1

Najpogostejše laboratorijske preiskave in njihove orientacijske referenčne

vrednosti v klinični praksi

Doc.dr. Milan Skitek, spec.med.biok., svetnik

Univerzitetni Klinični center

Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo

Njegoševa 4/I, 1525 Ljubljana

VSEBINA/KAZALO

Uvod ........................................................................................................................................................ 2

Vplivi medicinskega laboratorija ............................................................................................................ 2

Referenčne vrednosti ............................................................................................................................... 3

Priloga ..................................................................................................................................................... 5

Literatura ............................................................................................................................................... 29

2

Uvod

Medicinski laboratorij mora zagotoviti visoko kakovost in konzistentnost celotne svoje

dejavnosti vključno z zanesljivimi in klinično relevantnimi rezultati. Zahtevane preiskave

morajo biti ciljane glede na medicinsko problematiko (nujno sodelovanje med laboratorijem

in zdravnikom), izvedene morajo biti analitsko neoporečno (zanesljivi rezultati so odvisni od

zagotavljanja kakovosti znotraj laboratorija, kakovosti uporabljenih reagentov, standardov,

kontrol in komercialnih kitov ter analitskih sistemov in od zagotavljanja kakovosti

predanalitske faze znotraj laboratorija in zunaj njega) in njihovi rezultati pravilno tolmačeni

(1-2).

Vplivi medicinskega laboratorija

Poznamo več stopenj vpliva medicinskega laboratorija na bolnika oziroma klinični izid. 1.

raven je svetovanje v predanalitski fazi glede pravilnega vzorčenja, kakovostne

(standardizirane) analitike v skladu s sodobnimi priporočili in izdajanje zanesljivih rezultatov

(izvidov) v smislu občutljivosti in specifičnosti testa (pravilno pozitiven in negativen rezultat

ter lažno pozitiven in negativen rezultat). 2. raven predstavlja napovedno vrednost preiskave v

smislu verjetnosti bolezni z uporabo določenih napovednih algoritmov, povezana pa je tudi z

verjetnostjo spremembe v zdravstvenem stanju bolnika med zdravljenjem na podlagi

spremljanja laboratorijskih rezultatov. 3. nivo pa je nadgradnja v smislu t.i. klinične presoje,

ali laboratorij s svojo celokupno dejavnostjo zagotavlja klinično uporabne rezultate v svrho

optimalne oskrbe bolnikov. Vrednotenje laboratorijskih testov naj bi upoštevalo vse stopnje in

vplivalo na vzdrževanje in povrnitev zdravja bolnikov (3-4).

Ne glede na vse težave ima v današnjem času in ob hitrem tehnološkem razvoju

laboratorijsko osebje enkratno priložnost, da izkoristi širše znanje (ne samo analitično) in

zdravnikom svetuje pri tolmačenju rezultatov testov na podlagi analitične kakovosti testov in

biološke neponovljivosti (variabilnosti) ter njunim vplivom na fiziološki status, obolevnost in

3

spremljanje bolezni. Biološka variabilnost je nasploh največji vir variabilnosti pri

laboratorijskih meritvah in je pomembna za razumevanje značilnosti glede sprememb

rezultatov ponovnih testiranj pri isti osebi (kritična razlika pri zaporednih meritvah dokazuje

značilnost klinične spremembe teh rezultatov) in širše razumevanje kakovosti testov (5).

Laboratorijski rezultati vplivajo na približno 60–70 % medicinskih odločitev ter imajo jasen

in dokazljiv vpliv na celostno oskrbo bolnikov in na stroške zdravljenja. Že relativno nizka

pogostost napak pri naročanju, izvajanju in tolmačenju laboratorijskih testov ima dokazan in

potenciran učinek na javno zdravstvo in zaščito bolnikov. Ameriški Nacionalni inštitut za

standarde in tehnologijo je v svojem poročilu izračunal potencialni vpliv nepravilnega

umerjanja (kalibracije) testov za določanje kalcija v serumu na zdravstvene stroške. Že

minimalni analitični odmiki od pravilnih vrednosti koncentracij kalcija (0,25 mmol/L) in

posledični diagnostični postopki so zvišali stroške zdravljenja do 31 USD na bolnika. Če

upoštevamo celoletnega presejalno testiranje za kalcij v Ameriki, ugotovimo, da narasli

nepotrebni stroški znašajo stotine milijonov USD gre tak ekonomski vpliv v stotine miljonov

USD nepotrebnih stroškov. Podoben vpliv in stroške so dokazali tudi pri testiranju

holesterola, glukoze in specifičnega antigena za prostato (PSA). Dokazali so tudi, da se večina

laboratorijskih napak zgodi v predanalitski in poanalitski fazi, zato je toliko bolj nujen celovit

pristop za zagotavljanje kakovosti in dodane vrednosti v vseh fazah dela in vplivanje

medicinskega laboratorija na bolnika oziroma klinični izid (6).

Referenčne vrednosti

Poleg patofizioloških stanj vplivajo na sestavo bioloških tekočin tudi ostali številni drugi

dejavniki. Delimo jih na biološke in metodološke, glede na čas dogodka/vpliva pa na

predanalitske (naročilo preiskave in odvzem ter priprava vzorca), analitske (analiza vzorca) in

poanalitske (oddaja in tolmačenje rezultata). Biološki dejavniki so lahko dolgotrajni (genski,

4

ekološki, ciklični ritmi, dejavniki tveganja) in kratkotrajni (prehranjevanje, psihofizična

aktivnost, čas in način odvzema, transport vzorca), nanje pa lahko vplivamo s standardizacijo

predanalitskih postopkov. Referenčne vrednosti (območja) so po definiciji mednarodne

federacije za klinično kemijo (IFCC) tiste vrednosti, za katere je navedena populacija (za

koga) in metodologija izdelave (kako). Referenčne vrednosti so tako ustvarjene z analizo

bioloških vzorcev referenčnih oseb, pri katerih ne moremo potrditi bolezni, ki bi lahko

vplivala na spremembo rezultata laboratorijske preiskave. Iz referenčnih vrednosti

izračunamo referenčna območja, ki v primeru normalne porazdelitve predstavljajo 95 %

vrednosti ali pa vrednosti med 2,5. in 97,5. percentilom v primeru nenormalne porazdelitve.

Na referenčna območja pomembno vplivajo tudi analitske metode, lokalne populacijske

posebnosti, celostna predanalitska faza (standardizirani odvzem) in biološki dejavniki (7-9). V

Prilogi so navedene orientacijske referenčne vrednosti (ORF) za odrasle za nekatere

laboratorijske preiskave v zvezi s standardiziranim odvzemom in transportom bioloških

vzorcev, ki jih uporabljamo v laboratorijskem informacijskem sistemu (LIS) Kliničnega

inštituta za klinično kemijo in biokemijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (10).

5

Priloga: Orientacijske referenčne vrednosti (ORF) in meje kritičnih vrednosti (Krit Vr) za

odrasle za najpogostejše laboratorijske preiskave v laboratorijskem informacijskem sistemu

(LIS).

Kratice, ki označujejo sistem: K–kri, aK–arterijske kri, Lc–cerebrospinalni likvor, S–serum, P–

plazma, PTV–punktat telesnih tekočin, U–enkratni vzorec seč, dU–24–urni seč, Sl–slina, Pt–bolnik,

Ž-ženski spol, M-moški spol, min-koncentracija zdravila pred aplikacijo, maks-koncentracija zdravila

po aplikaciji.

Kratice, ki označujejo mersko veličino: mdel–masni delež, poE–poljubna enota, reldel–relativni delež,

popm–poprečna masa, popmkc–povprečna masna koncentracija, popvol–povprečni volumen, popkc–

povprečna koncentracija, štkc–številčna koncentracija, štdel–številčni delež, mkc–masna

koncentracija, snkc–snovna koncentracija, sndel–snovni delež, voldel–volumski delež, dolžčas–

dolžina na časovno enoto, parct–parcialni tlak, (kc)kata–(koncentracija) katalitične aktivnosti, kolsn–

količina snovi, dogsnkc–dogovorna snovna koncentracija,.dogštkc-dogovorna številčna koncentracija,

dogmkc–dogovorna masna koncentracija, dogE-dogovorna enota.

Sistem–preiskava–kratice

Zapis v LIS

ORF Enota Krit Vr

Spodnja Zgornja

Hematološke preiskave:

1. K–Eritrociti (Erci), štkc

enako

4,20–6,0 1012/L

2. K–Hemoglobin (Hb), mkc

enako

120–180 g/L 60 200

3. K–Hemoglobin fetalni, reldel

K–HbF

do 0,02 l

6

4. K–Hemoglobin A2, reldel

K–Hb A2

do 0,04 l

5. K–Hemoglobin A1, reldel

K–Hb A1

do 0,10 l

6. K–Hematokrit, voldel

K–Ht

0,370–0,540 1 0,18 0.,60

7. K–Eritrociti, popvol

MCV

81,0–94,0 fl

8. K–Eritrociti, popm Hb (Fe)

MCH

26,0–32,0 pg

9. K–Eritrociti, popmkc Hb (Fe)

MCHC

310–350 g/L

10. K–Eritrociti, širina porazdelitve

RDW

11,5–14,5 %

11. K–Bazofilno punktirani Erci,

štdel

Bazo, punk Erci

nad 3 10–3

12. K–Retikulociti, štdel

enako

0,65–1,90 %

13. K–Retikulociti, štkc

enako

31,1–91,1 109/L

14. K–Sedimentacija eritrocitov,

dolžčas

enako

do 15 mm/h

7

15. K–Levkociti (Lkci), štkc

enako

4,0–10,0 109/L 1,5 30

16. K–Lkci–Diferencialna krvna slika

Diferenc. krvna slika

K–Lkci–Nevtrofilci (nesegm,), štdel

enako

0–5 % – 23

K–Lkci–Nevtrofilci (nesegm,), štkc

enako

0,0–0,5 109/L

K–Lkci–Nevtrofilci (segm,), štdel

enako

40,0–75,0 %

K–Lkci–Nevtrofilci (segm,), štkc

enako

2,0–7,5 109/L

K–Lkci–Limfociti, štdel

enako

20,0–50,0 %

K–Lkci–Limfociti, štkc

enako

0,8–5,0 109/L

K–Lkci–Monociti, štdel

enako

2,0–10,0 %

K–Lkci–Monociti, štkc

enako

0,1–1,0 109/L

K–Lkci–Eozinofilci, štdel

enako

1,0–6,0 %

K–Lkci–Eozinofilci, štkc

enako

0,1–0,6

109/L

8

K–Lkci–Bazofilci, štdel

enako

0,0–2,0 %

K–Lkci–Bazofilci, štkc

enako

0,0–0,2

109/L

K–Trombociti, štkc

enako

140–340 109/L 40 1000

K–Trombociti, popvol

MPV

7,8–11,0 fl

Osnovne urinske preiskave:

17. U–pH, dogE

enako

4,4–8,0 1

18. U–Relativna gostota, dogE

enako

1,005–1,040 1

19. U-Levkociti, dogštkc

enako

0 poE

20. U-Proteini, dogmkc

enako

0 poE

21. U-Nitriti, dogsnkc

enako

0 poE

22. U-Hemoglobin, dogmkc

U-Kri

0 poE

23. U-Glukoza, dogsnkc

enako

0

poE

9

24. U-Metilketoni, dogsnkc

enako

0

poE

25. U- Bilirubin, dogsnkc

enako

0 poE

26. U- Urobilinogen, dogsnkc

enako

do 1 poE

27. U- Bakterije, štkc

enako

do 100 106/L

28. U- Levkociti, štkc

enako

do 15 106/L

29. U- Eritrociti, štkc

enako

do 7 106/L

30. U- sediment, mikroskopski pregled,

dogštkc

Eritrociti

Levkociti

Hialini cilindri

enako

do 2

do 4

do 2

400X

400X

100X

Preiskave hemostaze:

31. P–Aktiviran parcialni

tromboplastinski čas

P–PTC

23–30 s

32. P–Antitrombin III, reldel

enako

0,8–1,2 1

10

33. P–D dimer, mkc

enako

0–150 µg/L

34. P–Fibrinogen, mkc

enako

2–4 g/L 1,0 –

35. S, U–Fibrinogenski, fibrinski

razgradni produkti, mkc

S,U–FDP

pod 10 mg/L

36. Pt–Kapilarna krvavitev, čas

Pt–Kap,krv,

do 300 s

37. P–Protrombinski čas, reldel

P–PC

0,7–1,0 1

38. P–Rekalcifikacijski čas, čas

P–Rekalc,čas

32–48 s

39. P–Trombinski čas

P–TC

8–12 s – 25

Biokemične preiskave krvi:

40. aK–Plinska analiza (37°C):

Plinska analiza

41. pH

(aK)P–pH

7,36–7,42 1 7,2 7,6

42. Kisik, parct

(aK)P–pO2

10,6–13,3 kPa 6,0 –

43. Ogljikov dioksid, parct

(aK)P–pCO2

4,9–5,9 kPa 2,7 9,3

11

44. Hidrogenkarbonatni ion, snkc

(aK)P–HCO3–

22–30 mmol/L 10 40

45. Karbonat + CO2, snkc

(aK)P–CEL, CO2

24–32 mmol/L

46. Presežek baze, H+ vezalne

skupine

enako

± 2,3 mmol/L

47. Oksihemoglobin, snd

(aK)Hb–HbO2

0,96–1,00 1

48. K–Acetoacetat, snkc

enako

18–78 µmol/L

49. K–Erci–δ–

Aminolevulindehidrataza, kckata

(K)–Erci–delta–ALAD

nad 500 nkat/L

50. K–β–hidroksi butirat, snkc

enako

58–170 µmol/L

51. K–Piruvat, snkc

enako

45–68 µmol/L

52. K–Erci–Protoporfirini, snkc

enako

do 9,0 nmol/g Hb

53. K–Erci–Katalaza, kckata

enako

2,35–5,85 µkat/gHb

54. K–Erci–Superoksid dismutaza,

kckata

enako

18,2–30,3 µkat/gHb

12

55. K–Erci–Glutation peroksidaza,

kckata

enako

0,46–1,23 µkat/gHb

56. K–Erci– Glutation reduktaza,

kckata

enako

0,080–0,220 µkat/gHb

Biokemične preiskave ostalih

telesnih tekočin:

57. S–Acetaminofen, snkc

enako

65–130 µmol/L

58. P–Adrenalin, snkc

enako

do 0,55 nmol/L

59. S,Angiotenzin konvertaza, kckata

S–ACE

0,13–0,40 µkat/L

60. S–Alanin aminotransferaza,

konckata

S–ALT

Ž: do 0,56

M: do 0,74

µkat/L

61. S–Albumini, mkc

enako

32–55 g/L

62. Lc–Albumini, mkc

enako

do 350 mg/L

63. U–Albumini, mkc

64. U–Albumini/U–Kreatinin, mkc

enako

do 20

do 2,26

mg/L

g/mol

13

65. S–Aldolaza, kckata

enako

do 126 nkat/L

66. S–Alkalna fosfataza, kckata

enako

Ž: do 1,74

M: do 2,15

µkat/L

67. S–Alkalna fosfataza–izoencimi,

štdel

α1 jetrna

α2 jetrna

pre β kostna

pre β placentarna

γ intestinalna

enako

0

do 55

do 55

0

0

%

68. S–Amikacin, snkc

enako

min: 2–14

maks: 25–55

µmol/L – 60

69. S–α–amilaza, kckata

enako

do 1,67 µkat/L

70. S–α–amilaza, izoencimi, štdel

enako

P1

pankreatična:

0

P2: do 55

P3: 0

S1 slina:

do 55

S2: 0

S3: 0

%

14

71. dU–δ–aminolevulinat, kolsn

dU–δ–AL

do 53

µmol

72. dU–Amoniak, kolsn

enako

30–60 mmol

73. P–Amonijev ion, snkc

enako

12–35 µmol/L

74. S,P–Androstandiol glukoronid,

snkc

S,P–Adiol–G

Ž: 0,4–1,74

M: 1,4–26,7

nmol/L

75. dU–Androstandiol glukoronid,

kolsn

dU–Adiol–G

Ž: do 90

M: do190

mmol

76. S–Androstendion, snkc

enako

M: 0,7–10,1

Ž: 0,7–10,8

nmol/L

77. S– α1–Antitripsin, mkc

enako

0,9–2,0 g/L

78. S–Apolipoprotein AI, mkc

S–Apo AI

Ž: nad 1,52

M: nad 1,22

g/L

79. S–Apolipoprotein B, mkc

S–Apo B

do 1,0 g/L

80. S–Aspartat aminotransferaza,

kckata

S–AST

Ž: do 0,52

M: do 0,58

µkat/L

15

81. S–Baker (II), snkc

enako

11,0–26,7 µmol/L

82. dU–Baker, kolsn

enako

0,5–1,0 mmol

83. S–Bilirubin (celokupni), snkc

enako

do 17 µmol/L

84. S–Bilirubin (direktni), snkc

enako

do 5 µmol/L

85. S–Butiril holinesteraza, kckata

S–Holinesteraza

Ž: 77,7–174

M: 98,3–203,7

µkat/L

86. S–CA 19–9, dogsnkc

enako

do 37 kIE/L

87. S–CA, dogsnkc

enako

do 30 kIE/L

88. S–CA, dogsnkc

enako

do 35 kIE/L

89. S–Ceruloplazmin, mkc

enako

0,2–0,6 g/L

90. S–Cink (II), snkc

enako

10–19,7 µmol/L

91. dU–Cistin, kolsn

enako

do 0,4 mmol

92. dU–Citrat, kolsn

enako

Ž: 1,9–6,5

M: 2,4–4,1

mmol

16

93. S–C–reaktivni protein, mkc

S–CRP

do 5 mg/L

94. S, P–Dehidroepiandrosteron

sulfat, snkc

S,P–DHEA–S

3,6–12,9 nmol/L

95. S–Digoksin, snkc

enako

1,0–2,6 nmol/L – 3,2

96. S,P–Estriol, snkc

enako

12–111 nmol/L

97. S–Etosukcimid, snkc

enako

285–700 µmol/L – 1062

98. S–Fenitoin, snkc

enako

40–80 µmol/L – 80

99. S–Fenobarbiton, snkc

enako

65–170 µmol/L – 170

100. S–Feritin, mkc

enako

Ž: 10–120

M: 20–300

µg/L

101. S–α–Fetoprotein, dogsnkc

S–alfa–fetoprotein

do 5,5 kIE/L

102. S–Fosfat (nezaestren),

snkc

S–Fosfat(P), anorg

0,8–1,4 mmol/L

103. S–Fruktozamin, snkc

enako

do 285 µmol/L

– 25

17

104. S–Gentamicin, snkc

enako

min: 1–4

maks: 10–25

µmol/L

105. S,P–Glukoza, snkc

enako

3,6–6,1 mmol/L 2,2 25,0

106. PTV–Glukoza, snkc

enako

nad 3,5 mmol/L

107. Lc–Glukoza, snkc

enako

2,5–3,9 mmol/L

108. S–γ–glutamil transferaza,

kckata

S–gama–GT

Ž: do 0,63

M: do 0,92

µkat/L

109. S–Glutamat

dehidrogenaza, kckata

S–GLDH

Ž: do 80

M: do 110

µkat/L

110. S–Haptoglobin, mkc

enako

0,3–2,0 g/L

111. P–Hemoglobin, mkc

P–hemoliza

do 30 mg/L

112. S–Holesterol, snkc

enako

4,0–5,2 mmol/L

113. S–HDL–holesterol,snkc

enako

1,4–2,8 mmol/L

114. S–LDL–holesterol,snkc

enako

2,0–3,5 mmol/L

18

115. S–α–Hidroksibutirat

dehidrogenaza, kckata

S–alfa–HBDH

1,25–3,25 µkat/L

116. S–Hipoksantin, snkc

enako

do 0,6 mmol/L

117. S,P–β–Horionski

gonadotropin, dogsnkc

S,P–HCG–beta

do 10:

negativno

nad 40:

pozitivno

IE/L

118. U–β–Horionski

gonadotropin, dogsnkc

U–HCG–beta (25 IE/L)

0 poE

119. S–Humani placentarni

laktogen, mkc

S–HPL

0,1–10,9 mg/L

120. S–Imunoglobulin A, mkc

S–IgA

Ž: 0,9–4,1

M: 0,7–3,7

g/L

121. S–Imunoglobulin E,

dogsnkc

S–IgA

10–180 I,U,/ml

122. S–Imunoglobulin G, mkc

S–IgG

6,9–14,0 g/L

123. S–Imunoglobulin M, mkc

S–IgM

Ž: 0,4–2,4

M: 0,3–2,1

g/L

19

124. S–Kalcij (II), celokupni,

snkc

S–Kalcij

2,1–2,6 mmol/L

125. S,P–Kalcij (II), nevezan,

snkc

S–Ionizirani kalcij

1,12–1,23 mmol/L

126. S–Kalijev ion, snkc

S–Kalij

3,8–5,5 mmol/L 2,8 6,2

127. dU–Kalijev ion, kolsn

dU–Kalij

35–80 mmol

128. Lc–Kalijev ion, snkc

Lc–Kalij

2,5–3,4 mmol/L

129. S–Karbamid, snkc

S–Sečnina

2,8–7,5 mmol/L

130. dU–Karbamid, kolsn

dU–Sečnina

220–550 mmol

131. S–Karbonat+ogljikov

dioksid, snkc

S–Cel, CO2

24–32 mmol/L

132. S–Karcinoembrionalni

antigen, mkc

S–CEA

do 4 µg/L

133. S–Karotini, snkc

enako

1,5–7,5 µmol/L

20

134. S–Kisla fosfataza, kckata

S–K, fosfataza

Ž: do 92

M: do 110

nkat/L

135. S–Kisla fosfataza,

prostatična, kckata

S–KF (prostatična)

do 43

nkat/L

136. S–Klorid, snkc

S–Klorid

95–105 mmol/L

137. dU–Klorid, kolsn

dU–Klorid

110–250 mmol

138. Lc–Klorid, snkc

Lc–Klorid

120–130 mmol/L

139. S,P–Kortizol, snkc

enako

138–690 nmol/L

140. S–Kreatin, snkc

enako

Ž: 35–80

M: 18–24

µmol/L

141. dU–Kreatin, kolsn

enako

Ž: do 610

M: do 305

mmol

142. S–Kreatinin, snkc

enako

44–97 µmol/L

143. dU–Kreatinin, kolsn (na

kg telesne teže)

enako

Ž: 124–194

M: 120–230

µmol/kg

144. S–Kreatin kinaza, kckata

S–CK

Ž: do 2,41

M: do 2,85

µkat/L

21

145. S–Kreatin kinaza,

izoencimi, reldel

S–CK zoencimi

MM: 0,96–1

MB: do 0,04

BB: 0

l

146. S–D–Ksiloza, snkc

enako

1,9–4,8 mmol/L

147. P–Laktat, snkc

enako

0,6–2,4 mmol/L

148. Lc–Laktat, snkc

enako

1,2–2,1 mmol/L

149. S–Laktat dehidrogenaza,

kckata

S–LDH

do 4,13 µkat/L

150. S–Laktat dehidrogenaza,

reldel

S–LDH izoencimi

LDH–1:

do 0,25

LDH–2:

do 0,30

LDH–3:

do 0,26

LDH–4:

do 0,10

LDH–5:

do 0,10

l

151. S–Leucin minopeptidaza,

kckata

S–LAP

0,3–0,72 µkat/L

22

152. S–Lipaza, kckata

enako

0,22–1,00 µkat/L

153. S–Lipoprotein Lp(a), mkc

S–Lp(a)

do 300 mg/L

154. S–Litijev ion, snkc

S–Litij

0,3–1,3 mmol/L – 2,0

155. S–Magnezij (II),

celokupni, snkc

S–Magnezij

0,8–1,1 mmol/L

156. dU– Magnezij (II), kolsn

dU–Magnezij

2,1–6,2 mmol

157. P–Methemalbumin, mkc

enako

do 50 mg/L

158. S–α2–Makroglobulin, mkc

enako

Ž: 1,2–2,7

M: 1,4–3,2

g/L

159. S–β2–Mikroglobulin, mkc

enako

do 60 let:

do 2,4

nad 60 let:

do 3,0

mg/L

160. U–α1–Mikroglobulin, mkc

161. U–α1–Mikroglobulin/U–

Kreatinin, mkc

enako

do 10

do 1,58

mg/L

g/mol

23

162. S–Mioglobin, mkc

enako

Ž: do 33,8

M: do 47,0

µg/L

163. dU–N–acetil–β–

glukozaminidaza, kata

dU–NAG

1,45–9,19 nkat/mmol

164. S–Natrijev ion, snkc

S–Natrij

135–145 mmol/L 120 160

165. dU– Natrijev ion, kolsn

dU– Natrij

40–220 mmol

166. Lc– Natrijev ion, snkc

Lc– Natrij

142–150 mmol/L

167. S–Netilmicin, snkc

enako

min: 1–4

maks: 10–25

µmol/L – 25

168. S–Nevron specifična

enolaza, mkc

S–NSE

do 12,5 µg/L

169. P–Noradrenalin, snkc

enako

do 3,54 nmol/L

170. dU–Oksalat, kolsn

enako

do 500 µmol

171. S–C–Peptid, snkc

enako

0,17–0,99 nmol/L

172. dU–Porfirini, kolsn

enako

do 300 nmol

24

173. dU–Koporfirini (I+III),

kolsn

enako

do 225 nmol

174. dU–Uroporfirini, kolsn

enako

do 75 nmol

175. dU–Porfobilinogen, kolsn

enako

do 7,5 µmol

176. dU–Pregnandiol, kolsn

enako

Ž: do 15

M: do 10

µmol

177. S–Prokalcitonin, mkc

enako

do 0,5 µg/L

178. S,P–Prolaktin, mkc

enako

Ž: 1,9–25,0

M: 2,5–17,0

µg/L

179. S,P–Prostata specifični

antigen, mkc

S–PSA

do 3 µg/L

180. S–Proste maščobne

kisline, snkc

S–PMK

0,1–0,4 mmol/L

181. Lc–Proteini, mkc

enako

0,15–0,45 g/L

182. PTV–Proteini, mkc

Transudat

Eksudat

enako

do 30

nad 30

g/L

25

183. S–Proteini, mkc

enako

65–80 g/L

184. S–Proteini, mkc; reldel,

S–elektroforeza proteinov

Albumin

enako

α1–globulin

Alpha 1

α2–globulin

Alpha 2

β–globulin

Beta

γ–globulin

gama

39–57

1,2–3,0

5–9

5–10

6–13

g/L

185. U, dU–Proteini, mkc;

kolsn

enako

do 20 (U)

do 0,250 (dU)

g/mol

kreatinina

g/dan

186. PTV–relativna gostota,

dogE

Transudat

Eksudat

enako

nad 1,018

1,005–1,015

1

187. S–salicilati, snkc

enako

1,2–2,2 mmol/L – 3,6

26

188. S–Sečnina, snkc

enako

2,8–7,5 mmol/L

189. dU–Sečnina, kolsn

enako

220–550 mmol

190. S, P–Serotonin, mkc

enako

M: 80–450

Ž: 40–400

µg/L

191. P–Somatostatin, mkc

enako

10–20 ng/L

192. S–Spolne hormone vezoči

protein, snkc

S–SHBG

M: 13–71

Ž: 18–114

nmol/L

193. S–Teofilin, snkc

enako

44–110 µmol/L – 110

194. S, P–Testosteron, snkc

enako

M: 4,5–35,4

Ž: 1,0–3,0

nmol/L

195. Sl–Testosteron, snkc

enako

M: 163–405

Ž: 33–71

pmol/L

196. S–Tiroglobulin, mkc

enako

2–70 µg/L

197. S–Tiroksin–prosti, snkc

S–FT4

11,5–22,7 pmol/L

198. S–Tirotropin, dogsnkc

S–TSH

0,35–5,50 mIE/L

27

199. S–Trijodtironin–

celokupni, snkc

S–TT3

1,4–3,4 nmol/L

200. S–Trijodtironin–prosti,

snkc

S–T3

3,5–6,5 pmol/L

201. S–Transferin, mkc

enako

2,0–3,8 g/L

202. S–Trigliceridi, snkc

enako

do 1,7 mmol/L

203. S–Valproat, snkc

enako

345–690 µmol/L – 690

204. dU–Vanilimandljeva

kislina, snkc

dU–VMA

do 4,2 µmol/

mmol

kreatinina

205. S–Vankomicin, snkc

enako

min: 7–14

maks: 14–28

µmol/L – 55

206. S–Vazopresin, snkc

enako

do 13,0 pmol/L

207. S–Vitamin A, snkc

enako

0,7–2,8 µmol/L

208. S–Vitamin D, 25–OH,

snkc

enako

18–142 nmol/L

28

209. S–Vitamin D, 25–OH,

snkc

enako

40–155 pmol/L

210. S–Vitamin E, snkc

enako

12–46 µmol/L

211. S–Urat, snkc

enako

180–450 µmol/L

212. dU–Uroporfirini, kolsn

enako

do 75 nmol

213. S–Znižanje zmrzišča,

razlika temperature

enako

520–567 mK

214. U, dU–Znižanje zmrzišča,

razlika temperature

enako

90–2200 (U)

930 –1500

(dU)

mK

215. S–Železo (III), snkc

enako

10,7–28,6 µmol/L

216. S– Železo–celotna

vezavna sposobnost za Fe (III),

snkc

S–TIBC

49,2–75,2 µmol/L

217. S–Žolčne kisline, snkc

enako

do 19 µmol/L

29

Literatura

1. Skitek M. Celostno zagotavljanje kakovosti in dodana vrednost v laboratorijski

medicini = Total quality management and value-added laboratory medicine:

monografija. Ljubljana: Klinični center, Klinični inštitut za klinično kemijo in

biokemijo, ISBN 961-6442-14-7, 2006.

2. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na

področju laboratorijske medicine. Uradni list. št. 64, 11.6.2004.

3. Plebani M. Charting the course of medical laboratories in changing environment. Clin

Chim Acta 2002;319:87-100.

4. Panteghini M. The future of laboratory medicine: understanding of the new pressures.

Clin Biochem Rev. 2004; 25: 207-15.

5. Ricos C, Alvarez V, Cava F, Garcia-Lario JV, Hernandez A, Jimenez CV, Minchinela

J, Perich C, Simon M. Integration of data derived from biological variation into the

quality management system of medical laboratories. Accred Qual Assur 2004; 9: 128-

31.

6. National Institute of Standards & Technolog. Chemical Science and Technology

Laboratory. The impact of calibration error in medical decision making (final report).

2004.

7. Solberg HE: The IFCC recommendation on estimation of reference intervals, The

RefVal program. Clinical Chemistry and Laboratory Medicine 2004; 42: 710–714.

8. How to Define and Determine Reference Intervals in the Clinical Laboratory (2nd

Edition). CLSI C28-A2; ISBN 1-56238-406-6, 2000.

9. Skitek M. Upper reference limits for urinary catecholamines, metanephrines and 3-

methoxy-4-hydroxymandelic acid in hypertensive patients. Clin Chem Lab Med 2002;

40: 1061-2.

10. Orientacijske referenčne vrednosti laboratorijskih preiskav Kliničnega inštituta za

klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani

(www.kclj.si/kikkb/).