½IVLJENJE V 19. STOLETJU ub. str. 143

  • View
    32

  • Download
    4

Embed Size (px)

DESCRIPTION

ŽIVLJENJE V 19. STOLETJU učb. str. 143. »V Wilsonovi tovarni delajo trije moji otroci, prvi je star 11 let, drugi 13 in tretji 14 let. Opravljajo redno službo, ne vem pa, kako bi vsi živeli, če ne bi otroci delali v tovarni. Vsi skupaj delamo zelo trdo, da preživimo - PowerPoint PPT Presentation

Text of ½IVLJENJE V 19. STOLETJU ub. str. 143

  • IVLJENJE V 19. STOLETJU ub. str. 143V Wilsonovi tovarni delajo trije moji otroci, prvi jestar 11 let, drugi 13 in tretji 14 let. Opravljajo rednoslubo, ne vem pa, kako bi vsi iveli, e ne bi otroci delaliv tovarni. Vsi skupaj delamo zelo trdo, da preivimo/.../. Moj mo tudi tako misli /.../, kajti lansko poletje,ko je bil bolan est tednov, smo zastavili skoraj vse svojeimetje, da smo preiveli, pa e vedno nismo poplaalivsega /.../. Ne pritoujemo se zaradi niesar, le mezdeso zelo slabe /.../.(izjava ge. Smith, tovarnike delavke, 1844)Opii tvoj obiajen dan!

  • Industrijska mesta so privabljala mnoiceUrbanizacija, naraanje mestnegaprebivalstva nova industrijska mesta so nastajala v bliini rudnikov, tovarn in elezarn, velika evropska mesta, so zaradi razvoja industrije in eleznice spremenila obseg in videz, tevilo prebivalcev se je zelo povealo, (nekatera so imela ve kot milijon ljudi). Ob zaetku 19. stoletja so bila mesta prenaseljena, umazana in nezdrava.Hie: slabe, vlane polne zajedavcev prekrite z umazanijoHrup Iz tovarn, gost dim iz visokih dimnikov. Zdravje:Higiena:Onesnaen zrak Oskrba s pitno vodo: neurejena, nenadzorovana, ni bilo vodovoda in kanalizacije, odpadke so ljudje metali v rekeSlaba prehranaBolezni: tuberkuloza, vodene koze, tifus in kolera (okuena voda)

  • Dom predilca leta 1862 v Manchestru.Kako bi opisal njegov dom?Kaj nam vir pria o zavesti in skrbiza bolj urejene higienske razmere vLondonu v 60. letih 19. stoletja? Kaj je bil velik problem v Londonu takrat? Kako so se lotili tega problema? Kakno znanje so pri tem potrebovali?Poloaj se je zael izboljevati 1859, ko je Joseph Bazalgette, odgovorni inenir v mestnem svetu, zael rekonstrukcijo glavnih odvodnih kanalov v Londonu.// Postavljeni kanali so zaustavili prenos odpadne vode v Temzo. Namesto tega sojo v zaprtih kanalih speljali 22 km nije od londonskega mostu. Tu so vodo odplaknili v Temzo //, od koder so jo vrtinci poneslido morja. /.../ Nart je predvideval izgradnjo okoli 80km openatih podzemnih kanalov (Philip Sauvain, British Economic and Social History: 17001870, Stanley Thornes, Cheltenham, 1987IVLJENJE REVEEV V PREDMESTJU9 minutIZKORIANJE3 minuteDIRTY OLD TOWN

  • Otroko delo: otroci delavcev so se, da bi pomagali druini preiveti, zaposlili (nekateri e pri petih letih), zaradi majhne postave so bili primerni za delo v tovarnah (v tekstilnih, kjer so pobirali niti med stroji), pri ienju dimnikov, v rudnikih, delali so tudi do estnajst ur, plaani pa so bili veliko manj kakor odrasli.V tovarnah so delali tudi otrociV ole niso hodili. Leta 1840 je le priblino petina londonskih otrok obiskovala olo, drugi so delali. Leta 1847 je bil sprejet zakon, ki je omejil delo otrok na deset ur dnevno. Teke delovne razmere ter slaba in nezadostna prehrana so povzroale bolezni in visoko umrljivost otrok.Otroci, ki so morali vdihavati strupene hlape v dimnikih ali stati dolge ure ob strojih, so dobili trajne telesne okvare. Rudarki

  • Sredi 19. stol. so se razmere zaele spreminjati. Za olstvo je zaela bolj skrbeti drava: olam je namenjala ve denarja, za boljo opremo in redne plae uiteljem. Delo ol so nadzorovali inpektorji. Preverjali so znanje branja, pisanja in raunanja uencev.olstvo je postalo pomembna skrb draveV prvi polovici 19. stol. so bile ole slabo opremljene.Zanje so v Evropi skrbeli cerkev ali bogati posamezniki.V enem razredu je bilo tudi do sto uencev. Otroci iz revnih druin zaradi dela niso hodili k pouku.Otroci iz bogatih druin so imeli zasebne uitelje. V drugi polovici 19. stoletja so nastali prviZakoni o obveznosti olanja. Uenju verouka, lepega vedenja, pisanja, branja in raunanja so dodali nove predmete (naravoslovje, zemljepis, petje, telovadba). V olo je hodilo tudi edalje ve deklic, ki so se uile tudi gospodinjskih opravil, kuhanja in ivanja.Nemija, rast srednjih tehnikih ol. Ve je bilo univerz in tudentov. olstvu so namenili ve denarja kot v drugih dravah. Berlin, evropsko sredie izumiteljev.

  • Opii uilnico in njeno opremo. Kaj imajo na klopeh uenci? Kateremu drubenemu sloju pripadajo uenci na sliki? Kako to lahko ugotovimo? Navedi nekaj razlik s tvojim razredom, ki jih opazi! Otroci so se morali v svojem vedenju v oli in doma drati strogih pravil (iba novo mao poje).

  • enske naj ne bi bile zaposlene z delom izven doma. Njihova skrb je bila vodenje gospodinjstva in nadzor nad sluinadjo. Skrbele so za pripravo druabnih dogodkov ali za dobrodelne dejavnosti.enske so bile podrejene mokim, najprej oetu, po poroki pa mou. Ta je razpolagal z eninim imetjem. Ob loitvi (kjer so bile mogoe) jezakon otroke dodelil oetu. enskam dolgo ni bilo omogoenodosei vijo izobrazbo.Ideal je bila prijazna ena, ki je skrbelaza moa, dom in otroke.Srednji sloj je ivel boljeMeanski srednji sloj so sestavljali mali podjetniki, trgovci in obrtniki,inteligenca (inenirji, zdravniki, uitelji), nameenci ter uradniki vpodjetjih in dravni upravi.Meani so veliko pozornost posveali vzgoji in izobrazbi otrok.Znailne vrline; razum, varnost in red. Drubeni napredek je lahko dosegel vsakdo, ki je pridobil premoenje.Meanstvo je v nasprotju s plemstvom, ki je svoj poloaj podedovalo, cenilo sposobnosti.

  • Pravila obnaanja v 19. stoletjuZgleden gospod Nikoli ne spregovori z damo, e ga ona prej ne ogovori, spremlja damo, ko se vzpne po stopnicah in nazaj, izstopi iz koije prvi in nato pomaga izstopiti dami, nikoli ne kadi v drubi dame.Zgledna dama Se nikoli, e je mlaja od trideset let, ne sprehaja sama ali brez spremljevalke, nikoli sama ne obie gospoda, nikoli zjutraj ne nosi diamantov ali biserov, nikoli ne plee z enim partnerjem ve kot tri plese.Prsa se ne smejo tiati prs, tudi kolena se ne smejo dotikati. Plesalec in plesalka naj gledata drug drugemu preko rame. Rokavice je treba imeti med plesom vedno na rokah. Plesati je treba v vrsti, po taktu, elastino, graciozno, ritmino, lahko in ivahno, vendar zmerno in nikdar strastno.(Joef Valeni, Vzgoja in omika ali izvir sree, Ljubljana, 1899)V meanski drubi so bila pravila obnaanja ob stikih z ljudmi, pri miziali ob razlinih druabnih dogodkih zelo pomembna. Kdor je elel biti v drubi sprejet ali spotovan, jih je moral upotevati.Oglej si sliko v ubeniku na strani 145in razmisli, kakno je bilo ivljenje vmeanski druini: za oeta, za eno, za otroke, za hine pomonike in sluabnike.