Intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji

Dr. Jasna PodrekaFilozofska fakulteta v LjubljaniLjubljana, 23.9.2014

RAZISKOVALNA PROBLEMATIKA

Intimnopartnersko nasilje – ena najbolj razširjenih oblik nasilja nad ženskami

Evropa 2008: 35 % umorjenih žensk umorili bivši ali

aktualni zakonski partnerji 5% umorjenih moških umorile bivše ali

aktualne zakonske partnerke

(UNODC, 2011)

INTIMNOPARTNERSKI UMORI V SLOVENIJI

Izrazito pomanjkljivo raziskana problematika

Raziskave o umorih narejene predvsem na področju kriminologij (Voglar, 1997; Sterle, 1999)

Obstoječe raziskave: Ne obravnavajo specifično intimnopartnerskih

umorov Ne zadostujejo za razumevanje dinamik

dogajanja ter značilnosti intimnopartnerskih umorov žensk

EMPIRIČNA RAZISKAVA

Raziskati razširjenost intimnopartnerskih umorov žensk v Sloveniji

Proučitev konteksta in okoliščin

Identificiranje osnovnih značilnosti, ki so tem kaznivim dejanjem skupne

METODOLOGIJA

Kvalitativna metoda: analiza kazenskih spisov (24 primerov).

Kvantitativna metoda: obdelava statističnih podatkov o številu kaznivih dejanj umora in uboja ter poskusa umora in uboja moških in žensk, ki jih je slovenska policija obravnavala v obdobju 2000 – 2011, glede na odnos osumljenca do žrtve.

SKLEP 1

Intimnopartnerski umori so oblika nasilja, ki prizadene ženske v nesorazmerno

višjem deležu kakor moške in so najpogostejši vzrok nasilnih in

namernih smrti žensk.

Število intimnopartnerskih umorov in poskusov umora žensk in moških v Sloveniji v letih 2000–2011

Število obravnavanih kaznivih dejanj umora in uboja (vključno s poskusi) v letih 2000–2011 z žrtvami ženskega spola, glede na odnos med osumljencem in žrtvijo

SKLEP 2

Intimnopartnerski umori so »napovedana« kazniva dejanja,

praviloma s predhodnimi grožnjami, zalezovanjem in zgodovino

intimnopartnerskega nasilja (tipa intimni terorizem).

Predhodno intimnopartnersko nasilje

Intimni terorizem (Johnson, 2008): 88 % oz. 21 od 24 primerov

Primer 13:

»Povedala mi je [pokojna], kaj vse ji obdolženi dela in počne. Ko je v sredini maja letos nazadnje pobegnila od njega, se je to zgodilo okrog tretje ure ponoči in vprašala sem jo, kaj tako hudega se je zgodilo, da je morala pobegniti ob taki uri [….]. Povedala mi je, da je morala nositi v bokalu vino obdolženemu, ta pa je potem od nje zahteval, da se sleče in ga streže popolnoma gola, potem pa je imel z njo tudi spolne odnose, kar pa ni hotela […] V kolikor v teh odnosih ni hotela sodelovati tako kot je on hotel, jo je pretepel…«

(Soseda in sodelavka pokojne)

Grožnje

Grožnje: v veliki večini primerov (79 % oz. 19 od 24) je obdolženi partnerki predhodno večkrat grozil s smrtjo in jo tako strahoval

»V zadnjem tednu dni, je obtoženi večkrat dejal da jo bo ubil, vendar tega nihče ni jemal resno.« (Soseda obdolženca in oškodovanke, primer 31.)

Zalezovanje V cca dveh tretjinah primerov (63 % oz. 15 od

24) so storilci pred kaznivim dejanjem žrtve dalj časa in na različne načine zalezovali.

»Mislila sem, da sem s tem z njim opravila, kljub temu pa sem ga še vedno videvala, ko je prihajal tako v lokal kjer delam in pa tudi v stanovanjski stavbi […] mislim, da je kar teden dni prespal v kleti stanovanja in med tem časom me nekajkrat klical […] v tem času je tudi začel z grožnjami, prihajal je v lokal kjer delam […] zgodilo se je tudi da sva se srečala v dvigalu bloka in takrat me je nekoliko bolj na silo stisnil, točneje vrgel me je v steno dvigala in zahteval ključe stanovanja […].”

(Preživela oškodovanka, Primer 20.)

Način izvedbe kaznivega dejanja

Premišljena kazniva dejanja, ki ga storilec želi storiti, in ne za naključen dogodek ali nesrečo

Prištevnost in načrtovanje KD: Storilci so se v večini primerov storjenih

kaznivih dejanj zavedali in jih hoteli storiti.

V nekaj manj kakor polovici primerov se je storilec na kaznivo dejanje predhodno

pripravil in ga načrtoval

SKLEP 3

Značilnosti, motivi oz. povodi in dinamike

intimnopartnerskih umorov žensk so v največji meri povezani z izrazitim

ljubosumjem, ki izhaja iz »posestništva« moškega nad partnerko in se izraža v dominaciji, nadzorovanju,

posesivnosti.

Psihološki profil in osebnostne karakteristike storilcev

Povzročitelji intimnopartnerskih umorov in poskusov umora heterogena skupina posameznikov

Skupna značilnost - tradicionalne vrednote glede odnosov med spoloma in vloge ženske

Partnerke razumejo kot lastnino, ki jo s partnerskim odnosom pridobijo v trajno last

Prekinitev (nasilnega) razmerja in zapustitev (nasilnega) partnerja: nekaj več kakor polovica pregledanih primerov (58,33 % ali 14 od 24)

Motivi za umor: storilec dejanje storil iz motiva, povezanega z »objestnostjo in ljubosumjem«v 2/3 pregledanih primerov

Primer 31: »Tik pred kaznivim dejanjem mu je partnerka

zagrozila, da mu ne bo prala in kuhala, to je bil zadnji povod za kaznivo dejanje.«

(Zaključek sodišča)

Ekstremno nasilje:

79 % ali 19 od 24 primerov

»Rane na oškodovanki so zelo krute in so jo trajno zaznamovale, za posledicami bo trpela celo življenje in je le čudež, da je preživela. Celo življenje bo odvisna od pomoči drugih.«

(Okrožni državni tožilec, primer 8.)

Umor pred otroki:

skoraj v tretjini primerov (29 % oz. 7 od 24) otroci priče umora oz. poskusa

umora svoje matere Večina otrok (6 od 7) je bila mladoletna

»Opazila sem, da je bil otrok po ritki in po bedrci krvav, ranjen ni bil, na njem nisem opazila nobenih poškodb.«

(Sestra obdolženega, Primer 21)

SKLEP 4

Vzroke za intimnopartnerske umore je treba iskati v kompleksni intersekciji

dejavnikov na različnih ravneh posameznikovega delovanja, osnovni

razlog za nasilje nad ženskami in umore žensk pa je treba umestiti v

kontekst družbenih in ideoloških vzorcev, ki ohranjajo sistem moške dominacije in ženske podrejenosti.

Značilnosti storilca

Individualne karakteristike storilca kot dejavniki tveganja:

zloraba alkohola nezaposlenost in socialna deprivilegiranost

viktimiziranost v otroštvu zaradi družinskega nasilja

duševne motnje in motnje osebnosti

Omenjene individualne dejavnike ne gre razumeti kot primarne razlog za nasilje in umore

Osebnostne karakteristike storilca

Šibek oziroma skoraj nikakršni uvid v lastno nasilno vedenje in visoka toleranca do nasilja

Primer 21: »Sedaj se postavlja vprašanje kje je vzrok, kdo je kriv, kdo me je

pripeljal od tako dobrega človeka do stanja nerazsodnosti. Edini odgovor, ki ga poznam jaz je ta, vsega je kriva moja bivša žena, če bi se ona obnašala do mene tako, kot se za zakonsko ženo spodobi bi bilo vse v redu […] V marsikateri deželi bi prešuštnico kot je moja žena kamenjali do smrti, jaz pa ji kot kristjan vse oprostim […]«

(Obdolženec). Nizka stopnja samozavesti

Nasilje - sredstvo preko katerega ti moški poskušajo doseči veljavo in utrjevati lastno moč

Individualne značilnosti žrtev ali dejavniki ranljivosti

Socialna šibkost, povezano s slabim finančnim in premoženjskim stanjem žrtve: slabše izobražene ženske iz socialno šibkejših okolij - večina žrtev (79 % oz. 19 od 24)

Starost žrtve

15-2021-30

31-4041-50

51-6071-80

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1

4 4

9

3 3Število žrtev po starostnih kategorijah

Prekrivanje nasilja in neprepoznavanje njegove resnosti

Oškodovanke dolga leta nasilje prikrivale pred drugimi Vzroki:

Sram pred okolico Strah pred obdolžencem

Razumevanje svoje ženske vloge v odnosu, kot podrejene svojemu moškemu partnerju

Primer 16: »Spomnim se, kako me je ob neki priložnosti pokojna

vprašala, če sem poročena in če me je mož kdaj udaril […] v nadaljevanju pogovora mi je povedala, da jo fant pretepa […] o tem sem se s pokojno pogovarjala, začudilo pa me je njeno razmišljanje, saj mi je rekla, da je s fantom že toliko časa, da ima le-ta pravico, da jo pretepa […]«

(Sodelavka pokojne)

Odnos in (ne) odzivnost okolja na nasilje

Ljudje iz mikro okolja in institucije pogosto seznanjeni z dogajanjem med partnerjema in obdolženčevim nasiljem

Le redko odločno ukrepali

Podcenjevanje tveganja