6
KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK Učb. str. 146-148 »V zadovoljstvo nam je vedeti, da čeprav so razmere v rudnikih obupne, zaradi njih obstaja tudi veliko razkošje.« Kdo bi to lahko izjavil?

KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK Učb. str. 146-148

  • Upload
    bin

  • View
    142

  • Download
    3

Embed Size (px)

DESCRIPTION

KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK Učb. str. 146-148. »V zadovoljstvo nam je vedeti, da čeprav so razmere v rudnikih obupne, zaradi njih obstaja tudi veliko razkošje.« Kdo bi to lahko izjavil?. Izkoriščanje delavcev. Slab položaj delavcev: neorganizirani, neizobraženi, - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

Page 1: KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK  Učb. str. 146-148

KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK Učb. str. 146-148

»V zadovoljstvo nam je vedeti, da čeprav so razmerev rudnikih obupne, zaradi njih obstaja tudi veliko razkošje.« • Kdo bi to lahko izjavil?

Page 2: KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK  Učb. str. 146-148

Izkoriščanje delavcev

Slab položaj delavcev: • neorganizirani, • neizobraženi, • negotovi, • prepuščeni lastnikom tovarn, • stroga disciplina pri delu, • delovnik je trajal do šestnajst ur, • pogoste nesreče; izguba dela, • ob bolezni ni dobil plačil,a • plačljiva zdravstvena oskrb,a • ni dobil pokojnine, dopusta.

Kapitalisti so delavce izkoriščali: • znižali zaslužke delavcev, • podaljšali delovni čas, • odpustili.

Delavci so zaradi slabih razmerorganizirali spontane upore.

Ludizem, razbijanje strojev Država in lastniki so delavcem prepovedovali združevanje, z vojsko in policijo so upore zatrli.

Page 3: KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK  Učb. str. 146-148

Delavci so se organizirali

Delavci so spoznali, da se morajo organizirati sami: zaposleni v neki panogi (tiskarji, kovinarji…) so se povezali v sindikate.• Sindikati so zastopali delavce v pogajanjih z lastniki tovarn: za višje plače, za boljše delovne pogoje, za pravico do stavke …• Če so lastniki tovarn zavrnili pogajanja, so sindikati organizirali stavke,• Denarno so pomagali članom, ki so izgubili delo ali so bili bolni.Sčasoma so vlade sprejele ukrepe,ki so omejili najhujše izkoriščanje delavcev in izboljšali njihov položaj.Do leta 1904 je bil delovni čas omejen na deset ur, delo otrok pa prepovedano.

S širjenjem volilne pravice so se delavci politično organizirali:ustanovili so politične stranke

KOMUNIZEM

1. Kakšen je bil položaj delavcev ob začetku industrijske revolucije?2. Zakaj so se delavci organizirali v sindikate?

Page 4: KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK  Učb. str. 146-148

Karl Marx in Friedrich Engels.

Nemški novinar Karl Marx je v svojih delih opisoval obliko socializma, po njem imenovano marksizem. Zapisal je, da bila človeška družba že od nekdaj razdeljena na razrede, ki se med seboj bojujejo za oblast:- razred kapitalistov (buržoazija) in - razred delavcev (proletariat).Marx je bil prepričan, da bi se delavci morali upreti izkoriščanju kapitalistov. Verjel je, da bo kapitalistični sistem uničen. Delavci naj bi ob tem dobili v last tovarne in vzpostavili diktaturo proletariata ali oblast delavcev. Ta sistem je poimenoval komunizem.

Socializem: po njem naj bi bile tovarnelast vseh ljudi in naj bi delovale v dobro vseh.

Da bi bili močnejši, so se delavci leta 1864 povezaliv mednarodno organizacijo I. internacionalo in kasneje ll. Obe sta razpadli.

Page 5: KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK  Učb. str. 146-148

Organizirale so se ženske

Kakšen je bil položaj žensk v 19. stoletju?

• Delavske ženske so dobile možnost za zaslužek v tovarnah. • Meščanske ženske so bile gospodinje, Brez možnosti za študij ali zaposlitev.V drugi polovici 19. stoletja se je položaj žensk začel spreminjati.Ustanovljene so bile šole za dekleta. Ženske so dobile možnost zaposlitve tudi kot bolničarke ali učiteljice.

Gibanje za žensko enakopravnost

Leta 1888 so se borke za žensko volilno pravico iz ZDA, Kanade in Evrope prvič zbrale na mednarodnem zasedanju. Ženske so prirejale tudi javne protestne shode. Pred prvo svetovno vojno tako, razen v nekaterih redkih državah, še vedno niso uspele dobiti volilne pravice.

»Po treh letih kar smo se preselili tja v Allen County, Kansas, je nastopila velika lakota.Niti pozimi 1859 niti spomladi 1860 ni deževalo /.../. Do leta 1861 smo premagali sušo, napade uši in kobilic. Nato pa je prišlo najhujše, državljanska vojna /.../. Večina mož je odšla na vojno in ženske so morale prevzeti vsa dela na kmetiji, tako v hiši kot zunaj.«(pričevanje Nancy Wisner, zapisano 1900)

Page 6: KAKO JE POTEKAL BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV IN ŽENSK  Učb. str. 146-148

Robert Koehler Stavka, 1886

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ZAHTEVE PO

ENAKOPRAVNOSTIU STR.147

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

ZAHTEVE__________________________________________________________________________________________________________________________________________________

ZAHTEVE__________________________________________________________________________________________________________________________________________________

ženske uspehi

uspehidelavci