvijo rib v Savo ali Soro. Øe posebno temeljit izlov smo opravili v potoku Preønica, v katerem moramo izlov opraviti najmanj trikrat, saj naj bi vanj vloæili zarod potoœne postrvi. Ta vloæek bo gentsko œista donavska potoœna postrv.
Sedaj pa øe moj osebni pogled na smisel »prekladanja« potoœnih postrvi iz gojitvenih potokov v ribo-lovne vode. Ribiœi æe veœ kot deset let opaæamo, da je v naøi ribolovni Savi in Sori potoœnica dobesedno izumrla. Kljub vlaganju je iz statistike ob koncu ribolovne sezone razbrati, da med uplenjenimi ribami skoraj ni potoœne postrvi. Gospodarske ekipe v ribiøkih druæinah ugotavljajo, da je najbolj usodno poletno obdobje. Snega v gorah ni veœ, vodostaj rek zelo upade, poslediœno sledi poviøanje tempera-ture vode. Potoœne postrvi oslepijo, postanejo œrne in v mukah poginejo. Stroka pravi, da je za to krivo virusno obolenje, ki se prenaøa iz ribe na ribo. Veœja ko je gostota rib na doloœenem obmoœju, veœji je pogin.
IZ RIBIŠKIH DRUŽIN
184 RIBIČ 6/2014
Izlov gojitvenih potokovMedvoški ribiški okoliš zajema reko Savo od jezu HE Medvode do mostu med Brodom in Tacnom s pritoki, reko Soro od jezu v Goričanah do izliva v Savo s pritoki in reko Ločnico od izvira do izliva v Soro. Letos je tretje leto, ko v gojitvene potoke ne vlagamo več zaroda potočne postrvi. Stroka se je namreč odločila, da bo izkoreninila potočno postrv atlantskega genotipa.
Izlavljamo ribe, ki so posledica triletnega naravnega prirasta.
Izlovna ekipa pri delu
Čudovit primerek potočne postrvi iz gojitvenega potoka
MEDVODE
V RD Radovljica, ki gospodari z reko Savo od sotoœja Save Bohinjke in Save Dolinke do bliæine izliva Træiøke Bistrice v Savo, so za ohranitev potoœne postrvi sprejeli naslednji ukrep: do preklica je prepovedan uplen potoœne postrvi skozi celotno ribolovno sezono. Deset do petnajst let nazaj pa je bila potoœna postrv prevladujoœa riba. V veœjih vodotokih je staleæ potoœnih postrvi zaskrbljujoœ æe kar nekaj let in niœ ne kaæe, da se bodo razmere izboljøale v kratkem. Zaenkrat menim, da je prekladanje potoœnih postrvi iz gojitvenih potokov v reke nesmiselno. Nekaj mesecev po vlaganju postrvi je tu pa tam øe zaznati posamiœni pri-merek, kasneje pa niœ veœ. Pri izlovih sem ugotovil, da se potoœna postrv øe najbolje poœuti v potokih. S preno-som – v naøem primeru v reko Soro in Savo – pa jih zagotovo poøljemo v smrt. Æe dolgo se spraøujem, kakøen smisel ima to poœetje, saj ne najdem kakønega pametnega razloga.
Za konec øe misel ribiøkega kolega: potoœna postrv se imenuje zato, ker je njen æivljenjski prostor potok – pozabite, da bo uspevala v rekah. Raje se posvetite øarenki, saj je edina vrsta postrvi, ki se øe naravno drsti v naøi prizadeti vodi. Takoj je dobil odgovor: »Øarenka pa ni avtohtona, ne pustijo …«
Rajko Zajc
Lani 20. maja me je poklical sosed in vpraøal, ali imam kaj œasa za ribolov.
Malo sem bil preseneœen, ker vem, da moj sosed ni ribiœ. »V redu, imam,« sem mu odgovoril. »Zate si bom vzel œas za eno dobro ribiøko druæenje!« »Ne zame – rad bi, da peljeø mojega poslovnega partnerja in prijatelja iz Rusije na ribolov! Ostal bo kakøen teden in bi rad muharil na naøih rekah.« Hm, jaz sem v drugih vodah glede vrste ribolova, ampak se bom potrudil in spomnil teorije in prakse! Æe lep œas nisem vzel muharice v roke, celó muharsko opremo sem æe prodal. A ribolova in naravo ter vse, kar je poveza-nega z njima, imam neizmer-no rad, tako da mi to ne bo povzroœalo veœjih teæav.
Ponedeljek je bil lep son-œen. Priøel je Igor z naøim novim prijateljem iz Rusije, natanœneje iz Sibirije, iz mesta Barnaul. Dr. Arnold Levin je priznan ruski pljuœni kirurg in znanstvenik, sicer pa skromen in prijeten gospod. Takoj sva naœela pogovor o ribolovu (kaj pa drugega …). Pokazal mi je nekaj svoje opreme, ki jo je prinesel s seboj, ampak je øe veliko manjkalo. Æelel je, da bi ga nauœi tehnike muharjenja in ga v nadaljevanju peljal na naøe reke, da bi uæival v lovu in naravi naøe lepe deæele. Tudi sam govorim rusko, a ne najbolje, ker sem æe malo pozabil, zato mi je priølo prav, da bom v pogovorih z ruskim gostom lahko pridobil pozabljeno znanje njegovega jezika.
Naslednji dan smo nabavili vse po-trebno. Poklical sem svojega dobrega prijatelja Petra, odliœnega muharja iz Grosupljega in dobrega poznavalca naøe dolenjske lepotice Krke. Povedal nam je, da je voda odliœna in da so Novomeøœani vloæili ribe v spodnji revir reke Krke, s katerim upravljajo. Vesel sem bil, ker je rekel, da bo tudi on priøel na ribolov in da nam bo razkazal obetavne terene. Velika prednost plus terena, na katerega smo se odpravljali, je bila, da je prime-ren za zaœetnike, kot sta bila moja nova prijatelja Arni in Igor.
S Petrom sva se dogovorila, da se bomo dobili na izletniøki kmetiji Meden
v Ømihelu. Tam bi lahko kupili dnevne ribolovne dovolilnice in ribolovni revir je takoj zraven! Øe preden je priøel Peter, smo se s prijaznimi domaœini dogovorili, da nam bodo za veœerjo spekli, kar bomo ujeli! Ha, øe sam sem bil pesimistiœen, kako bo riba prijemala in kako bo Ar-noldu vøeœ (na skrivaj sem naroœil øe ocvrtega piøœanca …). A æe sam prihod na vodo ga je povsem prevzel. »Bogdan,
1856/2014 RIBIČ
RIBIČI PIŠEJO
Pripis uredništvaNi bilo prviœ, da smo v uredniøtvo pre-
jeli fotografijo odlovne ekipe, ki svoje delo opravlja brez ustrezne zaøœite, kot tudi ni bilo enkrat, da so nas po objavi take fotografije na to takoj opozorili bralci Ribiœa. Vsi œlani ekipe, ki se gib-ljejo v obmoœju elektriœnega polja, naj bi namreœ pri svojem delu uporabljali zaøœitne gumijaste rokavice, za ribiœa z anodo in njegovega pomoœnika pa naj bi bila uporaba rokavic obvezna. Prav tako nevarna je npr. uporaba ribiøkih økornjev, ki puøœajo vodo.
Elektroribolov ni zabava, ampak resno in odgovorno opravilo, ki terja primerno strokovno usposobljenost vseh œlanov, obvezno pa vseh tistih, ki se gibljejo v elektriœnem polju. Elektriœni tok, ki steœe skozi œloveøko telo, lahko povzroœi resne poøkodbe in je lahko celo smrtno usoden. Odgovornost v primeru nesreœe nosita predsednik RD in pooblaøœeni vodja izlovne ekipe. Vœasih se zdi, da odgovorni v RD na to ne pomislijo oz. se tega premalo zavedajo.
Naj naøe kratko dobronamerno opo-zorilo prispeva k veœji odgovornosti pri elektroribolovu.
Igor Holy,odgovorni urednik glasila Ribiœ
»Bogdan, farélj, farélj!«
zelo mi je vøeœ Slovenija, øe posebno vaøe lepe œiste vode!« ´Narobe svet,´ sem si mislil. Moji prijatelji komaj œakajo da grejo v Sibirijo na ribolov tajmena in lenoka, naø Arni pa prihaja v naøo malo deæelo, da bi lovil postrvi!'
Konœno na vodi! Peter je dal øe zadnje napotke Arniju in Igorju, kam naj meœejo in kakøno muho. Malo smo bili v dvomu glede izbora muh, ampak Peter je æe na drugi met ujel postrv. Moja prijatelja sta takoj dobila spodbudo za ribolov. Bila sta res zelo vztrajna, kar se jima je tudi obrestovalo! Arni je ujel svojo prvo slovensko postrv in zaœel kriœati od ve-selja: »Bogdan, farélj, farélj!« Zelo sem bil vesel, da se je naø trud poplaœal, saj smo ujeli øe kar nekaj lepih rib!
Ribe sem oœistil in pripravil za peko. Medenovi so se takoj lotili dela in nam pripravili dobro ribjo pojedino z ocvr-tim piøœancem! Pri ribolovu se nikoli ne ve …
Moj prijatelj Arnold mi je æe sporoœil, da komaj œaka novo muharsko akcijo!
Bogdan Kuliå - Leæimirac
Za nekatere je 10 km poti na muharjenje daleč, toda vprašam vas, dragi ribiški tovariši, kaj je potem 1.000 kilometrov in več do muharskih ciljev, kot so Finska, Norveška, Irska …? In te dežele so še v Evropi. Kaj pa tiste, ki niso, a jih poznate in sanjate o njih: Mongolija, Sibirija, Kanada, Tasmanija, Nova Zelandija …? No, poznam kar nekaj
muharskih zanesenjakov, ki vseeno potujejo tja.
»Bogdan, farélj, farélj !«
Sam lovim tam vsako leto vsaj enkrat, pred leti, ko sem v glavnem lovil
na morju, pa mi je to pomenilo sploh edino kraparijo v vsem letu. S pomoœjo plovca sem v globini kakih 8 m na cvet kruha ujel krapa ali dva, in to je bilo to. Najveœji, ki sem ga uspel ujeti, je bil 6 kg teæak luskinar, jeze pa je premogel za øe enkrat toliko. Nekaj sem jih tudi izgubil, saj mora biti ribiœ posebno spreten, da med potopljenim drevjem, katerega suhe veje zloveøœe gledajo iz vode, borbene ribe pripelje do podme-talke. To øe posebno velja za Divjaka in tam je zelo dobro, da pri ribolovu uporabite œoln, s katerim se odpravite na odprto po zapeto ribo. Zato pa je to toliko laæje opravilo v preostalih treh manjøih ribnikih.
Do ribnikov pridete tako, da z glav-ne ceste skozi Vrhniko na kriæiøœu pri Motelu Mantova zavijete v smer Bistra oz. Borovnica. Ko se pripeljete pod viadukt avtoceste, takoj zavijete des-no in potem samo øe naravnost kak kilometer ali dva.
K ribnikom sem priøel ob osmih zjutraj in zaœuda je bil na parkiriøœu pred zapornico samo en avto. Priœakoval sem veœ ribiœev, a kot se je izkazalo kasneje, sem bil samo nekoliko pre-zgoden. Po poti med Divjakom na desni strani in preostalimi ribniki na levi sem se odpravil na ogled. Pogled na ribnike v mirnem jutru je res impresiven in æe mi je bilo æal, da sem ribiøki pribor pustil doma. Bujno drevje in grmiœevje se je æe dobro razbohotilo, nad povsem gladko vodno povrøino pa so se dvigale slabotne zaostale meglice. In pljusk! ena riba, pljusk! druga riba. Sprehodil sem se vse do konca Divjaka in se posebej ustavil ob nekaj metrov øirokem prekopu, ki povezuje oba bazena v obliko osmice. ´Kakøno dobro me-sto za zasedo,´ sem si mislil. In nikjer nikogar, samo mir in ptiœje ævrgolenje v prebujajoœem se dnevu. Prava divjina, ki ni za vsakogar. Ribiœ, kateremu je pomembno ribo upleniti, morda ne bo najbolj zadovoljen, saj je, kot sem æe omenil, v vodi vse polno ovir. V njih bo zapeta riba hitro naøla izhod v sili, œe bo ribiœ samo za trenutek nepreviden. Ribniki so bogati s krapi, amurji, ploøœiœi in linji, pa tudi somi, øœukami in smuœi. Med ribiœi kroæi kar nekaj zgodb o njih (posebno velja za some) in v skladu z ribiøko tradicijo nekatere prav gotovo dræijo.
Na poti nazaj sem opazil, da je æe nekaj ribiœev. Dva sta na prvem ribniku, manjøem, vijaœila, sredi Divjaka pa je ribiœ utrujal ribo iz œolna. Tega nisem smel zamuditi, zato sem se urno odpravil na del ribnika, kjer sta na bregu stala øe dva ribiœa; predvideval sem, da prijatelja tistega na œolnu.
Krapi in kraparjiPrispel sem na mesto, kjer sta lovila mlada ribiœa Klemen Kunc in Jure Simonœiœ. Druæbo jima je delal Jure Furlan, vsi trije pa so œlani RD Vrhnika. Klemen se je ravno vraœal s œolnom, s seboj pa pripeljal lepega luskinarja, ki ga je nekaj trenutkov pred tem po daljøem utrujanju spravil v podmetalko. Øe preden se mu je uspelo izkrcati, je imel prijem manjøega
EN DAN Z RIBIČI
186 RIBIČ 6/2014
Nedeljski potepPrva nedelja v maju je bila ena tistih dni, ko se sicer odpravim za vodo, a brez ribiškega pribora. Zgolj na ogled in morebitni klepet z ribiči. Ribniki pri stari opekarni na Vrhniki so marsikateremu ribiču znan ribolovni revir in večina – med njimi tudi jaz – je na Divjaku, kot se imenuje največji od štirih ribnikov, v katerih je mogoče ribariti, doživela prenekateri vznemirljiv
trenutek, ko mu je zapeti krap ali som pošteno zakrivil ribiško palico.
Še preden je Klemen uspel izkrcati svoj ulov, je imel prijem krapa še Jure Simončič.
Klemen Kunc iz čolna utruja zapetega krapa. To je skoraj edini način, kako spraviti zapetega krapa v podmetalko in na breg.
krapa tudi Jure Simonœiœ. Oba ribiœa sta spretno zajela svoj ulov, ga osvobodila trnka in æe sta krapa zaplavala nazaj v globino. ´Tole pa bo øe pestro,´ sem si rekel.
V razgovoru sta mi zaupala, da lovita na bojlije Benzy z okusom jagode. Tukaj zelo rada lovita, ker je veœinoma mir, na vodi pa ni veœjega pritiska s strani ribiœev. Veœino odvrne precejønja koliœina potopljenih dreves ob veœjem delu obale in brez uporabe œolna pri utrujanju in zajetju veœjih rib je ribolov lahko velika muka ali celo nemogoœ. Z manjøimi ribami øe nekako gre, kar je dokazal Jure Simonœiœ, ki je svojega krapa, teækega okoli tri kilograme, spretno pripeljal med øtrclji do pomola in ga tam odpel. Poleg kraparije Jure tudi muhari in nekatere ulove potoœnih postrvi (79 in 67 cm) iz bliænje Ljubljanice si je mogoœe ogledati na Facebookovi strani RD Vrhnika.
Klemen rad lovi tudi na Ømartinskem jezeru (po krapar-sko Ømarjak), kjer je ujel 14,8 kg teækega krapa, in na ribni- kih Vrbina pri Breæicah. V Divjaku je priøel do zanimivih 9,98 kg.
Družinski ribolovNa manjøem ribniku nasproti Divjaka sta ribiøko sreœo poskuøala oœe in sin, Andrej in Klemen Gostiøa iz Ljubljane. Vœasih, ko so øe æiveli na Vrhniki, sta tod veliko lovila, sedaj pa se rada vraœata. Skupaj lovita pogosto in lahko bi rekli, da
gre za druæinski ribolov. Tokrat sta priøla le za nekaj ur. Pred nedavnim sta skupaj lovila na Øumbarju (Hrvaøka), kjer sta ujela najveœjega krapa, teækega 18 kg, kar je za dvodnevni ribolov lep doseæek. Meni se je æe zgodilo, da sem bil dva, tri dni brez prijema.
V glavnem se oba ukvarjata s krapolovom in vse ribe, ki jih ujameta, spustita nazaj. Mlajøi Klemen obœasno poprime tudi za muharico.
Danes ne lovita v Divjaku in sta raje tu, kjer je manj teæavno, sta odgovorila na moje vpraøanje, zakaj sta za ribolov izbrala ravno ta ribnik. Strinjal sem se z njima, da mora biti ribolov vœasih tudi zgolj sprostitev.
Čakajoč sezono soma Nedaleœ stran je na istem ribniku lovil verjetno najbolj znani lovec na some s tega konca, Janez Øurca. Je zapriseæen somar in od julija naprej lovi zgolj velike brkate plenilce v Divjaku. Najveœji som, ki ga je doslej ujel, je tehtal 75 kg, veliko pa takih od 10 do 20 kg, a so v ribniku tudi veœji, mi je zaupal. Ribo, posebno veliko, je iz znanih razlogov (veje, drevesa) izjemno teæko spraviti v œoln. Za vabo uporablja predvsem
1876/2014 RIBIČ
Klemen in njegov luskinar na bregu divjaka
Andrej (levo) in Klemen Gostiša sta v nedeljskem dopoldnevu sproščeno čakala na prijem krapa. »Za tak ribolov je manjši ribnik primernejši od divjaka,« sta dejala in s tem se lahko samo strinjam.
Janez Šurca lovi predvsem kapitalne some, ker pa so trenutno v lovopustu, si krajša čas z lovom krapov.
jetra, redkeje pa vijaœi. Na umetno vabo je doslej prevaral le enega soma.
Tokrat je lovil krapa na meøanico polente in prge, torej na klasiœen naœin. Tako si krajøa œas do odprtja sezone lova na some, mi je øe povedal prekaljeni somar. Morda pa letos ujame øe veœjega … Vsekakor mu ga privoøœim.
Z Višnje Gore in Polževega na ščukoDva vijaœarja sem zmotil na drugem koncu ribnika. Mlajøi Zoran Kuzma iz Polæevega lovi po vsej Sloveniji od Prek-murja do Primorske. Veœinoma vijaœi, nekaj malega pa je v preteklosti tudi kraparil. Øe najraje lovi øœuko. V prvem levem in tudi najmanjøem ribniku je imel rahel prijem, riba pa se ni zapela. Lovil je na srebrno ælico, okraøeno z rumenim silikoncem, v katerem je bil skrit trnek. Tako se je izognil zapenjanju za travo in veje. Tokrat je lovil kot gost soribiœa Pavla Sotirova iz Viønje Gore, œlana RD Vrhnika. Poleg rib-nikov pri stari opekarni Pavle rad lovi øe na Cerkniøkem, Zbiljskem in Reøkem jezeru. Lovi tudi krape (najteæji 10 kg), njegova najteæja øœuka pa je tehtala 4 kg.
Lovil je na enako vabo kot Zoran, le silikonec je bil druge barve.
Na ribnike ju privabljajo predvsem mir, lepa narava, prostornost in seveda kakovostne ribe. }
Za konec še kavica, klepet in lep razgledNazaj grede sem se ustavil øe na Krimskem jezeru pri Podpeœi, kjer je øœuke lovil moj ribiøki znanec Goran Tunja. Ker sem se na Vrhniki iz razumljivih razlogov zadræal nekoliko dlje, kot sem sprva naœrtoval, ga nisem veœ ujel za vodo, temveœ na vrtu gostilne ob jezeru. Niœ hudega, tudi meni se je kavica æe zelo prilegla.
Øœuke ni dobil nobene, pred dnevi pa je ujel dve. Za vabo je uporabil potezanko iz zajœje dlake.
Klepetala sva o marsiœem, predvsem o krapih in ribolovu
nanje na Ljubljanici in Iøœici, s œimer ima Goran precej izkuøenj. Ker je krap trenutno v lovopustu, si krajøa œas s øœukami. A priprave, kot je povedal, æe potekajo … Jaz pa dodajam, da bom o tem kaj zapisal jeseni, ko bo znanega æe kaj veœ.
Lahko reœem, da sem se imel odliœno, z ribiœi sem se dobro naklepetal, bogatejøi pa sem za nekaj novih informacij. Na koncu mi pravzaprav ni bilo veœ niti malo æal, da sem ribiøki pribor tokrat pustil doma.
Lenart Leviœar [email protected]
EN DAN Z RIBIČI
188 RIBIČ 6/2014
Med vijačenjem v manjšem ribniku sem zmotil ribiča Pavla Sotirova in Zorana Kuzmo. Za vabo sta uporabila kovinsko žlico z dodanim rumenim silikoncem.
Nedeljski potep sem zaključil s pogledom na Krimsko jezero in klepetom z Goranom Tunjo. Tema pogovora so bili skrivnostni krapi iz Ljubljanice, kaj pa drugega.
Zmajevka
Z napredkom tehnologije so po-stali umetni materiali obvezen
del skoraj vsake muharske kreacije novejøega datuma. Eden takih ma-terialov je policelon, penast mate-rial, ki je zaradi mnoæice drobnih komor – zraœnih mehurœkov v svoji sestavi lahek, proæen, poleg tega pa je na voljo v razliœnih barvah.
Leta 1955 je izøla izjemna knjiga znanega økotskega vezalca Oliver-ja Edwardsa Flytyers masterclass in kmalu postala »obvezna« za vsakega vezalca. G. Oliverja sva imela œast spoznati leta 1999 v Nemœiji na eni od mednarodnih predstavitev. Zahvaljujoœ nje-govim priporoœilom sva dobila dragocene stike in øtevilna vabila na predstavitve njegovega vezal-skega dela iz vse Evrope in celo iz Amerike.
V svoji knjigi Oliver Edwards v mnoæici razliœnih novih posnetkov podrobno opisuje vezanje majevke Mohican Fly z zadkom iz police-lona. S to tehniko, pri kateri je za podaljøanje telesa uporabil dva trakova policelona, je muharski srenji pokazal popolnoma nov naœin njegove uporabe. Oliverje-va tehnika je bila hitro sprejeta, a kot vsaka novost kasneje dobila øtevilne priredbe.
Z dolænim spoøtovanjem do avtorjeve ideje o tej vezavi, brez katere bi kdo ve kdaj izdelala po-snetek, ki vam ga tokrat predstav-ljava, sva poskusila izdelati zadek samo iz enega traka policelona s samo enim kosom policelona, na-mesto iz dveh trakov. Za izdelavo podaljøanega telesa sva za osnovo oziroma pomoœ pri izdelavi upo-rabila øivanko. Pri vezanju muh za prodajo je namreœ pomembno poenostaviti in skrajøati œas veza-nja, pri œemer mora muha ohraniti videz in trajnost.
To tehniko sva predstavila na
1896/2014 RIBIČ
Ephemera danica, levinka samičke: telo je dolgo do 25 mm, z repnimi resicami pa do 45 mm. Pri prelki (subimago) prevladuje rumenkasto zelenkasta barva, zaradi česar je dobila angleško ime Green drake. V Sloveniji jo imenujemo zmajevka. Ko doseže vodno gladino, plava na vodi. Poleti, po parjenju samičke prelke poletavajo nad vodo in med dotikanjem gladine odlagajo grozde jajčec.
Želja vezalcev, da bi se s svojimi posnetki čim bolj približali naravnemu videzu prave žuželke, nas sili v poskušanje uporabe različnih materialov. Iskanje novih in boljših se nikoli ne konča. V tem vztrajanju pogosto najdemo material, ki je namenjen povsem drugi uporabi, kot je vezanje umetnih muh. Po nekakšnem čudežu vezalci v njih najdejo odlične uporabne lastnosti za vezavo muh. Pred nekaj desetletji je
bila uporaba umetnih materialov neznatna – razen vezne niti in lamete so bile muhe izdelane v glavnem iz peres in dlak.
MUHARSKI KOTIČEK
Samček majevke ima večje oči in daljše prednje noge od samičke. Prelka (subimago) ima zelenkasta krila. Zaradi črnih prog na krilih jih Angleži imenujejo Green drake.Samčki letijo nižje od samičk. Med parjenjem, ki poteka v zraku, se oklenejo samičk ob korenu kril.
Izvedba s podaljšanim zadkom iz policelona
MUHARSKI KOTIČEK
190 RIBIČ 6/2014
Faza 1 Faza 2 Faza 3
Faza 4 Faza 5 Faza 6
Izdelava:Faza 1a: V muharski primeæ vpnemo tanko øivanko,
ki smo ji pred tem nekoliko obrusili konico. Nato pri konici navijemo 5 do 6 mm vezne niti.
Faza 1b: Naveæemo tri fazanove fibre za rep. Pomemb-no: Pazite na øivanko! Œetudi uporabljate oœala in je øivanka œvrsto vpeta, je zelo nevarna za oœi, obraz in prste.
Faza 2a: Pripravimo koniœno odrezan kos policelona, dolæine okoli 18 mm.
Faza 2b: Policelon poloæimo vzporedno s øivanko in oblikujemo prvi œlenek zadka (ki je po izdelavi muhe njen zadnji del) desno od zaœetnega vozla.
Faza 3: Prvi œlenek zadka smo »zaprli« nekoliko v desno, da bo zaœetni vozel na øivanki, oznaœen z rdeœo puøœico, prekrit, zaprt in zaøœiten v drugem (predzadnjem) œlenku, kar zagotavlja trajnost telesa oz. izdelka.
Faza 4: Po oblikovanju vsakega œlenka odmaknemo policelon in naredimo en ovoj vezne niti samo na øivanki, nato pa poloæimo in izdelamo naslednji œlenek.
Faza 5: Po oblikovanju celotnega zadka veæemo zakljuœni vozel na zadnjem, najdebelejøem œlenku.
Faza 6: S prsti pazljivo pritisnemo v desno in snamemo zadek s øivanke. Po prvem poskusu bomo vedeli, kako moœno smemo zategovati vezno nit pri izdelavi zadka, da bomo lahko izvlekli øivanko iz njega.
Faza 7: Pri zavoju kratkohrbtnika priveæemo vezalno nit.
Faza 8: Na trnek pritrdimo telo in priveæemo ozek trak rjavega policelona za zgornji del oprsja.
Faza 9: Par racmanovih peres obrnemo s hrbtno stranjo enega proti drugemu in ju priveæemo k oprsju muhe. Racmanova boœna peresa so mehka in ne povzroœajo sukanja predvrvice. Œe pa æelite lahko, za krila uporabite tudi par CDC-peres.
Faza 10: Prsni del muhe zapolnimo s kosmiœjem.
Faza 11: Z vezalno nitjo naredimo zanko, v kateri uvijemo CDC-mike.
Faza 12: Navijemo CDC-kosmiœje za noge za krili in pred njimi, nato pa pri glavi priveæemo rjavi policelon.
Faza 13: Kril ne lakiramo, saj so tako mehkejøa, osrednji del peresa – tulec (ang.: quill) pa dræi ustrezno obliko.
Faza 14: Veliki krili bi med metom svedrali predvrvi-co, zato ju nekoliko preoblikujemo. Desno krilce, ki smo ga oblikovali s økarjami, ima manjøo povrøino in je bolj podobno naravnemu.
Faza 15: Na koncu na zadku nariøemo z vodo odpor-nim pisalom rjave proge in naøa super plovna majevka je pripravljena. Œetudi je velika, saj posnema najveœjo enodnevnico, je ta muha lahka. Njeno spuøœanje na vodo je naravno, telo je gibko, vzdræala pa bo veliko ribjih prijemov.
Uporabljeni materiali:– trnek: kratkohrbtnik za suho muho #8–12 (TMC 206 BL;
921; 2488)– vezna nit: 6/0, svetlo krem barve– rep: fibre iz fazanovega repnega peresa ali jazbeœje dlake – zadek: policelon, debeline 2 mm, krem barve
– zgornji del oprsja: rjavi policelon – krila: rumeno obarvano boœno racmanovo pero ali nekaj
CDC-peres– oprsje: rjavo kosminje– noge: CDC-mike, vezane v zanki
ribiøkem sejmu v Parizu fe-bruarja 2003. Prikaz je poæel veliko zanimanje obisko-valcev. Od tedaj ta posne-tek majevke krasi mnoge zasebne zbirke muh in je sestavni del najinih zastek- ljenih zbirk. Eno sva poda-rila tudi muzeju v Castel di Sangro (Italija). Polimajevka se je tudi na vodi izkazala za zelo uœinkovito. V œasu, ko roji najveœja in najlepøa eno-dnevnica Ephemera danica, to pa sta maj in junij, poskusite z njo. Ne samo zato, ker je lepega videza, paœ pa tudi zato, ker je trajna, odliœno plava in uspeøno premami marsikatero postrv.
Besedilo, fotografije in posnetki muh:
Nadica in Igor Stanœ[email protected]
Prevedel: Marko Koraœin
1916/2014 RIBIČ
Ličinka ima valjasto telo rumenkasto bele barve. Nožice so močne, saj z njimi kopljejo rove v peščenem dnu, kjer živijo dve leti. Hranijo se v glavnem z rastlinskimi ostanki in manjšimi organizmi. dosežejo dolžino do trideset milimetrov, imajo tri repne resice. Najbolj množično rojijo v maju in juniju, v manjšem številu pa celo do septembra.
Faza 7 Faza 8 Faza 9
Faza 10 Faza 11 Faza 12
Faza 13 Faza 14 Faza 15
Sam roœaje svojih palic bolj ali manj redno obnavljam, predvsem pa si
tako skrajøam morebitno dolgoœasje kakega deæevnega popoldneva ali konca tedna. Tovrstna opravila morda spadajo bolj v udobje dolgih zimskih veœerov, a kakor komu drago. Tisti dve uri, ki jih zato potrebujete, œe ste tako kot jaz rahlo neuœakani, ali pa dva dni, œe niste (in kar je morda bolje), se vedno najde.
Ravno pred dnevi sem obnovil roœaj na eni mojih muharic, ki je bil æe precej zdelan. Gre za palico niæjega srednjega razreda in æe nekaj œasa je nisem upo-rabljal, delno tudi zato, ker zadnja leta
muharim nekoliko manj kot prej. Opra-vilo je povsem nezahtevno in lahko se ga loti prav vsak, uœinki pa so naravnost blagodejni. Kot bi imel v rokah novo palico in ne æe rahlo ostarelo.
Potreben material in orodjeMaterial, ki ga potrebujemo, imamo veœinoma æe doma. Œe ga nimamo, ga ni teæko nabaviti, izdatek pa je zelo maj-hen. Pluto uporabim kar od zamaøka,
NASVETI
192 RIBIČ 6/2014
Drobna obnovitvena delaZame ni neprijetnejše stvari na ribiški palici, kot je star, otrdel in luknjast plutovinast ročaj, katerega povrhnjica na otip ne daje več tistega prijetnega žametnega občutka, kot bi ga morala. Les je pač tak, da terja občasno nego, kar je odvisno
tudi od pogostosti uporabe.
Nepravilne oblike lukenj, nastale z leti uporabe, sem naj-prej obrezal v pravilne oblike, v katere bo vstavljanje nove plute preprostejše.
Z ostrim olfa nožem sem višek plute obrezal previdno in čim bolj natančno.
Vstavljanje kosa plute v ročaj. Predhodno sem mesto na-mazal s hitrim lepilom za les.
dober oprijem je še posebno pomemben pri muharicah, saj palico držimo za ročaj ves čas ribolova, medtem ko druge palice držimo večinoma za nosilec ribiškega kolesca. Vseeno pa je lepo narejen ročaj iz plute okras vsaki palici, pa tudi ribolov s tako palico je prijetnejši.
Ročaj moje stare muharice je dal skozi že marsikaj. To je tudi vidno in skrajni čas je že bil, da sem ga malo pomladil.
ki pa naj bo nov, vendar slednje ni zapovedano pravilo. Uporabim tudi rabljene, a iz kakovostne plute. Lepilo naj bo namenjeno lepljenju lesa in vo-doodporno, a tudi kako univerzalno je uporabno. Za polnjenje manjøih reæ in luknjic uporabljam akrilni kit za les, v konkretnem primeru v barvi bukve. Ostal mi je od drugih del, obenem pa tudi zelo malo odstopa od barve plute. Od pribora naj omenim predvsem oster olfa noæ (tudi kako manjøe in ostro dleto ni odveœ) in fini brusni papir za les. Pa nekaj spretnosti in dobre volje. Ribiøka palica bo znova na voljo neusmiljeni uporabi in zagrizenemu ribiœu v veselje.
Lenart Leviœar [email protected]
Poleg termolepila za leplje-nje vrhnjega obroœka na
konico palice in drugo imam pri veœdnevnem ribolovu s se-boj vedno øe dvokomponent-no epoksidno smolo. Z njo lahko sicer le zaœasno, a raz-meroma lepo popravim razne poøkodbe na palici, ki bi sicer lahko pomenile tudi konec ribolova. Ena takih poøkodb je npr. poœen vloæek obroœka na palici. Ostrorobe økrbine so za laks neprijazne in na njih se lahko tudi prereæe ali pa samo poøkoduje, kar zadoøœa, da lahko izgubimo trofejno ribo. Z epoksidno smolo táko poøkodbo fino zagladimo in ko se trdi, lahko nadaljujemo z ribolovom. Tako sem poma-gal iz teæav nekemu ribiœu na veœdnevnem ribolovu krapa. Reøitev je seveda zaœasna (pri manjøih poøkodbah tudi traj-na) in tak obroœek je treba zamenjati.
Navedeno velja za vse obroœke, razen morda za vrh-njega, na katerem je najveœje trenje in mora biti zato brez-hiben. Œe bi ga popravljali, bi se laks najbræ zajedel v sicer precej trdo smolo. Odvisno pa je, na katerem mestu obroœka je poøkodba, kakøna je de-belina laksa in tudi, kakøen je naœin ribolova. Izkuøenj s tem nimam.
Sam sem dvokomponen-tno epoksidno smolo uporabil za popravilo svojih polaroid- nih oœal. Pravzaprav gre za dvoje oœal. Z njimi paœ ni-mam preveœ sreœe ali pa je vmes kaj drugega; redno jih namreœ lomim. Torej: pri enih mi je poœil okvir in sem ga zaœasno usposobil, pri dru-gih pa sem povezal roœico z okvirjem s pomoœjo smole in koøœka æiœke. Pri slednjih lahko govorim o trajnejøi reøitvi, vsaj dokler ne bom spet nepreviden.
Epoksidna dvokompo-nentna smola je uporabna øe za marsikaj. Recimo za izdelavo obteæilnikov iz reœnih prodnikov. Je odliœen vezni œlen med kamnom in zan-kico iz æiœke. Te obteæilnike uporabljam pri zahtevnem ribolovu na dnu, na nizkih in œistih vodah, ko so ribe, kot so klen ali mrena, øe posebno previdne.
To je le nekaj moænosti uporabe dvo-komponentne epoksidne smole. Seveda
je moænosti uporabe øe veliko, zato jo toplo priporoœam vsakemu ribiœu, po-sebno pa tistim, ki se veœkrat odpravite na veœdnevni ribolov. Stroøek je zelo majhen, lahko pa vam reøi ribolov. Dobite jo v vseh veœjih tehniœnih trgovinah, po navadi v bliæini blagajn.
Lenart Leviœar [email protected]
1936/2014 RIBIČ
Reže in utore sem napolnil z akrilnim kitom za les. Ob tem sem pazil, da ga nisem nanesel v predebelem sloju, saj bi tako imel potem z brušenjem precej več dela, kot je to potrebno.
Po brušenju s finim brusnim papirjem se je pokazal povsem »nov« ročaj. Mesto krpanja je skorajda nevidno, oprijem pa kot pri novi palici.
Za obnovo ročaja iz plute potrebujemo le nekaj malega materiala in orodja. Večino tega ima vsak od nas tako ali tako že doma.
Izhod v sili
S polaroidnimi očali sem precej nespreten. Takole sem obnovil zglob med ročico in okvirjem. Ni za na razstavo, a očala nosim in služijo namenu. Otrdelo smolo sem pobarval na črno kar z vodoodpornim flomastrom.
Takole sem si z epoksidno smolo pomagal pri izdelavi obtežilnikov iz rečnih prodnikov.
Epoksidno smolo lahko kupimo v vseh večjih tehničnih trgovinah. Od-režemo kos in komponenti dobro pregnetemo, pri čemer se sprosti tudi nekaj toplote. Ko sta komponenti povsem združeni (masa postane bela), jo kar najhitreje uporabimo, saj se dokaj hitro trdi.
Pri nas øe vedno poznamo tudi stara slovenska ali celo tuja poimenovanja
rib, ki so posledica preseljevanja narodov ali razliœnih narodnosti v daljni zgodo-vini pa tudi v novejøem œasu. Dandanes øe vedno nastajajo nova poimenovanja rib, ki so veœinoma izpeljanke iz veœ besed ali lastnosti æivali. Lahko pa tudi reœemo, da je dandanes celo 'moderno', œe uporabljamo razliœne izpeljanke iz tujih besed, ki smo jih morda sliøali na televiziji ter jim dodali vsaj slovensko izgovorjavo.
Pogledali bomo bomo, kako je z imeni rib – tistimi pravimi oziroma uradnimi – in poskusili ugotoviti, kako so nasta-la. Teorije o nastanku besed pokriva
veda o etimologiji ali besedotvorju in jih bomo skuøali œim enostavneje in na kratko razloæiti. Tisti, ki pa jih to bolj zanima in bi se s tem radi bolj strokovno ukvarjali, naj bi tu dobili vsaj nasvet za zaœetek.
Glede na to, da je to zanimiva tema, ki je strokovno dobro pokrita s strani nara-voslovja skozi zgodovino in da internet omogoœa veliko laæji dostop do informa-cij, bi jo kazalo obdelati øe podrobneje, na viøjem strokovnem nivoju.
Besedotvorje opredeljuje nastanek besed na tri glavne skupine. Strokovnjaki za jezik bi znali te skupine drugaœe raz-porediti ali celo razøiriti. Glavna delitev pa bi lahko bila na:
1. besede, ki so nastale v kontinui-ranem jezikoslovnem razvoju (staroslo-vanska imena)
2. besede, ki so prevzete iz tujih jezikov
3. imitativne besede:– onomatopeje – z govornimi orga-
ni posnemajo naravne in druge neartikulirane glasove, katerih akustiœna zgradba je takøna, da spominja na omenjene naravne glasove,
– imitativne besede, ki s svojo gla-sovno in akustiœno strukturo na neki naœin slikajo, ponazarjajo doloœen predmet ali dogajanje.
JEZIKOVNI PROSTORČEK
194 RIBIČ 6/2014
Poimenovanje rib v SlovenijiVsak se je že srečal z imeni rib, ne samo ribič ali osnovnošolec, pri pouku slovenščine ali katerega naravoslovnega predmeta. Imen se je naučil še kot otrok, lahko pa se jih je naučil kasneje ob vodi s svojim ribiškim mentorjem ali kom drugim, ki ga je podučil o vrstah rib. V Sloveniji poznamo kar 93 različno poimenovanih ribjih vrst (ustni vir; Povž, 2008). Tako so ribolovne ribje vrste, za katere »resnično« vedo vsi pravi ribiči, ter tudi redke vrste, za katere tudi priznani – stari ribiči ne vedo, ker niso pogoste vrste, ki končajo na krožniku. Vsa ta imena najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in so tudi uradna imena rib. Tudi strokovna imena, ki so latinska, se zadnja leta spreminjajo zaradi različnih strokovnih ugotovitev na področju genetike. Tako na primer najdemo na
internetu, da je bilo za krapa doslej uporabljenih že 52 različnih latinskih imen!
Slovenska imena rib so tako nastala:
Krap Tudi Nemci imenujejo ribo karpfen, vendar ni pojasnjena nobena povezava s slovanskim izvorom. Iz nekega starega germanskega jezika je povzeta celo v latinščino - carpa. Verjetno je beseda prevzeta iz besedne baze keuep ali kipeti. Ni pa dokazov, da bi besedo povzeli stari Slovani od starogermanskih narodov ali celo obratno, saj je veliko staroslovanskih imen za krapa zelo podobnih.
Postrv Izpeljanka iz praslovanske besede pisana ali pikčasta, kar nazorno opisuje ribo z rdečimi pikami. Tak nastanek besede poznajo tudi različni drugi slovanski narodi.
Rdečeperka Imenovana po rdečih plavutih.Som Mogoče staroslovanska izpeljava iz besede palica oz. drog. Mogoč
je tudi nastanek iz opisa ribe, ki naj bi bila pod vodo podobna veliki palici ali drogu.
Smuč Veliko slovanskih narodov uporablja podoben izraz za to ribo. Sama besedna izpeljava navezuje na besedo smoditi – mogoča je povezava na dimljeno ribo, ki so jo uporabljali za prehrano še Praslovani.
Klen Izvor te besede ni povsem razjasnjen. Lahko bi se nanašala na besedo kliti oz. gl. kaliti, ki bi se lahko nanašal na trdoživost ribe oz. njeno sposobnost preživetja in razmnoževanja pri zelo omejenih življenjskih razmerah .
Mrena Koren besede *mer – temen odtenek neke barve.Lipan Ime izhaja iz besede lipa, ki naj bi bila z ribo povezana v pomenu,
da ima lipan vonj po lipi.Podust Riba, ki ima usta spodaj (pod-ust).Menek Beseda izhaja iz staroslovanskega jezika – majhna sladkovodna
riba.Ostriž Povezava na besedo ostre, pri čemer je mišljeno na bodice na
hrbtu.Piškur Nastalo po štajerskem narečju iz besede piskati, ker riba lahko
oddaja visokotonske zvoke. V hrvaščini, bolgarščini in ruščini so podobne izpeljave, ki prav tako opisujejo ‘piskajočo’ ribo.
Kapelj Ime je verjetno nastalo po staronemški besedi quappelin = neka riba. Hrvati poznajo enak izraz. Beseda quappe je osnova še za menka in paglavca. Manj verjetno je, da bi beseda nastala iz sposojenke capo, ki pomeni glava – kapelj naj bi imel veliko glavo.
Rdečeoka Označujejo izrazite rdeče oči ribe.
Sulec Izpeljava iz staroslovanske besede, ki označuje velik, boljši, močnejši ali celo bahati se.
Jeseter Iz staroslovanske besede oster, pri čemer naj bi se nanašalo na ostre izrastke – koščene plošče.
Zelenika Zelena barva hrbta je bila osnova za ime.
Jegulja Prevzeto iz stare dalmatinsko-romanske besede. Razvila naj bi se iz latinske besede angiola = kačica, kar je tudi latinsko ime ribe.
Čep Nanaša se na staroslovansko besedo, ki označuje pokrov ali celo odejo (deko). druga varianta je, da je to pravzaprav izpeljanka iz besede odsekana veja.
Upiravec Staroslovanska besedna izpeljanka za upirati se.
Losos Staroslovanski povzetek. Tudi starogermanski, norveški, kar pomeni pikast. druga možnost je navezava na besedo ‘stind’, kar bi pomenilo rdečilo – po rdeči barvi mesa.
Blistavec Staroslovanski izraz bliskati se, bleščati.
Grba Po grbi – opis ribe.
Amur Po reki Amur, od koder naj bi ribo prinesli v naše kraje.
Tolstolobik Vezava na besedo tolst. drugi del besede je v povezavi na veliko žival; bika.
Pseudorazbora V vseh evropskih jezikih – nepravi, lažni. Izhaja iz grščine kot laž. Enako velja za latinsko ime.
Polzača – babica Staroslovanska izpeljanka iz besede polzeti. Opisuje pravzaprav gibanje (plavanje) po dnu vodotoka.
Ščuka Izpeljanka iz ščukati – grabiti, trgati, kar označuje divjo plenilsko ribo, ki trga meso svoji hrani.
Vœasih pa so imena nastala iz drugih vzrokov, ki so bili povezani predvsem z uporabo ribjega mesa ali drugimi postopki, povezanimi, na primer s predelavo, uporabo, naœinom lova … Tako je bilo konec 19. stoletja v ljubljan-skem okraju ime za podust peœenka. Ime je nastalo po velikih izlovih teh rib, ki so jih nato peœene prodajali revnejøemu sloju za prehrano. Koliœine peœenih podusti naj bi bile tolikøne, da so ribe pekli in peœene z vozovi vozili na trænico!
Za veliko ribjih vrst øe ni ugotovlje-nega nastanka imena.
Sedaj je œas, ko se ribiœi veœ druæimo in izmenjujemo razna doæivetja, ki smo jih doæiveli ob vodi ali celo v njej. Starejøi œlani primerjajo ribiøke œase preteklosti s sedanjimi. Tako naletimo na razliœne zgodbe in v njih na razliœne podatke, kako so na primer kakøno ribo imenovali ali celo zakaj so ji dali takøen vzdevek.
Rad bi pozval vse ribiœe, da bi prispe-vali v bazo podatkov o starih, ljudskih ali domaœih imenih rib. Pri tem bi le opozoril, naj se imena rib pravilno nanaøajo na toœno doloœeno ribjo vrsto, saj je riba velikokrat poimenovana z napaœnim imenom. Torej je treba toœno poimenovati in prepoznati ribjo vrsto! Tu bi omenil le napaœno poimenovanje naøih neæic in œinklje z imenom piøkur zaradi preslabega poznavanja rib.
Smo pa tudi v œasu raœunalniøtva in si vodenja evidenc brez ustreznih programov ne predstavljamo veœ. Dan-danes so takøne raœunalniøke eviden-ce za nas celo zakonodajno doloœene. Zato sem odprl tudi elektronski naslov [email protected] za zbiranje teh podatkov. Prosil bi vse, ki bi prispevali podatke, da bi:
• toœno opisali, za katero ribo gre,• œim toœneje imenovali ribe (po
moænosti celo, kako je ime nastalo),• v katerem revirju, poreœju, kraju …
ipd. uporabljajo ime,• œas uporabe imena (npr. po drugi
svetovni vojni … ipd.),• druge posebnosti.
Hvala.Mohor Slatner
Viri:
Snoj M., Slovenski etimoloøki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997, str. 900
Povæ M. in Sket B., Naøe sladko- vodne ribe, Zaloæba mladinska knjiga, 1990, str. 369
Fish Base, http://Fishbase.org, 2009
Veœ internetnih virov.
Znanosti in vede so to, kar so, zato, ker imajo orodja, da z njimi vidijo svet
globlje kot oœi povrønega vsakdanjika, natanœneje razpoznavajo podrobnosti in razlike med njimi. Neskonœna mnoæica pojavov tega sveta nam je dostopna, ker je to vse odeto v jezik, katerega polovica funkcij je, da daje stvarem imena (besed-je), druga polovica pa, da o tem sporoœa (skladnja, besedila). Spoznavni vidik tega seæe k Aristotelu (káj kàj je?), k sodobni onomaziologiji (kako se to imenuje?) in semaziologiji (kaj ta beseda pomeni?). Po-menska razmerja se navadno ponazarjajo z enakokrakim trikotnikom, katerega desni kot ponazarja predmetno resniœnost (npr. rastlina drevo), v levem kotu je jezikovni znak (beseda d+r+e+v+o) v nerazdruæni povezanosti s pojmom (duøevno sliko) 'drevo' v zgornjem kotu, ki se le skupaj lahko nanaøata na tvarno prvino drevo kot njegovo poimenovanje. Jezikovna kultura k temu doloœa, ali je kako poimenovanje last slovenskega jezika, nadalje ali je last knjiænega jezika kot narodno zdruæevalne kategorije, znotraj tega pa, ali je tu bolj ali manj primerno oz. ali je napaœno. Terminoloøka teorija k temu doloœa, za kateri izraz znotraj stroke se odloœimo kot za veljavni izraz (terminoloøki do-govor), in prvenstveno, da se dogovora vsi dræimo. Tako to deluje in k temu se je mogoœe ozirati tudi pri presojanju o zadevah ribiøkega izrazja.
V Ribiœu je l. 2009 (letnik LXVIII, 9, str. 289-291) izøel œlanek Ribiøka kolesca1. V njem avtor predstavlja tri osnovne vrste ribiøkih kolesc, tj. stacionarno, muharsko in multikolesce. Izrazi so v ribiøki literaturi uveljavljeni in jih tudi avtor Janc øteje za ribiøke strokovne izraze, œeprav s prvim in tretjim nismo docela zadovoljni, saj praksa prevzetih sestavin stacionaren in prvega dela zloæenk multi- ni pravoœasno nado-mestila s tvorbami iz povsem domaœih sestavin. To bi se nemara zgodilo, ko kolesca ne bi prihajala v ribolovno prakso postopno v razliœnih obdobjih in se tako ni mogel uveljaviti enoten tvorbeni naœin, npr. vidik uporabe glede na zvrst ribolo-va. A tudi ta ne bi zagotavljal enotnega poimenovalnega sistema, saj se edino muharsko kolesce nanaøa na muharje-nje, stacionarno kolesce se uporablja za vijaœenje in beliœarjenje2, multikolesce pa (v domaœih razmerah) za vijaœenje na veœjih jezerih, lov na vleko in za morski (nemara tudi talni) ribolov. Tako bo najbolje, œe se zadovoljimo s tem, da imamo v tej tipologiji paœ prevzete izraze, stacionarno kolesce pa v doloœenih sobesedilih lahko nadomestimo z doloœnejøima izrazoma vijaœarsko in beliœarsko kolesce, za sistematiko poimenovanj pa se potrudimo drugje, kjer je nataœnost in povednost potrebnejøa in zaæelena. Na primer pri tisti sestavini, ki
odloœa o obliki kolesc, o njihovih tehniœnih lastnostih in s tem o tipoloøki sistematiki. To so povsem razliœne enote za shranjeva-nje, skladiøœenje vrvice. Pisec Janc za vse uporablja enoten izraz kolut3. Pri besedi kolut jezikovni obœutek najprej prikliœe filmski kolut (pri kinoprojektorjih), morda øe zavorni kolut, torej del, ki se vrti okrog svoje osi. Tak je kolut muharskega kolesca (razvitega iz prvotnih ribiøkih kolesc, ki so øla v pozabo) in prav je, da tako tudi ostane. Prilastek stacionaren v zvezi s ko-lesce je naslonjen na pomen »negibnosti«, odsotnosti vrtenja pri navijanju vrvice (œeprav docela negiben dejansko ni, saj se malo pomika na osi naprej-nazaj, okrog osi pa je vrtljiv pri zavornem odvijanjem ob utrujanju ribe). Kolutu pa je podoben najmanj, tako da je za ta del primernejøi izaz tuljava (plaøœ valja, na katerwem je navitje). Multikolesce pa ima ta del po funkciji in obliki øe najbolj podoben vre-tenu, npr. nad vodnjakom (øtirno) in tudi naœin navijanja œez celotno telo vretena je podoben. Razlike med temi tremi sesta-vinami kolesc so tolikøne, da je umestno med njimi loœevati tudi na poimenovalni ravni, torej tuljava, kolut in vreteno4.
Izraz preklopnik (na risbi stacionarne-ga kolesca, str. 289) ima v tej poimeno-valni vlogi eno slabost, tj. da je beseda æe zasedena z dvema pomenoma (npr. elektrotehniøka priprava za preklaplanje tokokrogov, preklopnik hitrosti). Pomen-sko sicer ustreza, saj ta sestavina kolesca dejansko preklaplja, na tuljavi spreminja stanje zaprtosti navojev v stanje odprtosti (æargonsko mu pravimo »øpanga«), a kjer je le mogoœe – in pri novih poimenovanjih, ki se morajo øele uveljaviti, se to da – ne obremenjujmo besed z veœ poimenoval-nimi vlogami. Vsaj ne veœ kot dvema. Œe se æe ne bi odloœili za dvobesedni izraz preklopna zaponka, ki je natanœnejøi od preklopnika, saj k pomenski sestavini 'spre-minjanje poloæaja' dodaja øe 'z zapenjanjem', (ni namreœ vsako preklapljane takøno), lahko izrabimo besedotvorno moænost z æenskim priponskim obrazilom – (i)ca in poskuøamo z besedo preklopnica.
Dr. Tomo Koroøec
1 Avtor je mag. Andrej Janc, v Ribiœu uve-ljavljeni pisec skrbnih prispevkov o zadevah ribiøkega pribora, o ribolovnih tehnikah in drugem.
2 In kjer je sploh øe dovoljeno, za muharjenje in rogoviljenje po gladini z vodno kroglico.
3 Po Slovarju slovenskega knjiænega jezika bi oblikovali pomen: ploøœat okrogel predmet z ælebom na obodu.
4 Seveda nima smisla, da bi bili roke nad æargonskimi izrazi za vsakorstna (ribiøka) kolesca v neuradnem zasebnem govoru, npr. koleøœek, rolca (kupil sem veœjo rolco), ponekod (npr. na Cerkniøkem) se sliøi tudi maøinca, namesto koluta pa øpulca.
1956/2014 RIBIČ
O izrazih za ribiška kolesca in njih delih
Vabilo RD BarjeSpoøtovani ribiœi!
Vabimo vas na ribiøko tekmovanje Straho-merski ribnik 2014, ki bo
v soboto, 14. junija 2014, od 8.30 do 12.30 na ribniku Strahomer pod Krimom.
Pobiranje øtartnine, ki znaøa 15 evrov (vkljuœena ena pijaœa in topla malica), in ærebanje tekmovalnih mest bosta ob 7. uri ob jezeru. Priporoœamo, da se predhodno prijavite vodji tekmovanja.
Urnik tekmovanja:
od 6.45 do 7. ure zbor tekmovalcev
od 7. do 7.15 ærebanje tekmovalnih mest
od 7.30 do 8.30 priprava na ribolov
ob 8.30 zaœetek tekmovanja
ob 12.30 konec tekmovanja
ob 13. uri razglasitev rezultatov, podelitev nagrad in pogostitev.
Pogoji tekmovanja:– tekmovanje bo potekalo po pravilih v lovu rib
s plovcem RZS,– obvezna je uporaba mreæ za shranjevanje rib,– zmagovalec bo tisti z najveœjo skupno teæo ujetih
rib.
Znak za zaœetek in konec tekmovanja bo en (1) zvoœni signal.
Dovoljene vabe: po republiøkem pravilniku o ribo-lovnem reæimu v ribolovnih vodah.
Ujete ribe tekmovalci po tekmovanju vrnejo v vodo.
Po konœanem tekmovanja bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad ter priznanj najuspeønejøim tekmovalcem.
Udeleæenci bodo tekmovali na lastno odgovornost.
Vabljeni in dober prijem!
Vodja tekmovanja:
Jure Ganiœ (GSM 041/405-785)
Vabilo RD CeljeRD Celje vabi na drugi Memorial Franca Vitanca, ki bo v soboto, 28. junija 2014, z zaœetkom ob 7. uri na Ømartinskem jezeru – polotok Brezova.
Leto je naokoli in ker æelimo ohraniti ime dolgoletnega predsednika in œastnega predsednika Franca Vitanca v æivem spominu, prirejamo tekmovanje v lovu rib s plovcem v njegov spomin.Tekmovanje bo potekalo v skladu s Pravilnikom o tekmovanjih v sladkovodnem øportnem ribolovu in pravili o tekmovanjih v lovu rib s plovcem.
Urnik tekmovanja:
Prijave 7.00 do 7.30 Zajtrk 7.30 naprejÆrebanje øtartnih mest od 7.30 do 8.00 Odhod na tekmovalno traso ob 8.00 Priprave na ribolov od 8.00 do 9.00 Ribolov od 9.00 do 12.30Tehtanje ulova od 12.00 do 13.00 Kosilo od 13.00 do 14.00 Razglasitev rezultatov s poudarkom spomina na Franca Vitanca od 14.00 naprej
Prve tri ekipe bodo prejele pokale in medalje in prvi trije posamezniki po sektorjih medalje. Prvi trije bodo prejeli tudi lepo praktiœno nagrado. Najboljøa ekipa bo prejela prehodni pokal. Rok za prijavo je 18. 6. 2014. Tekmovale bodo triœlanske ekipe, mogoœe pa bo tudi tekmovanje posamezno. Prosimo, da do navedenega roka pisno prijavite ekipe in posameznike na naslov: RD Celje, Œopova 19, 3000 Celje, oz. na e-naslov: [email protected].
Do tega roka morate tudi poravnati prispevek za organizacijo tekmovanja, ki znaøa 12 evrov za tekmovalca. Prispevek nakaæite na transakcijski raœun: 0600-0000-3622-667 ali plaœate z gotovino na dan tekmovanja do 8. ure.
Tekmovalci bodo tekmovali na lastno odgovornost!
Kako pridete do ribiškega doma na polotoku Brezova? Œe greste iz smeri Maribora, morate v Vojniku za pokopaliøœem zaviti na desno (œe pa iz smeri Celja, pred pokopaliøœem na levo) po asfaltni cesti. Po pribliæno 1,5 km zavijete levo (opozorilni napis RIBIØKI DOM) po asfaltu vse do parkirnega prostora.Vse preostale informacije dobite pri Sreœku Lahu na gsm 041 570 175.
Vodja tekmovalne komisije: Predsednik RD Celje:Sreœko Lah, l. r. Øtefan Zidanøek, l. r.
OBVESTILA
196 RIBIČ 6/2014
Zaœetek pomladi je ribiœem RD Ko-stanjevica prinesel tudi æalostno novi-co; prejeli smo vest, da je umrl naø dol-goletni œlan Franc
Gregorœiœ.Æe na zadnji seji upravnega odbora
ga ni bilo. Zvedeli smo, da je nena-doma hudo zbolel, a hkrati upali, da bo bolezen premagal. A ni bilo tako. Franœka, kot smo ga klicali, ni veœ. Teæko je najti prave besede ob slovesu.
Odøel je ribiøki prijatelj, starosta, od leta 1965 œlan RD Kostanjevica. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejønjega stoletja je bil blagajnik RD, od leta 1994 do 2003 œlan nadzornega odbora in nazadnje njegov predsed-nik. Pri ribiœih je bil znan kot skrbnik ribiøkega doma pri ribniku Slinovce – vse do lani, ko je izrazil æeljo, da bi zahtevno delo predal mlajøemu ribiœu. Ostal pa je øe vedno aktiven v vodstvu RD. Kot vesten in gospodaren œlan je veliko pripomogel pri uspeøni ribiøki organizaciji.
Lahko je bilo delati z njim, saj je bil razumevajoœ œlovek. Njegovo vedenje in znaœaj sta pomembno vplivala na dobre medsebojne odnose. Odlikovali sta ga odloœnost in nepristranskost in ribiœi smo ga spoøtovali. Vedno je bil pripravljen pomagati in vestno opraviti delo, ki mu je bilo zaupano. Za predanost ribiøtvu je prejel odliko-vanja, red za ribiøke zasluge III., II. in I. stopnje Ribiøke zveze Slovenije
Globoko v spominu nam ostajajo ribiøki znanci in prijatelji. Mnogih ni veœ med nami, vendar spomin nanje æivi z njihovimi dejanji in opravljenim delom. Tudi Franœek je med njimi. Hvaleæni smo mu za njegov trud in za vse, kar je v svojem æivljenju storil za nas. Pogreøali ga bomo. Naj mu bo lahka zemlja in naj poœiva v miru!
RD Kostanjevica
Œas hiti, hiti – zdi se, kot da se svet vse
hitreje vrti.
Kako dragocen je, se zaveø, ko te prehiti.
Dragocen je bil œas, France, s teboj.
Tega se veliko bolj zaveø, ko te priloænosti veœ ni.
Metod Koroøec
27. aprila nas je ne-nadoma pretresla no-vica, da je naøe vrste tragiœno za vedno za-pustil naø dolgoletni œlan Milan Pretnar.
Rodil se je 9. ok- tobra leta 1957. Njegovo otroøtvo je bilo polno nepredvidljivih dogodkov in je takoj dalo slutiti, da ga starøi ne smejo spustiti izpred oœi. Odraøœal je v majhni hiøici v Spodnjih Gorjah ob potoku, ob katerem se je zelo navezal na naravo in ki bi bil nekega dne zanj skoraj usoden. Vendar ga to ni odmak-nilo od zaœrtane poti, da ostane velik ljubitelj narave, øe posebno vodnega æivljenja. Kmalu se je preselili v Lesce, kjer je odraøœal in se moral zaposliti øe pred polnoletnostjo. Pri osemnajstih letih je odøel na sluæenje vojaøkega roka na Reko, kjer je zaradi svoje marljivosti kmalu postal osebni voznik generala in podpolkovnika. Po prihodu domov je naøel svojo æivljenjsko sopotnico, s katero je æivel do svoje zadnje minute, skoraj 35 let.
V RD Bled se je vœlanil leta 1998. Æe takoj smo spoznali, da smo v svoje vrste dobili marljivega œlana in hkrati dobrega prijatelja. V RD Bled
je vstopil poln volje in zavzetosti za delo in pomoœ, za kar nikoli ni æelel plaœila ali nagrade. Zanj je bilo po-membno le, da je to delal za blaginjo lastne RD. Bil je oster zagovornik poøtenja in pravic in kritiziral vsako neskladje z normami v druæbi. Leto kasneje je opravil ribiøki izpit, ka-sneje øe druge strokovne izpite: od izvajalca elektroribolova, ribiøkega œuvaja do izpita za sodnika v lovu rib z umetno muho. Svoje znanje je z veseljem prenaøal na naøe mlajøe œlane, ki jim je bil velik vzornik. Za-vedal se je bogastva v vodi, zato je s svojo marljivostjo po najboljøih moœeh dodal øe svoj prispevek k varovanju ribjega æivlja. Z veseljem je takoj postal stalni œlan gospodar-ske komisije, ki je skrbela, da je bilo v vodi vedno dovolj æivljenja. Ko je leta 2008 opravil øe izpit za ribiøkega œuvaja, se je takoj z veseljem vkljuœil tudi v ribiøko œuvajsko sluæbo in tako prispeval øe svoj deleæ pri varovanju voda in skrbi za ribji æivelj. Seveda je bil vsako leto nepogreøljiv œlen na vseh œistilnih in delovnih akcijah v druæini. Milanu ni bilo teæko opraviti prav nobenega dela ter priskoœiti na pomoœ slehernemu prijatelju. Vedno je hotel pomagati in delati dobra dela, a tokrat se je ravno zaradi tega njegova pot s tem tudi konœala.
Œe si je naøel kaj œasa tudi za ri-bolov, je najraje muharil. Promocijo lastne RD je vrsto let uspeøno zastopal v muharski ekipi RD Bled na dræavnih prvenstvih v LRM. V RD Bled je pustil neizbrisen peœat, s svojim marljivim delom pa bo vzor vsem, ki prihajajo za njim. Za svoje delo je leta 2003 prejel red za ribiøke zasluge III. stop- nje z listino in leta 2007 øe red za ribiøke zasluge II. stopnje z listino. Njegovo nesebiœno delo smo leto za letom javno predstavljali kot vzor marljivega œlana.
Slovo od prijatelja in tovariøa je vedno boleœe. Za vse, kar je storil za naøo RD, se mu najlepøe zahvaljujemo. Naøega prijatelja æal ni veœ, a ostaja njegovo delo, ki ne bo nikdar pozab- ljeno. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu.
Veter je odtrgal list z drevesa.Med øtevilnimi je izbral le enega.
Ta list, ki je bil del naøega æivljenja, sedaj manjka.
Vedno bo manjkal.RD Bled
1976/2014 RIBIČ
V SPOMIN
Franc Gregorœiœ(1939–2014)
Milan Pretnar(1957–2014)
Franc Braniselj(1930–2014)
l OBVESTILA
Mali oglasProdam lesen, roœno narejen KANU, ojaœan z epoksidnimi smolami in stekleni-
mi vlakni, izdelan po naœrtu priznane kanadske firme. Je lahek in zelo estetskega videza. Nosilnost 200 kg. Cena 2400 evrov. Tel.: 040/756-935.
Ob mojem prihodu je bilo æe zelo veselo. Pod steno, æivo poslikano
z morskimi motivi, so sedeli prijatelji in œlani øportne skupine Uporni – Bo-jan, Daniel, Gregor in Jure. Prikupne natakarice, ki so bile æe dobro vajene gneœe in truøœa obiskovalcev med œasom kosila, so na mizo nosile diøeœe in bar-vite predjedi. Po zdravici sem izkoristil priloænost in takoj poklepetal s kuhar-skim mojstrom Juretom Vrandeœiœem, ki se je bil tisti dan namenil pripraviti okusno postrv s pinjolami in razliœnimi eksotiœnimi omakami. Jure je kuhar, nekdanji predavatelj, avtor kuharskega uœbenika, v prostem œasu pa tudi ribiœ in kolesar. S preostalimi œlani øportne skupine Uporni so se spoznali pred desetletjem. Sprva so ribarili zlasti na morju, nato v sladki vodi, zdaj pa so prav vsi tudi navduøeni kolesarji. Med prijetnim pogovorom smo si privoøœili kozarec odliœnega cabernet sauvignona Pulec, letnik 2011, in predjedi so nam øle øe bolj v slast.
Sprva smo se lotili maslenih inœunov z otoka Braœ, ki smo jih na hitro poka-pali z olivnim oljem ter sokom sveæe limete in posuli s sesekljanim porom. Bili so odliœni! Vabljiva solata z moto-vilcem, sirom feta, sveæim œeønjevcem in suøenimi paradiæniki je bila nadvse osveæujoœa in polnega okusa. Poleg smo si privoøœili œudovite zavitke iz kvaøenega testa, polnjene s œemaæem, œesnom in sirom. Nad njimi smo bili naravnost navduøeni in ravno prav so spodbudili brbonœice za vrhunec, ki je sledil – neæni fileji postrvi s hrustljavimi pinjolami, mlado øpinaœo in razliœnimi eksotiœnimi omakami. Kuharski mojster Jure Vrandeœiœ nam je za to izjemno okusno in lahko jed zaupal recept, ki ga navajamo v nadaljevanju.
Imenitne sestavine in pripravaGlavna jed je sestavljena iz popeœenih filejev postrvi, dveh eksotiœnih omak, pesta iz suøenih paradiænikov, kremne polente s œemaæem in peœenega mladega krompirja z drobnjakom.
Za zaœetek potrebujemo lepo in zdra-vo, okoli 2 kg teæko postrv (za nas jo je priskrbel prijatelj, ribiœ Bojan Cestar), pinjole, mlado øpinaœo in olivno olje.
Za omako iz curryja in banan bomo kupili eno zrelo banano in nekaj curryja v prahu, za redkejøo limetino omako pa bomo vzeli sok ene limete, nekaj vode, sladko smetano in zaœimbe (sol, poper). Za prilogo potrebujemo oko-li pol kilograma krompirja, koruzni zdrob in nekaj sesekljanih œemaæevih listov, za pesto pa sesekljane suøene paradiænike, zdrobljene pinjole in olivno ter sonœniœno olje.
Postrv s filetirnim noæem previdno filiramo in izloœimo vse koøœice. Iz kosti, ki so ostale, skuhamo ribjo osnovo, ki jo pripravimo tako, da ribjo hrbtno kost skupaj z glavo kuhamo z juøno zelenja-vo pribliæno eno uro. Osnovo zaœinimo z belim poprom v zrnu in lovorovim listom. Fileje nareæemo na manjøe kose, vsak naj tehta okoli 10 dag, nato jih osuøimo, pokapamo z limoninim so-kom, dodamo sveæe mleti bel poper in grobo morsko sol. Popeœemo jih na æaru in pazimo, da jih ne prepeœemo! Fileje serviramo na liste mlade øpinaœe, ki jih rahlo zaœinimo. Œez jed posujemo prepraæene pinjole, poleg pa ponudimo opeœeno kremno polento, curryjevo omako z banano in limetino omako.
Pri izdelavi kremne polente je po-membno, da vzamemo tri dele tekoœine in en del polente. Vodo (lahko jo zme-øamo z mlekom) zavremo, zaœinimo s provansalskimi zeliøœi (origano, ti-mijan, roæmarin, bazilika in sivka) in dodamo koøœek masla. Ko sestavine zavrejo, dodamo polento in neprestano meøamo. Opazili bomo, da se bo jed zaœela gostiti; takrat dodamo naribani sir in kislo smetano. Odstavimo z ognja in prelijemo v model ter polento pribliæno 10 ali 15 minut gratiniramo v peœici. Polenta je zelo nevtralnega okusa, zato jo lahko obogatimo z razliœnimi do-datki (z gobami, suøenimi paradiæniki, øparglji …). Lotimo se øe curryjeve oma-ke, ki jo pripravimo tako, da najprej s økrobom zgostimo ribjo osnovo, dodamo morsko sol, sladko smetano in curry v prahu. Omako odstavimo, dodamo koøœke banane in zmeøamo s paliœnim meøalnikom. Limetino omako pripravi-mo na enak naœin, le da namesto curryja in banane dodamo sok limete in naribano limetino skorjico. Poleg jedi sodi tudi pesto iz suøenih paradiænikov, ki ga je razmeroma preprosto pripraviti. Suøene paradiænike nareæemo na trakove, do-damo praæene pinjole in oljœno olje. Vse skupaj zmeøamo, da dobimo kremasti pesto in ponudimo poleg ribe.
Odveœ je poudariti, da je bila postrv vrhunska!
Jure Uøeniœnik
* V øpanøœini pomeni Hombre moøki.
RIBIČI KUHAJO
198 RIBIČ 6/2014
Tako kuhajo pravi moškiZa veliko mizo iz masivnega lesa, ki se je šibila pod težo preštevilnih dobrot – inčunov z otoka Brač, solate z motovilcem in češnjevim paradižnikom, zavitkov iz čemaža in sira, ter glavne jedi, nežnih filejev postrvi s hrustljavimi pinjolami in mlado špinačo – so me v restavraciji in pizzeriji Hombre* v Ljubljani pričakali dobrovoljni ribiči in zagrizeni kolesarji iz športne
skupine Uporni ter njihov član, kuharski mojster Jure Vrandečič.
Kuharski mojster Jure Vrandečič z odličnimi fileji postr-vi. Na mizi so tudi druge dobrote, ki smo si jih s slastjo privoščili.
Nežni fileji postrvi s hrustljavimi pinjolami in mlado špi-načo. K jedi kuharski mojster Jure Vrandečič priporoča cabernet sauvignon Pulec, letnik 2011.
V sklopu dneva slovenskih ribiœev bo v soboto, 21. junija 2014, z zaœetkom ob 9. uri ob ribniku v Raœah (nadnaslov)
osmo Državno prvenstvo v ribiški kulinariki indvanajsto Srečanje funkcionarjev RD, Rd, ZRD, RZS in ZŠRMS (naslov).Slovenski ribiœi postajamo prepoznavni ne samo kot varuhi narave in njene æivljenjske pestrosti, marveœ tudi kot izvrstni kuharji. Zato si æelimo, da se ob naøem sreœanju prijateljsko pomerimo v kuhar-skih spretnostih in ribolovu. Svoje znanje pri pripravi jedi bomo dali v presojo strokovni komisiji in prijateljem.
PROGRAM SREŒANJAod 8. do 9. ure: prihod udeleæencev, vpis, tekmovalcev,
postavitev senœnikov, priprava opreme in ribiøki zajtrk
od 9.30 do 10. ure: ærebanje startnih mest za tekmovalce v lovu rib s plovcem;
ob 10.00 uri: predstavitev tekmovalnega programa in pravil, vkljuœno z naœinom ocenjevanja ribjih jedi in odhod na tekmovalno traso
ob 10.30: znak za zaœetek tekmovanja v lovu rib s plovcem
ob 11. uri: kuharji bodo prevzeli naroœene ribe in zaœeli pripravljati jed
ob 13.30: konec tekmovanja v lovu rib s plovcem in tehtanje ulova
ob 14. uri: zakljuœek priprave jedi in oddaja le-teh v ocenjevanje
od 14. ure naprej: kosilo iz pripravljenih ribjih jediob 17. uri: razglasitev rezultatov v vseh kategorijah ter
podelitev priznanj.
TEKMOVALNA PRAVILAPravico nastopa na tekmovanju imajo Ribiøka zveza Slovenije, ribiøke druæine, ribiøka druøtva, Zveze ribiøkih druæin, Zveza øportni ribolov na morju Slovenije in njene œlanice ter druøtva ali organizacije, katerih glavna dejavnost je promoci-ja ribiøkega turizma.
Tekmovale bodo lahko samo kom-pletne ekipe, sestavljene iz treh ribiœev tekmovalcev in kuharja tek-movalca. Tekmovanja na tem sreœanju bodo potekala v naslednjih kategorijah in po naslednjih pravilih:
1. Tekmovanje v lovu rib s plovcem:− vsaka tekmovalna ekipa bo øtela tri tekmovalce in vodjo ekipe− zaæelena sestava: funkcionarji RD− tekmovanje bo potekalo po tekmovalnem pravilniku RZS in pravi-
lih o tekmovanjih v LRP− koliœina hrane za privabljanje, skupaj z vabami, je omejena na
skupno maso 2 kg suhe hrane in vabe− za shranjevanje æivih rib je obvezna uporaba mreæ iz mehkega
materiala− trajanje tekme: tri ure− izraœun rezultatov: sektorski izraœun
2. Tekmovanje kuharjev v pripravi ribjih jedi:Kuharji tekmovalci bodo pripravili jedi izkljuœno iz sladkovodnih rib:− na vilice! (peœene, ocvrte, pripravljene na æaru …)− na ælico! (juhe, obare, paprikaøi …)− œas za pripravo jedi: tri ure − kuhar sme imeti pomoœnika
1996/2014 RIBIČ
− koliœina pripravljenih jedi je vsaj 12 standardnih obrokov (pribliæno 6 l juhe ali 3 kg peœenih rib)− zlato odliœje prinaøa eno toœko v zbir ekipnega zmagovalca, srebr-no tri in bronasta pet toœk, nadalje 7, 9 …
Vsak kuhar je dolæan nahraniti svojo tekmovalno ekipo in sprem- ljevalce ter oddati eno porcijo v ocenjevanje. Preostanek jedi je namenjen drugim udeleæencem in obiskovalcem.Kuharji prinesejo s seboj opremo – pribor za kuhanje oziroma peko in zaœimbe, organizator pa zagotovi ribe po predhodnem pisnem zahtevku kuharja.
3. Postopek oddaje jedi v ocenjevanje:Po konœanem kuhanju komisija oceni jedi, kar bo potekalo v poseb-nem prostoru. Tekmovalec odda jed v ocenjevanje odgovornemu za sprejem jedi v ocenjevanje. Po konœanem ocenjevanju tajnik komisije odda ocene jedi, ki jih odgovorni za sprejem jedi vpiøe na pano. Skupaj z vodjem ocenjevanja in œlani ocenjevalne komisije doloœijo vrstni red in pano postavijo na vidno mesto!
4. Nagrade in priznanja:Zmagovalne ekipe in posamezniki bodo prejeli naslednje nagrade:− tekmovanje kuharjev v pripravi ribjih jedi: – v vsaki kategoriji bodo kuharji prejeli zlato, srebrno ali bronasto odliœje, − tekmovanje v lovu rib s plovcem: – prvi trije po teæi ulovljenih rib v vsakem sektorju bodo prejeli medalje,− skupna – ekipna uvrstitev: v ekipno razvrstitev se øtejejo toœke kuharjev in ribiœev. Prva, druga in tretja ekipa bosta prejeli pokal,− ribiœ tekmovalec z najveœjo teæo ulova in najbolje ocenjeni kuhar bosta prejela posebni pisni priznanji.
A) OBVEZNOSTI ORGANIZATORJA
– Organizator bo zagotovil naslednje vrste æe oœiøœenih sladkovod- nih rib: krap, som, tolstolobik ali amur, øarenka.– Vrsto in koliœino rib kuharji sporoœijo s prijavo, druge vrste slad-kovodnih rib si morajo tekmovalci zagotoviti sami.– Prinesene ribe ne smejo biti predhodno zaœinjene, tekmovalec pa jih mora pred zaœetkom kuhanja pokazati komisiji. Doma zaœinjene ali na pol pripravljene ribe bodo sodniki izloœili iz ocenjevanja.– Organizator bo preskrbel dovolj kruha, vina, piva in brezalko-holnih pijaœ, kozarcev, kroænikov, skodelic, papirnate konfekcije in jedilnega pribora.
B) OBVEZNOSTI UDELEÆENCEV
Dogajanje bo v naravnem okolju ob ribniku, zato udeleæenci prinesi-te seboj vrtni øotor – senœnik, mizo in stole, kuharji pa vse, razen rib in vode, ribiœi ribolovni pribor in vabe, vsi pa obilico dobre volje.
C) PRIJAVE
Vsaka ribiøka druæina, druøtvo ali zdruæenje sme prijaviti najveœ eno ekipo.
Pisno prijavo priœakujemo do vkljuœno 14. 6. 2014. Kuharji morajo obvezno sporoœiti vrsto in koliœino rib, ki jih bodo rabili za pripravo jedi. Skupna zahtevana koliœina ne sme presegati 5 kg rib.Prispevek za tekmovalno ekipo (kuhar in ribiœi) je 80 evrov, v kar je vøteto: æivila za pripravo jedi, hrana, pijaœa za tekmovalca in enega njegovega gosta ter nagrade in priznanja. Prispevek za udeleæbo nakaæite na TR ZRD Maribor: SI56 0451 5000 0438 851Dodatne informacije lahko dobite na telefonskih øtevilkah: 051 418 200 (Marjan Gaber), 051 611 919 (Bojan Javornik) ali 031 886 231 (Silvo Koren).
Geslo tega dne je:
Dober prijem, dober tek in na zdravje!
Za organizatorja: Bojan Javornik, predsednik ZRD in RD MariborSilvo Koren, predsednik Ribiøkega druøtva Raœe inMarjan Gaber, tajnik ZRD Maribor
Mrtvica (foto: anja)
