LEAP Vinica

  • Published on
    01-Dec-2014

  • View
    314

  • Download
    0

Embed Size (px)

Transcript

<p>Sida</p> <p>REGIONAL ENVIRONMENTAL CENTER</p> <p>: "- " " , : 300</p> <p>CIP - - </p> <p>502.17(497.7)(047)</p> <p> : : / [ ; ]. : ; : ", 2006 (: ). 98 . : . . 30 cm</p> <p> 300. / . . Summary. ) ; </p> <p>ISBN 9989-832-53-6</p> <p>Pe~ateweto na ovaa publikacija e ovozmo`eno so donacija od [vedskata Agencija za me|unaroden razvoj i sorabotka (SIDA) vo sorabotka so Regionalniot Centar za za{tita na `ivotnata sredina za Centralna i Isto~na Evropa Kancelarija vo Makedonija.</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>. , . - SIDA ` - , so e . podgotvenost . , . . . </p> <p> ( ` ) . , , aa a . Imame bogatstvo na prirodni resursi i povolnosti, istorija i ~ove~ki resursi. Ovoj plan pomaga tie najdobro se iskoristat. vo grupi, go ohrabruva procesot na razmisluvawe, kreirawe i implementirwe efikasni i efektivni menaxerski tehniki. </p> <p>vodat kon ostvaruvawe na rezultatite preku kontinui koordinacija na naporite na nivo na razli~ni grupi na interesi, organizac, i vlast. Ovoj plan e produkt na pretstavnicite od , ,</p> <p> im se zablagodarm za . lan koj zaslu`uva da se e onoj koj . , . 5</p> <p>4</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>Spisok na kratenki</p> <p> 21 1 11 (". 02/04"), 29. 12 2005 , :</p> <p>1.</p> <p> .</p> <p>BOD - Biolo[ka potro[uva~ka na kislorod GUP - Generalen Urbanisti~ki Plan DPSIR - Dvi`e~ka sila, pritisok, sostojba, implikacija, reakcija. EIA - Ocenka na vlijanieto na proektot na `ivotna sredina IPPC - Integrirana ekolo[ka dozvola ZIK - Zemjodelsko industriski kombinat LEAP - Lokalen Akcionen Plan za `ivotna sredina NEAP - Nacionalen Ekolo[ki Akcionen Plan OECD - Organizacija na ekonomskiot razvoj PE-MZ{V - Podra~na edinica - na Ministerstvoto za zemjodelstvo,[umarstvo i vodostopanstvo. REC - Regionalen centar za `ivotna sredina SIDA - {vedska Agencija za me\unaroden razvoj SOU - Sredno op[tinsko u~ili[te SUKR - Sektor za urbanizam i komunalni raboti SWOT - Analiza na Silite, Slabosti, Mo`nosti i Zakanite na op[tinata UDNM - Urbanisti~ka dokumentacija za naseleno mesto. UHMR - Uprava za Hidrometeorolo[ki Raboti</p> <p>2. , " ".</p> <p> 07-1781 29.12 2005 . </p> <p> , . . </p> <p>6</p> <p>7</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>1. VOVED , . . . 2005 (. . 53/2005), () . , 1993 a Agendata 21. o 28 Agendata . , (). . - . , , , , . - @ . , - . , - . , . , - - 6 , . , o , , .</p> <p>8</p> <p>SODR@INA Spisok na kratenki 1. Voved 1.1 Celi na proektot za izrabotka na LEAP 1.2 Pridobivki od izrabotkata na LEAP 1.3 Fazi na izrabotka na LEAP 1.4 Organizaciska struktura 2.Opis na Op{tina Vinica 2.1 Geografska polo`ba 2.2 Reqefna struktura 2.3 Klimatski karakteristiki 2.4 Hidrografija 2.5 Mineralni surovini 2.6 Demografija 2.7 Stopanski karakteristiki 2.8 Socijalna blagosostojba 2.8.1 Obrazovanie 2.8.2 Zdravstvo 2.8.3 Kulturno istoriski vrednosti 3.Sostojba so `ivotnata sredina 3.1 Metodologija koja e koristena za ocena na sostojbata so `ivotnata sredina 3.2 Sostojbata so vodite vo Op{tina Vinica 3.3 Sostojbata so otpad vo Op{tina Vinica 3.4 Sostojbata so vozduh vo Op{tina Vinica 3.5 Sostojbata so po~vite i iskoristuvawe na zemji{teto vo Op{tina Vinica 3.6 Sostojbata so prirodata vo Op{tina Vinica 4.SWOT analiza na Op{tina Vinica 5.Ispituvawe na javnoto mislewe 5.1 Opis na sprovedenata anketa 5.2 Rezultati 5.2.1 Analiza na dobieni rezultati 5.2.2 zaklu~ok od sprovedenata anketa 6. Razvivawe na LEAP 6.1 Definirawe na prioritetite na `ivotnata sredina Akcionen plan za sroveduvawe na prioriteti Plan za nabquduvawe i ocenuvawe na sproveduvaweto na LEAP 7. Plan za sproveduvawe nabquduvawe i ocenuvawe na LEAP 7.1 Proces na nabquduvawe i ocenuvawe 7.2 Celi i indikatori za za{tita na `ivotnata sredina 7.3 Sistem na izvestuvawe na lokalno nivo 7.4 Sistem na informirawe,edukacija i komunikacija na lokalno nivo Summery of the environmental conditions in the municipality Vinica Prilozi: Anketno liv~e Spisok na ~lenovi od Lokalniot Komitet Spisok na ~lenovi od Rabotnite grupi Pismo za razbirawe Plan za vklu~uvawe na javnosta Odluka od Sovet za formirawe na Lokalen Komitet za Proektot "Razvivawe na LEAP za Op{tina Vinica" 4 6 7 9 10 11 11 12 15 15 16 17 19 21 21 24 26 26 27 27 29 29 31 37 41 43 45 51 55 55 56 56 57 58 58 59 59 75 75 77 77 78 85 103 104 105 106 107 109 112</p> <p>9</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p> , , . , .</p> <p> , , , , , , , . 1.2 PRIDOBIVKI OD IZRABOTKATA NA L E A P , , , , , , , ,</p> <p>- , , , , . . 22 . 10 . , , , </p> <p> , , @ . , SWOT 5 : , , , , , 5 , . 10 , . 10- -. , - . , .</p> <p>1.1 CELI NA PROEKTOT ZA IZRABOTKA NA L E A P 1.3 FAZI NA IZRABOTKA NA LEAP , -, -, , , ,11</p> <p> : , , , , , ,</p> <p>10</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p> ,</p> <p>Vo procesot na izrabotka na LEAP za Op[tina Vinica se anga`irani i stru~ni</p> <p> , - , - .</p> <p>1.4 ORGANIZACISKA STRUKTURA</p> <p>eksperti od Konsultantskata firma 'ENVIRO - L" od Skopje. , . , . , , . 22 , , . - 2005 . o , , . 2000 , , , , . O 2000 , .</p> <p>Spored Zakonot za ivotna sredina, nositel na procesot na izrabotuvawe na LEAP-ot e Op{tinata so u~estvo na partnerski organizcii. Procedurata za izrabotka na LEAP- zapo~nuva so pokrenuvawe na inicijativa za</p> <p>izrabotka na LEAP- od strana na Gradona~alnikot i nejzino usvojuvawe od strana na Sovetot na Op{tinata. So usvojuvawe na inicijativata od strana na Sovetot, Op{tinata dobiva podr{ka za izrabotka na LEAP- od po{irokata javnost. Partnerski organizacii na Op{tinata koi dadoa celosna podr{ka za izrabotka na proektot se: Zdru`enie na gra|ani 'Inicijativa na nevraboteni intelektualci" INI Vinica komunalni raboti 'Solidarnost" Vinica JP za Televizija Vinica Radio 'Istok surovina" Vinica DOO</p> <p> OU 'Goce Del~ev" Vinica OU 'Slav~o Stojmenski" Vinica 'Van~o Prke" Vinica USO AD 'Triko" Vinica zaednici na Jakimovo, Istibawa, Gradec, Leski, Dragobra[te i Pekqani. Mesni Prvata faza vo procesot na izrabotka na LEAP e formirawe na organizaciska struktura, koja se sostoi od: Lokalen Koordinator</p> <p> Lokalen Komitet Rabotni grupi za 5 tematski oblasti Za Lokalen Koordinator od strana na prethodniot Gradona~alnik Goran Angelov e imenuvan Igor Spasovski, vraboten vo ELS Vinica, kako komunalen inspektor. Po odr`anite Lokalni izbori, aktuelniot Gradona~alnik Marjan Kostadinov za Lokalen Koordinator go imenuva Goce Georgiev, vraboten vo ELS Vinica, kako op[tinski inspektor. Sovetot na Op[tinata donese Odluka za formirawe na Lokalen Komitet sostaven od 30 ~lenovi od razni socijalno - ekonomski, obrazovni i demografski grupi, `iteli na Op[tina Vinica.13</p> <p>12</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>2. OPIS NA OP[TINA VINICAPrvi tragi od postoewe na naseleni mesta i organizirano `iveewe vo Vini~ko se pronajdeni od `eleznoto vreme (od XII do VI vek p.n.e.) i se naogaat vo atarot na s. Vini~ka Kr[la (lokalitet Gradi[te 2), kade se sre]avaat retki fragmenti na keramika od neolitskiot period, a konstatirani se materijalni ostatoci i od bronzeniot period. Imeto Vinica za prvpat e dokumentirano vo Lesnovskiot pomenik, koj datira od 16 vek i ozna~uva, spored staroslovenskoto pismo, mesto kade {to raste vinova loza-lozje.</p> <p>2.1 GEOGRAFSKA POLO@BA Op{tina Vinica, spored prostorno geografskata polo`ba se nao|a vo isto~niot del na Makedonija i go zafa}a jugo - isto~niot del od Vini~ko - Ko~anskata kotlina. Po{irokoto podra~je na gradot zafa}a prostor pomegu 41044'15 i 41058'20 severna geografska {irina i pome|u 22028'10 i 22043'20 isto~na geografska dol`ina spored Grini~.Prvobitno gradot Vinica se Slika 1: Soobra}ajna povrzanost na gradot prostiral megu dvete reki, Vini~ka i Grade~ka reka, koi denes te~at niz nego, dodeka so urbaniziraweto i negovoto teritorijalno pro{iruvawe, toj se {iri vo site pravci. Pokraj gradot Vinica vo op{tinata ima u{te 16 naseleni mesta i toa Istibawa, Jakimovo, Kalimanci, Kru{evo, Vini~ka Kr{la, Leski, Gradec, Grqani, Dragobra{te, Trsino, Laki, Crn Kamen, Pekqani, Trstija, Blatec i Lipec. Gradot Vinica ima dobra soobra}ajna povrzanost so slednite gradovi od regionot: so Berovo - 44 km, so Peh~evo - 44 km, so Ko~ani - 10 km, so [tip - 40 km, a isto~no od prevojot Prevalec so Makedonska Kamenica - 19 km, so Del~evo - 42 km i grani~niot premin kon NR Bugarija. Soobra}ajno i gravitaciski Vinica se nao|a na odale~enost od 130 km od Skopje (sl. 1). Op[tina Vinica se prostira na povr[ina od 334 km2, so nadmorska viso~ina od 360 m. do 1.754 m.15</p> <p>14</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>2.2 REQEFNA STRUKTURA</p> <p>Reqefot na Op{tinata go karakteriziraat mnogu jaki tektonski dvi`ewa i dejstvo na erozivnite faktori vrz razli~niot sostav na karpite na terenot. Od</p> <p>planinskite vrvovi reqefot e zresto rasporeden, taka da i vo hidrografska smisla pretstavuva edna golema vododelnica, ~ii vodi gravitiraat sprema rekata Bregalnica koja te~e niz severozapadniot del na Op{tinata. Vo Op{tina Vinica jasno se izdvojuvaat planinski, ridski i kotlinski predeli. Topografski, gradot Vinica le`i na dopirot na</p> <p>Planinite Obozna i Golak se protegaat vo Isto~niot del od Vini~kata op{tina. Ridestiot reqef go terenot od 500 - 1.000m. Ramni~arskiot reqef na Op{tinata go so~inuva terenot so nadmorska viso~ina od 390 - 450 m, i e pretstaven so Vini~ko - Ko~anskata Kotlina. Reqefot e od osobeno zna~ewe za razvojot na stopanstvoto na Op{tina Vinica. Plodnata obrabotliva po~va ovozmo`uva odgleduvawe na visokodohodovni kulturi kako oriz, p~enica, p~enka, a vo pomala mera gradinarski i fura`ni kulturi. Povisokite delovi se koristat kako livadi. Ridestite tereni izobiluvaat so pasi{ta i {umi koi ovozmo`uvaat razvoj na {umarstvoto i sto~arstvoto. 2.3 KLIMATSKI KARAKTERISTIKI Spored geografskata polo`ba Vinica i Vini~ko se izlo`eni na kombinirano vlijanie na submediteranskata i isto~no-kontinentalnata klima. Vini~ko - Ko~anskata Kotlina e za{titena od direknoto vlijanie na severnite vozdu{ni masi so planinskiot masiv Osogovo, a od direknite ju`ni vlijanija e za{titena od planinskiot masiv Pla~kovica. Pokraj geografskata {irina, nadmorskata viso~ina i probivot na topol vozduh od Povardarieto po dolinata na r. Bregalnica, vrz klimata vo Vini~ko vlijaat i dr faktori koi nezna~itelno ja modificiraat. Pogolemata nadmorska viso~ina i blizinata na Pla~kovica pridonesuvaat letnite gore{tini da bidat poretki vo isto~nite delovi na Vini~kata Op{tina. Vo odnos na klimata ima sudirawe na dve razli~ni struewa. Imeno, po tekot na rekata Bregalnica i Osojnica, predelot e pod dejstvo na umerena mediteranska klima, a otkaj Pla~kovica i Golak probiva kontinentalna klima.</p> <p>ramni~arskiot i ridskiot del na nekoga{nata ezerska ramnina na ezeroto koe postoelo vo Vini~ko - Ko~anskata Kotlina.</p> <p>Slika 2: Panorama na gradot Vinica</p> <p>Planinskiot reqef vo Op{tinata pretstaven od planinite Pla~kovica, Obozna i Golak e bogat so pasi{ta i {umi, osobeno listopadni, no e slabo naselen i e nerazvien. Pla~kovica se protega vo pravec istok-jugoistok kon sever, severozapad i poradi</p> <p>Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 12,90S, a prose~nata letna temperatura iznesuva 22,50S. Kontinentalnite klimatski vlijanija ovde se izrazuvaat i preku pojavite na niski temperaturi vo zimskite meseci. Prose~nata godi{na minimalna temperatura iznesuva 6,30S, dodeka minimalnata temperatura dostiga do -25,40S (na 26 januari 1954 g.) Relativno niskite temperaturi vo zimskite meseci se rezultat na spu{taweto na studeni vozdu{ni masi od Pla~kovica, koja preku cela zima, a ponekoga{ i docna na prolet e pokriena so sneg. Prose~niot period na mrazevi po~nuva od 31 oktomvri do 9 april i trae 161 den, a ekstremniot period na mrazevi trae 210 dena od 30 septemvri do 27 april. Prose~niot broj na denovi so mrazevi iznesuva 82. Od 26 fevruari do 5 dekemvri trae vegetacioniot period so temperatura ednakva ili povisoka od 50S. Od 1 april do 23 noemvri ima sredna dnevna temperatura od 100S. Za vreme na vegetacioniot period vo postojat uslovi za o{tetuvawe na zemjodelskite kulturi od pojava na rano esenski i docni proletni mrazevi.</p> <p>tektonskite dvi`ewa vo minatoto pretstavuva raskr{ena planina. Najvisok vrv na severniot del e Lisec (1.754m) so najizrazito vozvi{enie Bel Kamen (1.582), a na ju`niot del najvisok vrv e Crkvi{te (1.676m). Pla~kovica ja deli Radovi{kata od Vini~ko Ko~anskata Kotlina.</p> <p>16</p> <p>17</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>OP[TINA VINICA - LEAP</p> <p>so rosa. Slanata se pojavuva od oktomvri do april. Prose~no godi{no se javuvaat okolu 42 dena so slana. Vkupnoto koli~estvo vrne`i e pogolemo vo Vini~ko otkolku vo Ko~ani, poradi pogolemata nadmorska visina i blizinata na Pla~kovica. Na najvisokiot vrv na Pla~kovica godi{niot talog iznesuva 1.000 1.200 mm. Vrne`ite se rasporedeni vo tekot na celata godina, a prose~nite vrne`i iznesuvaat 67,7 mm. Zimata e pobogata so vrne`i, dodeka pak su{noto leto negativno se odrazuva na zemjodelskoto proizvodstvo, bidej}i dolgotrajnite su{i ~estopati negativno se odrazuvaat na posevite so p~enica, oriz i dr. Vetrovite se isto taka ~esta pojava vo Vini~ko. Najmnogu e zastapen jugozapadniot veter so prose~na godi{na brzina od 2,5 m/sek. i maksimalna brzina od 16 m/sek. Vtor po za~estenost e severoisto~niot veter so prose~na godi{na brzina od 2,4 m/sek i maksimalna brzina od 16 m/sek. Blagoprijatnata klima koja vladee vo Vini~kiot region ovozmo`uva odgleduvawe na raznovidni zemjodelskite kulturi kako `itarici, industriski kulturi, ovo{ni stebla i vinova loza. Visokite letni i zimskite niski temperaturi, kako i pojavata na grad, mo`at negativno da se odrazat i da mu na{tetat na zemjodelstvoto.</p> <p>Vo topliot del na godinata vo ovoj predel se javuvaat dosta visoki ekstremni vrednosti na temperaturata na...</p>