Industrija v Sloveniji

7/26/2019 Industrija v Sloveniji

1/34

DRUBENA GEOGRAFIJA IIDRUBENA GEOGRAFIJA IIINDUSTRIJSKA GEOGRAFIJAINDUSTRIJSKA GEOGRAFIJA

dr. Simon Kuar

Ljubljana, 19. januar 2016


2/34

NAMEN

Spoznati razvoj industrije v Sloveniji(do 1. svet. vojne, med obema svet. vojnama, po 2. svet vojni, poletu 1990).

Razvoj in lokacija industrije v Sloveniji 219.1.2016

Sloveniji.

Opredeliti pomembneja industrijska obmoja v

Sloveniji.


3/34

RAZVOJ DO 1. SVET. VOJNE

Manufakturno obdobje (pred zaetkom industrializacije):

rudniki (Idrija, Meica, Gorenjska) steklarne (Zagorje, Trbovlje, Jurkloter, Rogatec,

Pohorje)


fuine, plavi (Jesenice, Boh. Bistrica, Stara Fuina,Zagradec, Dvor, Kropa, Kamna Gorica, Kamnik, Tri,Mislinja,)

tekstilne manufakture (Ajdovina, Gorica, Ljubljana,Prebold)

papirnice (Radee, Veve, Gorica)


4/34

RAZVOJ DO 1. SVET. VOJNE

Zaetek industrializacije: 2. pol. 19. st.

(premogovniki + eleznica)!

premogovnitvo strojna, lesna, gradbena, papirnarehranska industri a


Kapital: tuj. Majhne tovarne. Elektrifikacija: pred 1. svetovno vojno.

1910: 10,7% aktivnega industrijskega preb.

Industrijska obmoja: Gorenjska, Zasavje, Meikadolina, Maribor, Celje, Trst.


5/34

RAZVOJ MED OBEMA SVET. VOJNAMA

Jugoslavija: veliko trie, slaba industrializiranost.

Slovenija: najbolj industrializiran del kraljevine.


, , , ,

premogovnitvo. Lokacijski dejavniki: surovine, delovna sila.

1931: 20,5% aktivnega industrijskega preb.

Industrijska obmoja: Gorenjska, Zasavje, Savinjskadolina, Meika dolina, Ljubljana, Maribor industrijskipolmesec.


6/34

Slika: Lokacija industrije leta 1948.

Razvoj in lokacija industrije v Sloveniji 619.1.2016Vir: Bernot in ostali, 1998.


7/34

RAZVOJ PO 2. SVET. VOJNI DO 1990

Komunistina partija nartna industrializacija:

ideologija;

drubene spremembe;

-


dvig standarda;

reevanje agrarne prenaseljenosti;

skromni naravni viri.


8/34


Industrializacija po 2. svetovni vojni in 50. leta:

Obnova (5-letni narti oz. petletke);

koncentracija industrije:

-


- regionalna sredia.


9/34


Industrializacija 60., 70. leta:

najintenzivneja industrializacija;

velika dekoncentracija industrije (policentrini razvoj):

-


,

- majhna naselja (5.000 delavcev: Ljubljana, Maribor,Celje, Kranj, Velenje, Novo mesto, Trbovlje, Jesenice,

Murska Sobota, Kamnik; prevladujejo majhne tovarne;

razvoj delovno intenzivnih dejavnosti


10/34


Industrializacija 80. leta:

stagnacija;

gospodarska, politina kriza


izvoz.


11/34


Industrializacija se je oprla na:

industrijsko tradicijo;

veliko tevilo poceni delovne sile;


prometno in energetsko omreje;

razvoj znanosti;

kooperacija s tujimi podjetji;

tuja posojila.


12/34


Industrializacija geografski uinki:

deagrarizacija;

polkmetje;


razprena gradnja na podeelju;

oblikovanje novih industrijskih naselij;

dvig standarda, zaposlenosti;

spodbujanje regionalnega razvoja; imigracije delavcev iz drugih republik


13/34


Industrializacija oblike industrializacije:

monocentrina oblika (industrijska sredia), npr. Semi,Podgrad, Sladki Vrh, Lo-Stari trg, Ljutomer;

olicentrina industrializaci a n r. Vi avska dolina


Goriko polje, Bistrika ravan, Meika dolina; industrijski kombinat, npr. Zasavje, Kidrievo

Slovenska Bistrica.


14/34


Industrializacija problemi:

preve zaposlenih v industriji skrita brezposelnost; slaba izobrazbena struktura;

ni se razvila industrijska mentaliteta;


politini vplivi/pritiski; podkapitaliziranost, dolgovi;

prevelika odvisnost od jugoslovanskega tria;

tehnoloka zastarelost; onesnaevanje okolja;

racionalnost razprene industrije = ?

ekstenzivnost oblikovanje monostrukturnega gosp.


15/34


Industrializacija po 2. svetovni vojni:

Slika: Dele delovno aktivnega preb. zaposlenega po sektorjih 1953-1981.

100

120


Vir: Vrier, 1992.

0

20

40

60

80

1953 1961 1971 1981

kvartarni

terciarni

sekundarni

primarni


16/34


Industrializacija stanje konec 80. let:



17/34



2/10 povrine Slovenije ibko industrializirane;

5/10 zmerno industrializirane;


3/10 mono industrializirane;5% enostransko usmerjeno v industrijo


18/34


Vir: Gams, 1993.


19/34



Preglednica: Panona struktura industrije leta 1990.Panoge % zaposlenih

v industriji


, ,

tekstilna 14,7

elektrotehnina 13,7

lesna 8,2

ivilska 6,4kemina 6

usnjarska in obutvena 4,9

Vir: Vrier, 1992.


20/34



Leta 1989 je bilo v industriji zaposlenih skoraj 400.000delavcev = skoraj polovica vseh.



21/34

RAZVOJ PO 1990

Deindustrializacija (razlogi):

gospodarska, politina kriza; sprememba drubenega in gospodarskega sistema:

konec intenzivnega zaposlovanja, uvedba trga del. sile;


n ac a, za o enos ;

tehnoloka zaostalost;

razpad velikih sistemov (npr. Iskra);

izguba jugoslovanskega tria;

globalizacija: kriza panog;

razvoj neindustrijskih dejavnosti (trgovina).


22/34

RAZVOJ PO 1990

Deindustrializacija (kje najve):

Nekdanja obmoja s strojno, tekstilno, kemino inelektrotehnino industrijo, rudarstvom in elezarstvom.


e n us r a zac a e na man :

e pred 1990 nadpovpreno razvite storitvenedejavnosti.


23/34

RAZVOJ PO 1990

Industrializacijska stopnja

Dele delovno aktivnega preb. zaposlenega v industriji:1981: 43,6 %1990: 46 % (380.019 zaposlenih)


,

2005: 29,2 % (237.029 zaposlenih)2010: 23,9 % (193.668 zaposlenih)

2014: 23,7 % (188.981 zaposlenih)Vir: Vrier, 2008, SURS, 2015.


24/34

RAZVOJ PO 1990


Slika: Dele delovno aktivnega preb. zaposlenega v industriji 1989-2014.

50

60


Vir: Vrier, 2008.; SURS, 2015.

0

10

20

3040

leto

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

dele


25/34

RAZVOJ PO 1990


Regionalna razmestitev:> manj razvita/periferna obmoja: Cerkljansko, Selka in Poljanskadolina, Loka dolina, Loki Potok, Bloke, Mislinjska dolina,otanj z okolico,


< urbana sredia (Ljubljana, Maribor, Celje, Nova Gorica),turistina obmoja (Slovenska Istra, Kras, Zgornja Gorenjska),preteno kmetijske regije (Gorika brda, Goriko)


26/34

Preglednica: Spremembe v strukturi dejavnosti. Vir: Vrier, 2008.

Dejavnost Sprememberudarstvo zapiranje rudnikov

ivilska manja prizadetost, razpad jug. tria, majhni obrati

tekstilna globalizacija

obutvena nekonkurennost, izguba trga

lesna propad podjetij, razdrobljenost

papirna tradicija, ohranja vlogo


kemina pridobila na pomenuplastine mase pridobila na pomenu; novi obrati

gradbena racionalizacija

kovinska izguba trga, prestrukturiranje

strojna propad/vkljuitev v trno proizvodnjo izvozelektrotehnina prestrukturiranje, propad v manjih krajih

avtomobilska propad (TAM), razvoj (Revoz)

D manj prizadeto


27/34

RAZVOJ PO 1990

Tuje neposredne investicije v Sloveniji

Nizek dele v primerjavi z drugimi tranzicijskimidravami.

Najve nalob iz Avstrije, vice, Nemije, Italije,


, .

Veinoma brown-field investicije.


28/34

RAZVOJ PO 1990

Tuje neposredne investicije v Sloveniji: primerCarthago, Odranci


Foto: Simon Kuar, 2009.


29/34


30/34

RAZVOJ PO 1990

Tuje neposredne investicije slovenskih podjetij: primerKrka, Novo mesto


Vir: Krka - poroilo delniarjem, 2010.


31/34

RAZVOJ PO 1990

Prostorski vzorec

Razprenost se je e poveala!1993 426 naselij z vsaj 10 del. mesti v ind.; 2005 627!

Stanje 2005:


Vsaj 1 delovno mesto v ind.: 1.286 naselij> 10 del. mest v ind.: 627 naselij

< 100 del. mest v ind.: 64% naselij

Le malo velikih industrijskih naselij!

Koncentracija v regijskih mestih (po: Drozg, 2007).


32/34

RAZVOJ PO 1990

Prostorski vzorec industrijske aglomeracije



33/34

RAZVOJ PO 2008

Finanna in gospodarska kriza

Nadaljnja deindustrializacija. Vianje delea stopnje registrirane brezposelnosti.

Prevlada storitvenih dejavnosti nad industrijo v vseh


s a s n reg a .


34/34

LITERATURA

1. Drozg, V. 2007. Prispevek h gospodarski geografijiSlovenije. Revija za geografijo, 1-2, str. 67-88.

2. Vrier, I. 1992. Industrialization of Slovenia.


, , . , . - .

3. Vrier, I. 2000. Industrijska geografija. Ljubljana,Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, str. 27-30.

4. Vrier, I. 2008. Slovenska industrija po osamosvojitvi. Ib

revija, XLII, t. 2, str. 65-86.

Documents

Industrija v Sloveniji