Integrated Pollution Prevention Control

IPPC v Sloveniji IPPC in Slovenia

Naravi je treba zaupati

Izbrane fotografije nas opominjajo, da je naravi treba zaupati.V svojih strateških načrtih ima rešitve vseh perečih okoljskih vprašanj. Seveda pa je horizont teh rešitev za vsa živa bitja enak, nam tako ljubo prednjačenje pa zgolj domišljija.

Nature must be trusted The selected photographs remind us that we should trust nature. In its strategic plans, nature holds the solution to all burning en-vironmental issues. The horizon of all these solutions is, of course, the same for all living beings and our beloved position at the top of the tree is a mere imagination.

Iztok Geister

IPPC

1

Integrated Pollution Prevention Control

IPPC v Sloveniji IPPC in Slovenia

Fit media2008

IPPC

2

VsebinaContent

Dr. Jože Roth Izvajanje Direktive IPPC v EU in Sloveniji The Implementation of the IPPC Directive in the EU and Slovenia Dr. Dušan Plut Globalni trendi v okolju in odgovornost Slovenije Global Environmental Trends and the Responsibility of Slovenia

Janja Leban Pridobivanje okoljskih dovoljenj v gospodarstvu Companies Wonder about the Measures of the Inspection Services

mag. Vilma Fece Sistemski pristop k celovitemu preprečevanju in nadzoru onesnaževanja v Gorenju, d.d. A Systematic Approach to Integrated Pollution Prevention and Control at Gorenje d.d.

Dr. Lučka Kajfež-Bogataj Odnos do okolja je kazalnik stopnje civiliziranosti države The attitude towards the environment indicates to what extent a country is civilised

35 Primeri dobrih praks

36 Cinkarna, d.d.38 CM Celje, d.d.39 Energetika Celje, d. o. o.40 EPI Spektrum, d.o.o.42 ERICo, d.o.o.44 E-net okolje, d.o.o.45 ETI Elektroelement, d.d.46 Esotech, d.d.47 Gabriel As, d.o.o.48 Gorenje, d.d.49 Impol LLT, d.o.o.50 Helios Group

4

11

16

22

29

51 IVD, p.o.52 Krka, d.d53 Mitol, d.d. 54 Lafarge Cement, d.d.56 Pocinkovalnica, d.o.o.58 Revoz, d.d.60 Salonit Anhovo, d.d.62 Simbio, d.o.o.63 Štore Steel, d.o.o.64 Talum, d.d.66 Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o.

71 Jože Volfand Človek lahko odlaša, a čas ne Man can procrastinate, but time cannot

IPPC

3

Polojnik se s svojimi kot hodulje visokimi nogami prilagaja spreminjajoči se globini vode, kar je za sobivanje v kultivirani pokrajini,

kakršna so soline, življenjskega pomena.

The Black-winged Stilt, with its stilt-like legs, adapts to the varying depth of water, which is of vital importance for cohabitation

in a cultivated landscape such as saltpans.

IPPC

4

Dr. Jože Roth, Urad za varstvo okolja in narave, Agencija RS za okoljeJože Roth, PhD., Environment and Nature Protection Office,Environmental Agency of the Republic of Slovenia

Izvajanje Direktive IPPC v EU in Sloveniji The Implementation of the IPPC Directive in the EU and Slovenia

PovzetekEvropska Komisija se je odločila za revizijo Direktive IPPC, ki je veljala enajst let. Nova direktiva naj bi združila sedem trenutno vel-javnih direktiv o industrijskih emisijah in s tem zmanjšala upravne obremenitve, izboljšala učinkovitost zakonodaje, doseganje ciljev Te-matskih strategij Komisije, visoko stopnjo var-stva okolja in boljše zdravje ljudi. V Sloveniji in večini držav članic uveljavljanje direktive zamu-ja – predvsem pri izdajanju okoljskih dovoljenj IPPC. Glavni razlog za to je pozen prenos direk-tive v naš pravni red. Drugi razlogi so povezani s pomanjkanjem kadrov v državi ter obsežnimi in dostikrat težavnimi razmerami upravljavcev naprav. Izdajanje okoljskih dovoljenj IPPC je za-gotovo eden najzahtevnejših in najobsežnejših upravnih postopkov za varovanje okolja v naši zgodovini. Ker ima lahko izvedba tega projekta ključne vplive na razvoj in konkurenčnost slo-venskega gospodarstva, se ga je država lotila postopno in temeljito.

Ključne besede: varstvo okolja, celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja, IPPC, najboljše razpoložljive tehnike, BAT, okoljska dovoljenja

Abstract After being in force for 11 years, the European Commission decided on a revision of the IPPC Directive. The new Directive is supposed to combine the seven currently valid Directives from the field of industrial emissions, thus de-creasing the administrative burden, improving the efficiency of the legislation and attainingthe goals of the Commission’s Thematic Strate-gies: a high level of environmental protection and better public health. In Slovenia, as in most EU member states, the implementation of the Directive is delayed, especially with regard to the issuing of IPPC environmental permits. The main reason is the delayed transposition of the Directive into Slovenian law. The other reasons relate to the state’s shortage of personnel and the extensive and often difficult situation withthe installation managers. The issuing of the IPPC environmental permits is certainly one of the most demanding and extensive adminis-trative procedures in the field of environmentalprotection in the history of our country. Since the implementation of this project can substan-tially influence the development and competi-tiveness of the Slovenian economy, the state is dealing with it gradually and thoroughly.

Keywords: environmental protection, inte-grated pollution prevention and control, IPPC, best available technology, BAT, envi-ronmental permits

IPPC

5

UvodDirektiva o celovitem preprečevanju in nad-zoru onesnaževanja (CPNO ali s tujko Integra-ted Pollution Prevention and Control, s kratico IPPC) velja že enajst let. Ob njenem sprejetju je bilo čutiti precej navdušenja nad tem, da bodo celovita okoljska dovoljenja, s pogoji na pod-lagi uporabe najboljših razpoložljivih tehnik (s kratico NRT), usmerjena v odpravljanje vzrokov industrijskega onesnaževanja, predstavljala primerno orodje za doseganje okoljskih poli-tik za moderno, tehnološko napredno Evrop-sko skupnost, ki želi na tem področju postati vodilna svetovna sila. V enajstih letih izvajanja je direktiva spodbudila precejšen napredek v doseganju enotnih okoljskih standardov in tehnoloških praks po Evropi in je v praksi doka-zala realne možnosti za hkratni tehnološko-in-dustrijski razvoj, povečanje konkurenčnosti ev-ropskega gospodarstva in reševanje okoljskih problemov. Evropska Komisija (v nadaljevanju: Komisija) ugotavlja, da sta njena osnovna us-meritev in vodilo direktive – uvajanje najboljših razpoložljivih tehnik – dobra podlaga za razvoj nove generacije okoljske zakonodaje v nasled-njem desetletju.

Proces revizije direktive in pomanjkljivosti veljavne zakonodajeEvropska komisija se je ob koncu leta 2005 odzvala na pozive držav članic, Evropskega parlamenta in zainteresirane javnosti k 'boljši pravni ureditvi' (better regulation), ki bi zagotovila večjo okoljsko in stroškovno učinkovitost in se odločila za revizijo zakonodaje o industrijskih emisijah. Namen revizije je bil oceniti obseg, v katerem bi lahko povečali učinkovitost direktive, in njeno skladnost in komplementarnost z drugimi direktivami, ki urejajo industrijske emisije ter učinkovitost tržnih instrumentov v tem kontekstu. Potekala je v obliki obsežnih študij in stalnih, strukturiranih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi. Vzpostavljena sta bila tudi svetovalna skupina strokovnja-kov in internetno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi (potekalo je med 17. aprilom in 18. juni-jem 2007). Več informacij o tem procesu je na voljo na spletni strani CIRCA (CIRCA).Ob začetku revizije leta 2005 je Komisija objavila prvo poročilo o Direktivi IPPC, ki vsebuje tudi: 1. Akcijski načrt, s katerim je želela zagotoviti proaktivno spremljanje in podporo implemen-

tacije Direktive IPPC in2. Analizo možnosti, s katero je želela ugotoviti specifične probleme v zvezi z izvajanjem direk-

tive in poiskati možnosti za izboljšave.

V okviru Akcijskega načrta so se do konca leta 2007 izvajali mnogi ukrepi in študije, za (i) zago-tovitev popolnega prenosa direktive, (ii) izboljšanje spremljanja napredka pri njenem izvajanju, (iii) preverjanje skladnosti prenosa direktive v nacionalne zakonodaje, (iv) za dokončanje prve generacije referenčnih dokumentov (BREF-ov) in začetek njihove revizije, (v) za dodatna pojasnila nekaterih pravnih vprašanj direktive, prav tako pa tudi za (vi) oceno možnosti za racionalizacijo obstoječe zakonodaje o industrijskih emisijah v okviru boljše ureditve ter uporabo drugih mogočih tržnih instrumentov.

Obsežna Analiza možnosti je pokazala štiri pomanjkljivosti pri izvajanju direktive:1. Nezadostna uporaba in uveljavljanje najboljših razpoložljivih tehnik (NRT). Medtem ko so se v zadnjih desetih letih industrijske emisije sicer zmanjševale, je ostal njihov

vpliv na okolje še zmeraj velik, zato jih je treba še naprej zmanjševati. Največje industrijske naprave (obrati) še vedno prispevajo precejšen delež k celotnim emisijam ključnih zračnih onesnaževal (na primer 83 % žveplovega dioksida SO

2, 34 % dušikovih oksidov NOx, 43 %

emisij praha in 55 % emisij hlapnih organskih spojin (VOC)). Iz teh analiz je razvidno, da brez nadaljnjih zmanjšanj emisij iz obratov IPPC ne bo mogoče doseči pozitivnih učinkov na zdravje in okolje, ki naj bi jih zagotovili cilji iz Tematske strategije o onesnaževanju zraka (Air Pollu-tion Thematic Strategy). Prav tako ne bo mogoče odpraviti neenakih konkurenčnih pogojev v državah članicah.

Poleg tega so študije, ki jih je izvedla Komisija, pokazale, da je problematična kakovost že izdanih dovoljenj, še posebno v povezavi z uveljavljanjem NRT. Med dovoljenji za dejavnosti

IPPC

6

(sektorje), za katere so bili že pred nekaj leti sprejeti referenčni dokumenti z NRT, in tistimi, za katere so bili sprejeti šele nedavno, ni bilo nobene vidne razlike. Poleg tega je analiza pro-jeciranih emisij in politik držav članic iz Tematske strategije o onesnaževanju zraka pokazala, da je polna uveljavitev NRT za velike kurilne naprave predvidena šele do leta 2020.

2. Omejitve, povezane z uveljavljanjem direktive in okoljskimi izboljšavami, kar zmanjšuje varo-vanje okolja, in spodbujanje okoljskih inovacij.

3. Odvečne upravne obremenitve, ki jih povzročata kompleksnost in nekonsistentnost posameznih delov trenutno veljavnih pravnih okvirov.

4. Nezadosten obseg in nejasne zahteve trenutno veljavne direktive, ki lahko ovirajo doseganje ciljev Tematskih strategij Komisije.

Kot problem so se pokazale tudi omejitve uporabe fleksibilnejših instrumentov, kot so na primer sistemi trgovanja z emisijami NOx in SO

2.

Izboljšanje politik EU na področju industrijskih emisijPo dveletnem revizijskem procesu je Komisija 21. decembra 2007 predlagala sveženj zakonodaje za izboljšanje politik EU na področju industrijskih emisij. Sveženj je sestavljen iz naslednjih doku-mentov: (i) predloga nove Direktive o industrijskih emisijah (Predlog direktive, 2007), (ii) sporočila Komisije z naslovom ''Na poti k boljši politiki o industrijskih emisijah'' (sporočilo, 2007) ter (iii) Ocene učinka (Ocena, 2007) in Povzetka ocene učinka (Povzetek ocene, 2007). Predlog je namenjen prenovi in preoblikovanju sedmih obstoječih direktiv s področja industrijskih emisij v eno samo direktivo, ki bo razumljivejši in preglednejši pravni instrument. Komisija je na podlagi natančne Ocene učinka predlagala sveženj ukrepov za spopadanje s problematičnimi področji, o katerih meni, da bodo sčasoma pripomogli k izboljšanju stanja.V tem okviru sta predvideni dve ključni pobudi: (i) revizija zdajšnje zakonodaje o industrijskih emisi-jah s poenostavitvami, pojasnitvami in povečano učinkovitostjo ter (ii) okrepitev Akcijskega načrta Komisije o izvajanju direktive.

Revizija zakonodajeIz Ocene učinka v okviru te pobude je razvidno, da ugotovljenih problemov ni mogoče reševati brez spremembe zakonodaje. Zato se predlog Komisije osredotoča na prej omenjene štiri pomanj-kljivosti, ki so bile ugotovljene v postopku revizije. Prvič, Komisija predlaga združitev sedmih obstoječih pravnih aktov o industrijskih emisijah v enega samega, s čimer se bosta izboljšali jasnost in skladnost za države članice in za upravljavce. Zmanjšala se bodo nepotrebna upravna bremena, saj bodo različne zahteve po izdajanju dovoljenj in poročanju, ki so se ponavljale v več direktivah, zdaj poenotene v eni združeni direktivi. Drugič, nova direktiva bo izboljšala in razjasnila koncept NRT, s čimer bo izboljšana njegova enotna uporaba. Odločitve, s katerimi bi pogoji v dovoljenjih odstopali od NRT, bodo mogoče le izjemoma in bodo morale biti utemeljene in dokumentirane. Poleg tega direktiva zaostruje trenutne najnižje mejne emisijske vrednosti za velike kurilne naprave, da bi zagotovila emisijska zmanjšanja, potreb-na za doseganje ciljev Tematske strategije o onesnaževanju zraka.Tretjič, predlog uvaja minimalne zahteve za izvajanje okoljskih inšpekcij naprav, redno revizijo pogojev v izdanih dovoljenjih ter poročanje o skladnosti emisij in varstva tal. Dodane so tudi spod-bude za razvoj in promocijo okoljsko prijaznih tehnologij.Četrtič, obseg zakonodaje je razširjen, vključuje dodatne dejavnosti, kot so kurilne naprave med 20 in 50 MW, proizvodnjo vezanih plošč iz lesa in obdelavo lesa. Predlog Komisije pojasnjuje tudi obseg nekaterih dejavnosti, ki so že v veljavni direktivi, kot sta na primer predelava odpadkov in proizvodnja hrane. Čeprav ni vključeno v zakonodajni predlog, je jasno, da bo Komisija na osnovi izkušenj, pridobljenih z izvajanjem evropske trgovalne sheme z ogljikovim dioksidom, nadaljevala razvoj potencialnih pravil za trgovanje z NOx in SO

2 na področju celotne Evropske unije.

Kamnoseške mojstrovine nastajajo tudi v grobih rokah divjine, ki je na morskem obrežju še posebno ustvarjalna.

Masterpieces are hewn by the hands of wild nature, which is particularly creative on the coastline.

Komisija predlaga združitev sedmih obstoječih pravnih aktov o industrijskih emisijah v enega samega, s čimer se bosta izboljšali jas-nost in skladnost za države članice in za upravljavce.

IPPC

7

Novi Akcijski načrt 2008–2010 za izvajanje zakonodajeKer revidirana zakonodaja še nekaj let ne bo postala veljavna, bo morala Komisija zagotoviti, da bodo države članice zdajšnjo zakonodajo izvajale kar najdosledneje, pri čemer bo uporabila novi Akcijski načrt. V skladu s predlogom o prenovi in preoblikovanju vse obstoječe zakonodaje, pove-zane z industrijskimi emisijami v novo samostojno direktivo, se novi Akcijski načrt za implementa-cijo zakonodaje o industrijskih emisijah (2008–2010) ne nanaša samo na Direktivo IPPC, ampak tudi na direktive o emisijah iz velikih kurilnih napravah (LCP), od sežiganja odpadkov (WI), o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi (VOC) in treh direktiv o proizvodnji titanovega dioksida (TiO

2).

Novi Akcijski načrt ima naslednjih pet prioritet:1. zagotovitev popolnega prenosa zakonodaje o industrijskih emisijah,2. podpora državam članicam pri odpravljanju nepotrebnih upravnih obremenitev,3. podpora državam članicam pri izvajanju zakonodaje,4. izboljšanje spremljanja in preverjanja skladnosti uporabe zakonodaje o industrijskih emisi-

jah,5. izboljšanje zbiranja podatkov za pregled referenčnih dokumentov NRT in močnejše povezave

z okvirnim programom za raziskave.Komisija namerava raziskati tudi uporabo tržnih instrumentov, ki so skladni z IPPC, na primer siste-ma trgovanja z emisijami NOx in SO

2, hkrati pa bo preučila možnost razvoja pravnega instrumenta,

ki bo določal pravila na tem področju na ravni Evropske unije. Ta proces bo obsegal popolno ana-lizo možnosti, vključno z obsegom in dodelitvijo pravic do emisij. Preučili bodo tudi potencialne neposredne in posredne učinke za gospodarske sektorje, vse skupaj pa bo temeljilo na izkušnjah pri trgovanju z emisijami toplogrednih plinov.

V Oceni učinka, izvedeni med revizijo Direktive IPPC in s tem povezane zakonodaje, so ovrednoteni vplivi predlaganega svežnja ukrepov. Iz te ocene je razvidno, da so koristi predlaganih ukrepov za okolje in zdravje ljudi precejšnje. Večja uporaba NRT bi lahko na primer veliko pripomogla k za-piranju (za 30 do 70 %) obstoječe vrzeli med izhodiščem za SO

2 in NOx v letu 2020 ter cilji iz Temat-

ske strategije o onesnaževanju zraka. Že samo v sektorju velikih kurilnih naprav bi tako nastale neto koristi za okolje v višini 7–28 milijard evrov. Koristi predlogov so veliko večje od gospodarskega učinka, ki bi ga lahko dosegli brez sprememb (za faktor 3 do 14). Poleg tega pričakujejo pozitivne učinke v povezavi z drugimi tematskimi strategijami, ki jih ni mogoče kvantificirati, na primer učinki na tla, vodo in odpadke.Predlog nove direktive bo pripomogel tudi k boljši ureditvi in poenostavitvi zakonodaje. Poleg tega je pričakovati, da bo ta združitev različnih zakonodajnih aktov v eno samo direktivo zmanjšala neto upravne stroške za 105–255 milijonov evrov na leto.Ocena učinka glede večje uporabe NRT ali drugih predlaganih izboljšav ni ugotovila večjih dolgoročnih škodljivih učinkov na konkurenčnost, socialna področja ali gospodarsko rast. Iz ana-lize je razvidno, da bi enotnejša uporaba NRT pripomogla k ustvarjanju enakopravnejših pogojev in zmanjšanju izkrivljenosti konkurence v Evropski uniji v industrijskih sektorjih, ki jih ureja Direktiva IPPC. Nova direktiva bo spodbujala razvoj in uporabo inovativnih tehnologij.Z novo direktivo želi Komisija izboljšati uspešnost in učinkovitost zakonodaje z visoko stopnjo va-rovanja okolja, zmanjšanjem upravnih obremenitev in hkrati čim večjim zmanjšanjem izkrivljenosti konkurence v Evropski uniji, da se ne bi ogrozil konkurenčni položaj evropske industrije. Po eni strani želi Komisija zmanjšati fleksibilnost držav članic pri izdajanju dovoljenj, po drugi strani pa povečati transparentnost pri določanju dopustnih mejnih vrednosti in pogojev, opredeljenih v do-voljenjih, in omogočiti boljše spremljanje izvajanja direktive. Želja Komisije je tudi, da bi države članice ''prenovile'' dovoljenja vsakič, ko bi bili revidirani referenčni dokumenti – BREF – in da bi države članice vsaj enkrat letno izvajale inšpekcijske preglede obratovanja naprav IPPC. Komisija načrtuje, da bi nova direktiva zaživela in začela veljati do leta 2012.

Problem pri izvajanju direktive je tudi ta, da večina držav članic zamuja pri njenem izva-janju. Končni rok za polno skladnost vseh naprav IPPC z direktivo je bil 30. oktober 2007.

Nova direktiva bo spodbujala razvoj in upo-rabo inovativnih tehnologij.

IPPC

8

z okoljskimi dovoljenji ter varovanje interesov svojega gospodarstva na drugi strani.

Razlogi za zamudo v SlovenijiGlede načina izdajanja dovoljenj IPPC omogoča direktiva državam članicam dva osnovna pristopa oziroma kombinacijo obeh, in sicer: specifični pristop od primera do primera (t. i. case-by-case) in pristop splošno zavezujočih predpisov (t. i. general binding rules). Slovenija je po vzoru nemške zakonodaje že v preteklosti uporabljala pristop splošno zavezujočih predpisov, zato je ta pristop uporabila tudi pri izdajanju dovoljenj IPPC, kar je zahtevalo obširno prilagajanje množice obstoječih predpisov. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor v zadnjem letu (2007) spremenilo in posodobilo okoli 60 obstoječih predpisov, ki prenašajo emisijske nivoje in tehnološke ukrepe NRT iz referenčnih dokumentov (BREF) v slovenski pravni red. Ta proces se nadaljuje tudi v letu 2008 s predpisi o ravnanju z odpadki in imisijami hrupa, pričakujejo se še posodobitve predpisov o izvajanju monitoringa emisij v zrak ter drugih predpisov, ki jih je še treba posodobiti.V Sloveniji nimamo uradnega postopka, ki bi določal, da mora država ob revizijah referenčnih dokumentov opraviti revizijo ust-reznih predpisov, vendar o tem v državni up-ravi vlada neko splošno soglasje. Uvedba take-ga avtomatičnega uradnega postopka v naš pravni red je tudi priporočilo študije o uporabi splošnih zavezujočih predpisov pri izvajanju Direktive IPPC, ki jo je izvedla Komisija v letu 2007 (Assessment, 2007).Glavni razlog za zamude pri uveljavljanju direk-tive v Sloveniji je, da smo v primerjavi z drugimi državami članicami zelo pozno sprejeli v svoj pravni red predpise (2004–2007), ki urejajo to področje – postopek prilagoditve predpi-sov pa, kot smo omenili zgoraj, še ni končan. Država s temi spremembami uvaja zahteve o NRT v svoj pravni red čim bolj fleksibilno tudizato, da bi s tem industriji omogočila čim lažji prehod na strožje pogoje obratovanja.To seveda pomembno vpliva tudi na dinamiko izdajanja dovoljenj, saj te spremembe zahteva-jo takojšnje prilagoditve v upravnih postopkih: treba je na novo ugotoviti, kakšne posledice

Izkušnje z izdajanjem dovoljenj IPPCKomisija je v študijah izvajanja direktive v okviru Akcijskih načrtov ugotovila, da mnoge države članice ne izvajajo direktive skladno z njenim prvotnim namenom. V prej omenjenem postopku revizije izvajanja direktive so pregle-dali tudi omejen vzorec že izdanih dovoljenj (med katerimi ni bilo slovenskih) ter ugotovili, da odgovorni organi v dovoljenjih predpisujejo preveč fleksibilne pogoje in dopustne vredno-sti, ki niso skladne z vrednostmi, dosegljivimi z uporabo NRT, in običajno nimajo za to ustrezne argumentacije. Študije ugotavljajo, da bodo imele države članice, če ne bodo primerno uve-ljavljale NRT, velike težave pri doseganju ciljev Tematske strategije o onesnaževanju zraka.Problem pri izvajanju direktive je tudi ta, da večina držav članic zamuja pri njenem izvaja-nju. Končni rok za polno skladnost vseh naprav IPPC z direktivo je bil 30. oktober 2007. Kljub dobremu napredku v zadnjem letu je po po-datkih ob koncu leta 2007 uspelo ujeti ta rok le redkim državam članicam – poleg starih članic (Nemčije, Francije, Velike Britanije) je to uspelo še nekaterim novinkam (Madžarski, Litvi, Lat-viji, Malti, Romuniji in Slovaški). Druge države članice zmerno (imajo od 50 do 90 % izdanih dovoljenj) oziroma precej zamujajo (imajo manj kot 50 % izdanih dovoljenj). Slovenija je s svojimi okoli 30 % izdanih do-voljenj zadnja v tej drugi skupini, skupaj z Ita-lijo, Španijo, Portugalsko in Grčijo. Komisija se je pri tako slabem izvajanju direktive odločila, da bo po 30. aprilu 2008, torej šest mesecev po končnem roku za polno uveljavitev direktive, od vseh držav članic, ki pri tem zamujajo, za-htevala dodatna pojasnila. Če z njimi ne bo za-dovoljna, lahko postopek nadaljuje na sodišču tako, da sproži tako imenovani postopek za ugotavljanje kršitev pravnega reda Evropske unije (t. i. postopek infringment). Če sodišče v tem postopku razsodi, da država članica krši pravni red, lahko sodišče od države članice za-hteva čimprejšnjo izpolnitev razsodbe. Slove-nija si bo prizadevala čim prej izpolniti zahteve direktive in se tako izogniti 'črnemu scenariju' – obsodbi in plačilu kazni. Če bi prišlo do tega, bo to cena, ki jo bo država plačala za 'politično' zamudo pri uvajanju direktive na eni strani in za postopen, a kakovosten prehod v obratovanje

imajo te spremembe na zahteve v dovoljenjih in pogosto je treba stranke – upravljavce poz-vati k dodatnim dopolnitvam vlog, spreminjati že pripravljene osnutke dovoljenj in navse-zadnje zagotavljati enakopravno obravnavo strank, še posebno v istih panogah. Pomemben razlog, ki vpliva na počasni tempo obravnav, so tudi na splošno pomanjkljivo pripravljene vloge, kar je delno povezano s pogostim spreminjanjem stališč glede zahtev, ki naj bi jih upravljavci izpolnjevali in so po-sledica omenjenega spreminjanja predpisov. Delno pa gre tudi za taktiziranje upravljavcev, ki pogosto nejasno podajajo dejstva o stanju svoje naprave. Tako se dogaja, da šele v ugo-tovitvenem postopku izdaje okoljskega do-voljenja pridejo na dan dejanska dejstva o 'po-zabljenih' in 'na-novo odkritih nepomembnih' odtokih, iztokih in izpustih, kotlih, majhnih in srednjih kurilnih napravah, mlinih, silosih ipd., o katerih vsa leta njihovega obstoja država in pooblaščenec za izvajanje meritev nista vedela ničesar. Takih 'pomot' je relativno veliko, kar kaže, da sistem nadzora nad dejanskim stanjem na terenu v praksi pogosto ni deloval. Kaže pa tudi prakso in odnos do pravnega reda in izvajanj predpisov v Sloveniji, saj je na strani države in upravljavcev naprav veljalo neko prepričanje, da je probleme mogoče odlagati v prihodnost, ko ''se bodo te stvari že uredile v postopku izdajanja dovoljenj IPPC''. Agencija RS za okolje kot organ, pristojen za izdajanje teh dovoljenj in vodenje postopkov v zvezi z njimi, se je tako znašla v položaju, ko razrešuje ''zgo-dovinske'', odložene, nerešene probleme pre-teklega ohlapnega dojemanja pravne države, kar ji jemlje veliko časa in zahteva precej up-ravne spretnosti in inovativnosti. Kljub temu se je Agencija razreševanja teh zadev in ugo-tavljanja dejanskega stanja lotila temeljito, kar seveda povzroča dodatne zastoje pri postopkih izdajanja dovoljenj.Zelo moteče je tudi dejstvo, da veliko uprav-ljavcev med samim postopkom izdaje do-voljenj načrtuje razne posege in razširitve ter spreminja prvotne zahtevke, zato se pogosto pokaže potreba po združevanju postopka izdaje okoljskega dovoljenja s postopkom pri-dobivanja okoljskega soglasja, kar še dodatno otežuje postopke.

IPPC

9

Direktiva IPPC naj bi zagotovila:

1. integriran, celovit pristop pristojnih or-ganov k izdajanju dovoljenj,

2. bolj uravnoteženo poslovno okolje po Evropi,

3. usmerjanje investicij v okolju prijazne tehnologije (z uporabo najboljših razpo-ložljivih tehnik – NRT) in

4. sodelovanje med industrijskimi združenji, nevladnimi strokovnimi organizacijami in predstavniki vlad pri izmenjavi informacij o najboljših razpoložljivih tehnikah (refe-renčni dokumenti o NRT – BREF).

Zaradi vseh teh razlogov skoraj noben postopek ne teče rutinsko, ampak gre za bolj ali manj unikatne in zapletene postopke, ki jih po pravilu zakonodaja ne pokrije dobro (ali pa dvoumno in nejasno) in jih je treba na novo pravno tolmačiti in razrešiti. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je večina vlog za pridobitev dovoljenja IPPC prispela na Agencijo za okolje šele v oktobru 2006, torej ob koncu predpisanega roka. Zakon o varstvu okolja je predvidel, da je rok za izdajo dovoljenja šest mesecev od prejema popolne vloge in da morajo vsi upravljavci obstoječih naprav pridobiti dovoljenje do konca oktobra 2007. Ker gre za izredno zahtevne upravne postopke, ki v povprečju trajajo najmanj šest mesecev, je jasno, da bi za izdajo vseh dovoljenj v tako kratkem časovnem obdobju – enega leta – potrebovali ogromno uradnikov. Tako kljub poznemu prenosu in raznim težavam pri izvajanju direktive ostaja dejstvo, da država za reševanje te zagate ni pravočasno poskrbela za zadostno kadrovsko okrepitev. Zato je Agencija za okolje pri teh postopkih vključila kar največ svojih uradnikov iz drugih postopkov in nalog, do-datno pa je izkoristila tudi pomoč zunanjih okoljskih strokovnjakov, ki pa v opisanih kompleksnih postopkih lahko pomagajo samo omejeno, saj morajo na koncu upravne rešitve za kompleksne tehnične in pravne probleme poiskati državni uradniki in pravniki.

SklepOkolje ni samo eno ključnih razvojnih vprašanj za podjetja, ampak tudi za države in njihova go-spodarstva. Uvajanja in izvajanja Direktive IPPC se je naša država lotila z veliko zamudo, precej 'neintegralno', s prijemi kriznega menedžmenta: ozkimi, kratkoročnimi pravno-normativnimi in kadrovsko-organizacijskimi rešitvami. V dani situaciji bi bilo seveda najslabše začeti spreminjati si-stem ''sredi dirke''. Dejstvo pa je, da širši razmislek o izboljšanju sistema izdajanja okoljskih dovoljenj in nove rešitve – pravne in organizacijske – državno upravo in politiko nekoč v prihodnosti neizo-gibno čakajo. Dobro bi bilo, če bi si tudi Slovenija nekoč v prihodnosti omislila revizijo oziroma t. i. boljšo pravno ureditev (better regulation), s katero bi uskladili, integrirali in, upajmo, poenostavili upravne postopke izdajanja dovoljenj IPPC.

Literatura:– CIRCA, spletna stran http://circa.europa.eu/Public/irc/env/ippc_rev/library– Predlog Direktive, Predlog Direktive o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in

nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) COM(2007)844 konč.– Sporočilo, Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-

socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom ''Na poti k boljši politiki o industrijskih emisijah'' COM (2007)843 konč.

– Ocena, Delovni dokument služb Komisije, Ocena učinka, priloga predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) SEC(2007)1679 konč.

– Povzetek Ocene, Delovni dokument služb Komisije, Povzetek ocene učinka, priložene predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) SEC(2007)1682 konč.

– Assessment, Assessment of the use of general binding rules for implementation of the IPPC directive, Final report, Service contract No ENV.C.4/SER/2006/0035, 29.11.2007 (dostopno na spletnem naslovu: http://circa.europa.eu/Public/irc/env/ippc_rev/library?l=/general_binding/final_report/final_reportdoc/_EN_1.0_&a=d

Slovenija je s svojimi okoli 30 % izdanih do-voljenj zadnja v drugi skupini, skupaj z Italijo, Španijo, Portugalsko in Grčijo.

Zaradi več razlogov skoraj noben postopek ne teče rutinsko, ampak gre za bolj ali manj unikatne in zapletene postopke, ki jih po pravilu zakonodaja ne pokrije dobro (ali pa dvoumno in nejasno) in jih je treba na novo pravno tolmačiti in razrešiti.

IPPC

10

Nasad črnega bora v naročju spontane vegetacije. Peresasta bodalica se v vročih pomladnih dneh igrivo kodra.

An Austrian pine plantation surrounded by spontaneous vegetation. The Stipa eriocaulis curls up playfully on hot summer days.

IPPC

11

AbstractThe planet-wide scope of the consequences of environmental constraints are causing a mul-tilayered environmental globalisation and the continuation of current global trends poses a danger for the future of humankind and the world’s economy. The countries of the world, including Slovenia, are facing the demanding challenge of adapting their economy and the entire material exploitation of the global eco-system.

Keywords: environmental globalisation, envi-ronmental constraints, sustainable develop-ment, Slovenia.

PovzetekZaradi planetarnih razsežnosti posledic okolj-skih pritiskov se pojavlja večplastna okoljska globalizacija, nadaljevanje globalnih trendov ogroža prihodnost človeštva in svetovnega gospodarstva. Države sveta, vključno s Slo-venijo, so pred zahtevnim izzivom prilagajanja gospodarstva, celotne materialne dejavnosti zmogljivosti globalnega ekosistema.

Ključne besede: okoljska globalizacija, okoljski pritiski, trajnostno sonaravni razvoj, Slovenija.

Globalni trendi v okolju in odgovornost SlovenijeGlobal Environmental Trends and the Responsibility of Slovenia

Dr. Dušan Plut, Oddelek za geografijo,Filozofska fakulteta, Univerza v LjubljaniDušan Plut, PhD., Department of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana

Razsežnosti okoljske globalizacijeSvet je v zadnjih desetletjih dvajsetega sto-letja postal resnično globalen, saj je vse več med seboj povezanih dejavnosti človeštva prisotnih na celotnem planetu. Globalizacija označuje rast številnih medregionalnih in pla-netarnih povezav in tokov ter spremembe, ki jih povzročajo (Mihelič Pulsipher in Pulsipher, 2002.) Okoljska (ekološka) globalizacija pa pomeni skupni vpliv različnih gospodarskih, infrastrukturnih, prebivalstvenih, socialnih in drugih družbenih procesov na globalno se-stavo in delovanje (storitve) geosfere, na njeno preoblikovanje. Medsebojne povezave med človeštvom in geografskim okoljem so posta-jale vse intenzivnejše, prišlo je do njihove evo-lucije od lokalne prek regionalne do globalne razsežnosti (Plut, 2006). Globalni trendi, zlasti zmanjševanje zalog ne-obnovljivih naravnih virov, preseganje stop-nje naravnega obnavljanja pri rabi nekaterih obnovljivih naravnih virov, izginjanje naravnih habitatov, regionalno čezmerno onesnaženo okolje v številnih območjih sveta ter prvi znaki preseganja globalnih (planetarnih) samočistilnih zmogljivosti (npr. tanjšanje ozon-ske plasti, podnebne spremembe) so temeljne posledice eksponentnega naraščanja pritiskov vse večjega števila materialno zahtevnega, potrošniškega svetovnega prebivalstva na planetarni ekosistem. Naraščanje svetovnega

An Austrian pine plantation surrounded by spontaneous vegetation. The Stipa eriocaulis curls up playfully on hot summer days.

IPPC

12

prebivalstva in hkrati naraščanje porabe naravnih virov na prebivalca sta ključna vzvoda za glo-balno povečevanje okoljskih pritiskov. V državah razvoja se povečuje število prebivalcev in hkrati pospešeno narašča sicer nizka, trenutno še globalno sprejemljiva raven porabe naravnih virov na prebivalca. Gospodarsko razvite države so v obdobju stabilizacije prebivalstva, še naprej pa postopoma naraščata izredno visoka poraba naravnih virov in še zlasti poraba energije. Človeštvo se dejansko postopoma približuje zgornjim mejam nosilnosti planeta. Eden od sintezno zasnovanih kazalnikov, ki izhajajo iz širše pojmovane nosilnosti okolja, so ekološki (okoljski) od-tisi (stopinje, sledi). Izračunavanje ekološkega odtisa temelji na seštevanju površin, potrebnih za proizvodnjo hrane in vlaken, za absorpcijo odpadnih snovi, ki so posledica rabe energije in površin, namenjenih raznovrstni infrastrukturi (Vintar Mally, 2006). Strokovnjaki ocenjujejo, da z zdajšnjimi tehnologijami in povprečno ravnijo potrošnje število svetovnega prebivalstva vsaj za petino pre-sega bioproduktivnost planeta. Tako je leta 2003 povprečni ekološki odtis znašal 2,23 globalne ha, biokapaciteta planeta pa je bila 1,78. V gospodarsko razvitih državah je leta 2003 povprečni ekološki odtis bil 6,4 gha na prebivalca, v Sloveniji pa 3,4 gha na prebivalca. Povprečna poraba naravnih virov in pritiski na okolje so v najrazvitejših državah za več kot trikrat presegali planetarno biozmogljivost okolja, v primeru take ravni porabe povprečnega Zemljana bi torej potrebovali vsaj tri »nove« Zemlje. Po mnenju britanskega ekonomista Sterna (2006) globalnost podnebnih sprememb zahteva takojšen globalni odgovor, mednarodno sodelovanje vseh držav. Znanstvena dognanja kažejo povečevanje resnih, nepovrnljivih posledic pri vztrajanju na obstoječem razvojno-energetskem vzorcu, ki lahko s povratnimi loki ogrozi tudi svetovno gospodarstvo. Regionalni, državni in sve-tovni odzivi na podnebne spremembe so trenutno središčni lakmusov papir (ne)pripravljenosti človeštva na prehod v obdobje organizacije materialnega življenja v okviru nosilnosti okolja. Politika in gospodarstvo se torej spoprijemata z veliko odgovornostjo, saj je ogrožena globalna varnost, eksistenčni pogoji preživetja prihodnjih generacij. V 21. stoletju se ne morejo in ne smejo nadaljevati globalni okoljski trendi 20. stoletja. Vse države sveta, vključno s Slovenijo, se morajo re-alno spoprijeti z omejeno nosilnostjo okolja, saj ji je treba trajno prilagoditi gospodarsko in celotno materialno dejavnost. Gospodarski sistem je samo sestavina planetarnega ekosistema, torej mora svetovno gospodarstvo svoje delovanje prilagoditi zmogljivosti, nosilnosti okolja.

Slovenija, okoljska globalizacija in njena planetarna odgovornostSlovenija je kot delček svetovnega ekosistema pod trajnim vplivom posledic posegov človeštva v naravno okolje. Okoljska globalizacija je tudi za Slovenijo v ospredje postavila načelo planetarne in medgeneracijske okoljske odgovornosti, torej trajno globalno sprejemljivost obsega porabe naravnih virov in obremenjevanja na prebivalca. Slovenijo označuje stabilizacija prebivalstva in prebivalstvenih pritiskov na okolje, a na prebivalca čezmerna poraba naravnih virov in ustvarjanje različnih oblik obremenjevanja okolja in prostora. Glede na velikost ozemlja in število prebival-cev prispeva relativno velik, planetarno nadpovprečen delež. Zaradi velike odvisnosti od uvožene surovinske in energetske podlage, globalnega onesnaževanja in podnebnih sprememb mora postati aktivnejši soudeleženec svetovnih okoljskih, razvojnih in drugih procesov. Članstvo v okoljsko ozaveščeni EZ prinaša Sloveniji potrebo in obvezo sistematičnega vključevanja okoljskih načel v gospodarstvo (npr. z IPPC) in način organizacije vsakdanjega življenja. Tudi ozemeljsko in prebivalstveno majhna Slovenija kot organski del planetarnega ekosistema in svetovne skupnosti je pred večplastno, zelo težavno nalogo. Kot gospodarsko razvitejša država sveta (okoli 30. mes-ta), ki na prebivalca potroši prevelike količine naravnih virov in zato proizvaja globalno čezmerne količine emisij, odpadne vode in odpadkov, je prihodnjim generacijam moralno dolžna zagotoviti možnost preživetja in napredka. Kljub določenim pozitivnim premikom pri zmanjševanju nekaterih pritiskov na okolje in izboljšanju kakovosti nekaterih sestavin okolja (npr. zraka) so z vidika planetarnih pritiskov na okolje na prebi-valca podatki za Slovenijo neugodni in z vidika koncepta planetarne pravičnosti in ocene nosilnosti

Povprečna poraba naravnih virov in pritiski na okolje so v najrazvitejših državah za več kot trikrat presegali planetarno biozmo-gljivost okolja, v primeru take ravni porabe povprečnega Zemljana bi torej potrebovali vsaj tri »nove« Zemlje.

IPPC

13

planeta bistveno previsoki. V letu 2050 bi bili namreč planetarni pritiski svetovnega prebi-valstva ob ravni pritiskov na okolje prebivalca Slovenije leta 1997 za 2,5–4-krat večji. Poraba naravnih virov in obremenjevanje okolja na prebivalca Slovenije je torej za okoli 3-krat nad trajno sprejemljivo ravnijo za celoten planet, ki bi omogočala ohranjanje pogojev za zdravo in varno življenje naslednjih generacij. V Sloveniji je bil povprečni ekološki odtis na prebivalca okoli 2-krat nad planetarno zmogljivostjo oko-lja. Torej bi bilo treba ključne okoljske pritiske (bivanja in dela) na okolje bistveno zmanjšati. V Sloveniji je poraba energije na enoto ust-varjenega dohodka 2-krat nad povprečjem EZ, tudi emisije toplogrednih plinov na pre-bivalca Slovenije so dvakrat nad svetovnim povprečjem in le nekoliko pod povprečjem EU. Razen zmanjševanja emisij toplogrednih plinov pa je nemudoma treba začeti z ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v vseh sektorjih, vključno z gospodarskim.Čeprav je Slovenija po osamosvojitvi nekatere okoljske pritiske zmanjšala, je trenutno še zelo daleč od uresničitve Kjotskega cilja o 8-odstot-nem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2012 glede na izhodiščno leto 1986. Po-datki Agencije za okolje namreč opozarjajo, da se v obdobju 1986–2004 izpusti toplogrednih plinov niso zmanjšali, predvsem po letu 1999 so se celo precej povečali (Kazalci okolja 2005). V obdobju 1986–2004 so se prometne emisije podvojile, zlasti zaradi skokovitega naraščanja emisij osebnih vozil. Torej za stanje okolja ni odgovorna le država, k okoljskim pritiskom prispeva več ali manj vsak od nas, stanje okolja je torej tudi naše osebno ogledalo. Upajmo, da bo prenovljeni Operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov v praksi le učinkovitejši, umestno pa bi bilo upoštevati tudi konkretne predloge Plana B za Slovenijo (2007), katerega prvo zasnovo so skrbno pri-pravile nevladne okoljske organizacije. Njihovo ključno priporočilo, razen nujnosti prilagajanja na podnebne spremembe, je, da se poraba energije čim prej stabilizira, okoljsko primerna raba regionalnih mozaikov obnovljivih virov energije pa nameni izključno nadomeščanju rabe fosilnih goriv, ne pa kritju vedno novih potreb po energiji. Pričakujemo, da bo Slovenija

dejavno sovplivala na dosledno udejanjanje ambicioznega podnebno-energetskega načr-ta EU in sprejem operativnega globalnega dogovora o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Pregled trendov stanja biotske in pokrajinske raznovrstnosti Slovenije kaže, da je prisotno zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Naravo ogrožajo naravne ujme (potresi, podori, pla-zovi, poplave, viharji, požari zaradi udara strele, biološke invazije in epidemije) in posegi človeka (onesnaževanje okolja, požar, vojno opustošenje, uničevanje naravnega vegetacij-skega pokrova, iztrebljanje vrst, spremembe rabe zemljišča, kultiviranje divjine, vnos tujih vrst). Poenostavljanje pokrajine zaradi izginjanja naravnih struktur in kulturnih elementov v pokrajini zmanjšuje pokrajinsko pestrost. Procesi pozidave zemljišč (širjenje naselij, pro-metnic itd.), zaraščanja kmetijskih zemljišč in mozaične kulturne pokrajine, povečanje rabe zemljišč in naravnih virov za potrebe turizma in rekreacije bistveno zmanjšujejo pokrajinsko in s tem tudi biotsko pestrost slovenskih pokra-jin. Število ogroženih vrst v zadnjih desetletjih raste, ogroženo je okoli 10 % vseh praprotnic in semenk ter 56 % vretenčarjev (sesalci, ptiči, plazilci, dvoživke, ribe) (Strategija ohranjanja biotske …, 2002).

Trajnostno sonaravni model gospodar-skega razvoja – primeren za planet in SlovenijoTrajnostno sonaravni razvoj naj bi prihodnjim generacijam zapuščal enako ali po možnosti povečano zalogo okoljskega (naravnega), gospodarskega (fizičnega) in človeškega ter družbenega kapitala. Startna točka dobrega upravljanja z okoljem je torej prepoznavanje stroškov poškodb okolja in koristi dobrega u-pravljanja okolja in njegovega uvajanja v pro-ces odločanja (Markandya in drugi, 2002). Trg naj zagotovi učinkovito alokacijo, družbene institucije pa sonaravno rabo okoljskih virov in pravičnejšo (regionalno, socialno) porazde-litev blagostanja. Brown (2006) opozarja, da je sonaravni napredek odvisen od trajnega prenavljanja svetovne ekonomije, prehoda od rabe fosilnih goriv, prevlade rabe avtomobila

V Sloveniji je bil povprečni ekološki odtis na prebivalca okoli 2-krat nad planetarno zmo-gljivostjo okolja.

Alpski svizec si kljub kratki visokogor-ski pomladi vzame čas za razmislek.

The Alpine marmot takes some time off for reflection, in spite of the short springtime at high altitudes.

IPPC

14

Literatura:Brown L., 2006, Plan B 2.0 Rescuing a Planet Under Stress and a Civilisation in Trouble, Earth Policy Institute, New York.Kazalci okolja 2005, 2006, Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana. Markandya, A., Harou, P., Bellu, L., Cistulli, V. 2002, Environmental Economics for Sustainable Growth, Cheltenham.Mihelič Pulsipher L., Pulsipher A., 2002, World Regional Geography, Freeman, New York.Plan B za Slovenijo – pobuda za trajnostni razvoj (povzetek), 2007, Umanotera, Ljubljana. Plut D., 2006, Mesta in sonaravni razvoj, Razprave FF, Ljubljana. Stern N., 2006, The Economisc of Climate Change, British Govenment, London.Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, 2002, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana. Vintar Mally, K., 2006. Okoljevarstvena in socialnoekonomska protislovja držav v razvoju (doktorska disertacija), Oddelek za geografijo,Filozofska fakulteta, Ljubljana.

k obnovljivim virom, raznovrstnemu promet-nemu sistemu, reciklaži, najbolj pičel vir pa je – čas. Narava tiktaka. Ali se bomo pravočasno odzvali na vse pogostejša in »groba« opozorila narave? Globalnost in intenzivnost okoljskih problemov, soodvisnost razvoja in nosilnosti okolja zahteva takojšnje, lokalne in globalne odgovore, ki ne morejo biti preslikava pretek-lih. Geografski prostor je dobil novo, okoljsko, bolje – ekosistemsko dimenzijo – katere tudi gospodarstvo ne sme spregledati. Tako kot trajnostni sonaravni razvoj trajno ni mogoč brez okoljskih/ekoloških omejitev in drugačne razdelitve bogastva, tako traj-no tudi ni mogoč zdajšnji način globalizacije s poglabljanjem socialnoekonomskih razlik in večjimi okoljskimi pritiski. Potreben je premik od pretežno antropocentričnega, ekonomističnega pojmovanja pomena geografskega okolja, ki ni (več) samo arena gospodarstva in bivalno okolje človeka, ima tudi ekosistemski, varovalni pomen, njegova kakovost in delovanje je pomembno za trajno ohranjanje eksistenčnih pogojev za človeško in tudi za druge vrste. Dokazana velika trdoživost in prilagodljivost sodobnega kapitalizma (neoliberalne pa tudi keynesijanske inačice) se je torej znašla na globalnem in lokalnem okoljskem polju, pred novim, zelo zahtevnim sonaravnim izzivom. V obdobju 2010–2020 bo morala okoljsko odgovornejša Slovenija pričakovani gospo-darski napredek in dvig blagostanja doseči ob hkratnemu zmanjšanju socialnih in regionalnih razlik, učinkovitejši rabi naravnega (okoljskega)

kapitala, ohranjanju narave in dvigu kakovo-sti bivalnega okolja. Temeljna polja reševanja problemov okolja bodo: – gospodarno ravnanje z odpadki, – izboljšanje kakovosti vodnih virov, – obvladovanje prometnih in suburbaniza-

cijskih okoljskih pritiskov,– zmanjšanje pritiskov intenzivnega kmetij-

stva v prodnih ravninah s talno vodo,– zmanjšanje čezmerne emisije toplogred-

nih plinov najmanj za 20 % do leta 2020, – zmanjševanje porabe naravnih virov (in

energije) na prebivalca,– ohranjanje biotske ter pokrajinske razno-

likosti ter povečanje zavarovanih območij na 20–30 % do leta 2020.

Zaradi geografske raznovrstnosti in gozdnatosti ima ozemlje Slovenije še vedno nadpovprečno intenzivne in raznovrstne ekosistemske storitve ter biotsko raznovrstnost. Slovenija ima večji precejšen potencial obnovljivih naravnih virov (zlasti vodni viri, biomasa, tudi sončna in geo-termalna energija), veliko zmogljivost gozdnih in delno kmetijskih ekosistemov glede opravlja-nja ekoloških storitev, še vedno dokaj ugodno razmerje med pozidanimi, kmetijskimi in gozd-nimi zemljišči ter splošno stabilizacijo števila in s tem gostote prebivalcev. Ob predpostavki skladnejšega regionalnega in prostorskega raz-voja ter stabilizacije porabe surovin in energije kljub perečimi okoljskimi problemi in globalno relativno gosti poselitvi še vedno lahko gospo-darstvo in bivanje organizira razvojno in varo-valno optimalno, globalno in lokalno okoljsko sprejemljivo.

Najbolj pičel vir je čas. Narava tiktaka.

IPPC

15

Deževnično močvirje, ki se napaja s podnebno vodo, obdaja s šotnim mahom in šašjem poraslo obrežje.Rainwater marshlands supplied with precipitation are surrounded by banks covered with peat moss and sedge.

IPPC

16

PovzetekZ 31. oktobrom 2007 se je iztekel rok, do ka-terega bi morale obstoječe naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega ob-sega, pridobiti okoljsko dovoljenje. Zahteva za pridobitev okoljskega dovoljenja izhaja iz Direktive IPPC, ki je bila sprejeta 1996; v Sloveniji so se aktivnosti za prilagoditev zah-tevam direktive in pridobitev okoljskega do-voljenja začele leta 1999, še pred vstopom v EU. Okrepile so se po letu 2004, ko je bil spre-jet zakon o varstvu okolja, ki je podal pravne podlage za uveljavitev zahtev, ki jih narekuje Direktiva IPPC. V tem času so morala podjetja uvesti tehnološke spremembe, se uskladiti z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT) in pripraviti zelo obsežno dokumentacijo, s kate-ro izkazujejo skladnost z okoljskimi zahtevami. Projekt IPPC je zelo zahteven za podjetja in državne organe in se z izdajo okoljskega do-voljenja ne bo končal. Gre za proces, ki zahteva stalno izboljševanje tehnoloških postopkov, ki mu lahko sledi izdaja spremenjenih ali novih dovoljenj; dodatna, nova zahteva za zavezance IPPC je tudi okoljska odgovornost, odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode, ki bo predmet razprav in implementacije v pri-hodnjih letih.

Ključne besede: okoljska dovoljenja, BAT, IPPC, okoljska odgovornost.

Pridobivanje okoljskih dovoljenj v gospodarstvuCompanies Wonder about the Measures of the Inspection Services

Janja Leban, Gospodarska zbornica SlovenijeJanja Leban, Chamber of Commerce and Industry of Slovenia

Abstract31 October 2007 was the deadline for installa-tions that could cause large-scale environmen-tal pollutions to obtain a special permit. The requirement for such an environmental per-mit originated in the IPPC Directive adopted in 1996. In Slovenia, activities aimed at adapt-ing to the requirements of the Directive and obtaining the environmental permit began in 1999, even before EU accession. These activi-ties additionally strengthened after 2004 when the Environment Protection Act was adopted, setting the legal basis for the implementation of the requirements stipulated by the IPPC Di-rective. During this time, companies had to im-plement technological changes, align with best available techniques (BAT) and prepare exten-sive documents attesting to their compliance with the environmental specifications. TheIPPC project is a demanding one, both for the companies and the state authorities, and it will not come to an end with the issuing of the IPPC permit. It is a process requiring constant im-provement of technological procedures, which can be followed by the issuing modified or newpermits. An additional demand for companies liable to the IPPC is environmental liability, the responsibility for the prevention and remedy-ing of environmental damage, which will be the subject of discussions and implementation in the future.

Keywords: environmental permits, BAT, IPPC, environmental liability.

IPPC

17

Pomen direktive za gospodarstvoDirektiva IPPC je za industrijski sektor ena od ključnih direktiv EU na področju okolja. Nanaša se na večje potencialne vire industrijskega onesnaževanja. Zahteva celovit pristop, preprečevanje prenosa onesnaževanja iz enega medija v drugega in doseganje visoke stopnje varstva okolja kot celote z uvajanjem najboljših razpoložljivih tehnik oziroma koncepta BAT. Uvaja celovita časovno omejena okoljska dovoljenja, ki so pogoj za opravljanje dejavnosti.

Za industrijo so zelo pomembna, saj brez teh dovoljenj podjetja ne bodo mogla opravljati svoje dejavnosti. Pri izdaji dovoljenj je treba upoštevati vplive na zrak, vodo, tla, nastajanje odpadkov, rabo surovin, energetsko učinkovitost, hrup, preprečevanje nesreč, tveganja itd. Gre za krovno di-rektivo, ki zahteva celovito obvladovanje okolja v podjetjih, stalno spremljanje vplivov na okolje in nenehno izboljševanje. Njeno izvajanje dejansko pomeni upoštevanje in izvajanje drugih direktiv EU o okolju (zrak, voda, odpadki, hrup, nevarne snovi …).

S takimi informacijami smo že leta 1999 opozarjali podjetja na nujnost prilagoditve zahtevam BAT; v praksi pa se to uresničuje letos, devet let pozneje, z izdajo ali zavrnitvijo okoljskega dovoljenja; slednji, zavrnitvi dovoljenja, sledi zahteva po prenehanju obratovanja naprave. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko bo takih primerov!

Koliko je sploh zavezancev IPPC in kako pomembni so za slovensko gospodarstvo? Podatki o številu zavezancev so se spreminjali, od začetnih ocen malo čez 100 podjetij, pozneje okoli 200 podjetij, do zadnjih podatkov, ko naj bi šlo za 166 podjetij. Gre za zelo pomembne dejavnosti, od energetike, kemijske industrije, proizvodnje papirja, proizvodnje kovin, kovinskih izdelkov in nekovin do kmetijstva in proizvodnje živil in tudi odlaganja odpadkov. Številčno gledano podjetij ni prav veliko, zelo pomembna pa so, če se vrednotijo z vidika števila zaposlenih in prihodkov, ki jih ustvarijo.

Ko govorimo o Direktivi IPPC in večjih virih onesnaževanja, marsikdo pomisli, da gre samo za velika podjetja. Vendar ni tako. Med IPPC zavezanci so tudi srednja, mala in mikropodjetja. Med 166 za-vezanci je 30 srednjih, 23 malih in 15 mikropodjetij. Ni pomembna velikost podjetja, odločujoči sta dejavnost oziroma aktivnost, ki jo opravljajo, in zmogljivost naprav.

In kako je s kadri? Prilagajanje IPPC je zahteven proces; zahteva multidisciplinaren in timski pristop, sodelovanje številnih strokovnjakov, poleg oseb, odgovornih za področje okolja, še strokovnjake za energetiko, razvoj in finance oziroma investicije. V mnogih podjetjih je bil to precejšen problem.

IPPC

18

Pogled v preteklostPriprave na implementacijo direktive so se začele pred devetimi leti, ko se je pristopilo k pogajalske-mu procesu za vstop v EU. Sledilo je obdobje seznanjanja podjetij z zahtevami, uvajanja tehnoloških sprememb, priprave dokumentacije. Gre za izjemno zahteven, večleten proces; priprave na prido-bitev dovoljenj lahko razdelimo na več obdobij; na čas priprav na vstop v EU, priprav in sprejema ustrezne zakonodaje, priprave dokumentacije in pridobitve dovoljenja. Sočasno, v celotnem ob-dobju, so podjetja izvajala tehnološke spremembe, ki se izkazujejo zlasti z vlaganji v zmanjševanje emisij v zrak, vode, ravnanje z odpadki in povečanje energetske učinkovitosti. Številna podjetja so v tem obdobju spoznala tudi prednosti sistematičnega pristopa k obvladovanju okolja, s sistemi ravnanja z okoljem so obvladovala okolje in z njim povezane stroške.

Priprave na pogajanja za vstop v EU v letih 1999–2004Direktiva IPPC je bila do srede 1999 v industriji bolj malo znana. V času priprav na pogajanja z EU leta 1999 se je v aktivnosti za pripravo podjetij na izvajanje direktive vključila tudi Gospodarska zbornica Slovenije. V sodelovanju s panožnimi združenji in Ministrstvom za okolje in prostor je organizirala več delavnic, na katerih je predstavnike podjetij seznanjala z obveznostmi iz direktive. Izvedla je anketo v podjetjih, organizirala razgovore z njimi, zbirala informacije o možnostih uve-ljavitve zahtev direktive, zato da bi ugotovila število zavezancev in ocenila sposobnost prilagoditve obstoječih podjetij zahtevam direktive do konca oktobra 2007. Sodelovala je tudi pri pripravi poga-jalskih izhodišč.

Po dotedanjih ocenah je bilo v Sloveniji 108 zavezancev IPPC; 93 podjetij (86%) naj bi uskladilo delovanje z zahtevami direktive do konca oktobra 2007, 15 (14%) podjetij pa v obdobju 2007–2011. Zaradi zahtevnosti problematike, predvsem pa materialnih možnosti, je Slovenija za nekate-re naprave podala zahtevo za prehodno obdobje štirih let glede na zahtevo direktive, kar pomeni, da bi bila direktiva v celoti uveljavljena najpozneje do konca oktobra 2011.

V sodelovanju s strokovnim odborom za okoljsko problematiko pri združenju celulozne in papirne industrije je bila opravljena prva podrobnejša raziskava o stanju v panogi v primerjavi s sloven-sko zakonodajo in zahtevami BAT. Oblikovane so bile tudi druge strokovne skupine, s katerimi je zbornica želela spodbuditi povezovanje podjetij in njihovo pravočasno pripravo na uresničevanje zahtev direktive.

Sprejem zakona o varstvu okolja in uredbe IPPC v letih 2003–2004Zbornica se je aktivno vključila v obravnavo predloga novega zakona o varstvu okolja, katerega bistvena novost je bila okoljsko dovoljenje, ki bi ga morali pridobiti upravljavci naprav, v katerih se izvaja dejavnost, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega (naprave IPPC), upravljavci naprav oziroma dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak, vode ali tla, za katere so predpisane mejne vrednosti in dejavnosti ravnanja z odpadki ter upravljavci obratov, v katerih so prisotne nevarne snovi ali pa bi te v primeru večje nesreče lahko nastale (naprave Seveso). Zakon o varstvu okolja je zavezo za pridobitev dovoljenj razširil še na naprave, ki ne spadajo med naprave IPPC. Zbornica si je že v pripravljalni fazi zakona prizadevala za uveljavitev pripomb iz gospodarstva. Z uskladitvijo pripomb je pripomogla k jasnosti določb, kar naj bi olajšalo izvajanje zakona v praksi.

Na podlagi Zakona o varstvu okolja (2004) je bila nekaj mesecev pozneje sprejeta tudi uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uredba IPPC, 2004).

V tem času so med Ministrstvom za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje in podjetji potekali razgovori, na osnovi katerih so podjetja pripravljala programe prilagoditve zahtevam IPPC.

Na jesen pordeli ruj oblazinja predrto kraško skalovje in mehča njegovo robatost.

The common smoke tree, which turns all red in the autumn, seems like a soft cushion upon the hard rocks of Karst, softening its coarse character.

IPPC

19

Slovenska industrija se je vključevala v izme-njavo informacij za oblikovanje vsebine doku-mentov BREF, na primer o površinski obdelavi kovin in kemijski industriji (anorganske kemika-lije); neposredno je sodelovala tudi v nekaterih tehničnih delovnih skupinah za pripravo doku-mentov BREF (živilskopredelovalna industrija).

V sodelovanju s podjetji je zbornica zaznala tudi nekatere probleme in odprta vprašanja, pove-zana zlasti z zakonodajo. Podala je pobude za njeno spremembo (na primer glede proizvod-nje papirja). Rešitve, ki jih je predlagala, so se nato uveljavile tudi pri drugih panožnih pred-pisih.

Podjetja so se zelo pozitivno odzivala na vse ak-tivnosti, ki jih je organizirala zbornica; 31. okto-bra 2006 pa je bil rok, do katerega so morali upravljavci obstoječih naprav oddati vloge za pridobitev dovoljenj.

Sledilo je obdobje sprememb predpisov, ki so vplivali tudi na naprave IPPC; jesen 2006 in leto 2007 so zaznamovale številne spremembe predpisov, zlasti glede emisij v zrak, vode in ravnanja z odpadki.

V razprave o osnutkih predpisov so se vklju-čevali tudi predstavniki gospodarstva. Aktivno so sodelovali na srečanjih, ki jih je organizirala zbornica in s tem omogočila izmenjavo mnenj, prepoznavanje morebitnih problemov v go-spodarstvu in oblikovanje stališč oziroma pobud za spremembo predlaganih rešitev. Gre za več kot 60 predpisov, med katerimi bi iz-postavili zlasti predpise o:• emisijah snovi pri odvajanju odpadnih

voda iz posameznih naprav oziroma de-javnosti (proizvodnje papirja, kartona in lepenke, proizvodnje kovinskih izdelkov, livarn barvnih kovin, naprav za proizvod-njo železa in jekla, barvnih kovin, stekla in steklenih izdelkov, iz posameznih de-javnosti živilske industrije, kemijske indu-strije, komunalnih čistilnih naprav …),

• emisijah snovi v zrak iz posameznih naprav oziroma dejavnosti (livarn sive litine, zlitin z železom in jekla, naprav za vroče po-cinkanje, malih in srednjih kurilnih naprav,

Priprava prijav in vlog za pridobitev dovoljenj, sodelovanje pri obravnavi novih predpisov v letih 2005–2007Zakon o varstvu okolja in Uredba IPPC sta določila zahteve glede vsebine vloge, ki jo je bilo treba predložiti za pridobitev dovoljenja. Iz njih je bilo razvidno, da bosta priprava vloge in celoten upravni postopek zelo zahtevna. Da bi postopek priprave potrebne dokumentacije in izdaje dovoljenj potekal čim bolj nemoteno, sta marca 2005 Ministrstvo za okolje in prostor in GZS sklenila dogovor o izvajanju aktivnosti za izdajo okoljskih dovoljenj upravljavcem obstoječih naprav, v okviru katerega je bila predvidena postopnost priprave in vlaganja vlog. Z dogovorom se je zbornica zavezala, da bo svojim članom ponudila strokovno pomoč, z ministrstvom pa naj bi skrbela za redno iz-menjavo informacij in razreševanje odprtih vprašanj, zlasti v povezavi z razlago referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih teh-nikah (BREF) in s potekom izdaje dovoljenj. Dogovor je veljal do konca leta 2007; predvi-dene so bile strokovne delavnice, predstavitve dobrih praks, medsebojna izmenjava informa-cij ...

V tem času je zbornica pripravila številne de-lavnice kot pomoč podjetjem za pripravo pri-jav, ki so jo morali zavezanci oddati aprila 2005, tematske delavnice na temo priprave gnojil-nih načrtov, vodovarstvenih pasov, energetske učinkovitosti, problematike hladilnih sistemov in sistemov ravnanja z okoljem. Temu so sledila še panožna srečanja za pripravo vloge za pri-dobitev dovoljenj, v okviru katerih so se pod-jetja povezovala in izmenjavala mnenja, znanja in izkušnje. V okviru teh povezovanj so se v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in Mini-strstvom za okolje in prostor razreševala tudi odprta vprašanja.

Zbornica je organizirala tudi več posvetov na temo dovoljenj, upravnih postopkov in zah-tev EU, energetske učinkovitosti, hladilnih sistemov, ekonomike in okoljskih dovoljenj v določenih panogah (na primer v kmetijstvu); na nekaterih od teh posvetov so sodelovali tudi tuji strokovnjaki in predstavili izkušnje drugih članic EU (Velike Britanije, Nemčije, Belgije).

Zahtevnejši kot v drugih državah članicah so se izkazali tudi predpisi s področja monitorin-ga emisij, zlasti emisij v zrak. Ob tem se lahko vprašamo, zakaj sprejemati strožje predpise od tistih, ki jih imajo druge članice EU, tudi tiste, ki imajo že dolgo okoljsko tradicijo.

IPPC

20

Zahtevnejši kot v drugih državah članicah so se izkazali tudi predpisi s področja monitorin-ga emisij, zlasti emisij v zrak. Ob tem se lahko vprašamo, zakaj sprejemati strožje predpise od tistih, ki jih imajo druge članice EU, tudi tiste, ki imajo že dolgo okoljsko tradicijo.

V zadnjem času je bilo izpostavljeno vprašanje podjetij, ki so zamudila rok za vložitev vlog, so jih pa predložila pred rokom za pridobitev dovoljenja. Takih primerov zakon ni predvidel in jih tudi ni uredil. Kot problematično se je iz-kazalo tudi tolmačenje zakona v primerih, ko je podjetje vlogo pravočasno oddalo, okoljskega dovoljenja pa še ni prejelo. Kako bodo ukrepale inšpekcijske službe?

Ob tem se je pojavilo še vprašanje okoljskih dovoljenj za obrate – lokacije – ki zaradi skladiščenja, uporabe in nastajanja nevarnih snovi in kemikalij predstavljajo vir manjšega ali večjega tveganja za okolje. Tudi zanje je bil določen rok 31. oktobra 2007, ko bi morala pridobiti okoljsko dovoljenje; vendar izdaja dovoljenj tudi na tem področju zamuja. Za-konodaja tega problema ni uredila; podjetja se sprašujejo, kako bodo ukrepali inšpekcijski or-gani, če podjetje dovoljenje še ni pridobilo, še zlasti kadar gre za obrate, ki ne spadajo hkrati med naprave IPPC.

Dosedanje izkušnje kažejo, da so okoljska do-voljenja izjemno zahteven projekt za podjetja in državno upravo. Pridobitev dovoljenja IPPC zahteva vlaganja v posodobitev naprav, uva-janje najboljših razpoložljivih tehnik in pripra-vo izjemno zahtevne dokumentacije. Zaradi spreminjajoče se zakonodaje se je bilo treba tem zahtevam sproti prilagajati z vidika emisij-skih vrednosti in dokumentacije. Na podlagi vloge, preverjanja dokumentacije, morebitnih dopolnitev in ugotavljanja dejanskega stanja Agencija RS za okolje odloči o izdaji ali zavr-

nitvi dovoljenja. Podjetja nestrpno pričakujejo odločitev agencije in izdajo dovoljenj.

Pogled v prihodnostČeprav je bil 31. oktober 2007 izjemno pomem-ben mejnik, se s tem rokom aktivnosti nikakor niso končale; nadaljujejo se v skladu s stalnim spremljanjem in prilagajanjem BAT in tudi dru-gim zahtevam zakonodaje. Že letos, do konca leta 2008, so napovedane nove obveznosti, ki jih je v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka opredelila uredba o emisiji snovi v zrak iz ne-premičnih virov onesnaževanja, ki je bila spre-jeta lani. Napovedane so tudi spremembe Di-rektive IPPC, ki nakazujejo, da se bodo zaostrile mejne emisijske vrednosti, zlasti za emisije dušikovih oksidov, združile se bodo zahteve Di-rektive IPPC, direktive o hlapnih organskih sno-veh (Direktiva VOC), direktive o velikih kurilnih napravah, sežigalnicah odpadkov in proizvod-nji TiO

2, znižali se bodo pragovi, ki opredelju-

jejo, kdaj spada naprava med naprave IPPC, in razširil obseg naprav, ki bodo spadale pod direktivo, poteka pa že revizija dokumentov BREF.

Nove obveznosti se napovedujejo tudi v zvezi z okoljsko odgovornostjo, ki jo je opredelila Direktiva 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode in na tej podlagi predlog sprememb zakona o varstvu okolja, ki je v postopku spre-jemanja. Med dejavnosti, ki so odgovorne za preprečevanje neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode in za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode, spadajo tudi naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega.

Vsem tem vsebinam se bomo morali posvečati v prihodnje … kolesje se vrti naprej, zgodba IPPC se nadaljuje.

naprav za proizvodnjo aluminija, naprav za pridobivanje svinca in zlitin iz sekun-darnih surovin, naprav za pripravo asfalt-nih zmesi, naprav za proizvodnjo cemen-ta, keramike in opečnih izdelkov, livarn aluminija in magnezija, hlapnih organskih spojin v zrak zaradi uporabe organskih topil…),

• odlaganju odpadkov na odlagališčih, ravnanju s posameznimi vrstami od-padkov (odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo …).

V okviru strokovnih razprav je bila na primer izpostavljena problematika določenih para-metrov, mejnih emisijskih vrednosti, rokov za uskladitev s predpisanimi vrednostmi, prob-lematika izgradnje čistilnih naprav oziroma priključitve na javno kanalizacijo, problematika obsega monitoringa emisij v vode in zrak ter vrednotenja emisij.

Dovoljenja se postopoma izdajajo, v roku do 31. oktobra 2007 je bilo obravnavanih nekaj čez 40 vlog. Ker izdaja dovoljenj zamuja, se po-rajajo tudi nekatera odprta vprašanja.

Odprta vprašanjaNovi predpisi so zahtevali prilagajanje spre-menjenim zahtevam, v nekaterih primerih ta-koj, brez prehodnih rokov; slednje se je pozne-je izkazalo kot izjemno pomembno. Nekatera podjetja, ki so bila ob oddaji vloge skladna s predpisanimi mejnimi emisijskimi vrednostmi, so zaradi poznejših sprememb predpisov in za-ostrenih zahtev vrednosti presegala; da bi lahko pridobila dovoljenje, bi se morala nemudoma prilagoditi spremenjenim zahtevam. V nekate-rih primerih je bila neskladnost z novimi zah-tevami že razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja. Vprašanje je le, koliko bo še takih primerov!

Zakaj sprejemati strožje predpise od tistih, ki jih imajo druge članice EU, tudi tiste, ki imajo že dolgo okoljsko tradicijo?

Podjetja se sprašujejo, kako bodo ukrepali inšpekcijski organi, če podjetje dovoljenje še ni pridobilo, še zlasti kadar gre za obrate, ki ne spadajo hkrati med naprave IPPC.

IPPC

21

Kojniške perunike s kamnitih travnikov so dvojčice sibirskih perunik z močvirnatih travnikov.

The endemic Kojniška Iris (Iris sibirica ssp. erirrhiza), which grows on meadows in rocky soil, is the sister of

the Siberian Iris growing on marshy grasslands.

IPPC

22

PovzetekNobenega dvoma ni, da je zakonodaja o celo-vitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja (IPPC) temeljito prevetrila področje varstva okolja, postavila zelo jasne cilje in nakazala poti k celoviti ureditvi varstva okolja v celotni EU. Obveze za industrijski sektor, ki izhajajo iz te zakonodaje, so zahtevale strokoven, celovit in dobro koordiniran proces okoljskih sprememb v industrijskem sektorju in državni upravi. Pod-jetja, ki se niso pravočasno in z vso odgovorno-stjo pripravila na implementacijo te zakonoda-je, ne bodo mogla zadostiti vsem zahtevam čez noč, predvsem pa bo implementacija finančno otežila njihovo poslovanje v kratkem časovnem obdobju. Zaradi zahtevnosti implementacije omenjene zakonodaje smo se v Gorenju lo-tili tega vprašanja projektno, z lastnim zna-njem, predvsem pa v razumnem desetletnem časovnem obdobju.

Ključne besede: varstvo okolja, okoljska za-konodaja, najboljše razpoložljive tehnike, EMAS.

AbstractIt is beyond doubt that the legislation in the field of integrated pollution prevention andcontrol (IPPC) has thoroughly changed the fieldof environmental protection and has set clear goals and indicated the path to a comprehen-sive regulation of environmental protection in the whole of the EU. The requirements for the industrial sector arising from this legislation demand a comprehensive, professional and well-coordinated process of environmental changes in both the industrial sector and the state administration. Companies that have not prepared for the implementation of this legis-lation in due time and with due responsibility will not be able to meet all the requirements overnight and, in a very short time, the imple-mentation will cause a financial burden to theiroperation. Due to the complexity of imple-menting this legislation, we at Gorenje chose a project-based approach, using our own knowl-edge and, above all, within the reasonable ten-year period.

Keywords: environmental protection, envi-ronmental legislation, best available tech-nology, EMAS.

Sistemski pristop k celovitemu preprečevanju in nadzoru onesnaževanja v Gorenju, d.d. A Systematic Approach to Integrated Pollution Prevention and Control at Gorenje d.d.

mag. Vilma Fece, Gorenje, d.d., VelenjeVilma Fece, MSc, Gorenje d.d., Velenje

IPPC

23

Predstavitev Gorenja, d.d.Vizija in poslanstvo Gorenja je izdelava izvirnih, tehnično dovršenih, vrhunsko oblikovanih ter uporabnikom in okolju prijaznih izdelkov za pri-jeten dom. Osredotočeni smo v povečanje za-dovoljstva potrošnikov, ob tem pa na družbeno odgovoren način ustvarjamo vrednost za last-nike, zaposlene in druge deležnike podjetja. Varstvo okolja, v skladu z načeli trajnostnega razvoja, je v Gorenju pomemben del družbene odgovornosti in je vključeno v vsa načrtovanja in odločitve. Po načelu trajnostnega razvoja obsega okoljsko poslovanje celoten življenjski ciklus proizvoda: od razvoja, izdelave, uporabe in ravnanja z njim po izteku življenjske dobe. Stalnica okoljskega poslovanja je uvajanje čistejših tehnologij, ki imajo poleg okoljskega vpliva tudi pomemben vpliv na dvig produk-tivnosti, obenem pa omogočajo večji prihodek in s tem socialno varnost v podjetju. V Skupini Gorenje je poleg matičnega podjetja Gorenje, d.d., še 63 odvisnih družb, od tega 46 v tujini. Samo dve podjetji v Skupini Gorenje sta zave-zanca za pridobitev celovitega okoljskega do-voljenja, v skladu z zahtevami Direktive IPPC, in sicer proizvodnja gospodinjskih aparatov v Gorenju, d.d., na lokaciji v Velenju, ter proizvod-nja keramičnih ploščic v podjetju Gorenje, NO, na lokaciji v Šmartnem ob Paki. V nadaljevanju bo prikazan pristop k implementaciji Direktive IPPC v podjetju Gorenje, d.d..

Osnovna dejavnost družbe Gorenje, d.d., je proizvodnja in prodaja velikih gospodinjskih aparatov. Proizvodna podjetja v okviru matične družbe so:

1. Program Hladilno-zamrzovalni aparati: hladilniki, zamrzovalne omare, kombinira-ni aparati.

2. Program Kuhalni aparati: štedilniki na elektriko in plin, pečice, kuhališča.

3. Program Pralno-pomivalni aparati: pralni stroji, sušilniki perila, pantry kuhinje.

4. Program MEKOM: metalne in plastične komponente.

Osnovni proizvodni procesi so:• razrez pločevine,• preoblikovanje in dodelava,• površinska zaščita (galvaniziranje, lakira-

nje, emajliranje),• preoblikovanje termoplastov s tehnologijo

brizganja, ekstrudiranja in vakuumiranja,• vakuumiranje in polnjenje hladilnih siste-

mov,• izoliranje s poliuretansko peno,• montaža.

Programi, ki so zavezani pridobitvi celovitega okoljskega dovoljenja, se izvajajo na eni lokaciji v Velenju. V družbi je okoli 5500 zaposlenih, od tega skoraj 5000 v Velenju.

Varstvo okolja je za celotno Gorenje, d.d., or-ganizirano in vodeno centralno v samostojnem področju Varstvo okolja ter varnost in zdravje pri delu, in ima svetovalno, nadzorno, razvoj-no in operativno vlogo v matični hiši Gorenja, d.d., in v celotni Skupini Gorenje. Projekt imple-mentacije Direktive IPPC so vodile imenovane osebe v tem oddelku ob pomoči zaposlenih, predvsem iz procesov površinske obdelave ter energetike.

IPPC

24

večjo transparentnost med posameznimi nap-ravami in podnapravami, saj smo v Gorenju,d.d., v vlogi celotno lokacijo razdelili na 31 naprav in 184 podnaprav. Tako bo bodoče poslovanje Gorenja, d.d., na lokaciji v Velenju, opredeljeno v enem celovitem okoljskem dovoljenju.

Pri pripravi potrebne dokumentacije za od-dajo vloge smo poleg zahtev Direktive IPPC upoštevali tudi zahteve vertikalnega BREF-a za površinsko obdelavo kovin in plastike, in serijo horizontalnih BREF-ov, kot so na primer hladil-ni sistemi, sistemi monitoringa, ekonomski in križni učinki, emisije pri skladiščenju surovin ali naravnih surovin in energetska učinkovitost. Prav tako pa je bilo treba upoštevati vso pripadajočo okoljsko zakonodajo Republike Slovenije.

Sistemski pristop k implementaciji za-htev Direktive IPPCPoenoten sistem varstva okolja v družbi Gore-nje, d.d., sega že v leto 1975 s postavitvijo lastne čistilne naprave za obdelavo tehnoloških odpadnih voda ter formiranja samostojnega okoljskega oddelka leta 1985. Ena prvih nalog tega oddelka je bila povezana s spremljanjem okoljske zakonodaje v državi in drugih članicah v Evropi. Zato v Gorenju nismo bili presenečeni, ko smo na začetku devetdesetih let zasledili prvi osnutek Direktive IPPC. Že hitri pregled tega osnutka je nakazoval resnost podanih zah-tev, še zlasti pa jasno začrtano pot po uvedbi čistejših tehnologij v celotno evropsko indu-strijo. Gorenje, d.d., je imelo v tem obdobju največjo galvano s petimi galvanskimi linijami, največjo postrojenje za emajliranje in pet linij za lakiranje v Sloveniji. Treba je poudariti tudi to, da industrijski kompleks Gorenje leži neposred-no ob hudourniškem vodotoku Paka in da se vsa leta izpuščajo prečiščene tehnološke odpadne vode neposredno v ta vodotok, ki ima sorazmerno nizek srednji letni pretok. Ker zakonodaja IPPC zelo omejuje okoljske vplive na posamezni lokaciji, smo se že takrat zave-dali nujnosti dolgoročne odločitev o razvoju površinskih obdelav na celotnem industrijskem kompleksu. Zato smo izdelali temeljit posnetek stanja varstva okolja v Gorenju na lokaciji v Ve-lenju in pripravili desetletni investicijski plan

Zahteve Direktive IPPC v Gorenju, d.d. Družba Gorenje, d.d., na lokaciji v Velenju, je v skladu z Uredbo o vrsti dejavnosti naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, uvrščena med obstoječe naprave, in sicer v dejavnost 2.6 – naprava za površinsko obdelavo kovin in plastičnih ma-terialov z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v delovnih kadeh s prostornino več kot 30 kubičnih metrov. V Gorenju, d.d., upo-rabljamo tri različne postopke površinske ob-delave kovin:• galvaniziranje (ena linija za dekorativno

kromanje),• lakiranje (štiri linije za predobdelavo

pločevine pred lakiranjem),• emajliranje (ena linija za predobdelavo

pred emajliranjem).

Vse navedene tehnologije povzročajo nasta-janje odpadnih tehnoloških voda, ki se čistijo v skupni notranji fizikalno-kemijski čistilni napravi obravnavane družbe. Povezovalno vlogo med vsemi tehnologijami površinske zaščite ima tudi skupno skladišče nevarnih snovi, skupna energetska postaja, poenotena komunalna infrastruktura, logistični procesi in sistemi skladiščenja vhodnih surovin ter končnih proiz-vodov. V podjetju se je ob začetku izvajanja pro-jekta implementacije Direktive IPPC porajalo vprašanje, kaj je naprava IPPC, kaj je industrij-ski kompleks – torej je bilo treba ugotoviti, ali je treba prijaviti eno ali več povezanih naprav. Prav tako je obstajalo vprašanje, ali je Gorenje, d.d., zaradi skladiščenja in uporabe nekaterih materialov tudi zavezanec za obrat manjšega tveganja po zahtevah Direktive SEVESO.

Zaradi predstavljenih tehnoloških postop-kov ter povezav v industrijskem kompleksu v Velenju je bila sprejeta odločitev v soglasju z odgovornimi osebami za implementacijo Direktive IPPC na MOP in ARSO, da Gorenje, d.d., v vlogi opredeli napravo IPPC A1(naprava iz Priloge 1 Uredbe in z njo na istem kraju neposredno tehnično povezane dejavnosti). Z vidika priprave dokumentacije v družbi, ob-sega vloge ter pripadajočih prilog je bila zaradi velikosti družbe Gorenje, d.d., to nedvomno pravilna odločitev. Tak pristop je omogočal

Gorenje je formiralo samostojni okoljski oddelek že leta 1985.

IPPC

25

posodobitve tehnoloških postopkov. Tako smo leta 1994, še v obdobju razprav o Direktivi IPPC, nadomestili cianidno in kislo bakrenje z dvoj-nim nikljanjem na liniji kromanja, kar nam je omogočalo leta 1996 (ob izidu Direktive IPPC) postavitev vakuumskega uparjalnika in ele-ktrolizne celice za ponovno pridobivanje niklja iz izpirnih vod. To galvansko linijo smo nato v letu 1997 nadgradili še s postavitvijo vakuum-skega uparjalnika za ponovno pridobivanja kroma iz izpirnih vod. Druge linije galvanizira-nja (cinkanje, nikljanje) so v tem obdobju ostale nespremenjene, saj je bila njihova posodobitev planirana za obdobje 2001.

Velik tehnološki izziv so za vse strokovne sodelavce v Gorenju predstavljale obstoječe tehnologije lakiranja, vključno s pripadajočimi predobdelavami. Zaradi velikosti teh linij in njihovega števila smo leta 1996 izdelali idej-ni načrt zamenjave tehnologije klasičnega lakiranja na osnovi organskih topil z alterna-tivnimi postopki. Kot okoljsko in ekonomsko najbolj optimalna tehnologija se je pokazala uporaba lakov v prahu, ki je omogočala tudi posodobitev predobdelav pločevine, ob us-trezni kakovosti polizdelkov. Tako smo v ob-dobju treh let, začeli smo leta 1998, zamenjali vse obstoječe lakirnice s tehnologijo lakiranja v prahu, vključno z novimi predobdelavami, ki so vsebovale postopke za reciklažo delovnih ko-peli (podaljševanje življenjske dobe delovnih kopeli, izločanje olj, sistemi za varčevanje z vodo …). Leta 2000 smo tako ta ciklus končali z novo lakirnico v novi tovarni hladilne tehnike. V tem obdobju je prav tako potekal intenziven investicijski ciklus v krožne sisteme za hlajenje strojev in naprav.

V obdobju najintenzivnejšega posodabljanja tehnoloških procesov v Gorenju, d.d., in uva-janja čistejših tehnologij smo v septembru leta 2000 doživeli velik požar v obratu galvana, ki je dodobra zamajal poslovanje podjetja in celo njegovega obstoja. Še danes smo prepričani, da ima pomembno vlogo za obvladljiv vpliv emisij v okolje ob požaru prav sprememba tehnološkega postopka kromanja s popol-no opustitvijo cianidnih preparatov. Med čiščenjem pogorišča smo takoj začeli izdelovati

idejni in nato investicijski elaborat za novi obrat galvana. Pred strokovne in odgovorne osebe v Gorenju je bila postavljena velika dilema o nadaljnjem obsegu dejavnosti galvaniziranja, še zlasti zaradi poznavanja takratnih zahtev za-konodaje IPPC. Sprejeta je bila odločitev, da se v Gorenju postavi samo nova linija kromanja, cinkanje in nikljanje polizdelkov pa se, tam, kjer je mogoče, nadomesti z alternatinvnimi mate-riali in postopki oziroma išče storitev na trgu. K sodelovanju smo povabili sedem potencial-nih dobaviteljev tehnologije in materialov iz Evrope in Gorenje je podalo jasno zahtevo po projektiranju takega tehnološkega postopka, ki bo zadovoljil takrat znane najboljše teh-nike galvaniziranja. Zanimivo je bilo to, da kar štirje ponudniki galvanske tehnologije niso poznali zahtev Direktive IPPC. V prvi polovici leta 2001 smo zgradili nov galvanski obrat z najsodobnejšo tehnologijo dekorativnega kro-manja, ki se uporablja še danes.

Do leta 1996 smo v sklopu planiranih inve-sticij močno poudarjali zmanjševanje vplivov na okolje, zlasti glede porabe vode, obreme-nitve odpadnih voda v čistilni napravi z različnimi polutanti ter njihove količine, emisi-je organskih topil in nastajanja nevarnih od-padkov. Ugotovili smo, da za nadaljnje zmanjševanje vseh vrst okoljskih obremenitev, še zlasti pa v luči dolgoročnega planiranja, potrebujemo primerno orodje, ki bo zajemalo vse vplive na okolje v celotnem Gorenju, d.d. Zato smo se odločili za uvedbo sistema ravna-nja z okoljem v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. Kljub obilici statističnih podatkov o okoljskem delovanju družbe iz preteklih let smo kot referenčno leto za primerjavo dosežkov na področju varstva okolja izbrali leto 1997 (pred ciklusom investiranja v tehnologije lakiranja). Tako smo prvič postavili merljive okvirne cilje za obdobje 1998–2003 in merljive izvedbene cilje za leto 1998. Naše delo je bilo v tem obdobju usmerjeno predvsem k ob-vladovanju porabe energentov (električna e-nergija, zemeljski plin, komprimiran zrak, voda), zmanjševanju emisij v zrak (organska topila, prah), zmanjševanju koncentracij niklja v tehnoloških odpadnih vodah ter zmanjševanju nastajanja vseh vrst odpadkov. Za doseganje

V prvi polovici leta 2001 smo zgradili nov galvanski obrat z najsodobnejšo tehnologijo dekorativnega kromanja, ki se uporablja še danes.

Kranjski jeglič je razširjen le na ozemlju Slovenije, v približno 70 km dolgem in 25 km širokem pasu na severnem obrobju Dinarskega gorovja.

The Carniolan Primrose (Primula car-niolica) only grows on Slovenian te-rritory, in an area some 70 kilometres long and 25 kilometres wide on the eastern rim of the Dinaric Alps.

IPPC

26

Šele leta 2006 so vse raziskave v nove materiale in tehnološke rešitve omogočale posodobitev procesa predobdelave pred emajliranjem s popolno opustitvijo postopka kemičnega nik-ljanja. Šele s to investicijo je Gorenju v več kot desetletnem investicijskem ciklusu uspelo v celoti zadovoljiti vse okoljske zahteve za imple-mentacijo zakonodaje IPPC.

Z vlaganjem v posodabljanje tehnoloških procesov in drugimi ukrepi je Gorenju v obdo-bju od leta 1998–2007 uspelo :• zmanjšati količine nevarnih odpadkov za

72,9 % na izdelek,• zmanjšati količino deponiranih odpadkov

za 72,8 % na izdelek, • zmanjšati porabo vode za 80,4 % na

izdelek,• zmanjšati porabo toplotne energije za

58,6 % na izdelek in • zmanjšati porabo plina za 39,4 % na

izdelek.

Vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001 in EMAS, izpolnjevanje zastavljenih ciljev in programov varstva okolja pa Gorenju prinašajo poleg okoljskih tudi velike ekonom-ske učinke.

Vsa ta prizadevanja se odražajo pozitivno tudi na socialnem področju. Pri zaposlenih se dviga zavest o okoljskem poslovanju, zavedanje o varovanju okolja prenašajo v svoje vsakdanje družinsko življenje in s tem širijo okoljsko zavedanje. Z uvajanjem čistejših tehnologij se je dvignila produktivnost, kar omogoča pod-jetju večji prihodek in s tem socialno varnost zaposlenih.

letnih ciljev so bila planirana investicijska vla-ganja, ki so bila že predhodno predstavljena. Leta 2004 smo sistem ISO 14001 nadgradili s sistemom, ki ga predpisuje evropska uredba EMAS, in v tem letu uspešno opravili vse preso-je ter bili vpisani kot prvo slovensko podjetje v evropski register EMAS. Zakaj smo se prav-zaprav odločili za uvedbo zahtevnega sistema EMAS? Zaradi jasnih zahtev implementacije Di-rektive IPPC po uvedbi najboljših razpoložljivih tehnik. Ob popolni skladnosti z zahtevami okoljske zakonodaje je bilo »orodje« EMAS za Gorenje, d.d., najlažji sistemski pristop k načrtovanju in obvladovanju vseh področjih varstva okolja. Pomembna je tudi zahteva EMAS o izdaji javno dostopne Okoljske izjave in s tem prostovoljne odločitve, da podjetje javno objavi svoje okoljske bilance in vse pomembne okoljske vplive delovanja. Prepričani smo, da je sistem EMAS najprimernejše vodilo za stalno okoljsko poslovanje v skladu z zahtevami za-konodaje, kot ga tudi opredeljuje Direktiva IPPC.

Z razvojem zavedanja zakonodaje IPPC, še zlasti pa z nastajajočimi in sprejetimi doku-menti BREF, smo spremljali razvojne dosežke na področju procesov emajliranja. Tehnologije emajliranja so bile z vidika implementacije di-rektive dolgo nejasne, saj le nekaj podjetij v EU uporablja take tehnološke postopke. Zato smo z veliko previdnostjo načrtovali posodobitve teh procesov in prvo spremembo naredili leta 2000 s postavitvijo linije za nanos laka v prahu. Največ preglavic nam je zaradi vidika obliko-vanja zelo zahtevnih polizdelkov in njihove za-hteve po visoki kakovosti predstavljal postopek predobdelave pločevine pred nanosom emajla.

Namesto sklepaGorenje je v rokih, kot je zahtevala okoljska zakonodaja, podalo vlogo za pridobitev ce-lovitega okoljskega dovoljenja. Vloga je bila zaradi velikosti in obsega delovanja Gorenja zelo obsežna v strokovnem in »papirnem« obsegu. Zakonodajalec je našo vlogo sprejel, jo pregledal in podal zahtevek za dopolnitev. Gorenje je v roku dopolnilo svojo vlogo, zato pričakujemo, da bomo celovito okoljsko do-voljenje prejeli do sredine letošnjega leta.

Celovito okoljsko dovoljenje je za Gorenje le temelj, ki bo opredeljeval vse okoljske aktivno-sti v naslednjem desetletnem obdobju. Zaradi hitrega razvoja stanja tehnike in materialov na področju kovinskopredelovalne industrije pričakujemo v naslednjih letih zelo dinamično poslovanje z nenehnim prilagajanjem novim okoljskim zahtevam. Ker je Gorenje med svoje vrednote uvrstilo pošten, odprt in lojalen odnos do vseh zainteresiranih javnosti, si bomo tudi v prihodnje prizadevali ohraniti in nadgrajevati sistemski pristop obvladovanja na področju varstva okolja, kot ga zahteva EMAS. Imple-mentacija Direktive IPPC nima konca, saj je kot zgodba, ki ji je mogoče nenehno dodajati nove motive.

Leta 2004 smo sistem ISO 14001 nadgradili s sistemom, ki ga predpisuje evropska ured-ba EMAS, in v tem letu uspešno opravili vse presoje ter bili vpisani kot prvo slovensko podjetje v evropski register EMAS.

IPPC

27

Škrlatec je pri nas redka gnezdilka kraškopoljskih grmišč. S pre-zimovanja na indijskem podkontinentu se vrne šele konec maja in avgusta že zapusti naše kraje.

The Common Rose finch is a rare bird nesting in the shrubbery of the Karstic polje. It returns from its wintering on the Indian subcontinent only at the end of May, and leaves our shores in August.

IPPC

28

Povirna močvirja so dragoceni kotički divjine, dokler ostajajo nedotaknjeni.

Fens are precious, secluded parts of the wilderness, for as long as they remain untouched by humans.

IPPC

29

SummaryWe are witnessing a number of global proc-esses and phenomena in demography, way of life and economic growth, which are accom-panied by geopolitical changes, an increasing competitiveness for natural resources, changes in technology and especially changes to the cli-mate. Boosting these changes could endanger entire ecosystems and even the existence of civilisation as we know it. In the 21st century, we cannot afford to pursue the environmentaltrends that have marked the past century. It is therefore essential to introduce systematic ap-proaches for the resolution of environmental issues by stimulating sustainable production and consumption. Helping to achieve this goal is, among other tools, the IPPC environmental licence, which we are too slow to introduce in Slovenia although it is of key importance for the sustainable development of Slovenia in the decades to come.

Keywords: global change, sustainable de-velopment, climate change, environmental licence, Slovenia.

PovzetekPriča smo številnim globalnim procesom in pojavom v demografiji, načinu življenja, go-spodarski rasti, ki jih spremljajo geopolitične spremembe, vse večja tekmovalnost za na-ravne vire, tehnološke spremembe in še zlasti podnebne spremembe. Pospeševanje teh sprememb lahko ogrozi ekosisteme in celo ob-stoj naše civilizacije. V 21. stoletju si ne moremo več privoščiti nadaljevanja podobnih okoljskih trendov, kot so vladali v prejšnjem stoletju. Zato je nujno uvajanje sistematičnih pristopov za reševanje okoljskih problemov s spodbuja-njem trajnostne proizvodnje in potrošnje. Tak instrument je tudi okoljsko dovoljenje IPPC, ki ga v Sloveniji prepočasi uveljavljamo, čeprav je nujno za trajnosten razvoj Slovenije v prihod-njih desetletjih.

Ključne besede: globalne spremembe, trajnostni razvoj, podnebne spremembe, okoljsko dovoljenje, Slovenija.

Odnos do okolja je kazalnik stopnje civiliziranosti državeThe attitude towards the environment indicates to what extent a country is civilised

Dr. Lučka Kajfež-Bogataj, Biotehniška fakulteta, Univerza v LjubljaniDr Lučka Kajfež-Bogataj, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana

IPPC

30

UvodŽivimo v 21. stoletju, stoletju globalnih sprememb na planetu. Naš čas označujejo številni procesi in pojavi, kot so hitra rast prebivalstva, naraščajoča mobilnost, gospodarska rast, geopolitične spre-membe in nova zavezništva, razmah globalizacije, trgovine, vse večja tekmovalnost za naravne vire, urbanizacija, velike spremembe rabe tal, tehnološke spremembe in še zlasti podnebne spre-membe.

Na planetu živi šestkrat več ljudi kot leta 1800 in povprečno danes vsak Zemljan porabi vsaj petkrat več energije kot pred dvesto leti. Zemljan je danes, če je merilo globalni bruto proizvod, tudi se-demnajstkrat bogatejši in kar tisočkrat mobilnejši kot v času Prešernovega rojstva. Napovedi za pri-hodnost so podobne: do leta 2050 bo Zemljanov še 60 odstotkov več kot danes. Še bogatejši bomo kot danes, saj se bo bruto proizvod povečal za tri- do štirikrat. Čeprav že danes povprečen Zemljan prevozi okrog 40 kilometrov na dan, se bo tudi naša mobilnost povečala še za tri- do štirikrat. Za to bomo potrebovali še več energije, po predvidevanjih od 1,5 do 2,5-krat več.

Svet se je v zadnjih dveh stoletjih že znašel v velikih krizah. Končale so se z velikimi političnimi nestabilnostmi, ki so povzročale vojne ali totalitarizem. Tako kot gospodarska rast v 19. stoletju ni upoštevala velikih sočasnih socialnih sprememb, se v 20. stoletju ni ozirala na hitre okoljske spre-membe. Te so danes dobile globalne razsežnosti in lahko ogrozijo celo obstoj naše civilizacije. V 21. stoletju si planet kot celota ne more več privoščiti nadaljevanja podobnih okoljski trendov, kot so vladali v prejšnjem stoletju.

Slika 1: Trajnostni razvoj lahko ohrani napredek gospodarskega razvoja

Danes žal vsa globalizacija in gospodarski razvoj sveta še vedno slonita na poceni in prikladnih fosilnih energijskih sistemih. Priča smo internacionalizaciji znanosti in tehnologij ter vsiljevanju svetovne ekonomije, temelječe na kapitalu in neoliberalizmu. Logična posledica je naraščajoče izkoriščanje javnih dobrin – od ekosistemov, naravnih virov, genetskega materiala in drugih javnih dobrin. Izkoriščanje javnih dobrin še zlasti spodbuja zapoved nenehne ekonomske rasti. Ta pa

18. st.

19.st. 20.st. 21.st.

Grožnja Grožnja

Gospodarska rast

Gospodarski razvoj

Gospodarska rast

Hitre socialne spremembe

Politična nestabilnost

+ Gospodarski razvoj

Hitre okoljske spremembe

Politična nestabilnost

+ Trajnostni razvoj

Socialne razmere

Ohranjanje okolja

Javna vlaganja Javna vlaganja

1750 1850 1950 2050?

PolomTotalitarizem

komunizem/fašizemPolom ?

IPPC

31

18. st.

19.st. 20.st. 21.st.

Grožnja Grožnja

Gospodarska rast

Gospodarski razvoj

Gospodarska rast

Hitre socialne spremembe

Politična nestabilnost

+ Gospodarski razvoj

Hitre okoljske spremembe

Politična nestabilnost

+ Trajnostni razvoj

Socialne razmere

Ohranjanje okolja

Javna vlaganja Javna vlaganja

1750 1850 1950 2050?

PolomTotalitarizem

komunizem/fašizemPolom ?

jasno temelji na vključevanju vedno večjega števila ljudi v globalno ekonomijo s promocijo in re-klamo naraščajoče potrošnje na prebivalca. Doslej je bilo potrošništvo omejeno na razviti del sveta, a zdaj je vanj vse bolj vključeno še pet milijard novih ljudi iz relativno revnih držav s hitro rastočim gospodarstvom. To pa ogroža globalno varnost in eksistenčne razmere za preživetje prihodnjih generacij. Države kar nočejo razumeti omejene nosilnosti okolja in se premalo posvečajo resnim ukrepom za prilagoditev gospodarskega razvoja zmogljivosti okolja.

Okolju prijazno gospodarstvoA po drugi strani so vsaj v civilni družbi razmišljanja o trajnostnem razvoju v zadnjem desetletju vse glasnejša. Ohranjanje okolja namreč predstavlja podlago za nadaljnji gospodarski razvoj. Enaindvajseto stoletje zahteva okolju prijazno gospodarstvo. To pomeni uvajanje sistematičnega pristopa za načrtno reševanje okoljskih problemov s spodbujanjem trajnostne proizvodnje in potrošnje, vključevanjem proizvodnje okolju prijaznih izdelkov, okolju prijaznejšega ravnanja ter obveščanja javnosti o negativnih vplivih gospodarskih in javnih subjektov na okolje. Besedna zveza »okolju prijazno« postaja pogosta v javnem in poslovnem svetu, a pogosto različnim ljudem še vedno pomeni zelo različno. Še zlasti, če je povezana s podjetji. Kaj naj pomeni »okolju prijazno podjetje«? Teoretično gledano je tako tisto podjetje, ki se zavzema za trajnostni razvoj. To pomeni, da modro izkorišča naravne vire, še zlasti obnovljive vire energije, da ne onesnažuje okolja, skrbno nadzira sevanja in hrup, zmanjšuje količino odpadkov, skrbi za biološko raznolikost, razumno rabi prostor in modro izkorišča znanje in tehnologije.

Ampak na podlagi česa lahko neko podjetje dokaže, da je njegovo poslovanje res do okolja pri-jazno? Biti do okolja prijazno podjetje v resnici ni lahka naloga. Zahteva znanje, prave kadre, voljo in seveda tudi denar. V Sloveniji je veliko podjetij, ki dobro poslujejo, in denar zanje ne bi smel biti problem. Večje težave pomeni pomanjkanje primernih kadrov, ki bi se v podjetju dolgoročno usmerjali in dodatno izobraževali na področju ekologije. Zanesljivo pa je največji problem premalo volje ali pa kar okoljska brezbrižnost. In to pri istih ljudeh, ki imajo polna usta poslovne odličnosti.

Pravi dokazi so preprosti. Najprej mora podjetje uvesti sistem za ravnanje z okoljem. To pomeni, da njegovo poslovanje zagotavlja vse pomembne vidike okoljskega ravnanja: od izrabe surovin in energije, vodenja tehnoloških procesov, do zahtev glede uporabe proizvodov, in da ima jasno analizirano svoje zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, npr. v zadnjih petih letih. V birokrat-skem jeziku gre torej za pet komponent – opredelitev okoljske politike, okoljsko planiranje, uva-janje in delovanje sistema, preverjanje in izvedbo korektivnih ukrepov ter vodstvene preglede. Pomembnejša instrumenta ravnanja z okoljem sta sistema ISO 14001 in Shema za okoljsko vodenje in presojo (EMAS – The Eco Management and Audit Scheme – (http://europa.eu.int/comm/envi-ronment/emas/index_en.htm). O kaki okoljski odličnosti torej ne moremo govoriti, če podjetje še ni registrirano po ISO 14001. K sreči imamo kar dosti takih podjetij. Žalostno pa je, da ima Slovenija dodeljeno le eno spričevalo EMAS in smo skupaj z Romuni na repu evropske lestvice.

So pa še drugi kazalniki, na primer priznanja, za katera bi se moralo podjetje načrtno potegovati, na primer priznanje za energetsko učinkovito podjetje, energetsko učinkovit projekt, za čisto proiz-vodnjo, okolju prijazno podjetje, okoljski izdelek leta, mednarodno okoljsko partnerstvo, ekopro-fit, odgovorno ravnanje ter okolju prijazen postopek ipd. Certifikati in nagrade predstavljajo dverazlični ravni 'okoljske zrelosti' organizacije: certifikati osnovno raven in nagrade višjo raven.

V Evropski uniji obstaja tudi cela vrsta drugih prostovoljnih okoljskih sporazumov, h katerim lahko pristopijo podjetja. Kot primer navedimo dva taka sporazuma, ki sta povezana z energetsko učinkovitostjo podjetij. To sta GreenLight (učinkovita raba svetil) in MotorChallenge (energetska učinkovitosti pri elektromotornih pogonih in orodjih), ki se izvajata pod okriljem Evropske komisije,

Enaindvajseto stoletje zahteva okolju prijazno gospodarstvo.

Žalostno pa je, da ima Slovenija dodeljeno le eno spričevalo EMAS in smo skupaj z Romuni na repu evropske lestvice.

IPPC

32

Literatura– ARSO, 2008. Spletna stran ''IPPC – Celovito

preprečevanje in nadzor onesnaževanja'' http://okolje.arso.gov.si/ippc/

– IJS, 2008. Institut »Jožef Stefan« Center za energetsko učinkovitost (CEU) http://www.rcp.ijs.si/ceu/

– IPCC, 2007: Technical Summary. In: Climate Change 2007: Mitigation. Contribution of Working Group III to the Fourth Assessment Report. Cambridge University Press, Cambridge, 93 p.

– UMAR, 2008. Ekonomsko ogledalo. Januar 2008.

Direktorata za energijo in transport. Nacionalna kontaktna točka pri nas je na IJS/Center za ener-getsko učinkovitost, ki posameznim podjetjem ponuja ustrezno pomoč pri izvajanju partner-stva. Praksa v Evropi in svetu je pokazala, da so dolgoročno najučinkovitejši prav prostovoljni sporazumi, saj so samostimulativni, niso ome-jevalni in kažejo jasno opredelitev podjetja ozi-roma zaveze vodstva.

Pomen Direktive IPPC za trajnostni raz-voj SlovenijeIn ko takole sanjamo o okolju prijaznih pod-jetjih, ne moremo mimo dejstva, da je pri nas še veliko podjetij, ki ne izpolnjujejo niti os-novnih zahtev do okolja, kaj šele, da bi bila okolju prijazna. Mislimo seveda na evropsko Direktivo IPPC. V Sloveniji je več kot 170 go-spodarskih družb, ki morajo v skladu z »Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega« (Direk-tiva IPPC) pridobiti okoljsko dovoljenje. To so razna energetska podjetja, podjetja za proiz-vodnjo in predelavo kovin, kemična industrija, obrati za proizvodnjo vlaknatih materialov, papirja in lepenke, obrati za predhodno obde-lavo vlaken ali tkanin, strojenje kož, klavnice in še drugi. Do konca maja 2008 je bilo izdanih le 75 odločb in še to večina z zamudo (ARSO, 2008). Po Direktivi IPPC onesnaževanje pomeni neposredno ali posredno vnašanje snovi, vi-bracij, toplote ali hrupa v zrak, vodo ali tla; je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, se kaže v poškodovanju materialne lastnine ali oškoduje ali posega v javne dobrine in druge zakonite načine uporabe okolja. Najpomembnejše pri tej definiciji je prav preprečevanje poseganja podjetij v javne dobrine – vode, zrak in rodo-vitna tla – ki pripadajo vsem in ki so bistvene za našo kakovost življenja. Za razvoj Slovenije je torej razumevanje in izvajanje Direktive IPPC ključen korak na dolgi poti k trajnostnemu raz-

voju, še zlasti ker trenutni kazalniki stanja v pri nas niso spodbudni (UMAR, 2008).

Med splošnimi načeli Direktive IPPC sta dve še posebno pomembni za Slovenijo, saj sta povezani tudi s podnebnimi spremembami. To sta energijska učinkovitost podjetij in uresničevanje zahteve po čim manj odpadkih v proizvodnem procesu oziroma po regeneraciji odpadkov ali, če to tehnično in ekonomsko ni mogoče, taki odstranitvi odpadkov, ki ne vpliva na okolje oziroma kar najmanj vpliva nanj. To daje Direktivi IPPC še večji pomen, saj je prav blaženje podnebnih sprememb v ospredju ciljev moderne družbe in seveda tudi Sloveni-je. Prav izboljšanje energetske učinkovitosti lahko bistveno zmanjša rabo fosilne energije in tako zniža emisije toplogrednih plinov (IPCC, 2007). Primerno ravnanje z odpadki, ki so lahko tudi vir toplogrednih plinov, rešuje mnoge lokalne probleme onesnaženja v Sloveniji. Za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje so uvedeni različni ekonomski instrumenti, kot je uvedba okoljskih dajatev po načelu onesnaževalec plača. Zaradi vseh teh argu-mentov upamo, da bo v Sloveniji čim manj ka-zni za onesnaževalce in da bo čim bolj zaživel instrument, ki onesnaževalce spodbuja k zmanjšanju onesnaževanja okolja z oprostitvijo ali zmanjšanjem dajatev zaradi vlaganja v sred-stva, ki varujejo okolje.

SklepOdnos podjetja do okolja, reševanje okoljskih vprašanj in preseganje zahtev okoljske zako-nodaje je vsekakor pot do okoljske odličnosti podjetij. V teoriji bi morali biti za okolju pri-jazno podjetje zainteresirani vsi: lastniki, ki pričakujejo varno naložbo v podjetje in rast svojega premoženja; zaposleni, ki pričakujejo boljše dohodke in možnost osebnega razvoja, izobraževanja, napredovanja; tržni udeleženci, dobavitelji, kupci in odjemalci; finančni

udeleženci in tudi javne finance in javno finan-ciranje. In zakaj? Predvsem zato, ker okolju pri-jazna podjetja zagotavljajo varnejše življenje, višjo kakovost življenja in večji ugled podjetja. To pa pomeni tudi finančno korist – podjetje lahko donosneje prodaja izdelke oziroma storitve. In kaj je lahko za dolgoročni gospodar-ski razvoj Slovenije pomembnejše?

Naj končam z mislijo, da odnos do okolja in še posebno »okolju prijazno« ne sme prerasti v plehko frazo. Angažiran odnos podjetja do okolja namreč kaže še veliko več – kakšne vred-note prevladujejo v nekem družbenem okolju, raven sposobnosti, spoštovanja, odgovor-nosti ali kar civiliziranost oziroma kulturo neke države ali družbe.

Za razvoj Slovenije je torej razumevanje in iz-vajanje Direktive IPPC ključen korak na dolgi poti k trajnostnemu razvoju, še zlasti ker tre-nutni kazalniki stanja v pri nas niso spodbudni (UMAR, 2008).

IPPC

33

Podnebje je zadnja nedotaknjena domena narave, zato se vnaprej od-povejmo vsakršnemu poskusu, da bi z njim upravljali. Ne nasedajmo izmišljotinam, da nas ogroža.

Climate is the ultimate untouched domain of nature; we should therefore abandon in advance any attempt at controlling it. We should not buy into fabrications saying that it puts us in danger.

IPPC

34

V kraških vrtačah se bohotijo divje potonike.In Karstic sinkholes, peonies abound.

IPPC

35

Primeri dobrih praks

IPPC

36

Cinkarna, Metalurško-kemična industrija Celje, d.d.

Naslov: Kidričeva 26, 3001 Celje

Telefon centrala: +386 3 42 76 000

Telefaks uprava: +386 3 42 76 106

E-naslov: info@cinkarna.si

Spletna stran: www.cinkarna.si

Cinkarna in IPPCČlovek s svojim obstojem vpliva na okolje. Cinkarna Celje d.d. se tega zaveda, zato vse-skozi vlaga v sodobno proizvodnjo, v okoljsko sprejemljive načine dela, v čistilne naprave in na tak način zmanjšuje svoje vplive na okolje. Ravnanje z okoljem ter varnostjo in zdravjem zaposlenih je sestavni del upravljanja Cinkarne Celje. S tem zagotavlja vzdržni (trajnostni) raz-voj družbe na vseh njenih lokacijah in na vseh tistih področjih, kjer nastopajo naši izdelki in storitve. Naša glavna dejavnost je proizvodnja in predelava kemikalij ter metalurška predelava cinka. Pri tem upoštevamo temeljna načela od-govornega ravnanja na področju okolja, var-nosti in zdravja. Svoj doprinos k zmanjševanju vplivov na okolje in usklajenost z zakonodajo želimo nadgra-diti s celovitim okoljevarstvenim dovolje-njem. V skladu z Direktivo IPPC je Cinkarna s svojo raznolikostjo proizvodnje poleg drugih naprav IPPC zavezanec v petih dejavnostih, kar je prava posebnost v Sloveniji. S pripravo vlo-ge smo pričeli leta 2005. Pri tem je sodelovalo veliko število strokovnih sodelavcev iz pod-jetja in je do sedaj doživela dve dopolnitvi. Pričakujemo, da bo v letošnjem letu izdano ce-lovito okoljevarstveno dovoljenje.

V zadnjih sedmih letih smo za okoljske investi-cije in posodobitev proizvodnje namenili skup-no dobrih 25 mio evrov:• čiščenje razklopnih plinov (360.000 €),• tristopenjsko čiščenje dimnih plinov iz kalci-

nacije (1.970.000 €),• mokro čiščenje dimnih plinov iz tehnološ-

kega postopka predsušenje (320.000 €),

• namestitev protiprašnih filtrov na tehno-loškem postopku mletje rude (271.000 €),

• namestitev protiprašnih filtrov nad silosiza rudo na tehnološkem postopku pred-mešanje (100.000 €),

• namestitev protiprašnega filtra na mlinu zamletje kalcinata (145.000 €),

• mokro čiščenje dimnih plinov iz tehno-loškega postopka sušenje (320.000 €),

• protiprašni filtri na tehnološkem postopku mikronizacija (370.000 €),

• odsesovanje prahu iz pakirnice (50.000 €),• nevtralizacija kislih odplak (4.720.000 €),• žveplova kislina – optimizacija konverzije

SO2 v SO3 (2.550.000 €),

• suho zapolnjevanje sadre (17,6 milijona €).

Cinkarna se je že leta 1999 odločila za spre-membo odlaganja sadre, ki nastaja kot odpa-dek pri proizvodnji titanovega dioksida v ekološko prijaznejši in varnejši način suhega zapolnjevanja. Polnomočno gradbeno dovo-ljenje smo dobili šele 1. 8. 2006, pričeli z iz-gradnjo objektov in jih dokončali marca 2008. Projekt suhega zapolnjevanja sadre je dobil do-voljenje za poskusno obratovanje 27. 2. 2008. Proces nameravamo voditi tako, da bomo letno proizvedli in suho vgradili preko pol mili-jona m3 ožete sadre. Od tega dobro polovico iz redne proizvodnje, preostali del pa bomo razen v najhladnejšem obdobju črpali in osuševali iz obstoječe deponije. Na ta način bomo rekul-tivirali sedanje mokro odlagališče in ga vrnili okolju za uporabo brez omejitev.

Naša nenehna skrb je, da čim manj odpad-kov odlagamo na odlagališčih. Zato izvajamo

določene ukrepe že na začetku procesov, da do odpadkov sploh ne pride. Primer je pro-jekt proizvodnje bele sadre CEGIPS, ki se uporablja kot nadomestek naravne sadre v gradbeništvu. Za rdečo sadro pa pridobivamo ustrezne tehnične standarde, ki dokazujejo uporabnost le te za zapolnjevanje, za gradnjo protipoplavnih nasipov, uporabo v kmetijstvu, gradbeništvu … Če pa do odpadkov pride, skrbimo za ustrezno ločevanje in ponovno ko-ristno uporabo.

Že od leta 1999 je Cinkarna članica kemijske gumarske industrije pri GZS. Na osnovi poročil, ki jih letno pripravlja, ima pravico do uporabe logotipa Responsible Care, kar dokazuje zave-zanost k odgovornemu ravnanju z okoljem. To je nadzorovanje učinkov, ki jih vključuje moni-toring emisij snovi v okolje (emisije snovi v zrak, emisije snovi v vode).

Obrat za filtracijo sadre in začetek suhega odlaganja

Račka z mladički na iztoku očiščene odpadne vode

IPPC

37

Tristopenjsko čiščenje dimnih plinov iz kalcinacije

Rezultati ločenega zbiranja

Emisije SOx v Cinkarni primerjalno z evropsko zakonodajo in BREF dokumentom

Podatki kažejo, da je Cinkarna Celje v letu 2006, potem ko smo izvedli še ekološko sanacijo raz-klopa, drastično zmanjšala izpuste žveplovih spojin na tono titanovega dioksida.

prah - mletje rude (mg/Nm3)

prah - kalcinacija (mg/Nm3)

prah - mletje kalcinata (mg/Nm3)

prah - mikronizacija (mg/Nm3)

prah - EU in SLO zakonodaja (mg/Nm3)

V modrem stolpcu so podatki o višini emisij, ki jih EU še dovoljuje, podatki za Cinkarno Celje pa kažejo, da dosegamo desetino do tretjino dovoljenih vrednosti.

SOx Cinkarna (kg/t TiO2)

Council Directive 92/112/EEC (kg SOx /t TiO2)

BREF (povprečje proizvajalcev TiO2) kg SOx /t TiO

2

���� ���� ���� ���� ���� ���������

�

�

�

�

��

leto

���� ���� ���� �����

��

��

��

���

���

���� ��������leto

Emisije prahu na nekaj lokacijah iz proizvodnje TiO2 v primerjavi z zakonodajo v EU in Sloveniji

���� ���� ���� ���� ���������

���

���

���

���

����

����

����

����

leto

število odvozov komunalnih odpadkov

stroški ravnanja v EUR (x100)

količina v t

količina ločeno zbranih frakcij v t

Dosedanja usmeritev in načrti v razvoj ter rast podjetja kot tudi pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja so naravnani na obvladovanje vpli-vov na okolje, ekološko nesporno proizvodnjo, uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in us-trezen odnos do zainteresiranih strank.

Pripravila: Bernarda Podgoršek Kovač

Stroški za odlaganje komunalnih odpadkov so se kljub dvigu cen ravnanja v petih letih znižali na račun manjše količine odpadkov za 78%.Količino zbranih ločenih frakcij se je v 4 letih povečala za 60 %.

IPPC

38

CM Celje, d. d. – Ceste mostovi Celje, družba za nizke in visoke gradnje

Naslov: Lava 42, 3000 Celje

Telefon: +386 3 42 66 100

Telefaks: +386 3 42 66 306

E-naslov: info@cm-celje.si

Spletna stran: www.cm-celje.si

Dejavnost

• Področje nizke gradnje

• Področje mostovi, viadukti, visoke gradnje

• Proizvodnja izdelkov in gradbenih materialov

• Sistem ravnanja z inertnimi (nenevarnimi) gradbenimi odpadki

• Storitve

Sistem ravnanja z inertnimi gradbenimi odpadkiOdpadki, nastali zaradi človekovih dejavnosti, predstavljajo zelo zahteven in vse bolj ob-vezujoč problem varstva okolja. Ravnanje z odpadki je tako uvrščeno med prednostne na-loge okoljske politike Slovenije in zajema zbi-ranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja. Osnovni slovenski podzakonski akt za urejanje odpadkov je Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/2008). Dejavnosti družbe CM Celje, d.d., se po standardni klasifikaciji dejavnosti uvrščajo v gradbeništvo. Z razmahom gradbene dejav-nosti v Sloveniji so količine gradbenih odpad-kov dosegle četrtino vseh nastalih odpadkov v slovenskem prostoru (približno 1,5 mio ton/leto). Z uresničevanjem nacionalnega progra-ma gradnje avtocest, razvoja železnic, obnove magistralnih in regionalnih cest ter z novim in-vesticijskim ciklusom je mogoče pričakovati še povečanje količin gradbenih odpadkov (http://

www.stat.si/doc/statinf/27-SI-063-0601.pdf, 9. 1. 2006).V družbi CM Celje, d.d., imamo ustrezno do-voljenje za ravnanje z inertnimi gradbenimi odpadki v savinjski in koroški regiji.CM Celje, d.d., razpolaga s centralnim zbirnim centrom inertnih gradbenih odpadkov v kam-nolomu Velika Pirešica in tehnologijami za predelavo in reciklažo betonov, malt, opeke in asfaltov. V okviru Skupine CM Celje, d.d., je VOC Celje, d.d., prav tako pridobil dovoljenje za zbiranje in predelavo inertnih gradbenih odpadkov na šestih lokacijah (Latkova vas v občini Prebold, Velenje, Slovenske Konjice, Šentjur, Lesično v občini Kozje, Podplat v občini Rogaška Slatina).

Rezultati vzpostavljenega sistema ravnanja z inertnimi gradbenimi odpadkiZbrane količine inertnih gradbenih odpadkov v centralnem zbirnem centru kamnolom Ve-lika Pirešica so v prvem letu delovanja dosegle 23.484 ton (2005) in v drugem 36.287,61 ton

(2006) ter v tretjem 18.629,46 ton (2007), kar kaže, da je bila odločitev družbe CM Celje, d.d. o vzpostavitvi sistema ravnanja z odpadki pravilna. Ob doslednem izpolnjevanju zakon-skih zahtev ter večji ozaveščenosti v Sloveniji pričakujemo stalno rast zbranih količin inertnih gradbenih odpadkov v naslednjih letih.

Zbiranje in predelava inertnih gradbenih odpadkov Zbirni centri za inertne gradbene odpadke Kamnolom Velika Pirešica

IPPC

39

Javno podjetje Energetika Celje d.o.o. opravlja dejavnosti skladne z odlokom o ustanovitvi, ki ga je sprejel Občinski svet Mestne občine Celje 31. 6. 1995. Podjetje opravlja dejavnost kot gospodarska javna služba in je prvo v Sloveniji pridobilo okoljevarstveno dovoljenje.

Osnovni dejavnosti Energetike Celje sta di-stribucija zemeljskega plina po plinovodnem omrežju in oskrba s toploto.

Pomemben projekt za Energetiko Celje je iz-gradnja Toplarne Celje, ki sodi v II. fazo Regio-nalnega centra za ravnanje z odpadki (R-CERO Celje). Investitor projekta je Mestna občina Celje, sofinancirata ga Evropska unija iz kohe-zijskega sklada in Republika Slovenija.

Vlada RS je marca 2008 že izdala odločbo o določitvi koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin Savi- njske regije. Po sklenitvi koncesijske pogodbe bo za dobo petnajstih let koncesionar Energe-tika Celje, javno podjetje, d. o. o.

ENERGETIKA CELJE JAVNO PODJETJE, d. o. o.

Naslov: Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje

Telefon: +386 3 425 33 00

Telefaks: +386 3 425 33 60

E-naslov: info@energetika-ce.si

Spletna stran: www.energetika-ce.si

Modra številka: 080 15 90

Z izgradnjo Toplarne Celje uresničujemo okolju prijaznejše visoko zastavljene evropske standarde. V preteklosti so se gradile sežigalnice, danes pa govorimo o postopkih termične obdelave v popol-noma drugačni obliki. Med cilji termične obdelave komunalnih odpadkov v Toplarni Celje so:- izpolnjevanje strogih zahtev glede vsebnosti biorazgradljivega ogljika v odloženih odpadkih

na odlagališču nenevarnih odpadkov- odstranjevanje in sežiganje blata iz Centralne čistilne naprave Celje - izkoriščanje pridobljene energije za pokrivanje dela energetskih potreb v Celju- dosežen neto prihranek fosilnega goriva- zmanjšana količina toplogrednih plinov in celokupnega organskega ogljika

Več informacij o Toplarni Celje najdete na strani www.rcero-celje.si

IPPC

40

Informacijski sistem Orbita®Učinkovito orodje za spremljanje in poročanje o vplivih zavezancev IPPC na okolje Zakonodaja nalaga zavezancem IPPC redno spremljanje in poročanje o vplivu njihove dejavnosti na okolje. Z Zakonom o varstvu okolja in podzakonskimi predpisi sta določena tako pogostost in obseg sprem-ljanja vplivov na okolje (monitoring) kot tudi oblika poročanja pristojnim državnim organom. Za to pooblaščeni zavezanci IPPC lahko izvajajo me-ritve emisij in pripravljajo poročila sami, v večini primerov pa to zanje izvajajo pooblaščeni zunanji izvajalci. Tako zavezanci IPPC nimajo enotne evidence in pregleda nad svojimi viri in njihovimi emisijami.Podjetje Epi Spektrum d.o.o. je razvilo dva modula informacijskega si-stema Orbita®, ki omogočata upravljanje s podatki o virih emisij, njihovih emisijah v količinskem, krajevnem, časovnem in prostorskem smislu. Podatki se lahko nanašajo na vse vrste emisij, kot so vode, zrak, hrup in odpadki. V modulu informacijskega sistema Orbita®EMIS so združeni vsi podatki o emisijskih objektih (viri, naprave, izpusti), njihove tehnološke, tehnične in obratovalne značilnosti in podatki o njihovih emisijah. Vsi emisijski ob-jekti zavezanca so organizirani v drevesni strukturi (zavezanec -> vir -> naprava - > izpust). Za vsak emisijski objekt je možno spremljati njegove tehnološke, obratovalne in emisijske lastnosti. Možno je prilagodljivo

izračunavanje emisij, uvoz podatkov iz preglednic ter izvoz v lastne ali vnaprej pripravljene oblike (npr. obrazci MOP).Enako pomemben kot količinski in časovni je tudi prostorski vidik obre-menjevanja okolja. V modulu informacijskega sistema Orbita®PROSTOR so viri emisij in podatki o njihovih emisijah prikazani na ustreznih prostor-skih podlagah. V modul je vključen GIS pregledovalnik, ki omogoča prila-godljive barvne in simbolne nastavitve ter preproste prostorske analize podatkov. Ravno tako je možno aktivno prikazovanje podatkov model-nih izračunov o vplivu dejavnosti zavezanca IPPC na okolje.Poročanje o emisijah predstavlja za zavezance in izvajalce monitorin-ga veliko dodatno obremenitev, pri kateri je zaradi prepisovanja po-datkov velika tudi možnost napak. Pri zavezancih, ki so sami pooblaščeni za izvajanje meritev in spremljajo meritve z informacijskim sistemom Orbita®LIMS, je možen uvoz podatkov monitoringa v obrazce ARSO za letna poročila. Zavezanci z zunanjimi izvajalci lahko podatke meritev v informacijski sistem uvozijo in nato upravljajo z njimi kot s podatki last-nega monitoringa. Ravno tako lahko tudi pooblaščeni izvajalci meritev z IS Orbita® spremljajo svoje delo na tem področju in pripravljajo poročila za več zavezancev. Informacijski sistem Orbita® potrebuje za svoje delovanje podatkovni strežnik s prostorskimi podlagami, podatki o virih in emisijah ter delovne postaje za upravljanje in prikazovanje podatkov, pripravo izpisov, poročil ipd.

IPPC

41

EPI SPEKTRUM d.o.o.

Naslov: Strossmayerjeva ulica 11, 2000 Maribor

Telefon: +386 2 234 3060

Telefaks: +386 2 234 3066

E-naslov: info@epi-spektrum.si

Podatki o obremenitvi okolja (Orbita®PROSTOR)

Podatki o emisijskih objektih (Orbita®EMIS)

Mesečna, letna poročila (Orbita®POROČILA)

Podatki o meritvah emisij (Orbita®LIMS)

Spletna stran: www.epi-spektrum.si

Osnovni kapital: 37.556,00EUR

Davčna številka: SI91816777

Leto ustanovitve: 1998

Število zaposlenih: 9

IPPC

42

ERICo, inštitut za ekološke raziskave, d.o.o.

Naslov: Koroška 58, 3320 Velenje

Telefon: +386 3 898 19 30

Telefaks: +386 3 898 19 42

E-naslov: erico@erico.si

Spletna stran: www.erico.si

Leto ustanovitve: 1992

Lastniška struktura: Gorenje, d.d. (51 %), Termoelektrarna Šoštanj, p. o. (26 %), Premogovnik Velenje, d. d. (23 %)

Število zaposlenih: 58

Leta 1987 so na tedanjem Rudarsko elektroenergetskem kombinatu v Velenju ustanovili ekološko skupino, katere strokovnjaki so začeli spremljati kakovost okolja v Šaleški dolini. Leta 1992 so ekološko skupino preoblikovali v zavod ERICo Velenje. Od takrat se je obseg njegovega dela širil, prav tako poznavanje metod. To je bil temelj kadrovske in prostorske širitve inštituta. Med prvimi inštituti v Sloveniji smo pridobili certifikat po standardu ISO 9001 in akreditirali fizikalno kemijskilaboratorij po SIST EN ISO/IEC 17025 (SA, reg. št. LP-018). Leta 2008 v stavbah skupne površine okrog 1700 m2 dela 58 ljudi. ERICo d.o.o. vodi okoljske raziskave in projekte po vsej Sloveniji, sodeluje z evropskimi raziskovalnimi institucijami in se uveljavlja na tržiščih držav JV Evrope (projekti izvedeni v BIH, Makedoniji, Črni Gori). ERICo Velenje ima svojo raziskovalno skupino, registrirano pri ARRS. Vključen je v »Slovenski ekološki grozd« in v »Slovensko tehnološko platformo za vode«. Pridobil je vrsto pooblastil Ministrstva za okolje in prostor za opravljanje analiz in monitoringov ter pripravo študij, poročil in raziskav.

Leto 2007 je bilo za inštitut ERICo d.o.o. prelomno, saj je postal del poslovnega sistema Gorenje. ERICo d.o.o. je v 51 odstotni lasti koncerna Gorenje, Termoelektrarna Šoštanj ima 26, Premogovnik Velenje pa 23 odstotni delež. Ob tem se je inštitut preoblikoval iz zavoda v d.o.o. Članstvo v poslovnem sistemu za ERICO d.o.o. odpira nove poslovne izzive in omogoča še tesnejše povezovanje z industrijo, za katero so že doslej največ delali. Glavna razvojna priložnost je povezovanje storitev in tržnih moči v področju Ekologija. Visoka raven znanja, kakovost storitev, hitra izvedba, celovitost ponudbe reševanja okoljskih problemov naročnikov ter konkurenčna cena so prednosti inštituta ERICo d.o.o. Več kot tretjino kapacitet usmerja v ekološke storitve in raziskave na področju ener-getike, vse intenzivneje pa se povečuje delež storitev in raziskav za druge naročnike.

Glavne dejavnosti ERICa Velenje, Inštituta za ekološke raziskave so :- svetovanje pri okoljskih vprašanjih pod-

jetij, ustanov in lokalnih skupnosti- svetovanje pri pripravi vlog posameznih

podjetij za pridobitev celovitega okoljske-ga dovoljenja za naprave, ki lahko povzro-čajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPPC zavezanci)

- ocene odpadkov, načrti ravnanja z od-padki

- celovita poročila o vplivih na okolje- poročila o stanju okolja- lokalni programi varstva okolja- sanacijski programi- študije ranljivosti okolja ter primernosti

okolja za različne dejavnosti- izdelava katastrov onesnaževanja in

onesnaževalcev- celoviti ekološki monitoringi, tudi na odla-

gališčih odpadkov- meritve emisij v zrak- monitoringi onesnaženosti tal- monitoringi odpadnih voda- monitoringi podzemnih voda- spremljanje kakovosti stoječih in tekočih

površinskih voda (jezera, reke, akumula-cije)

- izobraževanje in promocija na področju varstva okolja ter trajnostnega razvoja

- temeljne, aplikativne in razvojne raziskave- javnomnenjske analize- usluge na področju geografskih informa-

cijskih sistemov- laboratorijske storitve (fizikalne, kemijske

in biološke analize vode, tal, aerosolov, plinov, flore, favne, živil, itd.)

Vzorčenje plinov med poskusom vtiskanja CO

2 direktno v sloj premoga

(foto: PV Projektiva OSNT, 2008)

IPPC

43

Pomembnejše reference: Raziskave na področju čistih tehnologij uporabe premoga (ERICo vključen v FP6-2005-Energy-4;

partner v projektu MOVECBM (Monitoring and verification CO2 storage and ECBM in Poland). V

sklopu projektov Čistih tehnologij uporabe premoga potekajo raziskave na področju izkoriščanja metana iz sloja od leta 2001 in na področju skladiščenja od leta 2003. V letu 2005 je bil izveden poskus vtiskanja CO

2 v krovnino. V začetku leta 2008 smo skupaj s Premogovnikom Velenje

izvedli raziskave propustnosti CO2 različnih geoloških plasti. Glede na te rezultate in geološko

sestavo pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje bomo ugotovili, ali na tem področju obstaja lokacija, ki bi bila primerna za skladiščenje ogljikovega dioksida.

Študije umestitve HE na srednji Savi - okoljski del; Predinvesticijsko tehnično-prostorska dokumentacija za umestitev HE na srednji Savi, Opredelitev habitatnih tipov in biodiverzitete ter sprejemljivosti gradnje predvidenih HE na srednji Savi, okoljski monitoringi med gradnjo HE Blanca in HE Krško.

Kompleksna in celovita določitev stanja okolja v različnih - zaradi antropogene aktivnosti močno obremenjenih – okoljih: Primerjalna študija onesnaženosti okolja v Zgornji Mežiški dolini med stanji v letih 1989 in 2001, Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni faktor in dejavnik razvoja v Zasavju: modelni pristop, Določitev vpliva vojaškega poligona na okolje kot modelna študija za varovanje in sanacijo okolja na območjih delovanja Slovenske vojske, Določitev vpliva vojaškega poligona Krivolak na okolje z namenom njegove ekološke sanacije.

Bioindikacija in biomonitoring onesnaženosti okolja – lišaji, glive, makrofiti, tobak, detelja, ribe,srnjad, čebele, smreke…..(Biomonitoringi na vplivnem območju TEŠ od leta 1987).

Vpliv cest in prometa na prostoživeče živali, s poudarkom na reševanju problematike trkov vozil z divjadjo.

Lokalne agende, programi varstva okolja, sanacijski programi (Sanacijski program Vode občine Velenje, Sanacijski program TLA občine Velenje,….).

okoli 12.000 vzorcev letno

okoli 60.000 analiz letno

več kot 12.000 udeležencev izobraževalnih programov letno

30 lastnih publikacij

34 izvirnih znanstvenih člankov (prvi avtorji)

več kot 1500 vpisanih referenc v Kooperativnem online bibliografskem sistemu (COBISS)

med našimi naročniki so slovenske termoelektrarne, slovenske hidroelektrarne, komunalna podjetja, lokalne skupnosti, ministrstva, velika in majhna podjetja, izobraževalne ustanove in posamezniki

Terenske meritve - Vzorčenje vode na poligonu Krivolak (foto: P. Druks Gajšek, 2007)

IPPC

44 ni vse

ni vse

ni vse

ni vse

ni vse

ni vse

ni vse

ni vse

ni vse

ni vse

ni vse

ni vse

________en

oen

oen

oen

oen

oen

oen

o Podjetje E-NET OKOLJE d.o.o. je v Sloveniji na področju varstva okolja pri obratovanju IPPC naprav gotovo najbolj prepoznavno podjetje, ki nudi tako storitve izdelave dokumentacije, ki sestavlja vlogo za pridobitev okoljevar-stvenega dovoljenja, in druge okoljske dokumentacije, kot tudi svetovanje v zvezi z vsemi vprašanji in dilemami s tega področja.

Za IPPC zavezance smo v zadnjih treh letih izdelali večje število IPPC prijav in IPPC vlog ter uspešno svetovali številnim podjetjem.

Kot eksperti za področje varstva okolja pri izvajanju industrijskih dejavnosti smo za Agencijo RS za okolje obdelali večje število vlog za pridobitev IPPC okoljevarstvenega dovoljenja ter izdelali dokončne osnutke IPPC okoljevarstvenih dovoljenj za IPPC zavezance iz vseh področij IPPC dejavnosti: energetika, proizvodnja in predelava kovin, nekovinska in mineralna industrija, kemična industrija, ravnanje z odpadki in druge dejavnosti.E-

NET

OK

OLJ

E d

.o.o

.Li

nh

arto

va c

esta

13

, 1

00

0 L

jub

ljan

at

01

23

21

36

0f

01

23

21

36

1e

info

@e-

net

-oko

lje.

siw

ww

.e-n

et-o

kolj

e.si

Ste že pridobili okoljevarstveno dovoljenje za naprave, ki lahko povzročajo onesnaže-vanje okolja večjega obsega (IPPC)?

Morda že načrtujete nov poseg, za katere-ga boste morali pridobiti novo IPPC okolje-varstveno dovoljenje? Ali morate za name-ravani poseg izdelati tudi poročilo o vplivih na okolje?

Če bo vaš poseg vključeval gradnjo, ali veste, kako bi se lotili obveznosti v zvezi z gradbe-nimi odpadki?

Je vaša IPPC naprava na vodovarstvenem območju?

Morda želite pridobiti vodne pravice?

Je vaše podjetje tudi obrat tveganja?

Nameravate zgraditi ali prenoviti skladišče nevarnih snovi?

Potrebujete pomoč pri določitvi korakov in zahtev postopkov, ki jih morate izvesti za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, okoljevarstvenega soglasja, vodnega soglasja, gradbenega in uporabnega dovoljenja?

Vas zanima obseg vplivnega območja?

Ali lahko pričakujete stranske udeležence v vašem postopku?

Pri vsem tem vam nudimo strokovno pomoč.

Ste že pridobili okoljevarstveno dovoljenje za naprave, ki lahko povzročajo onesnaže-Ste že pridobili okoljevarstveno dovoljenje za naprave, ki lahko povzročajo onesnaže-Ste že pridobili okoljevarstveno dovoljenje za naprave, ki lahko povzročajo onesnaže-

Morda že načrtujete nov poseg, za katere-ga boste morali pridobiti novo IPPC okolje-varstveno dovoljenje? Ali morate za name-ravani poseg izdelati tudi poročilo o vplivih

za naprave, ki lahko povzročajo onesnaže-vanje okolja večjega obsega (IPPC)?za naprave, ki lahko povzročajo onesnaže-za naprave, ki lahko povzročajo onesnaže-

Morda že načrtujete nov poseg, za katere-ga boste morali pridobiti novo IPPC okolje-varstveno dovoljenje? Ali morate za name-

za naprave, ki lahko povzročajo onesnaže-vanje okolja večjega obsega (IPPC)?za naprave, ki lahko povzročajo onesnaže-

Morda že načrtujete nov poseg, za katere-ga boste morali pridobiti novo IPPC okolje-varstveno dovoljenje? Ali morate za name-

vanje okolja večjega obsega (IPPC)?vanje okolja večjega obsega (IPPC)?

ravani poseg izdelati tudi poročilo o vplivih na okolje?

Če bo vaš poseg vključeval gradnjo, ali veste, kako bi se lotili obveznosti v zvezi z gradbe-

ravani poseg izdelati tudi poročilo o vplivih na okolje?

Če bo vaš poseg vključeval gradnjo, ali veste, kako bi se lotili obveznosti v zvezi z gradbe-

na okolje?

Če bo vaš poseg vključeval gradnjo, ali veste, kako bi se lotili obveznosti v zvezi z gradbe-

Je vaša IPPC naprava na vodovarstvenem

kako bi se lotili obveznosti v zvezi z gradbe-nimi odpadki?kako bi se lotili obveznosti v zvezi z gradbe-kako bi se lotili obveznosti v zvezi z gradbe-

Je vaša IPPC naprava na vodovarstvenem območju?Je vaša IPPC naprava na vodovarstvenem

nimi odpadki?kako bi se lotili obveznosti v zvezi z gradbe-nimi odpadki?kako bi se lotili obveznosti v zvezi z gradbe-

Je vaša IPPC naprava na vodovarstvenem Je vaša IPPC naprava na vodovarstvenem območju?Je vaša IPPC naprava na vodovarstvenem

nimi odpadki?nimi odpadki?nimi odpadki?

Je vaša IPPC naprava na vodovarstvenem Je vaša IPPC naprava na vodovarstvenem območju?

ww

w.e

-net

-oko

lje.

si

Potrebujete pomoč pri določitvi korakov in zahtev postopkov, ki jih morate izvesti za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja,

nevarnih snovi?

Potrebujete pomoč pri določitvi korakov in Potrebujete pomoč pri določitvi korakov in zahtev postopkov, ki jih morate izvesti za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja,

Potrebujete pomoč pri določitvi korakov in

nevarnih snovi?

Potrebujete pomoč pri določitvi korakov in Potrebujete pomoč pri določitvi korakov in zahtev postopkov, ki jih morate izvesti za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja,

Potrebujete pomoč pri določitvi korakov in Potrebujete pomoč pri določitvi korakov in

nevarnih snovi?

ww

w.e

-net

-oko

lje.

siw

ww

.e-n

et-o

kolj

e.si okoljevarstvenega soglasja, vodnega soglasja,

gradbenega in uporabnega dovoljenja?okoljevarstvenega soglasja, vodnega soglasja, gradbenega in uporabnega dovoljenja?gradbenega in uporabnega dovoljenja?

ww

w.e

-net

-oko

lje.

siw

ww

.e-n

et-o

kolj

e.si

v vašem postopku?

Vas zanima obseg vplivnega območja?

Ali lahko pričakujete stranske udeležence v vašem postopku?

ww

w.e

-net

-oko

lje.

siw

ww

.e-n

et-o

kolj

e.si

ww

w.e

-net

-oko

lje.

siw

ww

.e-n

et-o

kolj

e.si

v vašem postopku?v vašem postopku?

Vas zanima obseg vplivnega območja?

Ali lahko pričakujete stranske udeležence v vašem postopku?v vašem postopku?v vašem postopku?v vašem postopku?

Vas zanima obseg vplivnega območja?

Ali lahko pričakujete stranske udeležence

Morda želite pridobiti vodne pravice?Morda želite pridobiti vodne pravice?

Nameravate zgraditi ali prenoviti skladišče

Je vaše podjetje tudi obrat tveganja?

Nameravate zgraditi ali prenoviti skladišče nevarnih snovi?nevarnih snovi?nevarnih snovi?

Morda želite pridobiti vodne pravice?Morda želite pridobiti vodne pravice?Morda želite pridobiti vodne pravice?

Nameravate zgraditi ali prenoviti skladišče

Je vaše podjetje tudi obrat tveganja?

Nameravate zgraditi ali prenoviti skladišče Nameravate zgraditi ali prenoviti skladišče nevarnih snovi?nevarnih snovi?

Morda želite pridobiti vodne pravice?Morda želite pridobiti vodne pravice?Morda želite pridobiti vodne pravice?

Nameravate zgraditi ali prenoviti skladišče

Je vaše podjetje tudi obrat tveganja?

Nameravate zgraditi ali prenoviti skladišče Nameravate zgraditi ali prenoviti skladišče

db

IPPC

45

ETI Elektroelement d.d.

Naslov: Obrezija 5, 1411 Izlake

Telefon: +386 3 56 57 570

Telefaks: +386 3 56 74 077

E-naslov: eti@eti.si

Spletna stran: www.eti.si

Leto ustanovitve: 1950

ETI Elektroelement je v slovenskih domovih in industriji prisoten že več kot pol stoletja. V tem času smo se iz majhne tovarne keramike razvili v vodilnega svetovnega proizvajalca rešitev za stano-vanjske, poslovne in industrijske inštalacije, distribucijo električne energije za nizko in srednjo na-petost ter močnostno elektroniko in polprevodnike. Proizvajamo tudi izdelke tehnične keramike, orodja in naprave ter izdelke iz plastike in tehnične gume. Podjetje veliko investira v razvoj in spodbuja inovativnost vseh zaposlenih. Naši strokovnjaki nadgrajujejo izkušnje prve generacije s sodobnimi dognanji, drugi zaposleni pa s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami skrbijo za zadovoljstvo vseh uporabnikov izdelkov ETI.V letu 2008 koncern ETI v dvanajstih podjetjih po Evropi zaposluje že več kot dva tisoč ljudi, svoje izdelke pa prodaja v več kot šestdesetih državah sveta. Kljub mednarodni dimenziji se v ETI-ju zavedamo svoje odgovornosti, saj je naše podjetje največje v lokalni skupnosti, zato vlaga v njen razvoj in blagostanje. Skrbimo tudi za svoje okolje in smo eno prvih slovenskih podjetij, ki je prido-bilo okoljsko dovoljenje IPPC. Seveda pa je to le zadnji večji mejnik, ki močno vpliva na izvajanje ukrepov za varstvo okolja v naši družbi.

Zmanjševanju onesnaževanja ETI že dolgo posveča veliko pozornosti. Začetki organiziranega delovanja v ekologiji segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko smo ugotovili onesnaževanje voda in začeli prve načrtovane dejavnosti za izboljšanje stanja. Zgodnje dejavnosti so bile usmer-jene predvsem v reševanje težav na samih virih onesnaževanja, torej napravah za pripravo in pre-delavo tehnične keramike. Pri tem je šlo večinoma za ponovno uporabo tehnoloških odpadkov in odplak, kar se je izkazalo za zelo uspešno, saj smo že takrat onesnaževanje zmanjšali količinsko tudi za sedemkrat. Po pridobitvi certifikata sistema ravnanja z okoljem po standardih ISO 14001v letu 2000 smo na področju varstva okolja začeli vpeljevati sistemske in kompleksnejše rešitve. Sadovi takega pristopa so pripeljali do zaprtja galvane in gradnje današnje nove sodobne čistilne naprave ETI, ki je obremenitev (suspendirani delci, KPK, BPK …) potoka Medija zmanjšala za več kot 90 odstotkov. Čistilna naprava ETI je pravzaprav le del sistema, s katerim čistimo komunalne in tehnološke od-padne vode, vsake v svojem podsistemu, končno čiščenje pa je skupno. Glede na to, da smo precej specifičen proizvajalec tehnične keramike, smo morali nekatere znane rešitve povezovati zelo ino-vativno, da smo dobili želene rezultate. Tako je sistem ETI za čiščenje tehnoloških odpadnih voda pretežno proizvod našega lastnega znanja, na katerega smo zelo ponosni. Hkrati pa je živ sistem, ki se mora nenehno razvijati in posodabljati, se prilagajati novim zahtevam proizvodnje in poost-renim zakonskim predpisom. Tako bomo letos spet namenili precejšen del sredstev prav ponovni razširitvi dela tega sistema ter povečanju njegove zanesljivosti. Poleg tega smo v preteklem letu uredili tudi oskrbo s pitno in požarno vodo, saj naš vodovod ustreza vsem normam HACCP (je torej na nivoju javnih vodovodov), vsem standardom ustreza tudi naš požarni vodovod, bistven za zagotavljanje vode za gašenje.Za zmanjševanje onesnaževanja zraka je ETI glavni premik storil še prej, že ob koncu sedemde-setih let prejšnjega stoletja. Takrat smo namreč prešli s tradicionalnih goriv na zemeljski plin. Pozneje, v devetdesetih letih, pa vse tja do leta 2005, smo z novo tehnologijo obnovili vse peči in

sušilnice, zato smo bistveno zmanjšali emisije prahu in prihranili precej energije. Edina na-prava, ki še ne ustreza strožjim zahtevam IPPC, je odpraševalna naprava pri starejšem izmed obeh sušilno-razpršilnih stolpov, kljub temu pa trenutno še ustreza zakonskim zahtevam. Prav ta predstavlja največjo ekološko investicijo v tem letu za Eti. Vanj bomo vgradili suhi filter,kakršen je tudi v novem sušilno-razpršilnem stolpu in ki sledi smernici NRT (najboljše razpoložljive tehnologije). S tem bomo dosegli še najmanj trikrat manjše količine in koncen-tracije prašenja kot do zdaj.Od leta 2004 smo dosegli tudi upadanje specifične porabe energije (TJ/prihodki v mio evrov – čeprav so zaradi dviga cen stroški v tem obdobju narasli), zaradi čistilne naprave smo občutno zmanjšali tudi celotno porabo vode. V letu 2006 se je poraba vode glede na leto 2005 zmanjšala za več kot 10 odstotkov in količina odpadnega keramičnega mulja za okoli 70 odstotkov. Pridobitev okoljskega dovoljenja IPPC je le naslednji korak, ki si ga je ETI začrtal že pred desetletji. S tem dovoljenjem smo se v našem podjetju seznanili leta 2002. Glavne usmeritve sta nam podali GZS in pozneje ARSO. Ker je šlo za večfazni proces, smo celotno dokumenta-cijo za pridobitev IPPC OVD oddali šele v juliju 2006, za lokacijo v Kamniku pa oktobra istega leta. Ob koncu avgusta lani je ETI d.d. pridobil okoljsko dovoljenje za lokacijo v Izlakah, sklad-no z Direktivo IPPC – okoljsko dovoljenje IPPC – ki se nanaša na dejavnost izdelave keramičnih izdelkov, obravnava pa tudi druge dejavnosti družbe na tej lokaciji. Izdano je bilo za dobo deset let. Enako dovoljenje pričakujemo letos tudi v Kamniku.

Matija Gomilar, Ani Razpotnik

IPPC

46

• sprejem trdnih organskih odpadkov• polžni transporter za trdne organske odpadke• magnetni separator• drobilnik za trdne odpadke• mešalna posoda• sprejem tekočih odpadkov• hidrolizni rezervoar• higienizacijski rezervoarji• digestor• zadrževalni rezervoar• kogeneracijske enote• bakla• elektro oprema in črpalke• oprema sistema vodenja

GLAVNE KOMPONENTE BIOPLINSKE NAPRAVE

• proizvodnja zelene energije

• ekološko sprejemljivo obdelan organski odpadek

• sodobna in zanesljiva oprema

• optimalni obratovalni in vzdrževalni stroški

• posredno zmanjšanje emisije toplogrednih plinov

ZNAČILNOSTI BIOPLINSKE NAPRAVE

V predstavljeni bioplinski napravi poteka postopek biološke razgra- dnje, temelječ na termofilnem procesu, ki je hitrejši in učinko- vitejši, vendar z vidika vodenja zahtevnejši od mezofilnega.

Celoten sistem je računalniško voden in nadzorovan. Zaradi boljšega obvladovanja je opre- mljen tudi z aplikacijo za on-line prenos alarmov in procesne slike po ethernetu ter GSM/GPRS omrežjih.

Skupna dnevna proizvodnja bio- plina je dobrih 5000 m3, z vse- bnostjo metana cca. 67%.

OPIS DELOVANJA BIOPLINSKE NAPRAVE

ENERGETIKAEKOLOGIJA

www.esotech.siESOTECH, družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov, d.d.

Preloška cesta 1, 3320 Velenje, SI - Slovenija, EU T: +386 3 8994 500 E: info@esotech.si F: +386 3 8994 503

IPPC

47

GABRIJEL AS d.o.o.

Naslov: Dolenjska cesta 421, 1291 Škofljica

PE: Pod jelšami 7, 1290 Grosuplje

Telefon: +386 1 781 07 50

Telefaks: +386 1 781 07 80

E-naslov: info@gabrijel.com

Spletna stran: www.gabrijel.com

Smo mlado podjetje, specializirano za proiz-vodnjo zahtevnih aluminijastih (Al) komponent s poudarkom na dizajnu. V našem podjetju proizvajalcem pomagamo najti inovativne re-šitve pri obdelavi aluminija – pri proizvodnji polizdelkov in površinski obdelavi aluminija. Zaradi inovativnih pristopov našim kupcem ob izjemni kakovosti znižamo stroške proizvodnje in odpravljamo skrbi, ki jih imajo zaradi motenj v proizvodnji, nestalne kakovosti, nepravočasnih dobav in podobnega. Med naše pomembnejše izdelke spadajo Al komponente za linijo malih gospodinjskih aparatov oblikovanih v F.A. Por-sche Design za BSH Hišni aparati d.o.o. (slika 1,2) in Al komponente za linijo velikih gospo-dinjskih aparatov oblikovanih v Pininfarina Ex-tra za GORENJE d.d. (slika 3,4).

Dejavnost podjetja: − proizvodi iz aluminija 70 %,− storitev površinske obdelave aluminija 28 %,− drugo 2 %.

GABRIJEL AS – IPPC zavezanecProizvodnja poleg mehanske obdelave vklju-čuje enoto površinske obdelave z dvema linija-ma za anodno oksidacijo aluminija, ki se skupaj uvrščata med naprave za površinsko obdelavo kovin in plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v delovnih kadeh s pro-stornino več kot 30 m3 (kadi za izpiranje niso vštete) – (2.6).Poslovno-proizvodni objekt z napravami je bil zgrajen leta 2004. Pri načrtovanju linij za površinsko obdelavo so bile upoštevane najnovejše zahteve glede varovanja okolja in vpeljane najboljše razpoložljive tehnike za to tehnologijo. Postavljena moderna čistilna naprava za odpadne tehnološke vode. V obdobju priprave vloge smo skladno z navodili pregledali vsa področja delovanja ter ugotovili skladnost z zakonskimi zahtevami in najboljšimi razpoložljivimi tehnikami v do-kumentu BREF za površinsko obdelavo (STM). Priporočila v BREF-ih in zakonske možnosti smo izkoristili kot priložnosti za izboljšave.Naši kupci cenijo prizadevanja za varstvo okolja. Poslovni razultati in vedno nove povezave z ve-likimi naročniki po svetu in doma upravičujejo stroške, potrebne za to področje.

IPPC kot priložnost za dokazovanje skladno-sti z zakonodajo, NRT− skladnost z zakonskimi predpisi o okolju

(emisije v zrak in vode, hrup, EMS, odpadki in odpadna embalaža), varnosti in zdravju pri delu, požarni varnosti,

− skladnost z najboljšimi razpoložljivimi tehni-kami – NRT (best available techniques),

− okoljski management (certificiran sistemvodenja kakovosti in ravnanja z okoljem – ISO 9001 in ISO 14001 – marec 2007).

slika 1 slika 2

slika 3 slika 4

IPPC kot priložnost za izboljšave− dokumenti BREF (NRT in dobre prakse) -

nove ideje za izboljšave, − IPPC – ISO 14001 ( širjenje okoljske zavesti

med zaposlenimi),− ozaveščanje in izobraževanje zaposlenih

(dobro gospodarjenje – good housekeeping, ravnanje z odpadki, pripravljenost in odziv na izredne razmere – požarne vaje, delo z nevarnimi kemikalijami ..),

− ureditev ekoloških otokov, − učinkovita raba kemikalij (regeneracija ko-

peli za anodizacijo in s tem zmanjšana po-raba kemikalije, zamenjava dobavitelja za ključne kemikalije – zmanjšanje zalog),

− zmanjšanje nabora parametrov v odpadni vodi (finančni prihranek v povezavi z moni-toringom odpadne vode),

− sodelovanje z Javnim komunalnim pod-jetjem Grosuplje pri iskanju ustrezne rešitve za odvajanje odpadne tehnološke vode,

− spoznavanje in vključevanje temeljnjih na-čel programa odgovornega ravnanja (Re-sponsible Care),

− pooblaščenka za varstvo okolja – stalna skrb za izvajanje programov in aktivnosti v zvezi z varstvom okolja,

− celostni pristop – celovito okoljevarstveno dovoljenje,

− okoljevarstveno dovoljenje – potrditev na-še družbene odgovornosti do naravnega okolja, zaposlenih, kupcev in drugih part-nerjev ter ožje lokalne skupnosti in širšega družbenega okolja.

INNOVATION LEADER IN ALUMINIUM TREATMENT

IPPC

48

Sistemski pristop k celovitemu preprečevanju in nadzoru onesnaževanja v Gorenju, d.d.Varstvo okolja je v skladu z načeli trajnostnega razvoja v Gorenju po-memben del družbene odgovornosti, vključeno je v vsa načrtovanja in odločitve. Po načelu trajnostnega razvoja obsega okoljsko poslovanje ce-loten življenjski ciklus proizvoda: od razvoja, izdelave, uporabe in ravna-nja z njim po izteku življenjske dobe.

Z vlaganjem v posodabljanje tehnoloških procesov in drugimi ukrepi je Gorenju v obdobju od leta 1998 do 2007 uspelo :• zmanjšati količine nevarnih odpadkov za 72,9 odstotka na izdelek,• zmanjšati količino deponiranih odpadkov za 72,8 odstotka na

izdelek, • zmanjšati porabo vode za 80,4 odstotka na izdelek,• zmanjšati porabo toplotne energije za 58,6 odstotka na izdelek in • zmanjšati porabo plina za 39,4 odstotka na izdelek.

Vzpostavljeni sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001 in EMAS zahteva izpolnjevanje postavljenih ciljev in programov varstva okolja v Gorenju. Zato je stalnica okoljskega poslovanja uvajanje čistejših tehnologij, ki ne vplivajo samo na okolje, ampak tudi dvigujejo produktivnost, obenem pa omogočajo večji prihodek in s tem socialno varnost v podjetju.

Ker je Gorenje med svoje vrednote uvrstilo pošten, odprt in lojalen odnos do vseh zainteresiranih javnosti, si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bi obdržali sistemski pristop obvladovanja na področju varstva okolja, kot ga zahteva EMAS, in ga nadgrajevali.

Gorenje, d.d.

Naslov: Partizanska 12, 3503 Velenje

Telefon: +386 3 899 10 00

Telefaks: +386 3 899 28 00

E-naslov: info@gorenje.si

Spletna stran: www.gorenje.com

Pralna grupa z zadnjo steno

Kontrola PSS

IPPC

49

Poleg tega uvajamo tudi druge ukrepe za dokazovanje skladnosti z zah-tevami dokumentov BREF. Pri izbiri novih naprav sledimo zahtevam po večanju energetske učinkovitosti in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

Načrti V letu 2008 načrtujemo ureditev skladišča za surovino za Impol LLT, ki je v razsutem stanju. Razširjeno pokrito skladišče bo zmanjšalo nevarnost onesnaženja tal in posredno vodotoka, sočasno pa bo tudi manj hrupa v okolju.

Tehnološko opremo nadomeščamo s sodobnejšo, ki omogoča uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in preprečuje negativne učinke na okolje.

Dejavnost družbeDružba Impol LLT, d.o.o., je ena izmed družb skupine Impol. Osnovna de-javnost družbe je litje bram (blokov), drogov in litih trakov iz aluminija in njegovih zlitin. Proizvodna zmogljivost naprave je 375 ton na dan, od tega v Livarni bram in drogov 255 ton na dan, v Livarni litih trakov pa 120 ton na dan.

Impol LLT in okolje V družbi Impol smo v letu 2000 pridobili certifikat ISO 14001. Prizadeva-mo si za nenehno zmanjševanje vplivov na okolje, ki so posledica našega zdajšnjega in preteklega delovanja. Pri načrtovanju novih dejavnosti iz-biramo tehnične rešitve, ki so tudi ekološko učinkovite. Pri razvoju novih zlitin za svoje proizvode omejujemo vsebnost elementov, ki škodujejo človeku in okolju.Vemo, da je premišljeno ravnanje z naravo edina prava pot, ki zagotavlja zadovoljstvo zaposlenih, kupcev in širše javnosti.

Tehnološki procesiOsnova procesov v družbi Impol LLT, d.o.o., je pretaljevanje povratnih surovin, ki nastajajo pri procesu predelave v družbah skupine Impol, z delnima dodatkoma primarne surovine (okoli 25 %) in eksterne sekundar-ne surovine (okoli 20 %). Tehnološki proces v livarni bram in drogov je sestavljen iz taljenja, ki se izvaja v plinskih in elektroindukcijskih pečeh, in litja iz plinskih peči v polkontinuirne livne stroje.

Pomembnejši okoljski vidikiLivni stroji uporabljajo za hlajenje odlitkov tehnološko vodo. Zmanjšanje porabe vode smo dosegli z uporabo obtočnega hladilnega sistema. S svežo vodo nadomeščamo le izgube zaradi izparevanja.

Pri taljenju in litju nastajajo emisije prahu v zrak. Za uskladitev z okoljski-mi zahtevami in pridobitev okoljskega dovoljenja smo izvedli sanacij-ski program za zmanjšanje emisij prahu, v katerem je naš cilj zmanjšati emisije prahu na koncentracijo 3mg/m3

n. Program smo začeli izvajati že v letu 2005. Avgusta 2007 je začela poskusno obratovati filtrirna napravaza odpadni zrak iz livarne bram in drogov.

Impol LLT, d.o.o.

Naslov: Partizanska 38, 2310 Slovenska Bistrica

Telefon: +386 2 845 3100

Telefaks: +386 2 818 1219

E-naslov: info@impol.si

Spletna stran: www.impol.si

Industrijska cona Impol in filtrirna naprava za odpadni zrak iz livarne

IPPC

50

IPPC

51

Varstva okolja ne prepuščamo naključju!IVD Maribor p.o. je ena največjih in najstarejših institucij na področju var-stva okolja, varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, varnosti strojev in naprav ter usposabljanja v Sloveniji. Naš cilj je postati vodilna orga-nizacija po strokovnosti, kakovosti in obsegu dela.

Vrhunski strokovnjaki, sodobna merilna oprema, celovitost ponudbe in akreditirani postopki zagotavljajo strankam zanesljiv poslovni odnos, ne-odvisnost in nepristranskost ter kakovostno izvedbo storitev.

Akreditirane metode za meritve emisij snovi v zrak:(podrobnejši obseg akreditacije (LP-053): http://www.sa.gov.si)

- Meritev hitrosti in volumenskega pretoka plinskih tokov v odvodnikih- Določanje vsebnosti vode v odvodnikih- Določevanje majhnih masnih koncentracij prahu z ročno metodo- Ročno določanje masne koncentracije trdnih delcev- Ročno določanje masne koncentracije žveplovega dioksida - refe-

renčna metoda- Ročno določanje masne koncentracije klora- Ročna metoda določevanja HCl v odvodnikih- Vzorčenje in določevanje vsebnosti plinskih floridov- Določevanje O

2, SO

2, NO, NO

2, in CO z avtomatskim merilnim siste-

mom- Določevanje masne koncentracije celotnega organskega ogljika pri

nizki koncentraciji odpadnih plinov- Določevanje masne koncentracije celotnega organskega ogljika pri

uporabi topil- Ročno določanje formaldehida po AHMT proceduri- Ročna metoda za določevanje celotnega živega srebra- Določitev celotnega As, Cd, Cr, Co, Cu, Mn, Ni, Pb, Sb, Tl in V- Meritev žveplovodika- Določanje masne koncentracije PCDD/PCDF in dioksinov kot PCB -

1. del: Vzorčenje PCDD/PCDF- Določanje plinske in trdne faze policikličnih aromatskih ogljiko-

vodikov – 1. del: Vzorčenje- Določanje emisije anorganskih vlaken s pomočjo raster elektron-

skega mikroskopa- Določitev bazičnih dušikovih spojin- Določitev nizke masne koncentracije prahu – avtomatski merilni sis-

tem

Sodelovanje na primerjalnih meritvah v INERIS-u v Franciji(Parametri: HCl, SO

2, Hg-plinski, voda, PAH)

IVD, Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor p.o.

Naslov: Valvasorjeva ulica 73, 2000 Maribor

Telefon: +386 2 421 60 10

Telefaks: +386 2 421 60 60

E-naslov: info@ivd.si

Spletna stran: www.ivd.si

IPPC

52

Varovanje okolja v skladu z IPPC zahtevamiVarovanje okolja se je v Krki nenehno razvijalo in doživljalo sistematične spremembe, zato pomeni izvajanje zahtev v skladu z direktivo IPPC le dodatno nadgradnjo obstoječega sistema. V skladu z zahtevami Uredbe o vrsti dejavnosti, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega ob-sega (direktiva IPPC), je Krka preverila in potrdila skladnost tehnologij z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (Best Available Technique – BAT). Sedanje stanje, ki se odraža v celovitem obravnavanju tega področja, je posledica dolgoletnega intenzivnega vključevanja varovanja okolja v vse segmente njihovega poslovanja. Kratkoročni in dolgoročni cilji varovanja okolja so usmerjeni k vzpodbujanju sonaravnega razvoja, ohranjanju zdravega okolja za življenje ljudi kot tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti. To pomeni, da bodo v Krki tudi v prihodnje odgovorno ravnali z naravnimi dobrinami, stalno zmanjševali emisije v okolje ter glede okoljskih vprašanj dejavno sodelovali z ožjim in širšim družbenim okoljem.Okoljsko politiko je Krka v interni akt Poslovnik kakovosti vključila že ob uvedbi standarda ISO 14001 leta 2001. S celovitim pristopom k va-rovanju okolja, z realizacijo okoljskih ciljev in programov, s podporo najvišjega vodstva in vseh zaposlenih dosegajo trajnostno izboljševanje stanja okolja. S sistematično skrbjo za okolje so pripomogli, da se kako-vost reke Krke v zadnjih 10 letih nenehno izboljšuje. Trajnostni koncept varovanja okolja, kot ga narekuje okoljski standard, upoštevajo tudi pri odpadkih, hrupu, emisijah v zrak … Krka si prizadeva, da z izobraževanjem, informiranjem in osveščanjem vpliva na zaposlene tako, da je delovanje vsakega posameznika v prid varovanju okolja. Vključuje se tudi v širša prizadevanja za čisto in zdravo okolje ter sodeluje z različnimi izobraževalnimi ustanovami. Občasno pripravlja srečanja s krajani in informacije, pridobljene na teh srečanjih, upošteva pri pripravi okoljskih ciljev in programov.V zadnjih petih letih je Krka v varovanje okolja (tekoči stroški in naložbe) vložila več kot 23 milijonov EUR. Vrednost naložb v posameznem letu niha glede na obseg projektov na področju varovanja okolja. Glede na celovit pristop k varovanju okolja in dolgoletna, sistematična vlaganja v to področje Krka ocenjuje, da zahteve IPPC direktive v celoti izpolnjuje in da bo v skladu z dinamiko podeljevanj s strani ARSO dovoljenje tudi pridobila.

Krka v vrhu evropskih generičnih podjetijKrka se uvršča v vrh generičnih farmacevtskih podjetij v vzhodni, srednji in zahodni Evropi. Svoje izdelke prodaja v več kot 70 državah od Vladi-vostoka do Lizbone. Mednarodno prisotnost ob številnih podjetjih in predstavništvih v tujini utrjuje tudi z izgradnjo lastnih proizvodno-distri-bucijskih centrov po svetu. Tako že proizvaja v tovarnah v Ruski federaciji, na Poljskem, Hrvaškem in v Nemčiji. Njena glavna dejavnost je proizvodnja farmacevtskih izdelkov. Največ izdela zdravil za humano rabo, od katerih je največji delež, 81 %, zdravil na recept. Z 11 % jim sledijo izdelki za samozdravljenje in z 1 % kozmetični izdelki. Krka izdeluje tudi veterinarske izdelke, ki predstavljajo 3 % celotne prodaje. Svojo ponudbo pa Krka dopolnjuje z zdraviliškoturističnimi storitvami Term Krka, ki predstavljajo 4-odstotni delež od prodaje. Krka posebno pozornost namenja razvoju, saj se le tako lahko postavlja ob bok mednarodnim podjetjem in je uspešna kljub hudi konkurenci na svetovnih tržiščih. Dejavna je predvsem v razvoju generičnih farmacevt-skih izdelkov z dodano vrednostjo, ki so plod lastnega znanja. Vsi Krkini farmacevtski izdelki so visoko kakovostni, varni in učinkoviti. Krka jih trži pod lastnimi blagovnimi znamkami, kar zagotavlja njihovo trženjsko prednost in prepoznavnost na generičnem tržišču. Svoji široki paleti izdelkov nenehno dodaja nove in z njimi vstopa na nova terapevtska področja.Krkina strateška usmeritev in cilji vključujejo stalen razvoj podjetja, osredotočenje na ključne trge, predvsem evropske in srednjeazijske, nenehen razvoj farmacevtske in kemijske dejavnosti, utrjevanje pre-poznavnosti in javnega ugleda podjetja, ponudbo novih izdelkov, širjenje marketinško-prodajne mreže in skrb za okolje.

Krka, d. d., Novo mesto

Naslov: Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto

Telefon: +386 7 331 21 11

Telefaks: +386 7 332 15 37

E-naslov: info@krka.biz

Spletna stran: http://www.krka.si

IPPC

53

IPPC

54

Gradimo partnerstvo z okoljemCementarno imamo v Trbovljah že 131 let. Bogata tradicija in napori naših očetov, ki so nenehno tehnološko posodabljali proizvod-njo, so omogočili razvoj tovarne, da je lahko zadostila vedno večjemu povpraševanju po cementu skozi leta, in tudi preživetje podjetja v časih, ko kupcev ni bilo na pretek. Ob doseženih želenih ciljih pa je cementarna pustila tudi rane pretekle proizvodnje na okolju.V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je širša skupnost vedno bolj zavedala lastnih vplivov na okolje in njihovih posledic, smo tudi v cementarni začeli s prvimi poskusi prestruk-turiranja proizvodnje v smeri okoljske sprejem-ljivosti. S priključitvijo skupini Lafarge leta 2002 pa so se nam odprle nove možnosti: dobili smo dostop do novih tehnologij in znanja, s kateri-

2002 Avtomatizacija (1. del), zamenjava gorilca 4,375 mio €

2003 Avtomatizacija (2. del), analizatorji emisij 0,855 mio €

2004Modifikacija EF in dozirani sistem za zniževanje SO

2 emisij s

hidrirnim apnom0,095 mio €

2005 Modifikacija vodnega stolpa, zaprtje klinker hale (1. faza) 0,700 mio €

2006Odžveplevalna naprava, modifikacija EF, ureditev okolice,zaprtje klinker hale (2. faza)

9,600 mio €

2007Dokončanje odžveplevalne naprave, NOx reduktor, zaprtje klinker hale (3. faza)

2,100 mio €

skupaj 18 mio €

V zadnjih 6 letih se je v Lafarge Cement Trbovlje investiralo 30 mio €, od tega več kot 18 mio € neposredno v ekologijo:

Lafarge Cement d.d.

Naslov: Kolodvorska cesta 5, 1420 Trbovlje

Telefon: +386 3 565 23 00

Telefaks: +386 3 565 24 40

E-naslov: info@lafarge.si

Spletna stran: www.lafarge.si

mi smo bistveno izboljšali odnos do okolja in dvignili kakovost življenja v lokalni skupnosti. V zadnjih nekaj letih si namreč še posebej priza-devamo izboljšati okoljevarstvene parametre, zato z uvajanjem najsodobnejših tehnologij in ukrepov sodelujemo pri omejevanju vplivov na podnebne spremembe ter s tem varujemo na-ravo in ljudi. Dobro se zavedamo svoje okoljske in družbene odgovornosti, zato iz dneva v dan razvijamo izdelke in rešitve, ki zagotav-ljajo delovanje naše proizvodnje v simbiozi z okoljem.

Agencija RS za okolje je sredi maja 2008 družbi Lafarge Cement izdala okoljevarstveno dovo-ljenje za obratovanje naprave po standardih, ki jih zahteva direktiva IPPC.

Lafarge Cement

Lafarge Cement ponoči

IPPC

55

Emisije SO2

Emisije prahu

Emisije NOx

70

60

50

40

30

20

10

0

zakonska meja za cementarne

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto

zakonska meja za sosežigalnice

izpu

st (m

g/m

3 )

prah

1400 SO2

1200

1000

800

600

400

200

0

po zagonučistilne napravezakonska meja za cementarne

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto

zakonska meja za sosežigalnice

izpu

st (m

g/m

3)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto

1400 NOx

1200

1000

800

600

400

200

0izpu

st (m

g/m

3)

po zagonučistilne

naprave

zakonska meja za cementarne

zakonska meja za sosežigalnice

Vodni stolp

Odžveplevalna naprava

Naprava za zniževanje dušikovih oksidov

IPPC

56

N a š a s t o r i t e v – t r a j n a r e š i t e v

w w w . p o c i n k o v a l n i c a . s i

Pocinkovalnica, d. o. o.

Bežigrajska cesta 6 | 3000 Celje | Slovenia

p: +386 (0)3 426 32 33 | f: +386 (0)3 426 32 32

e: pocinkovalnica@maksim.si

Vroče pocinkanje in okoljeVroče pocinkanje ima v Celju dolgoletno tra-dicijo. S to dejavnostjo so se ukvarjali že v stari Westnovi tovarni in pozneje v tovarni Emo. Danes to tradicijo zelo uspešno nadaljuje Pocinkovalnica Celje. Pocinkovalnica d.o.o. deluje v okviru skupine Maksim in je po svoji dejavnosti poznana v Sloveniji in tudi izven nje. Še pred leti je Pocinkovalnica izvajala svojo dejavnost v stari Emovi tovarni, leta 2006 pa je zrasla nova, sodobna in po vseh merilih us-trezna tovarna. Gre za sodoben objekt, ki velja za enega najmodernejših v Evropi in se lahko po kvaliteti storitve kosa s konkurenčnimi po-cinkovalnicami po Evropi. Elementi, pocinkani v Celju, se nahajajo na objektih po celem svetu, kar dokazuje, da stranke zaupajo v kvaliteto vročega pocinkanja v Pocinkovalnici d.o.o.Pocinkovalnica Celje je eno redkih podjetij v tej branži, ki več kot zadovoljuje stroge okoljevarstvene predpise. Naše podjetje je med peščico slovenskih podjetij, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje. Z IPPC okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD) za obrate, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, kot pogoju za obra-tovanje, smo se v našem podjetju seznanili že v letu 2003. Takrat se pravzaprav še nismo zavedali razsežnosti tega projekta.

IPPC

57

Pocinkovalnica, d.o.o.

Naslov: Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje

Telefon: +386 3 426 32 33

Telefaks: +386 3 426 32 32

E-naslov: pocinkovalnica@maksim.si

Spletna stran: www.pocinkovalnica.si

Kako smo dobili okoljevarstveno dovoljenje?V podjetju sem odgovorna za varovanje okolja, zato sem se udeležila kar nekaj predstavitev, ki so jih na to tematiko organizirali na GZS v Ljubljani, in tako pridobivala vedno nove in nove informacije o postopku za pridobitev OVD. Prve informacije so bile bolj splošne narave, vendar pa so za pravo usmeritev poskrbeli na ARSO, saj so nam že kmalu pripravili smernice, kako pripraviti vlogo. Samo pridobivanje dovoljenja je bilo razdeljeno na več faz oz. etap. Navodila za izdelavo so nam prenašali postopno, po posameznih fazah. Istočasno pa smo se v podjetju, zaradi vedno strožjih zahtev okoljevarstva, odločali o prenovi obstoječega obrata Pocinkovalnice. Prav poznavanje IPPC zahtev je imelo največji vpliv, da se je lastnik odločil, da zgradi popolnoma nov objekt, v katerem bo naprava, ki bo zadostila strogim okoljevarstvenim zahtevam. Že pri pridobivanju dokumentacije za grad-njo je bila naprava obravnavana kot obrat, ki lahko povzroči onesnaže-vanje okolja večjega obsega. Večino podatkov za pripravo vloge za OVD smo tako črpali iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar nam je v veliki meri olajšalo kasnejše delo in izpolnjevanje rokov za oddajo posameznih delov vlog. Smo pa imeli težave pri navajanju količin porab surovin, repromateriala, nastajanju odpadkov, saj smo poznali le teoretične vrednosti, ki jih je navajal proizvajalec opreme. Aprila 2005 je bil postavljen rok za oddajo prvega dela vloge, oktobra 2005 pa smo pridobili gradbeno dovoljenje in pričeli z gradnjo novega obrata. Ekipa, ki je delala na projektu Pocinkovalnica, je bila usklajena, vsak je imel svoje naloge in roke. Junija 2006 smo pričeli s poskusnim obratovanjem v novi napravi. Kompletno dokumentacijo za pridobitev OVD smo oddali že julija 2006. Okoljevarstveno dovoljenje smo prejeli novembra 2007. Pri izdaji dovoljenja je izdajatelj zelo podrobno proučil uporabo najboljše razpoložljive tehnologije, vpliv dejavnosti na onesnaževanje okolja, preprečitev nastajanja odpadkov oziroma ravnanje z njimi, predelavo v največji možni meri in okolju primerno odstranitev, učinkovito uporabo energije, izvajanje ustreznih ukrepov za preprečevanje nesreč in ome-jevanje njihovih posledic, ob dokončnem prenehanju dejavnosti pa izvedbo potrebnih ukrepov za vzpostavitev prvotnega stanja okolja.

Prednosti naložbe:- Med največje prednosti novega obrata štejemo zaprt tokokrog vode.

Obrat Pocinkovalnica nima odpadnih tehnoloških voda. - Predobdelava kovinskih konstrukcij se izvaja v popolnoma zaprti

komori, iz katere se s pomočjo podtlaka sesajo hlapi v mokri čistilec zraka, ki čisti kislinske hlape. Pri tem nastaja koncentrat kisline, ki se pri določeni koncentraciji spusti nazaj v delovno kislinsko kopel.

- Cinkova kad je pokrita s komoro, ki ima avtomatska vrata na čelnih straneh, skozi katera vstopajo in izstopajo obdelovanci v komoro. Ko poteka proces cinkanja, je komora zaprta. Pri postopku cinkanja nastajajo dimi, ki jih odsesavamo v filterno napravo, kjer poteka suhafiltracija.

- Tovarna se odlikuje po celovitem sistemu koriščenja energije. Dimni plini za ogrevanje cinkovega kotla so vodeni preko toplotnega izmenjevalca, katerega voda greje kadi za predobdelavo. Dimni plini gredo nato še po talnih kanalih in pomagajo pri gretju sušilnice. Ogreta hladilna voda preko cevi greje vodo, namenjeno ogrevanju tal v proizvodnji.

V OVD so navedeni pogoji za obratovanje za obdobje do 31. 12. 2010 ter še nekoliko strožji pogoji od 1. 1. 2011. Rezultati meritev, ki smo jih izvajali v času poskusnega obratovanja, so pokazali, da bo obrat Pocinkovalnica brez težav obratoval tudi po 1. 1. 2011 in tako zadostil zelo strogim zahtevam za varovanje okolja.

Hugo Ograjenšek in Petra Potočnik

IPPC

58

Revoz je prejel certifikat ISO14001 že leta 1999,obnovil pa ga je leta 2002 in 2005. Tovarna, ki se zajeda v samo osrčje mesta, je svoje delovanje v okolju oprla na obsežen plan izobraževanja in vključevanja vseh zaposlenih. Je ena od Re-naultovih tovarn, ki beleži najmanjši vpliv na okolje, saj so njeni kazalci za porabo vode na izdelano vozilo, za porabo energije in količino nevarnih odpadkov med najnižjimi v Skupini Renault.

Renault se je v okviru Zaveze Renault 2009 obvezal, da bo povečal prodajo vozil z manj izpusti CO2

ter povečal ponudbo vozil na bio goriva. V tem okviru je za svoja vozila, ki izpolnjujejo določene okoljske kriterije, uveljavil oznako eco2.Najnovejši model, ki ga izdelujemo v Revozu, renault twingo, se ponaša z oznako eco2, saj izpol-njuje naslednje kriterije:• tovarna, v kateri ga izdelujemo, ima certifikat ISO 14001;• izpusti CO

2 ne presegajo 140g/km;

• vsaj 5 % plastičnih delov je iz recikliranih snovi:• vsaj 95 % vozila je po izteku njegove življenjske dobe mogoče reciklirati ali energetsko ovrednotiti.

Revoz d.d.

Naslov: Belokranjska cesta 4, 8000 Novo mesto

Telefon: +386 7 3315 000

Zeleni telefon: +386 7 3315 677

Telefaks: +386 7 3314 597

E-naslov: revoz-info@renault.com

Spletna stran: www.revoz.si

Revoz ustrezno obvladuje vplive na okoljeRevoz je prejel certifikat ISO14001 že leta 1999, obnovil pa ga je leta 2002 in 2005. Tovarna, ki se zajeda v samo osrčje mesta, je svoje delovanje v okolju oprla na obsežen plan izobraževanje in vključevanja vseh zaposlenih. Je ena od Renaultovih tovarn, ki beleži najmanjši vpliv na okolje,saj so njeni kazalci za porabo vode na izdelano vozilo, za porabo energije in količino nevarnih odpadkov med najnižjimi v Skupini Renault.

Renault se je v okviru Zaveze Renault 2009 obvezal, da bo povečal prodajo vozil z manj izpusti CO2 ter povečal ponudbo vozil na bio goriva. V tem okviru je za svoja vozila, ki izpolnjujejo določene okoljske kriterije, uveljavil oznako eco2.

Najnovejši model, ki ga izdelujemo v Revozu, renault twingo, se ponaša z oznako eco2, saj izpolnjuje naslednje kriterije:

�����������������������������������������������������������������������2����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

ovrednotiti.

Revoz ustrezno obvladuje vplive na okolje

IPPC

59

Spodmoli kraškega roba potrjujejo stari rek, da kaplja ne izdolbe kamna z močjo, temveč z neprestanim polzenjem.

Rock shelters underneath the edge of the Karst Plateau confirm the old saying that a drop of water does not carve stone by way of its power, but rather by constant falling.

IPPC

60

Dovoljenje IPPC za cementarnoSkrb za okolje in človeka je prioritetni in ključni cilj poslovne politike Salonita Anhovo, ki se uresničuje tudi z implementacijo Direktive IPPC. Naprava IPPC v cementarni je rotacijska peč za proizvodnjo klinkerja, obravnavajo pa se tudi vse z njo povezane druge tehnične de-javnosti celotne linije za proizvodnjo cementa.

Direktiva s konceptom najboljših razpoložljivih tehnik narekuje pospešen tehnološki in ekološki razvoj. Osnovni cilj srednjeročnega naložbenega programa Salonita Anhovo 2003–2008 v tehnološke in ekološke izboljšave je taka posodobitev procesov, da bodo konkurenčni in primerljivi s sodobnimi evropskimi cemen-tarnami in usklajeni z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami. Najpomembnejše posodobitve, ki so že pretežno realizirane, so:

Nova sodobna hala za skladiščenje in dozi-ranje surovin in premoga (2005): bistvena tehnološka izboljšava skladiščenja in doziranja surovin in premoga, z ekološkega vidika pa bistven prispevek k zmanjšanju prašenja iz odprtih deponij in transporta.

Nova mlinica premoga (2005): naprava, ki omogoča enakomernejše doziranje in upora-bo večjega deleža petrolkoksa in premoga. Za okolje pomeni manjšo obremenitev zaradi transportov.

Zamenjava elektrofiltra peči z vrečastim (2006): omogoča delovanje brez izpadov ele-ktrofiltra, ki so bili v prejšnjem sistemu večja motnja in so pomenili začasno zaprašenje okolja, moteče predvsem za prebivalce v okoli-

ci. Novi vrečasti filter pomeni tudi precejšnje zmanjšanje emisij snovi v zrak.

Sanacijski program za zmanjšanje hrupa in prašenja (končan ob koncu leta 2006): bistveno znižanje ravni hrupa predvsem z izvedbo proti-hrupne zaščite stavbe mlinice cementa in prvi-mi fazami posodobitve peči.

Posodobitev mlinice cementa (2006): sodobnejši, energetsko in v pogledu zmo-gljivosti učinkovitejši sistem, ki med drugim omogoča tudi učinkovitejši nadzor nad emisi-jami, bistven okoljski učinek pa je zmanjšanje hrupa.

Posodobitev linije peči (prvi dve fazi do 2007): ena večjih 3-faznih investicij v sistem rotacijske peči, ki je že vključevala zamenjavo satelit-skega hladilnika z energetsko učinkovitejšim rešetkastim hladilnikom. Investicija pome-ni možnost za povečanje proizvodnje, z ekološkega vidika pa zmanjšanje emisij in do-datno znižanje hrupa. Tretja faza posodobitve se bo nadaljevala v naslednjem investicijskem ciklu.

Sanacija brežine reke Soče (2006): pomembna predvsem za ureditev okolice in zaščite brežine pred erozijami.

Posodobljena merilna mreža za spremljanje imisij prahu PM10 oziroma kakovosti zraka v okolju (2006): tri nove sodobne merilne posta-je, usklajene z merilnim protokolom Agencije RS za okolje, omogočajo stalno spremljanje ka-kovosti zraka v okolici ter primerjave z drugimi kraji po Sloveniji. V letu 2008 je bila merilna mreža Salonita Anhovo vključena v poročanje

SALONIT ANHOVO, gradbeni materiali, d.d

Naslov: Anhovo 1, 5210 Deskle

Telefon: +386 5 39 21 000

Telefaks: +386 5 39 21 700

E-naslov: salonit@salonit.si

Spletna stran: www.salonit.si

Rotacijska peč za proizvodnjo klinkerja z novim rešetkastim hladilnikom

Pogled na rotacijsko peč za proizvodnjo klinkerja in nov hladilnik peči – IPPC naprava

IPPC

61

Panoramski pogled na cementarno Salonita Anhovo

Stavba mlinice cementa s protihrupno zaščito in silosi cementa

Nova hala surovin in premoga – pogled s strani brežine reke Soče

Agencije RS za okolje kot dopolnilna mreža. Podatki se objavljajo v mesečnem biltenu agencije.

Postopki pridobivanja dovoljenja IPPC so se v Salonitu Anhovo, d.d., začeli že v letu 2004 s pripravo programa prilagajanja, nadaljevali s pri-javo v aprilu 2005 in vlogo v letu 2006. Vloga je med samim postopkom doživela nekatere dopolnitve, med drugim tudi zaradi nekaterih spre-memb same zakonodaje. V pripravo vloge je bil neposredno vključen obsežen tim strokovnih sodelavcev družbe. Družba Salonit Anhovo je sodelovala tudi v projektu Twinning Ministrstva za okolje in prostor kot eno od štirih slovenskih vzorčnih podjetij, na podlagi tega projekta so se pripravljale pilotne vloge po vzoru nekaterih evropskih držav (Nemčija, Belgija). Pilotno dovoljenje je bilo izdelano po bavarskem vzoru avgusta 2006. Tudi uradno vlogo je Salonit Anhovo oddal med prvimi, v marcu 2006. Dovoljenje IPPC je bilo izdano 19. septembra 2007, kar nas uvršča med podjetja, ki jim je uspelo med prvimi pridobiti to dovoljenje.

Sočasno z dovoljenjem IPPC je Salonit Anhovo pridobil tudi okoljsko soglasje za izvedbo načrtovanih investicij v naslednjem obdobju, pred-vsem povezanih s posodobitvijo peči in novimi skladiščnimi kapacite-tami (silosi) za cemente. Navedene investicije bodo omogočile dodatno zmanjševanje vplivov na okolje, izboljšanje energetske učinkovitosti, lokacijsko poenotenje proizvodne dejavnosti in obratovanje peči z večjo kapaciteto.

Integralno dovoljenje IPPC ima za podjetje zelo velik pomen, saj obravna-va vse vidike delovanja proizvodne dejavnosti in njenih vplivov na okolje. Usmeritev v tehnološko posodabljanje in investiranje v skladu z načeli najboljših razpoložljivih tehnik pomeni usmeritev v dolgoročno trajnost-no zmanjševanje vplivov na okolje. Rezultate teh prizadevanj želi družba Salonit Anhovo deliti predvsem s svojim neposrednim okoljem in z vsemi zaposlenimi.

mag. Tanja Ljubič MlakarIvan VidičPeter Korenjak

IPPC

62

Simbio, družba za ravnanje z odpadki, d. o. o.

Naslov: Teharska cesta 49, 3000 Celje

Telefon: + 386 3 425 64 00

Telefaks: + 386 3 425 64 12

E-naslov: info@simbio.si

Spletna stran: www.simbio.si

Osnovne dejavnosti podjetja Simbio, d. o. o. (nekdaj Javne naprave, JP, d.o.o.), so ravnanje s komunalnimi odpadki in njihov odvoz, odvoz fekalij in čiščenje javnih površin. V simbiozi z okoljem, kot se glasi naš nov slogan, smo v podjetju med nosilci izvedbenih del za enega največjih okoljskih projektov v Sloveniji. Gre za precedenčni slovenski projekt celostnega ravnanja z odpadki.

R-CERO Celje, Regionalni center za ravnanje z odpadki CeljeStara odlagališča komunalnih odpadkov v regiji niso ustrezala Direktivi Evropske unije o odlagališčih odpadkov. Zato se je 24 občin v Savinjski regiji odločilo za skupni projekt izgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki v dveh fazah. Z izgradnjo centra bo za skoraj 250 tisoč prebivalcev v regiji rešeno odlaganje komunalnih odpadkov za naslednjih trideset do petdeset let. Za objekte R-CERO Celje je evropski Kohezijski sklad odobril skoraj 30 milijonov evrov sredstev. Razliko do vrednosti končne investicije krijejo sodelujoče občine in Republika Slovenija.

Regionalni center za ravnanje z odpadki v Celju obsega naslednje objekte in opremo:- sprejemni objekt s tehtnico,- zbirni center,- zaprto kompostarno za biogene/zelene odpadke,- sortirnico ločeno zbranih frakcij,- demontažo in vmesno skladišče kosovnih odpadkov ter vmesno

skladišče nevarnih odpadkov,- novo odlagališče preostanka odpadkov,- objekt z mehansko-biološko obdelavo odpadkov,- Toplarno Celje.

Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje je obsežen projekt, ki ga realiziramo v dveh fazah. Prva faza je zajemala gradnjo več objektov in tehnoloških postopkov ter novo odlagališče za preostanek odpadkov v Bukovžlaku. V drugi fazi pa nastajajo objekti mehansko-biološke obdelave odpadkov ter Toplarna Celje.

Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije.

Informacije o R-CERO Celje so dostopne tudi na spletni strani www.rcero-celje.si

R-CERO Celje, sodobni center za ravnanje z odpadki v Bukovžlaku

IPPC

63

Štore Steel, podjetje za proizvodnjo jekel, d. o. o.

Naslov: Železarska c. 3, 3220 Štore

Telefon: + 386 3 78 05 100

Telefaks: + 386 3 78 05 383

E-naslov: info@store-steel.si

Spletna stran: www.store-steel.si

ŠTORE STEEL za trajnostni razvojOsnovna dejavnost podjetja Štore Steel je obnova, ponovna uporaba in recikliranje jekla. Z razvojem novih jekel z izboljšanimi lastnostmi znižujemo težo vozil in porabo goriv, kar posredno vpliva na zmanjšanje obremenitev okolja.

Podjetje Štore Steel, kot zavezanec IPPC direktive, v okviru procesa pro-izvodnje in obdelave jekla sledi zahtevam referenčnih dokumentov. Okoljske aktivnosti vodimo z interdisciplinarnim pristopom. Z okoljskimi programi skrbimo za učinkovito rabo energije in surovin, reciklažo stran-skih proizvodov, ločevanje odpadkov na izvoru ter uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij in procesov, ki zmanjšujejo vplive proizvodnje in obdelave jekla na naravno in bivalno okolje.

Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 je podjetje vzpostavilo in certifici-ralo v letu 2007, s čimer je bil storjen nov korak na poti k celovitemu in sistemskemu zagotavljanju obvladovanja okoljskih vidikov, povezanih z dejavnostjo in proizvodi podjetja. V zadnjem petletnem obdobju smo za okoljske naložbe v čistilne naprave namenili povprečno letno 1% prihod-kov. V enakem obdobju smo zmanjšali specifične porabe virov: za 10% zemeljski plin, za 14% industrijske vode, za 18% metalurške električne energije. V emisijsko trgovanje smo vključeni zaradi že dosežene visoke stopnje zniževanja emisij.

IPPC

64

TALUM, Tovarna aluminija, d. d., Kidričevo

Naslov: Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo

Telefon centrala: +386 2 7995 100

Telefon uprava: +386 2 7995 102

Telefaks: +386 2 7995 103

E-naslov: guest@talum.si

Spletna stran: www.talum.si

Leto ustanovitve: 1954

Šifra dejavnosti: 24.420 - Proizvodnja aluminija

Drogovi

Livarske zlitine

Ozki in široki trak

Oblikovanje podobe Taluma kot proiz-vajalca kovine prihodnostiPo letu 1983, ko so stekle priprave za realizacijo projekta modernizacije proizvodnje primarne-ga aluminija – MPPAl, ki je bil zastavljen v dveh fazah, lahko govorimo o začetku oblikovanja nove podobe in rasti moderne tovarne.

1984–1989: realizacija 1. faze projekta MPPAl, ki je vključevala tehnološko prenovo in ekološko sanacijo z vidika onesnaževanja okolja najbolj kritičnih delov proizvodnje, in to:• izgradnjo nove elektrolize C s proizvodno

zmogljivostjo 40.000 ton aluminija letno z moderno tehnologijo in ustreznim siste-mom čiščenja plinov,

• rekonstrukcijo elektroliznih peči v elektrolizi B z uvedbo tehnologije predpečenih anod in s povečanjem proizvodnje te elektrolize na 35.000 ton aluminija letno, kar je pome-nilo tudi z vidika varstva okolja pomemben napredek glede na prejšnje stanje,

• izgradnjo objektov za proizvodnjo anodnih blokov s sistemom čiščenja plinov,

• izgradnjo nove livarniške hale, livarne 3, z novim proizvodnim programom;

1989–1992: nadaljevanje ekološke sanacije:• ustavitev elektrolize A leta 1991, • ustavitev proizvodnje glinice leta 1991 in

popolna preusmeritev na uvoz glinice za potrebe elektroliz B in C,

• začetek sanacije odlagališč pepela in rdečega blata z ozelenitvijo,

• preimenovanje TGA v Talum leta 1992, kar

je bilo znamenje velikih sprememb; del ob-jektov in naprav, kjer se je prej proizvajala glinica, je dobil novo namembnost s proiz-vodnjo ekološko čistih proizvodov (zeoliti, vodno steklo, specialne glinice) in se je ob-likoval v novo podjetje Silkem;

1992–1996: obdobje novih projektov:• ukinjanje proizvodnje ekonomsko manj

donosnih proizvodov (hlebčkov, lite žice, litega širokega traku),

• zagon proizvodnje homogeniziranih alumi-nijevih drogov z zmogljivostjo 50.000 ton letno,

• ustavitev stare kotlovnice leta 1994 in za-gon plinskih kotlov kot nadomestitev proiz-vodnje pare v starih kotlih, kurjenih s pre-mogom,

• 21. novembra 1996 zrušitev od daleč vid-nega tovarniškega dimnika, ki je bil simbol obdobja, zaznamovanega z velikimi emisi-jami v okolje;

1996–1999: organizacijske in lastninske spremembe, pri-dobitev certifikata kakovosti ISO 9001;

1999–2002: pridobitev okoljskega certifikata ISO 14001,realizacija 2. faze projekta MPPAl z različnimi posodobitvami:• izgradnjo druge polovice elektrolize C z

zmogljivostjo 40.000 ton aluminija letno in potrebnih pomožnih objektov,

• dograditvijo in modernizacijo objektov za proizvodnjo anodnih blokov z dograditvijo

IPPC

65

Izparilne ploščeRondelice/rondele

Leto 1984, t/leto

Leta od 2003 do 2007,t/leto

Razlika,t/leto

Proizvodnja gliniceProizvodnja aluminija

100.000 46.000

–155.000

–+ 109.000 (236 % več)

Vhod surovin skupaj:– proizvodnja glinice– proizvodnja aluminija

567.000535.000 32.000

360.000–

360.000

– 207.000 (36 % manj)–

+ 328.000

Odpadki skupaj:– rdeče blato– pepel– odpadne katode– žlindra– drugi odpadki

274.000200.00070.0003.0001.000

–

7.500––

3.0003.0001.500

-266.500 (97 % manj)––0

+ 2.000+ 1.500

Vhod + izhod skupaj 987.000 522.500 -464.500 (47 % manj)

Emisije v zrak:– prah– plinski fluoridi– SO

2

– ekvivalenti CO2

– katran

8.000390

8.000576.000

90

4.600 180

1.035354.000

45

– 3.400 (43 % manj)– 210 (54 % manj)

– 6.965 (87 % manj)– 222 (39 % manj)– 45 (50 % manj)

ustreznih čistilnih naprav,• izgradnjo nove livarne zlitin z ustreznimi

čistilnimi napravami,• dograditvijo in modernizacijo livarne 3 za

pretaljevanje odpadnega aluminija,• modernizacijo proizvodnje rondelic in iz-

parilnikov in dograditvijo ustreznih čistilnih naprav,

• izgradnjo sistema kroženja tehnološke hladilne vode,

• dogradnjo in posodobitvijo pomožnih ob-jektov ter ureditvijo okolice objektov.

Projekt MPPAl se je končal tako, da je blagovna proizvodnja Taluma dosegla 155.000 ton letno, za kar je bilo porabljenih 117.000 ton proizve-denega aluminija na leto iz elektroliz B in C, preostalo pa je dopolnjeval pretaljeni, tudi od-padni aluminij. Talum je tako v primerjavi s TGA in letom 1984 skoraj za 3,5-krat povečal blagov-no proizvodnjo, a ne le s "taljenjem" glinice.

2002–2007: obdobje razširitve obvladovanja kakovosti in drugih aktivnosti na različne načine:• z začetkom polnega obratovanja razširjene

proizvodnje v elektrolizi C in zaprtega siste-ma hladilnih vod,

• s pridobitvijo certifikata ISO/TS 16949 zapodročje avtomobilske industrije in certifi-kata ISO/IEC 17025 za področje laboratorij-skega preskušanja,

• z zaustavitvijo proizvodnje bram in platišč, • z doseženo proizvodnjo 155.000 ton alumi-

nijskih proizvodov na leto,• z vstopom v mednarodno trgovalno she-

mo s toplogrednimi plini za obdobje 2005–2007,

• z namestitvijo protihrupnih panelov za zmanjšanje hrupa v okolico iz transforma-torjev elektrolize C,

• z zagotovitvijo dodatnih pokritih in nepo-kritih skladišč za odpadni aluminij v okviru povečevanja pretaljeva-nja odpadnega alu-minija z razširjenimi livarniškimi zmogljivo-stmi,

• z ureditvijo drugih objektov družbe Talum (upravna stavba, sanitarna),

• z modernizacijo l ivarne 1 in z uvajanjem nove tehnologije ulivanja zahtevnih proizvodov,

• z oddajo vloge za pridobitev integralnega okoljskega dovoljenja (IPPC) konec leta 2006 in

• s pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja št. 35407-130/2006 z dne 29. 11. 2007.

Talum je s pridobljenim okoljevarstvenim dovoljenjem izpolnil okoljske zahteve kot IPPC- -zavezanec in preveril svoje naprave, ki izpolnjujejo tudi najstrožje zahteve po principu najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT). V posameznih izrekih dovoljenja so določene specifične zahteve do leta 2010 in pozneje.

Dovoljenje za Talum je posebej oblikovano, saj je bilo prvič izdano za štiri dejavnosti skupaj z vsemi tehnološko povezanimi napravami, in sicer za: • obratovanje naprav za izdelavo anod,• obratovanje livarne sive litine v sestavljalnici

anod,• obratovanje naprav za proizvodnjo

aluminija z elektroliznim postopkom,• obratovanje naprav za taljenje aluminija v

livarnah.Primerjava porabe surovin in emisij v zrak pred obdobjem tehnoloških sprememb in v obdobju po njih je prikazana v tabeli.

Dne 21. 12. 2007 je bila ustavljena proizvodnja primarnega aluminija v elektrolizi B. Posledica tega je, da so emisije snovi v zrak še dodatno zmanjšane, in sicer pri emisijah celotnega prahu za 85 %, pri plinskih fluoridih za 75 % inekvivalentih CO

2 za 25 %.

IPPC

66

Prispevek Termoelektrarne Šoštanj k celovitemu preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanjaNa dnu Šaleške doline stoji največji slovenski elektroenergetski objekt, Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ). Ker je dolina klimatsko relativno zaprta, z zimskimi temperaturnimi inverzijami, so bili negativni okoljski vplivi v preteklosti potencirani. Z dograjevanjem novih blokov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sta bili nosilnost in samočistilna sposobnost naravnega okolja preseženi. Leta 1993 se je v kotlih šoštanjske elektrarne zaradi pomanjkanja električne energije porabilo več kot 5 milijonov ton premoga in rezultat tega je bilo rekordnih 4.500 GWh električne energije. Posledice tako intenzivne proizvodnje so bile akutne poškodbe gozdov na vzpetem kotlinskem obodu, vode so bile močno onesnažene, koncentracije onesnaževal v zraku pa so daleč presegale dovoljene vrednosti. Zaradi naštetega smo v TEŠ leta 1977 začeli pripravljati ekološki sanacijski program (ESP).

ESP ni bil omejen zgolj na onesnaževanje zraka (podprogram: čiščenje dimnih plinov), ampak je bil zasnovan celovito. V njegovem sklopu so bili še: ekološki informacijski sistem, rekonstrukcija elektrofiltrov, rekonstrukcija odpepeljevanja in transporta pepela ter žlindre. Sanacijski program smo začeli uresničevati takoj po njegovem sprejetju, cilje pa smo sproti dopolnjevali.

Prvi korak uresničevanja sanacijskega programa je bil ekološki informacijski sistem (EIS). V sklopu EIS deluje danes osem stalnih imisijskih merilnih postaj (Šoštanj, Topolšica, Zavodnje, Graška gora, Velenje, Veliki vrh, Škale in Pesje), eno občasno (mobilno) merilno mesto in emisijski monitoring na vseh elektrarniških blokih. Z EIS redno spremljamo in nadziramo vpliv TEŠ na okolje. Na vseh

imisijskih postajah spremljamo meteo-rološke parametre in koncentracije SO

2 v zraku. V

Zavodnjah in Škalah merimo še koncentracije NO

x in NO

2, ozon (O

3) pa spremljamo v Za-

vodnjah, Velenju in na mobilni postaji, trdne delce PM 10 pa v Škalah in Pesju. Tem on-line meritvam se pridružujejo še koncentracije prašnih usedlin in kakovost padavin, ki jih merimo na vseh merilnih mestih in na deponiji premoga. Emisijski monitoring v elektrarni obsega stalne meritve koncentracij SO

2, NO

x,

CO in skupnega prahu na vseh blokih (od 1997). Občasno v dimnih plinih merimo tudi koncentracije SO

3, HCl in HF, PCDD/F, TOC, N2O,

PAO in težke kovine. Meritve so dopolnjene še z vrsto bio-monitoringov in raziskav, ki smo jih naročili pri različnih izvajalcih. Spremljamo vsebnost žvepla v iglicah smreke, vsebnost težkih kovin v različnih rastlinah, kromosomske aberacije, kalivost semen smreke in vrsto drugih parametrov.

���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� ���� �����

�

�

�

�

��

��

��

5m

40m

pH

leto

Grafikon 1: Alkalnost Velenjskega jezera do za-prtja krogotoka transportne vode (1994) in po njem.

IPPC

67

Onesnaževanje okolja iz elektrarne se je začelo zmanjševati po letu 1983. Začetek obratovanja Nuklearne elektrarne Krško je omogočil znižanje proizvodnje v TEŠ. Prvi tehnični sanacijski ukrep pa je bilo aditivno razžveplanje dimnih plinov v vseh kotlih. Pri tem postopku smo v kotle vpihavali fino zmleti kalcijev karbonat, ki reagira z žveplovim dioksidom, s čimer se je zmanjšala vsebnost žvepla v dimnih plinih do 30 %.

Transportna voda za pepel je do leta 1994 močno onesnaževala Velenjsko jezero in Pako, voda v Velenjskem jezeru in Paki je bila visoko alkalna, s pH vrednostjo več kot 12, zato smo sistem predelali v zaprti krogotok. Transportno vodo na področju sanacije ugreznin zbiramo in črpamo nazaj v elektrarno, kjer jo ponovno uporabimo za transport pepela. S tem ukrepom se je praktično prenehalo močno onesnaževanje Velenjskega jezera in Pake, obenem pa se je zelo zmanjšala tudi poraba vode v elektrarni. Le-ta je leta 1983 še presegala 21 milijonov m3, kasneje pa se je skoraj prepolovila.

Naslednje zmanjšanje okoljskih pritiskov je bila izgradnja naprav za razžveplanje dimnih plinov na IV. in V. bloku elektrarne. Naprave delujejo po tehnologiji mokrega kalcitnega postopka in izločijo več kot 95 % SO

2

iz dimnih plinov. V februarju 1995 smo dali v obratovanje napravo na bloku IV, v letu 2000 pa še napravo na bloku V in s tem izpolnili enega najpomembnejših ciljev sanacijskega programa.

V grafikonu 2 so prikazane emisije SO2 iz šoštanjske elektrarne. Izstopata

zmanjšanji v letih 1995 (čistilna naprava IV. bloka) in 2001 (čistilna naprava V. bloka).

Izgradnja naprav za razžveplanje dimnih plinov je s spremenjenim načinom transporta stranskih produktov omogočila tudi predelavo pepela in sadre v gradbeni proizvod Stabilizat TEŠ, ki se ga koristno uporabljamo pri sanaciji ugreznin Premogovnika Velenje.

Z rekonstrukcijo kurilnega sistema v letu 1992 smo v TEŠ najprej zmanjšali vsebnost dušikovih oksidov v dimnih plinih pod 350 mg/m3. Kasneje se je pokazalo, da so posledice takšnega obratovanja poškodbe kotlov. Vsebnost kisika v dimnih plinih je bilo nujno ponovno povečati, tako da so se povečale tudi koncentracije NOx, vendar pa smo jih v nadaljevanju z novo regulacijo ohranili pod 500 mg/m3. Ob naštetih ukrepih smo rekonstruirali elektrofiltre obeh največjih blokov. Čistilno napravo IV. bloka smo prilagodili za čiščenje dimnih plinov manjših blokov, kar sprva v sanacijskem programu ni bilo predvideno. Emisije iz dimnika manjših treh blokov so najbolj negativno vplivale na južno vzpeto obrobje

�

��

��

��

��

���

���

���

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

����

��������

leto

Termoelektrarna Šoštanj d.o.o.

Naslov: Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj

Telefon centrala: +386 3 8993 100

Telefon uprava: +386 3 8993 200

Telefaks: +386 3 8993 485

E-naslov: info@te-sostanj.si

Spletna stran: www.te-sostanj.si

Grafikon 2: Emisije SO2 iz TEŠ (1980-2006) Baza podatkov TE

IPPC

68

�

���

���

���

���

����

����

����������� �������

Šaleške doline nad Šoštanjem. Uspešnost tega posega dokazujejo znižane imisijske vrednosti na merilnem mestu Veliki vrh po letu 2003.

Starejši trije bloki TEŠ so tehnološko zastareli, zato bosta dva prenehala obratovati, eden že leta 2008. Nadomeščamo jih s plinskima enotama po 42 MW. Ob manjšem onesnaževanju imata plinski turbini boljši izkoristek od starih blokov, poleg tega pa se bo izboljšal izkoristek blokov IV. in V., saj bomo s turbinskimi izpušnimi plini dogrevali kotlovsko napajalno vodo. Prva plinska enota poskusno obratuje od maja, druga pa bo začela obratovati oktobra.

Tudi razvoj TEŠ je v celoti zasnovan na načelih, ki jih določa IPPC direktiva - v smeri celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja. Kot edina dolgoročno pravilna in ekološko, ekonomsko ter socialno upravičena rešitev se je pokazala gradnja novega VI. bloka, ki bo okolje občutno manj obremenjeval kot obstoječe postrojenje. Koncentracije NO

x in SO

2 in prahu bodo še nižje kot sedaj. Naprava bo letno porabila

slabe 3 milijone ton premoga in v zrak spustila približno 3,7 milijonov ton toplogrednega CO

2. Prvič govorimo o zmanjšanju emisije CO

2 na enoto

proizvedene električne energije. Leta 2006 smo na vsako gigavatno uro

Grafikon 3: Povprečna emisija CO2 blokov I do V v primerjavi z emisijo

bodočega bloka VI. (v t/GWh)

Termoelektrarna Šoštanj

(GWh) v zrak spustili 1.200 t CO2, emisija bloka VI pa bo 850 t CO

2/GWh.

S pridobivanjem električne energije v VI. bloku TEŠ bi v dvajsetih letih prihranili 20 milijonov ton premoga oziroma količino, ki zadošča za skoraj sedemletno obratovanje novega bloka s polno zmogljivostjo. Seveda bo ob tem Šaleška dolina še naprej pridobivala toploto za ogrevanje stanovanjskih, industrijskih in drugih objektov in s tem ohranjala dobro kakovost prizemnega zraka.

Ob tem je treba poudariti, da bo nova enota v celoti pripravljena tudi na zajemanje CO

2, kar nas lahko v prihodnosti, ko bodo tehnologije tudi

praktično dostopne, uvrsti med proizvajalce z najmanjšimi emisijami.

IPPC

69

Na pragu dnevne svetlobe je v kraškem podzemlju domovanje netopirjev.

At the threshhold of daylight, in the Karstic underground, we find the habitat of bats.

IPPC

70

Izredno bogato življenjsko okolje močvirskih rastlin in živali se v kraškem

kalu ohranja zavoljo paše.

The extremely varied habitat of marsh flora and fauna is preserved in Karstic

pools thanks to pasturing.

IPPC

71

Zakaj strokovna publikacija IPPC v Sloveniji?Zgodilo se je že, a je ostalo skoraj neopaženo. Manjša družba, ki ni pridobi-la integralnega okoljevarstvenega dovoljenja, je zaprla svoja vrata. Nekaj delavcev je ostalo na cesti. Agencija RS za okolje je dvakrat obravnavala njeno vlogo za pridobitev okoljskega dovoljenja in jo obakrat zavrnila. Kaj se bo torej zgodilo s tistimi obrati oziroma tovarnami, ki jim bo Agencija RS za okolje zavrnila vlogo za pridobitev okoljskega dovoljenja ali pa jo bodo sami umaknili? Republiška inšpektorica za okolje je na to vprašanje odgovorila nedvoumno, čeprav ne tudi konkretno. Če vlogo upravni or-gan zavrže ali zavrne, po Zakonu o varstvu okolja podjetje ni pridobilo okoljskega dovoljenja. Če tega nima, ne sme delovati. Inšpektorat pre-pove nadaljnje obratovanje. V Sloveniji je zdaj, v juniju 2008, v postopku pet podjetij.

Izvajanje Direktive IPPC v Sloveniji, podobno je v Evropi, zelo zamuja. Zato je Bruselj spomladi 2008 deveterici članic, med njimi Sloveniji, po-slal opozorilo, ker niso izdale novih ali obnovljenih dovoljenj za skupno več kot devet tisoč industrijskih obratov. V Sloveniji tisti, ki so vključeni v postopek za pridobitev okoljskega dovoljenja IPPC, navajajo različne vzroke za hude zamude. Na državni ravni krivijo za to pozen prenos di-rektive v slovenski pravni red in slabo kadrovsko pripravljenost na, kot pravi dr. Jože Roth, enega »najzahtevnejših in najobsežnejših upravnih postopkov na področju varstva okolja v naši zgodovini«. Veliko težav je na hrbtih upravljavcev naprav večjega ali manjšega tveganja za okolje. Čuti jih ARSO in še bolj jih čutijo v podjetjih. Marsikje so prepričani, da je slovenska okoljska zakonodaja zahtevnejša od povprečne evropske. Izvajanje Direktive IPPC pa bo ponekod usodno vplivalo na razvoj in konkurenčnost slovenskih podjetij. Gospodarstveniki pravijo, da v Evrop-ski uniji države ne prikrivajo več zelo različnih implementacij okoljske za-konodaje. Na globalni ravni se okoljska zrelost držav še bolj oddaljuje od evropskih usmeritev. Poslovno okolje na svetovnem trgu torej ne postaja bolj uravnoteženo. Nasprotno. Okoljsko odgovornejša podjetja in države potiska v manj konkurenčen položaj.

Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja, s kratico IPPC, velja že enajst let. Toliko časa, da se je Evropska komisija odločila za revizijo. Med drugim tudi zato, ker je vprašljiva kakovost že izdanih

dovoljenj. Slovenija, ki se sicer lahko pohvali z nekaterimi dosežki v skrbi za okolje, je pri Direktivi IPPC zamudila priložnost za celovitejši pogovor o tem, kaj je trajnostna proizvodnja, kaj trajnostna potrošnja in kako naj pri-hodnji razvoj Slovenije premišljeno išče sozvočje med okoljsko zrelostjo podjetji, njihovo konkurenčnostjo in možnostjo uspešnega poslovanja.

A to ni, kot kaže, prijetna tema. Služba Vlade RS za razvoj ni dovolila strokovnemu sodelavcu, ki je bil pripravljen napisati prispevek o tem, kako Svet za trajnostni razvoj presoja in spodbuja izvajanje Direktive IPPC, sodelovati pri publikaciji. Toda prav izvajanje Direktive IPPC razga-lja okoljska nelagodja v podjetjih in v državi. In povsem jasno postavlja vprašanje, kakšne so poti do okoljske odličnosti podjetij in kakšne do okoljske odličnosti države. Ni povsem zanemarljivo, na primer, da ima v Sloveniji doslej le eno podjetje spričevalo EMAS.

Za poslovno življenje podjetij so naprave večjega ali manjšega tveganja za okolje tudi ekonomski izziv. Številke, koliko podjetja vlagajo v okolje oziroma v odpravljanje poprejšnje prevelike brezbrižnosti do okolja, so osupljive. Nihče jih ne more spregledati. V Sloveniji se med menedžerji nedvomno poglablja zavedanje o tem, da je ohranjanje okolja temelj za nadaljnji gospodarski razvoj. Za višjo kakovost življenja, za zdravje ljudi. Hvalevredno je, morda celo tipično, da so izid publikacije IPPC v Sloveniji izključno omogočila podjetja, ki so bila pripravljena javnosti predstaviti svoje okoljske napore. V razdelku Primeri dobrih praks sodelujejo tudi podjetja, ki sicer niso zavezana k pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja.

Strokovna publikacija IPPC v Sloveniji je torej več kot le informacija, kaj se dogaja z izvajanjem Direktive IPPC v Sloveniji. Kajti direktiva življenjsko posega v ekonomsko srce in razvoj gospodarskih družb, med katerimi jih je kar nekaj med stebri sicer zdravega slovenskega gospodarstva. Zdi se, kot da je to spregledano. Ne more pa biti spregledano, da je publikacija več kot strokovno opozorilo, kje je na poti h okoljski odličnosti država, in da zelo nazorno dokazuje, da je slovensko gospodarstvo sredi notranje okoljske revolucije. Da se vse bolj zaveda, kako je najbolj pičel vir zdajšnje civilizacije resnično – čas. Strokovna publikacija IPPC v Sloveniji doku-mentirano pokaže, koliko razlogov je, da se nam narava vsak dan bolj upira, in kako sicer človek lahko odlaša, a čas ne.

Človek lahko odlaša, a čas neMan can procrastinate, but time cannot

Jože Volfand, urednik / editor

IPPC

72

IPPC v Sloveniji

Založba: Fit media d.o.o. Za založbo: mag. Vanesa Čanji Urednik: Jože Volfand Lektura: Damjana Bračič Prevod: Alkemist Oblikovanje: Metka Vehovar Piano, Inspiro d.o.o. Fotografije: Iztok Geister, arhivi podjetij Podpisi k fotografijam: Iztok Geister Tisk: Eurograf d.o.o. Junij 2008

Uredniški odbor: dr. Lučka Kajfež Bogataj, Vilma Fece, dr. Marko Homšak, Janja Leban, Tanja Ljubič Mlakar, dr. Dušan Plut, dr. Jože Roth, mag. Mateja Aljaž Rožič, Jože Volfand.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

504.06(497.4)658:504.06(497.4)006.44:504.06

IPPC v Sloveniji / [urednik Jože Volfand ; prevod Alkemist ; fotografije Iztok Geister, arhivi podjetij]. - Celje : Fit Media, 2008

ISBN 978-961-6283-30-41. Volfand, Jože239615488

Fit media je agencija za tržne komunikacije in razvojne projekte, specializirana s področja okolja. S podjetji in lokalnimi skupnost-mi sodelujemo pri kreiranju komunikacijskih strategij in orodij za doseganje ciljev, povezanih z okoljem. Strateška okoljska vpra-šanja odpiramo v specializirani strokovni reviji Embalaža - Okolje - Logistika. Z razvojnimi projekti okoljske izzive spreminjamo v podjetniške priložnosti.

www.fitmedia.si