KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA NA PODROČJU · PDF filePublikacija Kvalifikacijska struktura na področju naravoslovja je nastala v okviru operacije Slovensko ogrodje kvalifikacij, ki jo

KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA NA PODROČJU

NARAVOSLOVJA

KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA NA PODROČJU NARAVOSLOVJA

Avtorji besedila: mag. Borut Mikulec, dr. Tom Turk, dr. Alenka Gaberščik, dr. Primož Ziherl, dr. Jaka Smrekar Uredil: mag. Borut Mikulec

Jezikovni pregled: Jana Šmagelj

Koncept in oblikovanje: Kofein dizajn d.o.o.

Založnik: Center RS za poklicno izobraževanje Ljubljana, avgust 2014

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

331.54:5(0.034.2)

KVALIFIKACIJSKA struktura na področju naravoslovja / [avtorji besedila Borut Mikulec ... [et al.] ; uredil Borut Mikulec]. - El. knjiga - Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje, 2014

ISBN 978-961-6904-28-5 (pdf) 1. Mikulec, Borut 274566400

Publikacija Kvalifikacijska struktura na področju naravoslovja je nastala v okviru operacije Slovensko ogrodje kvalifikacij, ki jo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete “Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti”, 1.4. prednostne usmeritve “Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti”.

KDO IN KAJ JE CPI

Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI) je osrednja razvojna in svetovalna institucija na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Med temeljne naloge CPI sodijo priprava strokovnih podlag in metodoloških izhodišč, kompetenčno zasnovanih poklicnih standardov, razvoj sodobnih modularno zasnovanih izobraževalnih programov, izvedba evalvacij in druge aktivnosti, ki pripomorejo k večji kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja ter povezujejo izobraževanje s področjem dela. S tem CPI spodbuja vseživljenjsko učenje in prispeva k razvoju posameznikov ter družbe kot celote.

Kazalo

Pomen krajšav in kratic 8

1. Uvod 9

2. Pojasnila urednika 10

3. Naravoslovje 12

3.1. MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA IN DELOVANJA NA PODROČJIH

BIOLOGIJE, BIOKEMIJE IN SORODNIH VED 12

3.2. OKOLJSKE IN OKOLJEVARSTVENE VEDE OMOGOČAJO PRAVILNO

RAVNANJE Z OKOLJEM 14

3.3. FIZIKA KOT TEMELJ NARAVOSLOVJA IN TEHNOLOGIJE 17

3.4. ORIS MATEMATIKE IN STATISTIKE TER NJUNE VLOGE V

DANAŠNJEM SVETU 20

4. Slovensko in evropsko ogrodje kvalifikacij 22

5. Ključni pojmi 24

6. Kvalifikacijska struktura 27

6.1. KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA VEDE O ŽIVI NARAVI 27

6.2. KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA FIZIKALNE IN KEMIJSKE VEDE 30

6.3. KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA MATEMATIKA IN STATISTIKA 32

7. Opisi posameznih kvalifikacij 34

7.1. VEDE O ŽIVI NARAVI 34

7.1.1. DIPLOMIRANI KINEZIOLOG (UN) 34

7.1.2. DIPLOMIRANI VARSTVENI BIOLOG (UN) 36

7.1.3. DIPLOMIRANI BIOINFORMATIK (UN) 38

7.1.4. DIPLOMIRANI BIOKEMIK (UN) 40

7.1.5. DIPLOMIRANI BIOLOG (UN) 42

7.1.6. DIPLOMIRANI BIOPSIHOLOG (UN) 46

7.1.7. DIPLOMIRANI BIOTEHNOLOG (UN) 48

7.1.8. DIPLOMIRANI EKOLOG NARAVOVARSTVENIK (UN) 51

7.1.9. DIPLOMIRANI MIKROBIOLOG (UN) 53

7.1.10. DIPLOMIRANI OKOLJSKI TEHNOLOG (UN) 57

7.1.11. DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE BIOLOGIJE (UN) IN … 59

7.1.12. MAGISTER KINEZIOLOGIJE 62

7.1.13. MAGISTER BIOKEMIJE 64

7.1.14. MAGISTER BIOLOGIJE IN EKOLOGIJE Z NARAVOVARSTVOM 66

7.1.15. MAGISTER BIOTEHNOLOGIJE 68

7.1.16. MAGISTER BIOPSIHOLOGIJE 70

7.1.17. MAGISTER EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE 74

7.1.18. MAGISTER EKOTEHNOLOGIJE 76

7.1.19. MAGISTER MIKROBIOLOGIJE 78

7.1.20. MAGISTER MOLEKULSKE BIOLOGIJE 82

7.1.21. MAGISTER OKOLJSKIH VED 84

7.1.22. MAGISTER STRUKTURNE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE 86

7.1.23. MAGISTER VARSTVA NARAVE 88

7.1.24. MAGISTER MOLEKULSKE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE 90

7.1.25. MAGISTER ZNANOSTI 92

7.1.25.1. S področja biologije 92

7.1.25.2. S področja bioloških in biotehniških znanosti 96

7.1.25.3. S področja znanosti o okolju 97

7.1.25.4. S področja mikrobiologije 98

7.1.26. SPECIALIST OKOLJSKEGA IZOBRAŽEVANJA 99

7.1.27. DOKTOR ZNANOSTI 101

7.1.27.1. S področja bioznanosti 101

7.1.27.2. S področja ekotehnologije 103

7.1.27.3. S področja ekoloških znanosti 105

7.1.27.4. S področja molekularne genetike in biotehnologije 107

7.1.27.5. S področja znanosti o okolju 108

7.1.27.6. S področja biokemije in molekularne biologije 110

7.1.27.7. S področja genetike 112

7.1.27.8. S področja mikrobiologije 114

7.1.27.9. S področja toksikologije 116

7.2. FIZIKALNE IN KEMIJSKE VEDE 118

7.2.1. DIPLOMIRANI FIZIK (UN) 118

7.2.2. DIPLOMIRANI INŽENIR FIZIKE (VS) 124

7.2.3. DIPLOMIRANI INŽENIR GEOLOGIJE (UN) 126

7.2.4. DIPLOMIRANI KEMIK (UN) 128

7.2.5. DIPLOMIRANI METEOROLOG GEOFIZIK (UN) 133

7.2.6. DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE FIZIKE (UN) IN … 135

7.2.7. DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE KEMIJE (UN) IN … 138

7.2.8. MAGISTER FIZIKE 140

7.2.9. MAGISTER KEMIJE 146

7.2.10. MAGISTER MEDICINSKE FIZIKE 150

7.2.11. MAGISTER GEOFIZIKE 152

7.2.12. MAGISTER INŽENIR GEOLOGIJE 154


7.2.13.1. S področja fizike – področje izobraževanja 156

7.2.13.2. S področja karakterizacije materialov 157

7.2.13.3. S področja kemije 158

7.2.13.4. S področja krasoslovja 159

7.2.14. SPECIALIST FIZIKE – PODROČJE IZOBRAŽEVANJA 160


7.2.15.1. S področja fizike 161

7.2.15.2. S področja krasoslovja 167

7.2.15.3. S področja matematike in fizike 168

7.3. MATEMATIKA IN STATISTIKA 170

7.3.1. DIPLOMIRANI FINANČNI MATEMATIK (UN) 170

7.3.2. DIPLOMIRANI MATEMATIK (UN) 174

7.3.3. DIPLOMIRANI MATEMATIK (VS) 180

7.3.4. DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE (UN) 182

7.3.5. DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE MATEMATIKE (UN) IN … 184

7.3.6. MAGISTER FINANČNE MATEMATIKE 186

7.3.7. MAGISTER MATEMATIČNE STATISTIKE 190

7.3.8. MAGISTER MATEMATIKE 192

7.3.9. MAGISTER INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE 197

7.3.10. MAGISTER UPORABNE STATISTIKE 199


7.3.11.1. S področja matematike 200

7.3.11.2. S področja matematike – področje izobraževanja 201

7.3.11.3. S področja matematike – raziskovalna smer 202

7.3.11.4. S področja matematike – izobraževalna smer 203

7.3.11.5. S področja statistike 204

7.3.12.PROFESOR MATEMATIKE, SPECIALIST 205


7.3.11.1. S področja matematičnih znanosti 206

7.3.11.2. S področja matematike 208

7.3.11.3. S področja statistike 210

8. Priloga: opisniki ravni SOK 212

9. Viri 217

8Pomen krajšav in kratic

CPI à Center RS za poklicno izobraževanje

DK à dodatne kvalifikacje

ECTS1 à evropski sistem prenosa in zbiranja kreditnih točk

EOK à evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje

EOVK à evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij

KLASIUS à klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja

KT à kreditne točke

MIZŠ à Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

NAKVIS à Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu

NPK à nacionalna poklicna kvalifikacija

SOK à slovensko ogrodje kvalifikacij

SURS à Statistični urad RS

1 European Credit Transfer and Accumulation System

8

9

1 Uvod

Pričujoča publikacija, ki temelji na slovenskem ogrodju kvalifikacij, ima namen predstaviti kvalifikacijsko strukturo na področju naravoslovja v Republiki Sloveniji. Namenjena je vsem dijakom, študentom, delodajalcem ter ostalim deležnikom, saj dokaj enostavno prikazuje kvalifikacije s celotnega področja naravoslovja, ki jih je mogoče pridobiti v Sloveniji, pregledno pa pojasnjuje tudi vsebino, zahtevnostno raven in značilnosti vsake posamezne kvalifikacije.

Publikacija prav tako nudi osnovo za razumevanje, lažje priznavanje in primerjavo posameznih slovenskih kvalifikacij s kvalifikacijami drugih evropskih držav, saj prek pobude o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, katere temeljni cilj je spodbuditi mobilnost državljanov Evropske unije in omogočiti vseživljenjsko učenje, prikazuje raven evropskega ogrodja kvalifikacij za vsako posamezno kvalifikacijo s področja naravoslovja v Sloveniji.

S tem delom stopamo na pot uresničevanja priporočil Evropskega parlamenta in Sveta (2008), slovenskim državljanom pa omogočamo enake možnosti za priznavanje njihovih kvalifikacij na trgu dela v drugih evropskih državah.

9

10

2. Pojasnila urednika

Kvalifikacijska struktura na področju naravoslovja je sestavljena iz kvalifikacij, ki jih je v Slovenji mogoče pridobiti znotraj sistema formalnega izobraževanja. Kvalifikacij, pridobljenih izven sistema formalnega izobraževanja (NPK), trenutno ni mogoče pridobiti za področje naravoslovja in jih zato na tem mestu ne prikazujemo. Temelji na zaključnem poročilu Slovenije 'Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij' (2013). Nastala je v okviru projekta Slovensko ogrodje kvalifikacij, ki se izvaja v letih 2009–2014 in je financiran iz sredstev Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Področje naravoslovja smo definirali na podlagi KLASIUS-P2. Področje naravoslovja je klasifikacijska kategorija po KLASIUS-P3 in podrobneje obsega: vede o živi naravi (biologijo in biokemijo, okoljske in okoljevarstvene vede) ter fizikalne in kemijske vede. Pod področje naravoslovja smo v pričujoči publikaciji vključili še matematiko in statistiko.

V kvalifikacijsko strukturo naravoslovja smo umestili tiste kvalifikacije, ki so trenutno v veljavi, kar pomeni, da jih je akreditiral NAKVIS (ravni SOK od 7 do 10). Izjemo smo naredili le na ravni SOK 9, to je v primeru specializacije po univerzitetni izobrazbi in magisterija znanosti/umetnosti, saj je bil zadnji vpis v oba programa mogoč še v letu 2009/10, diplomanti pa imajo pravico zaključiti študijski program do izteka študijskega leta 2015/20164.

Pri opisu učnih rezultatov (learning outcomes) smo v novih bolonjskih programih privzeli opise splošnih ter predmetno specifičnih kompetenc (ravni SOK od 7 do 10).

Opisi posameznih kvalifikacij s področja naravoslovja, prikazani v 7. poglavju, bodo na voljo tudi v spletnem registru kvalifikacij SOK5, s čimer bomo na eni strani zagotovili nadaljnje posodabljanje in točnost podatkov teh kvalifikacij, po drugi strani pa bodo opisi posameznih slovenskih kvalifikacij dostopni uporabnikom vseh evropskih držav (tudi v angleškem jeziku), s čimer bomo omogočili lažjo primerljivost slovenskih kvalifikacij s kvalifikacijami drugih evropskih držav.

Publikacija Kvalifikacijska struktura na področju naravoslovja je razdeljena na več poglavij. V tretjem poglavju je opisano širše področje naravoslovja, v četrtem prikazujemo pomen slovenskega in evropskega ogrodja kvalifikacij, v poglavju so predstavljeni ključni pojmi SOK, v šestem

2 Klasifikacija področij izobraževalnih aktivnosti/izidov (KLASIUS-P) je podsistem Klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS), sprejetega z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifi-kacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/2006).

3 Opisi klasifikacijskih kategorij po KLASIUS-u so sestavni del Metodoloških pojasnil klasifikacij-skega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 89/2006).

4 Za vse ostale starejše in predbolonjske kvalifikacije pa je na voljo primerjalna tabelarična razvr-stitev vrst in tipov kvalifikacij v SOK (glej: http://www.nok.si/), pridobljenih v Republiki Sloveniji oziroma na ozemlju Republike Slovenije pred 25. 6. 1991. Slednje bo opredelil tudi Zakon o sloven-skem ogrodju kvalifikacij (v pripravi).

5 http://www.nok.si/register-kvalifikacij.aspx.

11

poglavju so prikazane kvalifikacijske strukture s področja naravoslovja ter njihovo ujemanje z evropskim ogrodjem kvalifikacij, v sedmem so podani opisi posameznih kvalifikacij skladno z zastavljenimi parametri SOK in EOK, v prilogi pa povzemamo opisnike ravni SOK.

mag. Borut Mikulec, CPI

12

3. Naravoslovje

3.1. Možnosti zaposlovanja in delovanja na področjih biologije, biokemije in sorodnih ved

Delovno področje biologije in biokemije je področje, na katerem z ustreznimi usvojenimi znanji in kompetencami delujejo in se zaposlujejo diplomanti, magistri in doktorji študijskih programov biologije in biokemije, v širšem smislu pa tudi tisti z ustreznimi nazivi iz študijskih programov mikrobiologije in biotehnologije. Izvzeti so tisti biologi, ki delujejo na področju varovanja okolja in varstva narave. Njihove zaposlitvene možnosti in področja delovanja bomo predstavili ločeno oziroma samostojno.

Na delovnem področju biologije in biokemije je v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v bazi podatkov SICRIS (Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji), v širšem smislu zaposlenih okrog 700 ljudi. Opozoriti pa moramo, da po osnovni izobrazbi niso vsi nujno biologi, biokemiki, mikrobiologi ali biotehnologi. Taka so le področja njihovih raziskav, ki pa nedvomno zahtevajo osnovna biološka in biokemijska znanja. V to številko niso všteti posamezniki, ki delujejo na področju okoljevarstva in varstva narave. Ustanove, v katerih je zaposlena večina navedenih oseb, pokrivajo področja bioloških, farmacevtskih, biomedicinskih in različnih naravoslovno-aplikativnih raziskav. Sem spadajo vse slovenske univerze (UL, UM, UP in UNG) in glavni raziskovalni inštituti, kot so Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), Inštitut Jožef Stefan (IJS), Kemijski inštitut (KI) ter številni manjši inštituti. Manjši delodajalci so drugi javni zavodi, npr. Onkološki inštitut, ZRC SAZU, Kmetijski inštitut Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije, Zavod za gozdove, Prirodoslovni muzej Slovenije ter privatne znanstveno raziskovalne organizacije, npr. Biosistemika, Biobanka, Celica, Educell, Inštitut za mikrobiološke znanosti, Inštitut Bion itd.

Biologi, mikrobiologi, biotehnologi in biokemiki se zaposlujejo tudi v nekaterih velikih farmacevtskih družbah, kot sta Lek oziroma Novartis ter Krka, ter manjših, kot so npr. Bia, Bia Separations in Tosama. Biologe in biokemike zaposlujejo tudi tuja farmacevtska podjetja, predvsem v sektorju marketinga in trženja, ter firme, ki se ukvarjajo s prodajo laboratorijske opreme, materiala in kemikalij za naravoslovne raziskave. Prednost pri zaposlovanju v večini omenjenih ustanov imajo biologi, ki so končali program molekularne biologije in biokemiki. V manjši meri se v nekaterih od naštetih ustanov zaposlujejo tudi biologi, ki so končali študij kakega drugega programa na oddelku za biologijo UL. Daleč največji delodajalec za biologe so srednje šole, ki zaposlujejo okrog 400 učiteljev biologije. To število je še večje na osnovnih šolah, saj je po podatkih Urada za statistiko v Sloveniji kar 785 osnovnih šol, kar pomeni vsaj okrog 1000 učiteljev biologije in naravoslovja. Povedati pa moramo, da osnovne šole zaposlujejo predvsem učitelje dvopredmetnih vezav pedagoške smeri biologija-kemija in biologija-gospodinjstvo in v veliko manjši meri enopredmetne učitelje biologije.

Področje biologije in biokemije je dobro umeščeno v širši slovenski in evropski prostor, kar se kaže že v študijskih programih. Le-ti so primerljivi s programi na drugih evropskih univerzah in omogočajo izmenjavo študentov, v manjši meri pa tudi profesorjev in raziskovalcev. Biologi, mikrobiologi in biokemiki, ki delajo v velikih farmacevtskih podjetjih, so povezani z mednarodnimi

13

razvojnimi raziskavami. Na raziskovalnih inštitutih je večina raziskovalcev na področju biologije in biokemije vpetih v evropske raziskovalne projekte in druga čezmejna sodelovanja. Ta sodelovanja presegajo meje EU in so pogosta s partnerji iz ZDA, Japonske in Avstralije. V nekaterih raziskavah in analizah s področja biologije in biokemije, ki jih opravljajo zaposleni v določenih javnih zavodih in drugih ustanovah, uporabljajo mednarodne standarde in zakonodajo, imajo tudi ustrezne certifikate (IqNet, različni standardi ISO, SiQ) in delujejo v akreditiranih laboratorijih, npr. laboratorij v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je akreditiran za določanje gensko spremenjenih organizmov (GSO) v hrani.

Glede na majhnost slovenskega trga je zaposljivost in zaposlovanje biologov in biokemikov ter drugih sorodnih profilov zadovoljivo, a daleč od optimalnega. Glede na izkušnje z uvedbo bolonjskega načina študija lahko trdimo, da so po končani prvi stopnji študija vsi navedeni izobrazbeni profili praktično nezaposljivi, ker na trgu delovne sile zanje ni povpraševanja. Tako so skoraj vsi primorani študij nadaljevati in končati drugo stopnjo študija, po kateri je zaposljivost sicer boljša, a nikakor taka, da bi zaposlitev našli vsi diplomanti. V zadnjem času zato opažamo beg možganov, v razvite države EU in ZDA odhajajo zlasti tisti z doktoratom znanosti. Kompetence naših magistrantov in doktorandov so dovolj velike, da v tujini skoraj brez težav dobijo delo v najbolj prestižnih ustanovah. V Sloveniji jih je pri iskanju ustrezne zaposlitve uspešna le manjšina, kar je v prvi vrsti povezano z vedno manjšim deležem denarja za znanost, raziskave in razvoj, z ne dovolj razvito bazo manjših biotehnoloških podjetij s tveganim oziroma zagonskim (start-up) kapitalom, inkubatorjev, odcepljenih podjetij (spin off) in z zakonskimi omejitvami zaposlovanja. Dodatno izobraževanje ne povečuje možnosti zaposlitve, ker imajo največ težav prav tisti z najvišjo stopnjo izobrazbe. Veliko diplomantov se nedvomno zaposli na področjih, za katera niso ustrezno izobraženi, še pogosteje pa dobijo zaposlitev, za katero je njihova izobrazba previsoka. Vsesplošen pojav pa je, da visoko izobraženi biologi in biokemiki ter sorodni profili ne dobijo zaposlitve za nedoločen čas, pač pa delajo na časovno omejenih projektih za določen čas.

Za konec lahko zapišemo, da v Sloveniji izobrazimo ustrezne profile biologov in biokemikov s kompetencami, ki jim načeloma nudijo široko možnost zaposlitve. Žal so, kljub temu da biologija, biokemija in druge znanosti o življenju dejansko posegajo v naša vsakdanja življenja, dejanske možnosti zaposlitve omejene. Glede na vedno bolj pomembne teme, kot so zdravje, prehrana, okolje itd., bi pričakovali, da so poklici biolog, biokemik, mikrobiolog, biotehnolog perspektivni in bi se zaposlovanje tovrstnih profilov moralo povečevati, kar je tudi nekako v skladu s svetovnimi trendi zaposlovanja v razvitih državah.

Prof. dr. Tom Turk,

Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

14

3.2. Okoljske in okoljevarstvene vede omogočajo pravilno ravnanje z okoljem

Okoljske in okoljevarstvene vede (s. l.) sodijo v področje ved o živi naravi in združujejo vede, ki preučujejo organizme v odnosu do drugih organizmov in do okolja. V splošni rabi se izraza okoljske vede in ekologija pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar se bistveno razlikujeta. Ekologija je znanstveno področje biologije, ki proučuje odnose med živimi organizmi in okoljem (živim in neživim), njihove prilagoditve na razmere, v katerih živijo, ter vzorce porazdelitve in bogastva živih organizmov. Ekologija združuje in nadgrajuje znanja različnih področij biologije in sorodnih znanosti. Predmet proučevanja ekologov so ekosistemi, populacije in vrste. Izsledki ekološke znanosti prinašajo nova znanja o mehanizmih, ki poganjajo procese v naravi. Človeško vrsto postavljajo ob bok drugim vrstam kot enako med enakimi. Ekološko znanje predstavlja izhodišče za trajnostno in preudarno gospodarjenje z ekosistemi in naravnimi viri ter za varovanje okolja in ohranjanje narave. Izsledki ekološke znanosti so temelj uporabnih znanosti, kot so ohranitvena biologija, varstvo okolja in narave, krajinska ekologija, gospodarjenje z ekosistemi. Prinašajo tudi nova spoznanja za načrtovanje dejavnosti v gozdarstvu in kmetijstvu ter pomembna izhodišča za biotehnologijo. Okoljske in okoljevarstvene vede (s.s.) se nanašajo na preučevanje medsebojnega delovanja živih in neživih delov okolja s posebnim poudarkom na vplivu človeka na okolje ter varovanju okolja. Okoljske in okoljevarstvene vede (s. s.) so multidisciplinarno področje, ki združuje fizične, biološke in informacijske vede, ki omogočajo celosten, interdisciplinarni pristop k proučevanju okoljskih sistemov, poznavanje razmer v okolju in reševanje okoljskih težav in kot tako posega na vsa področja našega gospodarskega razvoja in našega življenja. Okoljski znanstveniki raziskujejo spremembe procesov, možnosti nadzora in blaženja obremenjevanja okolja ter globalnih podnebnih sprememb, možnosti izrabe alternativnih virov energije ter trajnostnega upravljanja z naravnimi viri. Okoljska vprašanja so večinoma interdisciplinarna in zahtevajo sistemske rešitve.

Številčnost delovnih mest s področja okoljskih in okoljevarstvenih ved je odraz gospodarskih razmer in ne potreb, ki jih narekuje stanje na planetu. Zato zaposlovanje večinoma ni sistemsko, v nekaterih sektorjih celo slučajno. Pogoste so zaposlitve na področju raziskovanja in izobraževanja. Danes je raziskovanje na večini znanstvenih področij povezano z okoljem, zato delujejo raziskovalci z okoljsko oziroma okoljevarstveno izobrazbo v raziskovalnih ustanovah, kot so različni inštituti (NIB, KI, IJS, IZRK in BI SAZU, GIS, KIS, IzVRS) in univerze (UL, UM, UGN, UP). Znanje s področja omogoča tudi zaposlovanje na ministrstvih, v vladnih agencijah, parkih ter svetovalnih firmah na državni ali lokalni ravni. Pomembno področje zaposlovanja je tudi gospodarski sektor, kjer so vplivi proizvodnih procesov in proizvodov na okolje lahko precejšnji. Ne nazadnje bi moral biti v odnosu do okolja dejaven vsak državljan.

Današnje spremembe kakovosti okolja zahtevajo spremembo načina življenja ter trajnostno in preudarno ravnanje z viri, ki je brez visoko strokovne delovne sile nemogoče. Prehod na trajnostno gospodarjenje zahteva postopno prestrukturiranje gospodarstva, zamenjavo oziroma izboljšanje okoljske (in druge) infrastrukture (npr.: vodovodni, kanalizacijski in energetski sistemi), trajnostno gospodarjenje z viri, zmanjševanje in blaženje vplivov na okolje ter trajnostni pristop v kmetijstvu in gozdarstvu. Vse to pa dolgoročno pomeni tudi več delovnih mest s področja okoljskih in okoljevarstvenih ved.

15

Področje pokriva okoljevarstvena zakonodaja. Izvajalci okoljevarstvene zakonodaje so Vlada RS, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), organi v sestavi MKO, sodišča, občine, podjetja, prebivalci, civilnopravne osebe ter javnost.

Globalizacija pomeni tudi globalizacijo okoljskih težav, ki se lahko uspešno rešujejo le na globalni ravni. Zato je potrebno usklajeno delovanje na območju Evrope in širše. Evropska unija si je zadala različne cilje, kot so vzpostavitev nizkoogljične družbe, zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2020 ter zaščito in obnovo ekosistemov ter ekosistemskih storitev do leta 2050. Rezultat panevropske strategije ohranjanja ekosistemov je Natura 2000. Usklajeno delovanje omogoča usklajena zakonodaja, različne konvencije in protokoli. Pri tem je pomembna tako vsebinska kot tudi medsektorska usklajenost ter zadostno financiranje. Na primer za območja NATURA 2000 so na razpolago finančni programi Evropske unije za sofinanciranje naravovarstvenih projektov (LIFE +), sonaravnih oblik kmetovanja (sredstva za razvoj podeželja in iz strukturnih skladov) in drugih dejavnosti trajnostnega razvoja (sredstva iz strukturnih skladov). Raziskovalni program Obzorje 2020 namenja velik del sredstev za raziskave, povezane s podnebnimi spremembami, s trajnostnim razvojem mobilnosti in prometa, z dostopnostjo do obnovljivih virov ter z zagotavljanjem preskrbe z varno hrano.

Okoljske in okoljevarstvene vede (s. l.) omogočajo razumevanje procesov v našem okolju in tako tudi pravilno ravnanje z živim in neživim okoljem. Ker ima vpliv na okolje vsak Zemljan, je vsaj osnovno znanje nujno potrebno za vsakogar. Nova spoznanja o okolju in njegovih spremembah pa zahtevajo nenehno doizobraževanje. Ekologija, ki omogoča razumevanje odnosov med živimi organizmi in okoljem (živim in neživim), njihove prilagoditve na razmere, v katerih živijo, ter vzorcev porazdelitve in bogastva živih organizmov, je abeceda univerzalnega jezika, ki nam omogoča branje in preudarno rabo narave, zato je znanje ekologije tudi znanje za življenje. V naravnih razmerah so organizmi in procesi v dinamičnem ravnovesju in na ta način se ohranjajo razmere, ugodne za življenje. Trajnost razmer omogočajo obnovljivi procesi in viri, medtem ko imajo izčrpljivi viri za nas le prehoden pomen. Danes se v svetovnem gospodarstvu vedno bolj uveljavlja koncept ekosistemskih storitev. Ekosistemske storitve združujejo vse koristi, ki jih imamo ljudje od narave, in vključujejo vse procese in snovi v ekosistemih, ki nam omogočajo življenje. Za prepoznavanje, ohranjaje in vrednotenje ekosistemskih storitev je ekološko znanje ključnega pomena. Glede na to, da je v naravi vse prepleteno, je pomembno tudi tesno sodelovanje med različnimi sektorji ter vključevanje različnih profilov s področja okoljskih in okoljevarstvenih ved.

Na podlagi izsledkov okoljskih in okoljevarstvenih ved danes na nekaterih območjih že zaznavamo določene pozitivne spremembe, kot so (1) zmanjševanje pritiskov na biotsko pestrost in uspešno vzpostavljanje mehanizmov zaščite, (2) izboljšanje kakovosti bivanjskih razmer in virov, (3) povečevanje deleža energije iz alternativnih (zelenih) virov ter (4) prestrukturiranje gospodarstva ter razvoj trajnostnih tehnologij. Obseg teh sprememb je še vedno premajhen, saj se na globalni ravni potencial ekosistemov za ekosistemske storitve še vedno zmanjšuje. Zato se delavci na področju okoljskih in okoljevarstvenih ved soočajo s številnimi izzivi. Najpomembnejši so: (1) izboljšanje razumevanja odnosa med zgradbo (biološko raznolikostjo) in delovanjem ekosistemov, kar je osnova za trajnostno upravljanje ekosistemov z vidika ohranjanja biotske pestrosti, izrabe virov in ekosistemskih storitev ter za razumevanje sprememb v ekosistemih, (2) vzpostavitev mehanizmov za blaženje podnebnih sprememb, (3) razumevanje dinamike in posledic sprememb rabe tal in vzpostavitev

16

mehanizmov blaženja sprememb, (4) povečanje učinkovitosti izrabe virov in energije, (5) doseganje ugodnih ekoloških in kemijskih razmer v vodnih telesih, (6) zagotavljanje zadostne količine kakovostne hrane, (7) zmanjšanje količine odpadkov, (8) razumevanje ekologije in evolucije nalezljivih bolezni, ki vplivajo na zdravje ljudi, rastlin in živali ter vzpostavitev mehanizmov preprečevanja širjenja, (9) oblikovanje strategije financiranja trajnostnega razvoja, (10) vključevanje ekosistemskih storitev v načrtovanje gospodarske dejavnosti ter (11) povečanje znanja in okoljske ozaveščenosti prebivalstva.

dr. Alenka Gaberščik

Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

17

3.3. Fizika kot temelj naravoslovja in tehnologije

Fizika se kot nemara najsplošnejša veda o naravi ukvarja z zelo širokim spektrom pojavov od sil med kvarki do razvoja vesolja. Med obema skrajnostma je paleta ravni organizacije snovi, ki jih opišemo z razmeroma strnjenim in dokaj tesno prepletenim sklopom konceptov in zakonov. Razumevanje teh ravni je bilo ključno za večino preteklih tehnoloških revolucij, npr. za razvoj parnega stroja, jedrske tehnologije in tranzistorjev. Tudi zdaj nas fizikalna odkritja in izumi obdajajo na vsakem koraku, čeprav na to nemara nismo vselej pozorni. A pomislimo na izjemno hiter razvoj komunikacijske tehnologije, ki smo mu priča v preteklih desetletjih: skoraj nobena prenosna elektronska naprava ne bi bila brez tekočekristalnega zaslona taka, kot jo poznamo danes. Po drugi strani je fizika prisotna v znatnem delu sodobne medicinske diagnostike, npr. v napravah za slikanje z magnetno resonanco in v pulznem oksimetru, pa v osupljujoče točnih vremenskih napovedih, ki jih poslušamo večer za večerom, ter v notranjih zidnih barvah, ki imajo take mehanične lastnosti da skoraj ne kapljajo več.

V ozadju teh in drugih fizikalnih tehnologij je prej ali slej izpopolnjeno razumevanje kakega fizikalnega pojava ali sistema, npr. preureditve molekul tekočega kristala v električnem polju ali hidrodinamike in termodinamike vlažnega zraka. V nekaterih primerih je osnovni mehanizem presenetljivo enostaven: ujetje žarka svetlobe v optično vlakno lahko že osnovnošolcem kakovostno pojasnimo z nezahtevnim eksperimentom, ki ponazori lom valovanja in za katerega zadošča že steklena posoda z vodo in primerno svetilo. Po drugi strani so vsebinsko preprosti tudi zakoni hidrodinamike in termodinamike, a za njihovo praktično uporabo v meteorološki napovedi potrebujemo zelo zmogljive računalnike.

Poslanstvo fizike je torej tako v razumevanju načel vede kot v njihovi uporabi. Za to je prej ali slej potrebna široka temeljna izobrazba iz klasične in moderne fizike. Ta tradicionalna delitev na mehaniko, termodinamiko, elektromagnetizem in optiko kot poglavij, ki so se razvila do začetka 20. stoletja, in na novejša spoznanja, ki se opirajo predvsem na zakone fizike osnovnih delcev, kvantne mehanike in statistične fizike, zajema jedro fizikalnih znanosti. K fiziki sodijo še astrofizika, meteorologija in geofizika kot specializirane panoge, obenem pa igrajo fizikalni koncepti bistveno vlogo tudi v mnogih interdisciplinarnih vedah, npr. v biofiziki in v ekonofiziki. Če je bila za 20. stoletje značilna konsolidacija fizike kot dokaj enovitega teoretičnega sistema, se zdi glavni izziv našega časa povezava fizike in fizikalnih konceptov z drugimi znanostmi, kar vodi do medsebojnega oplajanja in globljega razumevanja. Lep zgled za to so vede o življenju, ki postajajo z razvojem novih eksperimentalnih tehnik vse bolj kvantitativne, kar ustvarja potrebno osnovo za razmišljanje o tem, kaj je vzrok in kaj posledica kakega biološkega procesa.

V Sloveniji gojimo raziskovalno delo na večini izmed omenjenih področij Rečemo lahko, da je fizika v državi dobro razvita in na visoki ravni, kar lahko pripišemo predvsem povezavi temeljitih študijskih programov in raziskovalnega dela ter sodelovanju s kolegi iz tujine. Študijske programe s področja fizike nudijo Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza v Novi Gorici, med raziskovalnimi inštituti sta najpomembnejša Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut. Od konca druge svetovne vojne

18

do danes je predbolonjske in bolonjske prvostopenjske programe končalo dobrih 2000 diplomantov in diplomantk, kar se nemara ne zdi veliko v primerjavi z bolj množičnimi študiji. Toda delež podeljenih doktoratov iz fizikalnih znanosti je zelo visok: na Oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani, ki ima v Sloveniji najdaljšo tradicijo, je doktoriralo kar okoli 400 študentov in študentk, kar predstavlja dobrih 20 % vseh diplomantov Oddelka.

O vrhunski kakovosti raziskovalnega dela pričajo številne odmevne objave v najuglednejših znanstvenih revijah, kot sta Science in Nature. Kljub pomislekom glede kvantitativnega vrednotenja raziskovalnih dosežkov ni mogoče prezreti, da je med članki v teh revijah, katerih soavtorji so delovali ali delujejo na slovenskih ustanovah, kar okoli 75 % fizikalnih. To odraža nesorazmerno velik prispevek področja k celotnemu korpusu raziskovalnega dela, nastajajočega v Sloveniji. Na vpetost fizike v evropski in globalni prostor kažejo poleg objav tudi trajne vezi z univerzami in inštituti iz tujine ter vključenost v številne mednarodne kolaboracije in mreže, v zadnjem času predvsem sodelovanje znotraj 7. okvirnega programa Evropske komisije.

Čeprav so jedra študijskih programov na večini oddelkov za fiziko po svetu razmeroma ustaljena, se vseskozi prilagajajo sodobnim dognanjem. Enako je v Sloveniji, kjer je bila lepa priložnost za prenovo nedavna bolonjska reforma, ki so jo na vseh treh univerzah z oddelki za fiziko prepoznali in študentom ponudili mnoge nove vsebine. Poleg strokovnih znanj s področja fizike, matematike, merilne tehnike in programiranja je najpomembnejša splošna kompetenca diplomantk in diplomantov kvantitativni in redukcionistični način razmišljanja o naravi, ki ga je s pridom mogoče uporabiti tudi za razumevanje delovanja drugih dinamičnih sistemov. Zaradi te sposobnosti se lažje lotevajo zelo raznovrstnih raziskovalnih, tehniških in drugih nalog, prepoznajo glavne vzročne povezave ter problem rešijo. Nadalje sta za diplomante značilna vztrajnost in zaupanje, da bodo zadano nalogo rešili . Prav ti lastnosti sta nemara ključni za to, da se fiziki razmeroma hitro lotevajo reševanja številnih nalog, ki segajo onstran njihovih strokovnih znanj, a so pogosto neogibna komponenta delovnih izzivov.

Za fizike je bolj kot za druge strokovnjake značilno, da po diplomi nadaljujejo šolanje in da nadpovprečno pogosto osnovno fizikalno izobrazbo nadgradijo z višjim nazivom iz kake druge kvantitativne vede. Zato je ob vrsti uspešnih fizikov, delujočih v podjetjih in raziskovalnih inštitutih, ki se ukvarjajo pretežno s fiziko, nujno izpostaviti tudi vse tiste, ki svoje fizikalno znanje s pridom uporabljajo na drugih področjih. Navedimo le en primer: med učitelji na ljubljanski Ekonomski fakulteti so trije z diplomo iz fizike.

Med panogami, ki zaposlujejo fizike, so poleg raziskovalne dejavnosti in šolstva še računalniška industrija, elektronska in elektroindustrija, telekomunikacije in optična industrija, energetika, kemijska in farmacevtska industrija ter zdravstvo, pa finančna industrija, državna uprava in javni sektor na splošno. Ta seznam bo bolj prepričljiv, če ga ponazorimo z nekaj konkretnimi s fiziko povezanimi podjetji in ustanovami iz gospodarstva in negospodarstva. Ljubljanska Fotona s proizvodnim programom medicinskih laserjev razvija vrhunsko optično tehnologijo, podjetje Cosylab pa ponuja kontrolne sisteme za najzahtevnejše in največje eksperimentalne naprave, kot so pospeševalniki. Omenimo še navdušujoče demonstracije v Hiši eksperimentov in naprave za izdelavo prototipnih tiskanih vezij podjetja LPKF Laser & Electronics. Nekatera od teh imen so dobro znana širši

19

javnosti, druga manj – a prav ta morda še bolje potrjujejo, da iz fizike izhajajoča visoka tehnologija nastaja tudi v Sloveniji.

dr. Primož Ziherl

Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani

Institut Jožef Stefan

20

3.4. Oris matematike in statistike ter njune vloge v današnjem svetu

Matematika je ena od najstarejših ved na svetu. O tem priča pomen besede,povezan z znanjem oziroma učenjem. Matematika odkriva skupne abstraktne lastnosti različnih pojavov. S proučevanjem skupnih lastnosti razvija metode za enotno reševanje različnih problemov. Že v antiki so Babilonci in Egipčani razumeli, da imajo problemi določanja davkov, konstrukcije zgradb, astronomije, merjenja površin, dolžin ter časa skupne lastnosti, ki jih je mogoče obravnavati z znanjem računstva in geometrije. Posledica bliskovitega razvoja človeške civilizacije so vedno bolj kompleksni problemi, zato tudi odkrivanje njihovih skupnih lastnosti postaja vedno zahtevnejše in potrebuje stalen napredek matematike. Vloge matematike pri velikem napredku v znanostih, kot so fizika (poleti letal in vesoljskih plovil), elektrotehnika (digitalizacija), računalništvo (kompresija podatkov, računalniška grafika) in medicina (moderna diagnostika) ni mogoče preceniti.

Matematike odlikujeta sposobnost analitičnega mišljenja in sklepanja ter vsestranska prilagodljivost. Temeljna veščina matematike je metodično strukturirano reševanje problemov: jasna formulacija problema, izločitev nebistvenih sestavin, izdelava postopka za rešitev problema, analiza dobljenega. Matematika je pogosto vmesni člen med drugimi vedami in računalništvom; konkretni problem je treba najprej prevesti v matematični jezik in za rešitev konstruirati algoritem, ki je na koncu računalniško implementiran.

Matematiko včasih delimo na teoretično in uporabno. Teoretična matematika je povezovalno jedro matematike in se načeloma ukvarja s problemi, ki izvirajo iz matematike same. Uporabna matematika je praktično orientirana. Jasne ločnice med njima ni; abstrakcije problemov uporabne matematike so snov teoretične matematike, velikokrat pa rešitve povsem teoretičnih problemov prispevajo k napredku pri praktičnih problemih.

Najpomembnejši del uporabne matematike je modeliranje življenjskih problemov in pojavov; opis v matematičnem jeziku in z matematičnimi simboli. Tipičen je matematični model poenostavitve, ki je po eni strani dovolj majhna, da model še vedno dovolj zvesto predstavlja dejanski problem, po drugi strani pa ta poenostavitev bistveno pripomore k rešitvi. Kompleksnost modernih finančnih trgov in inštitucij ter zavarovalništva je sprožila potrebo po uporabnih matematikih, ki so posebej usposobljeni za modeliranje tovrstnih problemov, pravimo jim finančni matematiki.

Veščine matematikov niso vezane na konkretne praktične probleme. Prilagodljivost, sposobnost hitrega učenja, natančnega razmišljanja in jasnega izražanja so kakovosti, s katerimi je mogoče uspeti v kateremkoli poklicu. Zato so zaposlitvene možnosti matematika zelo pestre:• izobraževanje,• računalništvo,• finance in zavarovalništvo,• javna uprava,• industrija, tehnološki parki.

Poleg učiteljev različnih nivojev in raziskovalcev na univerzah ter inštitutih najdemo med matematiki: računalniške programerje, svetovalce, raziskovalce, vodje sektorjev ter direktorje računalniških podjetij v Sloveniji in zunaj nje, analitike v bankah, analitike pri trgovanju z energenti, analitike pri drugih zasebnih in javnih podjetjih, finančne referente, aktuarje pri zavarovalnicah,

21

upravitelje premoženja, svetovalce javnih zavodov, ter poslovneže različnih profilov.

Statistika je mlajša veda. Pomen korena besede je država in nekje v 18. stoletju je pojem označeval sistematično zbiranje podatkov o demografski in ekonomski strukturi na državnem nivoju. V 19. stoletju se je statistika deloma že opirala na teorijo verjetnosti, ki je podlaga za posploševanje zakonitosti, ki jih odkrijemo v vzorcu, na zakonitosti celotne populacije, iz katere vzorec prihaja. Dandanes je statistika veda, ki se ukvarja z zbiranjem, ureditvijo, predstavitvijo, analizo in interpretacijo podatkov. Kot sredstvo za utemeljevanje splošnih zakonitosti na podlagi vzorca je nepogrešljiva v praktično vseh drugih vedah. Teoretično jedro moderne statistike je matematične narave, razvoj aplikativne statistike pa sledi razvoju informacijske tehnologije; praktična uporabnost statistične metode se meri s tem, koliko podatkov lahko hitro in zanesljivo obdelamo v kratkem času.

Statistik mora imeti občutek za podatke in veselje za njihovo obdelavo. Statistiko v osnovi delimo na opisno (deskriptivno) in sklepno (inferenčno). Opisna statistika se ukvarja predvsem z ureditvijo podatkov in z zgoščeno predstavitvijo njihovih lastnosti, ki so lahko opisne ali pa številske. Analizne metode deskriptivne statistike so omejene na zakonitosti danega nabora podatkov brez posploševanja. Opisnega statistika odlikujejo smisel za urejanje podatkov (razvrščanje v primerne skupine, rangiranje), smisel za vizualizacijo, poznavanje osnovnih kazalnikov in metod za njihov izračun.

Sklepna statistika se ukvarja s posploševanjem lastnosti danega nabora podatkov, tj. s sklepanjem iz vzorca na populacijo. Ta del statistike je v osnovi matematičen in zahteva podobne veščine kot matematika, s tem da problemi statistike izhajajo iz podatkov. Modeliranje ima v statistiki izjemno velik pomen; pri proučevanju neznane lastnosti zanimive populacije je treba vnaprej predvideti primeren nabor možnih zakonitosti te lastnosti na populaciji, potem pa ugotoviti, kateri od možnih zakonitosti se vzorec dejanskih vrednosti kar najbolj prilega.

Praktično vse znanstvene vede operirajo s podatki, ki jih je zaradi zahtev po kakovostnih rezultatih na eni strani ter zaradi zmogljivosti informacijske tehnologije na drugi strani zelo veliko. Posledično vse znanstvene vede potrebujejo statistiko. Podobno velja za strokovne službe v javni upravi in v podjetjih. Aplikacije statistike so nepogrešljive v financah, ekonomiji, medicini in farmaciji, kjer se vsak dan 'statistično' potrjujejo ali pa zavračajo življenjsko pomembne domneve. Zato so tudi zaposlitvene možnosti statistikov zelo različne:• izobraževanje,• raziskovanje v inštitutih in javnih zavodih,• analitika in razvoj v bankah, zavarovalnicah in farmacevtskih družbah,• institucije državne statistike (Statistični urad Republike Slovenije, Banka

Slovenije, ministrstva).

Ameriška spletna stran careercast.com vsako leto objavi lestvico 200 poklicev v ZDA glede na dohodek, delovno okolje, ugled poklica, fizično zahtevnost in stres. Poklic matematika je tipično v samem vrhu: v letih 2009–2014 je bil dvakrat na prvem, enkrat na drugem, enkrat na šestem in enkrat na desetem mestu. Podobno velja za poklic statistika: v letih 2009–2014 je bil dvakrat na tretjem, enkrat na četrtem, enkrat na osmem, enkrat na osemnajstem in enkrat na dvajsetem mestu.

dr. Jaka Smrekar,

Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani

22

4. Slovensko in evropsko ogrodje kvalifikacij

Pobuda za nastanek slovenskega ogrodja kvalifikacij v Sloveniji je odraz priporočil, ki so nastala na podlagi dveh evropskih kvalifikacijskih ogrodij, in sicer: Evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (2008) in Evropskega ogrodja visokošolskih kvalifikacij (2005). Njun temeljni namen je povezati sisteme kvalifikacij različnih evropskih držav, pri čemer delujeta kot pretvornika oziroma 'metaogrodji', s katerima postajajo kvalifikacije med različnimi evropskimi državami in sistemi (izobraževanja in usposabljanja) lažje primerljive in bolj razumljive.

Obe evropski ogrodji sta medsebojno skladni in usklajeni6, le da EOK vsebuje 8 referenčnih ravni, ki obsegajo celoten razpon kvalifikacij, od elementarne do podiplomske akademske stopnje (doktorat), medtem ko EOVK obsega 'le' kvalifikacije s področja terciarnega izobraževanja in sestoji iz treh stopenj in kratkega cikla.

V Sloveniji so se pristojna ministrstva ter socialni partnerji odločili, da vzpostavimo eno in enotno nacionalno ogrodje kvalifikacij, katerega namen je doseči prepoznavnost in transparentnost kvalifikacij v Sloveniji in Evropski uniji, njegov temeljni cilj pa podpreti vseživljenjsko učenje; povezati in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij ter izboljšati preglednost, dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo.

SOK je komunikacijsko ogrodje z manjšim reformnim dometom, katerega temelj sta resorna zakonodaja in Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja7 (KLASIUS). Ker SOK na drugačen način vzpostavlja odnos med temeljnim stopenjskim izobraževanjem in kvalifikacijsko strukturo kot KLASIUS, spreminja število ravni z osem (z dvema podravnema) na deset (brez podravni). Deset ravni v SOK omogoča fleksibilno povezavo med izobraževalno in kvalifikacijsko strukturo. Usklajenost in prožnost obeh struktur nudita osnovo za lažje prepoznavanje kvalifikacij in priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj, spretnosti in kompetenc. Ta element predstavlja reformni značaj ogrodja (Kvalifikacije v SOK … 2012, str. 5).

Sestavine slovenskega ogrodja kvalifikacij so (Umeščanje slovenskega ogrodja … 2013, str. 30):

1. Opisniki ravni: opisani na desetih ravneh in v treh kategorijah (znanje, spretnosti, kompetence) (glej prilogo 8.2);

2. Ogrodje kvalifikacij: tabelarična predstavitev vrst in tipov kvalifikacij na desetih kvalifikacijskih ravneh8;

3. Metodologija opisovanja in umeščanja kvalifikacij9;

6 6. raven EOK je skladna s prvo stopnjo EOVK, 7. raven EOK z drugo stopnjo EOVK, 8. raven EOK s tretjo stopnjo EOVK ter kratki cikel EOVK s 5. ravnjo EOK.

7 Uredba o uvedbi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 46/2006, 15/2008 Odl.US: U-I-370/06-20 in Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 89/2006.

8 Več v prav tam, str. 32–34.

9 Več v prav tam, str. 54–59.

23

4. Register kvalifikacij SOK: opisuje kvalifikacije skladno z zastavljenimi parametri SOK ter predlaganimi parametri portala EOK. Dostopen je na spletnem naslovu: http://www.nok.si/register-kvalifikacij.aspx.

SOK se z obema evropskima kvalifikacijskima ogrodjema primerja na podlagi umeščanja ravni SOK v ravni EOK in EOVK oziroma, rečeno preprosteje, na podlagi izdelanega 'prevajalnika' med SOK in EOK/EOVK. Ta je za kvalifikacijsko strukturo naravoslovja prikazan v 6. poglavju, kjer je za vsako posamezno kvalifikacijo navedena raven SOK in pripadajoča raven EOK.

Več informacij o slovenskem in evropskem ogrodju kvalifikacij je dostopnih na spletni strani SOK (www.nok.si) in spletni strani EOK (http://ec.europa.eu/eqf/home_sl.htm).

24

5. Ključni pojmi10

NACIONALNO OGRODJE KVALIFIKACIJje orodje za razvoj in razvrščanje kvalifikacij v enotno dogovorjen sistem. Kvalifikacije so glede na zakonsko določena merila ter učne rezultate in opisnike razvrščene na ravni, prikazani so odnosi med kvalifikacijami, nakazane so možnosti horizontalne in vertikalne prehodnosti med kvalifikacijami. Ogrodje kvalifikacij prispeva k izboljšanju kakovosti, dostopnosti in priznanju kvalifikacij na trgu dela v državi ali mednarodno. Enota SOK je kvalifikacija.

KVALIFIKACIJApomeni uradni rezultat procesa ocenjevanja in priznavanja pristojnega organa, ki odloči, da je posameznik dosegel učne rezultate v skladu z opredeljenimi standardi. Kvalifikacije pridobivamo v sistemu formalnega izobraževanja in izven njega. Glede na vrsto kvalifikacije imajo te vrednost na trgu dela, v sistemu formalnega izobraževanja ter pri vseživljenjskem učenju. Izkazujejo se z javnimi listinami (potrdili, spričevali, diplomami, certifikati).

VRSTO KVALIFIKACIJEtvorijo kvalifikacije, ki jih združuje skupen namen kvalifikacije. V slovenskem izobraževalnem sistemu ločimo tri vrste kvalifikacij: izobrazbe, nacionalne poklicne kvalifikacije ter dodatne kvalifikacije.

TIP KVALIFIKACIJEje skupina kvalifikacij, ki jo združuje enaka vrsta kvalifikacije, enaka kvalifikacijska raven in sorodni splošni namen kvalifikacije z vidika nadaljnjega izobraževanja oziroma zaposlovanja.

IME KVALIFIKACIJEje beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje posamezne kvalifikacije. Ime kvalifikacije je privzeto oziroma oblikovano skladno s pravili in prakso, značilno za posamezno vrsto kvalifikacij.

10 Povzeto po: Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij za vse-življenjsko učenje in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij. Zaključno poročilo: Slovenija. (2013). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

25

RAVENje kot strukturni element ogrodij kvalifikacij treba razumeti kot niz zaporednih korakov (razvojno kontinuiteto), ki so izraženi kot območja generičnih rezultatov, po katerih je mogoče razvrščati tipične kvalifikacije. Ravni so pragmatična umetna tvorba, razvijajo se v daljšem obdobju.

STOPNJAje pojem, ki se veže na sistem formalnega izobraževanja in nanj vezane stopnje izobrazbe11.

ZNANJE je rezultat učenja in osvajanja pojmov, načel, teorij in praks. Pridobivanje znanja poteka v različnih okoljih: v izobraževalnem procesu, pri delu in v kontekstu zasebnega ter družbenega življenja.

SPRETNOSTI se v okviru nacionalnega ogrodja kvalifikacij nanašajo na kognitivne spretnosti (npr. uporaba logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) in/ali praktične spretnosti (npr. ročne, kreativne spretnosti, uporaba materialov, orodij in instrumentov itd.).

KOMPETENCE se nanašajo na sposobnost uporabe in povezovanja znanja in spretnosti v izobraževalnih, profesionalnih in osebnih situacijah. Ločimo generične in poklicno specifične kompetence. V SOK kompetence razvrščamo glede na kompleksnost, samostojnost in odgovornost delovanja.

UČNI REZULTATpomeni znanje, spretnost in kompetenco, standardizirano na določeni kvalifikacijski ravni. Je izjava o tem, kar kandidat na neki kvalifikacijski ravni po zaključenem učnem obdobju ve, je zmožen narediti in se odločiti.

Učni rezultati so lahko oblikovani v povezavi s tečaji, programskimi enotami, z moduli, s programi. V teh povezavah se učni rezultati povezujejo v kvalifikacijo oziroma izobrazbo.

11 Posamezne stopnje opredeljuje Slovenska zakonodaja, medtem ko jih KLASIUS nadomešča s širšim terminom raven.

26

IZOBRAZBAje rezultat formalnega izobraževanja in označuje stopnjo ter področje formalne izobrazbe, ki jo je posameznik pridobil. Izkazuje se s spričevalom ali z diplomo.

NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti. Izkazuje se s certifikatom.

DODATNA KVALIFIKACIJAdopolnjuje usposobljenost kandidata in je bodisi skupna določenemu strokovnemu področju bodisi transverzalna in/ali prenosljiva na več strokovnih področij. Z dodatno kvalifikacijo posameznik širi svojo kvalificiranost in kompetenčnost ter tako povečuje svojo konkurenčnost na trgu dela. Dodatna kvalifikacija ne dviguje posameznikove stopnje izobrazbe. Izkazuje se s certifikatom.

27

6. Kvalifikacijska struktura

Tabele 1, 2 in 3 prikazujejo kvalifikacijsko strukturo na področju naravoslovja skladno s SOK. Sestavljajo jo kvalifikacijska struktura s področja ved o živi naravi (6.1.); kvalifikacijska struktura s področja fizikalnih in kemijskih ved (6.2.); ter kvalifikacijska struktura s področja matematike in statistike (6.3.). V njih so zaobjete kvalifikacije, pridobljene v sistemu formalnega izobraževanja (izobrazbe), ter pripadajoča raven EOK za vsako posamezno kvalifikacijo s področja naravoslovja. Kvalifikacij, pridobljenih izven sistema formalnega izobraževanje, na področju naravoslovja ni mogoče pridobiti, saj nacionalne poklicne kvalifikacije za to področje ne obstajajo.

Kljub temu da SOK (2011, 2012, 2013) med kvalifikacije, pridobljene izven sistema formalnega izobraževanja, umešča tudi dodatne kvalifikacije (glej 5. poglavje, Ključni pojmi), le-teh v pričujočo kvalifikacijsko strukturo nismo umestili, saj v njem niso navedeni kriteriji (metodologija) za umeščanje dodatnih kvalifikacij v ogrodje. Te bo (med drugim) podrobneje opredelil zakon SOK, ki je trenutno v pripravi.

6.1. Kvalifikacijska struktura VEDE O ŽIVI NARAVITabela 1: Umestitev kvalifikacij s področja ved o živi naravi v SOK ter ujemanje z EOK

Kvalifikacije, pridobljene v sistemu formalnega izobraževanja

Kvalifikacije, pridobljene izven sistema formalnega izobraževanja

EOK RAVEN

IZOBRAZBE NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE

DODATNEKVALIFIKACIJE12

1. RAVEN 1.

2. RAVEN 2.

3. RAVEN 3.

/ /

4. RAVEN 4.

/ /

5. RAVEN 4.

/ /

6. RAVEN 5.

/ /

7. RAVEN 6.

DIPLOMIRANI KINEZIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA KINEZIOLOGINJA (UN)

DIPLOMIRANI VARSTVENI BIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA VARSTVENA BIOLOGINJA (UN)

Ô

12Ker so akreditacijski postopki za dodatne kvalifikacije še v razvoju, v tej fazi niso vključene v ogrodje.

28



EOK RAVEN

IZOBRAZBENACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE

DODATNEKVALIFIKACIJE

Ô

DIPLOMIRANI BIOINFORMATIK (UN)/DIPLOMIRANA BIOINFORMATIČARKA (UN)

DIPLOMIRANI BIOKEMIK (UN)/DIPLOMIRANA BIOKEMIČARKA (UN)

DIPLOMIRANI BIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA BIOLOGINJA (UN)

DIPLOMIRANI BIOPSIHOLOG (UN)/DIPLOMIRANA BIOPSIHOLOGINJA (UN)

DIPLOMIRANI BIOTEHNOLOG (UN)/DIPLOMIRANA BIOTEHNOLOGINJA (UN)

DIPLOMIRANI EKOLOG NARAVOVARSTVENIK (UN)/DIPLOMIRANA EKOLOGINJA NARAVOVARSTVENICA (UN)

DIPLOMIRANI MIKROBIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA MIKROBIOLOGINJA (UN)

DIPLOMIRANI OKOLJSKI TEHNOLOG (UN)/DIPLOMIRANA OKOLJSKA TEHNOLOGINJA (UN)

DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE BIOLOGIJE (UN) IN …/DIPLOMANTKA IZOBRAŽEVALNE BIOLOGIJE (UN) IN …

8. RAVEN 7.

MAGISTER KINEZIOLOGIJE/MAGISTRICA KINEZIOLOGIJE

MAGISTER BIOKEMIJE/MAGISTRICA BIOKEMIJE

MAGISTER BIOLOGIJE IN EKOLOGIJE Z NARAVOVARSTVOM/MAGISTRICA BIOLOGIJE IN EKOLOGIJE Z NARAVOVARSTVOM

MAGISTER BIOTEHNOLOGIJE/MAGISTRICA BIOTEHNOLOGIJE

MAGISTER BIOPSIHOLOGIJE/MAGISTRICA BIOPSIHOLOGIJE

MAGISTER EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE/MAGISTRICA EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE

MAGISTER EKOTEHNOLOGIJE/MAGISTRICA EKOTEHNOLOGIJE

MAGISTER MIKROBIOLOGIJE/MAGISTRICA MIKROBIOLOGIJE

MAGISTER MOLEKULSKE BIOLOGIJE/MAGISTRICA MOLEKULSKE BIOLOGIJE

29



EOK RAVEN



MAGISTER OKOLJSKIH VED/MAGISTRICA OKOLJSKIH VED

MAGISTER STRUKTURNE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE/MAGISTRICA STRUKTURNE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE

MAGISTER VARSTVA NARAVE/MAGISTRICA VARSTVA NARAVE

MAGISTER MOLEKULSKE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE/MAGISTRICA MOLEKULSKE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE

9. RAVEN 8.

MAGISTER ZNANOSTI/MAGISTRICA ZNANOSTI

(s področja biologije; bioloških in biotehniških znanosti; znanosti o okolju; mikrobiologije)

SPECIALIST OKOLJSKEGA IZOBRAŽEVANJA/SPECIALISTKA OKOLJSKEGA IZOBRAŽEVANJA

10. RAVEN 8.

DOKTOR ZNANOSTI/DOKTORICA ZNANOSTI

(s področja bioznanosti; ekotehnologije; ekoloških znanosti; molekularne genetike in biotehnologije; znanosti o okolju; biokemije in molekularne biologije; genetike; mikrobiologije; toksikologije)

30

13 Ker so akreditacijski postopki za dodatne kvalifikacije še v razvoju, v tej fazi niso vključene v ogrodje.

6.2. Kvalifikacijska struktura FIZIKALNE IN KEMIJSKE VEDE

Tabela 2:

Umestitev kvalifikacij s področja fizikalnih in kemijskih ved v SOK ter ujemanje z EOK



EOK RAVEN


DODATNEKVALIFIKACIJE 13

1. RAVEN 1.

2. RAVEN 2.

3. RAVEN 3.

/ /

4. RAVEN 4.

/ /

5. RAVEN 4.

/ /

6. RAVEN 5.

/ /

7. RAVEN 6.

DIPLOMIRANI FIZIK (UN)/DIPLOMIRANA FIZIČARKA (UN)

DIPLOMIRANI INŽENIR FIZIKE (VS)/DIPLOMIRANA INŽENIRKA FIZIKE (VS)

DIPLOMIRANI INŽENIR GEOLOGIJE (UN)/DIPLOMIRANA INŽENIRKA GEOLOGIJE (UN)

DIPLOMIRANI KEMIK (UN)/DIPLOMIRANA KEMIČARKA (UN)

DIPLOMIRANI METEOROLOG GEOFIZIK (UN)/DIPLOMIRANA METEOROLOGINJA GEOFIZIČARKA (UN)

DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE FIZIKE(UN) IN …/DIPLOMANTKA IZOBRAŽEVALNE FIZIKE (UN) IN …

DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE KEMIJE (UN) IN …/DIPLOMANTKA IZOBRAŽEVALNE KEMIJE (UN) IN …

31



EOK RAVEN



8. RAVEN 7.

MAGISTER FIZIKE/MAGISTRICA FIZIKE

MAGISTER KEMIJE/MAGISTRICA KEMIJE

MAGISTER MEDICINSKE FIZIKE/MAGISTRICA MEDICINSKE FIZIKE

MAGISTER GEOFIZIKE/MAGISTRICA GEOFIZIKE

MAGISTER INŽENIR GEOLOGIJE/MAGISTRICA INŽENIRKA GEOLOGIJE

9. RAVEN 8.


(s področja fizike14; fizike – področje izobraževanja; geologije15; karakterizacije materialov; kemije; krasoslovja; meteorologije16)

SPECIALIST FIZIKE – PODROČJE IZOBRAŽEVANJA/SPECIALISTKA FIZIKE – PODROČJE IZOBRAŽEVANJA

10. RAVEN 8.


(s področja fizike; krasoslovja; matematike in fizike)

14 Ker nismo uspeli pridobiti podrobnejših podatkov od izvajalca študijskega programa te kvalifikacije v doglednem času, opis te kvalifikacije v 7. poglavju ni prikazan.



32

6.3. Kvalifikacijska struktura MATEMATIKA IN STATISTIKATabela 3:

Umestitev kvalifikacij s področja matematike in statistike v SOK ter ujemanje z EOK



EOK RAVEN


DODATNEKVALIFIKACIJE 17

1. RAVEN 1.

2. RAVEN 2.

3. RAVEN 3.

/ /

4. RAVEN 4.

/ /

5. RAVEN 4.

/ /

6. RAVEN 5.

/ /

7. RAVEN 6.

DIPLOMIRANI FINANČNI MATEMATIK (UN)/DIPLOMIRANA FINANČNA MATEMATIČARKA (UN)

DIPLOMIRANI MATEMATIK (UN)/DIPLOMIRANA MATEMATIČARKA (UN)

DIPLOMIRANI MATEMATIK (VS)/DIPLOMIRANA MATEMATIČARKA (VS)

DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE (UN)/DIPLOMIRANA INŽENIRKA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE (UN)

DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE MATEMATIKE (UN) IN …/DIPLOMANTKA IZOBRAŽEVALNE MATEMATIKE

8. RAVEN 7.

MAGISTER FINANČNE MATEMATIKE/MAGISTRICA FINANČNE MATEMATIKE

MAGISTER MATEMATIČNE STATISTIKE/MAGISTRICA MATEMATIČNE STATISTIKE

MAGISTER MATEMATIKE/MAGISTRICA MATEMATIKE

17 Ker so akreditacijski postopki za dodatne kvalifikacije še v razvoju, v tej fazi niso vključene v ogrodje.

33



EOK RAVEN



MAGISTER INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE/MAGISTRICA INŽENIRKA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE

MAGISTER UPORABNE STATISTIKE/MAGISTRICA UPORABNE STATISTIKE

9. RAVEN 8.


(s področja aktuarstva18; matematike; matematike – področje izobraževanja; matematike – raziskovalna smer; matematike – izobraževalna smer; statistike)

PROFESOR MATEMATIKE, SPECIALIST/PROFESORICA MATEMATIKE, SPECIALISTKA

10. RAVEN 8.


(s področja matematičnih znanosti; matematike; statistike)


34

7. Opisi posameznih kvalifikacij

7.1. VEDE O ŽIVI NARAVI

7.1.1. Diplomirani kineziolog (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI KINEZIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA KINEZIOLOGINJA (UN)

Tip kvalifikacije Visokošolska univerzitetna izobrazbaVrsta

kvalifikacijeIzobrazba

Vrsta izobraževanja

Visokošolsko univerzitetno izobraževanje

Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točk (po ECTS)Vstopni pogoji • Matura ali

• poklicna matura in izpit iz maturitetnega predmeta Matematika oziroma Biologija oziroma Kemija oziroma Fizika; če je kandidat omenjeni predmet že opravil v okviru poklicne mature, velja uspešno opravljen katerikoli drug maturitetni predmet ali

• zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.

Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: • razumevanja delovanja človekovega organizma v

interakciji z življenjskim okoljem,• prepoznavanja posledic interakcije okolja in človeka,• preventivnega delovanja, oblikovanja in vodenja

programov gibalnih/športnih aktivnosti in promocije aktivnega življenjskega sloga kot dejavnika kakovosti življenja s ciljem trajnostnega razvoja,

• pridobitve specifičnih znanj, ki bodo omogočala učinkovitejše delovanje organizma človeka v interakciji z njegovim življenjskim okoljem,

• izobraževanja in nadgradnje v različnih smereh aplikativnih znanj, na primer izobraževanje, okoljsko zdravje, dietetika in druge,

• uspešnega dela na področju pospeševanja gibalne učinkovitosti, povečanja delazmožnosti in preventivnega delovanja v različnih življenjskih okoljih.

Ocenjevanje in zaključevanje

SISTEM OCENJEVANJA:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

35

NAPREDOVANJE:Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 48 KT tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija je treba opraviti vse študijske obveznosti, predvidene s študijskim programom in učnimi načrti predmetov, ter v okviru seminarja zagovarjati diplomsko nalogo. S tem zbere študent 180 KT.

Izvajalci Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Prehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

36

7.1.2. Diplomirani varstveni biolog (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI VARSTVENI BIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA VARSTVENA BIOLOGINJA (UN)






• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence) • priprave strategij ter kreativnega in interdisciplinarnega

reševanja problemov, ki se pojavljajo v naravi,• kritičnega odnosa do človekovega poseganja v naravo, kar

mu/ji omogoča, da se kot oblikovalec/oblikovalka strategij okoljskih problemov loteva s čutom odgovornosti do izvajanja posegov v naravi,

• reševanja strokovnih problemov s področja biodiverzitetne problematike in varstvene biologije, zlasti na primerih iz mediteranskega prostora,

• podaje ocene pomena in vloge različnih vrst v ekosistemih ter ocenitve meje tolerance organizmov in ekosistemov do škodljivih človekovih vplivov,

• oblikovanja predlogov za načine spremljanja stanja vrst in ekosistemov,

• poznavanja strokovne terminologije področja ter uporabe tujega strokovnega jezika,

• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,(predmetno specifične kompetence)• reševanja znanstvenih problemov s področja

biodiverzitetne problematike in ohranitvene biologije,• prepoznavanja kakovosti oziroma vitalnosti različnih

naravnih sistemov ter njihove prožnosti,• ocenitve pomena in vloge različnih vrst v ekosistemih,

značilnih za mediteranski prostor,• ocenitve pomena različnih vrst in ekosistemov za

Slovenijo in širše,• ocenitve mej tolerance organizmov in ekosistemov do

škodljivih človekovih vplivov,• predvidevanja o posledicah različnih vplivov človeka in

globalnih sprememb na ekosisteme na podlagi vpogleda v zgradbo in procese v ekosistemih,

37

• oblikovanja predlogov za načine spremljanja stanja vrst in ekosistemov,

• pripravljanja strategij ohranjanja in zaščite vrst in ekosistemov ter izboljšanja stanja v primerih degradacije,

• odločanja o problemih, ki se nanašajo na biodiverziteto, naravo in okolje,

• oblikovanja strategij za upravljanje z naravnimi sistemi.Ocenjevanje in

zaključevanjeSISTEM OCENJEVANJA:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

NAPREDOVANJE:Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če zbere vsaj 42 KT iz predmetov 1. letnika, v 3. letnik pa, če zbere vsaj 42 KT iz predmetov 2. letnika in ima opravljene vse obveznosti za 1. letnik.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija je treba zbrati najmanj 180 KT, kar vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih predmetov študijskega programa (domače naloge, seminarje in izpite) ter pripravo in zagovor zaključne projektne naloge; le-to študent zagovarja v okviru seminarja.



38

7.1.3. Diplomirani bioinformatik (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI BIOINFORMATIK (UN)/DIPLOMIRANA BIOINFORMATIČARKA (UN)








Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence) • analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic

dejavnikov v biokemiji,• kritične presoje dogajanja na področju naravoslovja

(predvsem v biologiji, biokemiji in molekularni genetiki),• uporabe matematike ter računalništva in informatike

v naravoslovju (predvsem v biologiji, biokemiji in molekularni genetiki),

• razvoja komunikacijskih spretnosti in sposobnosti,• sodelovanja s sodelavci, dela v skupini in dela na projektih,• avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja

in njegove integracije z že obstoječim znanjem,• iskanja novih informacij in njihove interpretacije ter

umeščanja v kontekst bioinformatike,• avtonomnosti pri strokovnem delu,• celostnega pogleda na razvoj bioinformatike kot nove

vede,• obvladanja temeljne naravoslovne izobrazbe,• analize določenih situacij, kritičnega preverjanja

informacij in predvidevanja rešitev in posledic,• uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod,

različnih postopkov in tehnologij,• priprave strategij in kreativnega reševanja problemov, ki se

pojavljajo na področju uporabe biološke informacije,• zavezanosti etiki,(predmetno specifične kompetence)• opisa biološkega pojava v matematičnem oziroma

računalniškem jeziku,• razumevanja matematičnih konceptov in principov• reševanja problemov z uporabo moderne informacijske

tehnologije,

39

• uporabe algoritmičnega pristopa: za reševanje danega problema razviti algoritem,

• analiziranja danega problema tako numerično kot tudi grafično in algoritmično,

• deduciranja novih zaključkov iz danih podatkov,• samozavestnega soočenja z danim problemom v

bioinformatiki ter iskanja njegove rešitve,• približnega reševanja problemov z uporabo numeričnih

metod,• povezovanja znanja različnih naravoslovnih področij

biologije, kemije, genetike, biokemije, matematike, računalništva in informatike,

• umeščanja novih strokovnih, raziskovalnih in znanstvenih izsledkov, informacij ter interpretacij v kontekst bioinformatike,

• spoznavanja narave biološke informacije v svetovnem spletu in uporabe le-te pri svojem delu (laboratoriju, podjetju).



NAPREDOVANJE:Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če zbere vsaj 48 KT iz predmetov 1. letnika, v 3. letnik pa, če zbere vsaj 48 KT iz predmetov 2. letnika, pri tem pa mora imeti praviloma opravljene vse predmete 1. letnika ter obvezne predmete 2. letnika.




40

7.1.4. Diplomirani biokemik (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI BIOKEMIK (UN)/DIPLOMIRANA BIOKEMIČARKA (UN)





Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točk (ECTS)Vstopni pogoji • Matura ali



Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:• posredovanja informacij, idej, problemov in rešitev dobro

informirani publiki,• analitičnega načina razmišljanja,• organiziranega in natančnega opravljanja nalog,• prilagajanja novim situacijam in sprejemanja odločitev,• načrtovanja in upravljanja s časom,• profesionalne etične in okoljske odgovornosti,• sposobnosti, s katerimi zadosti pogojem za začetno

zaposlitev na splošnem delovnem mestu, vključno z mesti v kemijski in farmacevtski industriji,

• samostojnega učenja na svojem strokovnem področju; pridobi učne veščine, ki jih potrebuje za nadaljnji študij ob zadostni stopnji avtonomije.


SISTEM OCENJEVANJA: Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

NAPREDOVANJE: Za vpis v 2. letnik mora imeti študent zbranih 60 KT, za vpis v 3. letnik pa mora imeti opravljene vse obveznosti iz 1. letnika (60 KT) in zbranih 60 KT iz 2. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Za dokončanje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa, opraviti obveznosti v višini 180 KT ter izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo.

41

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo


42

7.1.5. Diplomirani biolog (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI BIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA BIOLOGINJA (UN)





Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točkVstopni pogoji • Matura ali

• poklicna matura v srednješolskem programu: farmacevtski tehnik, gozdarski tehnik, kemijski tehnik, kmetijski tehnik, laboratorijski tehnik, naravoslovno-matematični tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, pedagoška gimnazija (naravoslovno-matematična), tehnik laboratorijske biomedicine, srednja medicinska sestra – srednji zdravstvenik, veterinarski tehnik ali živilski tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta biologija; če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz maturitetnega predmeta kemija ali fizika ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence) • razvijanja ustreznega odnosa do narave in njenih

znamenitosti,• postavljanja, razumevanja in kreativnega reševanja

problemov, načel in teorij,• kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,• obvladovanja praktičnih in splošnih veščin, povezanih s

področjem dela,• razvijanja profesionalne in etične odgovornosti,• razvijanja jezikovne in numerične pismenosti,• uporabe tujega strokovnega jezika,• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,• razvijanja tehničnih spretnosti,(predmetno specifične kompetence)• naravoslovnega mišljenja,• obvladanja temeljnih znanj s področja biologije,• pogovora o splošnih bioloških problemih,• obvladanja strokovnega znanja za opravljanje del, ki

pokrivajo naravo in žive organizme v znanstvenih, strokovnih in izobraževalnih ustanovah,

• obvladanja področij biologije do mere, ki omogoča nadaljevanje študija na drugi stopnji.

43



NAPREDOVANJE: Študent mora imeti za vpis v 2. letnik opravljene obveznosti 1. letnika v obsegu 54 KT, za vpis v 3. letnik pa opravljene vse obveznosti 1. letnika v višini 60 KT ter vse obveznosti 2. letnika, razen predmeta Terensko delo iz botanike in zoologije, v višini najmanj 56 KT; skupaj najmanj 116 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 KT.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakultetaPrehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

44

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI BIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA BIOLOGINJA (UN)





Trajanje 3 leta, 180 KTVstopni pogoji • Matura ali

• poklicna matura in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence) • analize, sinteze in predvidevanja; ponuditi rešitve ter

razumeti posledice naravnih pojavov in procesov na različnih organizacijskih ravneh,

• obvladanja osnovnih veščin, praktičnih znanj, raziskovalnih metod ter postopkov in procesov v biologiji ter razvijanja različnih samokritičnih presoj na tem področju,

• poznavanja sestavin klasične biologije – predvsem z vidika biodiverzitete, molekularne biologije in fiziologije ter mejnih področij biologije (biofizika, biokemija, biostatistika, naravovarstvo),

• uporabe znanja iz naravoslovnih vsebin, predvsem biologije, na različnih ravneh,

• avtonomnosti v strokovnem delu na področju biologije,• obvladanja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti

nasploh ter vključevanja v timsko delo tako v domačem kot mednarodnem poslovnem in znanstvenem okolju,

• zavedanja omejitev, ki jih postavlja profesionalna etika na tem področju naravoslovja.

• odgovornega odnosa do narave in okolja,• odgovornega odnosa do človekovih posegov v naravo,(predmetno specifične kompetence)• poznavanja temeljnih teoretičnih in aplikativnih vidikov

biologije kot stroke ter kot znanstvene discipline,• poznavanja posameznih organizacijskih in funkcionalnih

nivojev organizmov od molekul do združb,• integracije znanj različnih naravoslovnih strok,• sistemskega mišljenja, ki omogoča vključevanje v

interdisciplinarne skupine pri obravnavi bioloških in sorodnih znanstvenih, strokovnih in praktičnih problemov,

• reševanja bioloških problemov tako v bazičnem (raziskovalnem) kot aplikativnem (projektno delo v upravi, gospodarstvu) kontekstu.

45



NAPREDOVANJE: Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 45 KT. Med opravljenimi predmeti morajo biti predmeti: Fizika, Kemija, Biologija celice, Splošna botanika in Splošna zoologija. Za napredovanje v 3. letnik so pogoj vse opravljene obveznosti 1. letnika in zbranih 60 KT ter zbranih 45 KT točk, ki jih študent pridobi z opravljenimi obveznostmi 2. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Izvajalci Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko


46

7.1.6. Diplomirani biopsiholog (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI BIOPSIHOLOG (UN)/DIPLOMIRANA BIOPSIHOLOGINJA (UN)








Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence) • poznavanja in razumevanja temeljev in zgodovine

biopsihologije,• obvladanja pojmov ter poznavanja in razumevanja

raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov na različnih področjih biopsihologije,

• koherentnega obvladanja temeljnega biopsihološkega znanja, povezovanja znanja z različnih področij in njegove uporabe,

• samostojnega branja in razumevanja biopsihološke literature,

• reševanja konkretnih bioloških in psiholoških problemov z uporabo kritične analize, znanstvenih metod in postopkov: zmožnost definiranja problema, razdelave teoretičnih izhodišč raziskave in hipotez, izbora ustrezne raziskovalne strategije, izdelave raziskovalnega načrta, izvedbe raziskave ter ovrednotenja dobljenih rezultatov, poročanja o odkritjih,

• sodelovanja v skupini strokovnjakov, sodobne udeleženosti v procesih soustvarjanja novih spoznanj in praktičnih aktivnosti v različnih naravoslovnih in družbenih praksah,

• obvladanja socialnih kompetenc za delo v družbi in za družbo, ki vključujejo: občutljivost za psihološke vidike družbenih različnosti, poznavanje, razumevanje in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne različnosti v različnih naravoslovnih in družbenih praksah, razumevanje socialnih, čustvenih, motivacijskih, kognitivnih idr. procesov pri sebi in drugih v različnih kontekstih, sposobnost za vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega odnosa z obravnavancem (izvedba intervjuja, opazovanje, testna situacija, zbiranje podatkov, ipd.) in sposobnost ustrezne komunikacije,

• zavezanosti biopsihološki praksi,

47

(predmetno specifične kompetence)• umeščanja psihologije v širši družbeni kontekst,• komuniciranja v svetovni psihološki znanosti in družbi,• razumevanja splošne strukture biopsihologije ter

povezanosti med njenimi disciplinami,• poznavanja in razumevanja temeljev in zgodovine

biologije in psihologije,• samostojnega branja in razumevanja biološke in

psihološke literature,• poznavanja področij in metod psihološke diagnostike,• poznavanja osnov merjenja različnih biopsiholoških

pojavov, razumevanja značilnosti in izvedbe analiz bioloških in psiholoških besedil ter interpretacije rezultatov tovrstnih analiz,

• poznavanja področij in teorije psihološkega svetovanja,• razumevanja in uporabe metod statistike in nekaterih

multivariantnih statistik ter logike in racionalnega razmišljanja,

• raziskovalnega in strokovnega dela na področju naravoslovnih in družbenih raziskav in trženja,

• razvoja veščin in spretnosti v uporabi znanja na različnih področjih psihologije,

• umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekstu biologije in psihologije.



NAPREDOVANJE: Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 KT tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Za dokončanje študija mora študent zbrati najmanj 180 KT, kar vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih predmetov študijskega programa (domače naloge, seminarje in izpite) ter pripravo in zagovor zaključne projektne naloge; le-to študent zagovarja v okviru seminarja.



48

7.1.7. Diplomirani biotehnolog (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI BIOTEHNOLOG (UN)/DIPLOMIRANA BIOTEHNOLOGINJA (UN)






• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta biotehnologija, če je kandidat ta predmet opravljal že pri poklicni maturi pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence) • obvladanja temeljnega znanja s področja bioloških

in biotehniških znanosti ter naravoslovno-tehničnih znanosti,

• obvladanja strokovnega znanja, pridobljenega s študijem teoretičnih in praktičnih primerov,

• dela v interdisciplinarnem timu,• učinkovite uporabe pridobljenega znanja v praksi,• prenosa, kritične presoje in uporabe teoretičnega in

praktičnega znanja za reševanje problemov v praksi ter interdisciplinarnega dela in uporabe znanstvenih metod,

• uporabe novih idej,• reševanja problemov in sprejemanja odločitev v praksi,• reagiranja v kompleksnih in nepredvidljivih situacijah,• komunikacijske odprtosti, obvladovanja informacijskih

tehnologij,• samostojnosti ter samokritičnosti,• vseživljenjskega učenja,• profesionalne etične odgovornosti,(predmetno specifične kompetence)• definicije biotehnologij,• poznavanja logike in metodike znanstvenega dela,• priprave laboratorijskega poročila,• prakticiranja varnosti v laboratoriju,• poznavanja in razumevanja pojmov, vezanih na

biotehnologijo,• poznavanja zgodovine in pomena biotehnoloških odkritij,• gojenja (mikro)organizmov in celičnih kultur, ne da bi

prišlo do kontaminacije,

49

• razumevanja dobrih in slabih lastnosti biotehnologije in njene uporabe,

• identificiranja vpliva biotehnologije skozi njene rezultate,• napisati stališče glede etičnih dilem biotehnologije,• poznavanja regulatornih organov in agencij, povezanih z

biotehnologijo,• prepoznavanja priložnosti zaposlovanja s pridobljenimi

znanji iz študija biotehnologije,• spoznavanja/določevanja okoljskega vpliva biotehnologij

na ustreznih primerih,• predvidevanja pomena biotehnologije v prihodnosti, • poznavanja in razumevanja pojmov, vezanih na

biotehnologijo mikroorganizmov,• poznavanja mikrobov, uporabljanih v biotehnologiji,• razumevanja dobrih in slabih lastnosti biotehnologije

mikrobov in njenega vpliva na agroživilstvo, farmacijo in okolje,

• razumevanja bioprocesov, njihovega pomena in upravljanja z njimi,

• poznavanja biotehnologije mikroorganizmov na relevantnih bioprocesih,

• tehničnega obvladovanja dela s ključnimi delovnimi mikroorganizmi,

• razumevanja in obvladovanja vseh elementov varnosti proizvoda, operaterja in okolja,

• poznavanja in razumevanja pojmov, vezanih na rastlinsko biotehnologijo,

• poznavanja uporabe rastlinske biotehnologije pri kmetijskih rastlinah,

• razumevanja dobrih in slabih lastnosti rastlinske biotehnologije in njenega vpliva na kmetijstvo in gospodarstvo,

• obvladanja mikropropagacije,• obvladanja rastlinskih tkivnih kultur, • obvladanja biotehnoloških metod genskega spreminjanja

rastlin,• obvladanja uporabe genskih markerjev v žlahtnjenju

rastlin in diagnostiki patogenov,• poznavanja in razumevanja pojmov, vezanih na živalsko

biotehnologijo,• poznavanja uporabe živalske biotehnologije pri modelnih

in gospodarsko pomembnih živalskih vrstah,• razumevanja dobrih in slabih lastnosti živalske

biotehnologije in njenega vpliva na kmetijstvo in gospodarstvo,

• poznavanja biotehnoloških možnosti reprodukcije,• obvladanja osnovnega dela z živalskimi tkivnimi

kulturami,• obvladanja biotehnoloških metod aktivnega poseganja v

dednino živalskih celic,Ô

50

Ô

• obvladanja vključevanja molekulskih markerjev v selekcijo živali,

• razumevanja etičnih dilem biotehnologije vretenčarjev v povezavi s človekom.



NAPREDOVANJE: Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in zbere KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 180 KT. Študent mora pripraviti in pridobiti pozitivno oceno diplomskega seminarja.


51

7.1.8. Diplomirani ekolog naravovarstvenik (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI EKOLOG NARAVOVARSTVENIK (UN)/DIPLOMIRANA EKOLOGINJA NARAVOVARSTVENICA (UN)





Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točk Vstopni pogoji • Matura ali



Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• analize, sinteze in predvidevanja rešitve ter posledice na

različnih ravneh naravoslovja od molekularne biologije do krajinske ekologije,

• obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov v ekologiji in naravovarstvu ter razvijanja različnih samokritičnih presoj na tem področju,

• poznavanja vseh sestavin klasične biologije (flora, favna, gea), predvsem z vidika biodiverzitete,

• uporabe znanja iz osnov naravoslovnih ved in znanosti, predvsem temeljev biologije in ekologije z naravovarstvom na različnih ravneh,

• avtonomnosti v strokovnem delu na področju ekologije in naravovarstva,

• obvladanja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti nasploh ter vključevanja v timsko delo tako v domačem kot mednarodnem poslovnem in znanstvenem okolju,

• zavedanja omejitev, ki jih postavlja profesionalna etika na tem področju naravoslovja,

(predmetno specifične kompetence)• poznavanja vseh temeljnih teoretičnih in aplikativnih

vidikov ekologije in varstvene biologije kot znanstvenih disciplin,

• poznavanja naravne, družbene in pravne osnove naravovarstva v svetu, Evropi in Sloveniji,

• poznavanja biološkega, pravnega, prostorskega in informacijskega ozadja načrtovanja, upravljanja in varovanja narave,

• absolviranja in obvladanja osnov vseh treh vidikov ekologije in naravovarstva: strokovnega (biodiverziteta na nivoju genov, populacij, vrst, ekosistemov in krajine), družbenega (poznavanje pravnih aktov Slovenije in EU) ter praktično-tehničnega (geografski informacijski sistemi),Ô

52

Ô

• reševanja bioloških in ekoloških problemov na makro nivoju tako bazičnih (raziskovanje, šolstvo, nekatere panoge biotehnologije) kot aplikativnih (projektno delo v naravovarstvu, upravi, gospodarstvu),

• razumevanja in izvajanja naravovarstvenih zakonskih in podzakonskih predpisov in direktiv EU, kakor tudi mednarodnih konvencij s področja narave,

• sodelovanja in vključevanja v pripravo in izvajanje mednarodnih sporazumov s področja varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti,

• razumevanja umeščenosti naravovarstvenih vsebin v sektorskih politikah.



NAPREDOVANJE: Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 45 KT. Med opravljenimi predmeti morajo biti predmeti: Fizika, Kemija, Osnove okoljske kemije in Splošna zoologija. Za napredovanje v 3. letnik so pogoj vse opravljene obveznosti 1. letnika in zbranih 60 KT ter zbranih 45 KT, ki jih študent pridobi z opravljenimi obveznostmi 2. letnika.




53

7.1.9. Diplomirani mikrobiolog (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI MIKROBIOLOG (UN)/DIPLOMIRANA MIKROBIOLOGINJA (UN)






• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta biologija; če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• vpogleda v temeljna naravoslovna znanja,• obvladovanja področja mikrobiologije in razumevanja

pomena in vloge mikroorganizmov v naravnem okolju, medicini in biotehnologiji,

• postavljanja, razumevanja in kreativnega reševanja problemov, načel, teorij,

• kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,• interdisciplinarnega dela in uporabe znanstvenih metod,• sprejemanja novosti,• razvijanja profesionalne in etične odgovornosti,• funkcionalne pismenosti na strokovnem področju in

numerične pismenosti,• uporabe strokovnega jezika,• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,• lastnega učenja na strokovnem področju,• obvladanja tehničnih in ročnih spretnosti za delo v

laboratoriju,• poznavanja dobre laboratorijske prakse – varnega dela v

mikrobiološkem laboratoriju,• profesionalne etične odgovornosti,(predmetno specifične kompetence)• poznavanja značilnih struktur mikrobnih celic, njihovega

poimenovanja in razumevanja njihove funkcije,• poznavanja osnovne zgradbe in delovanja večceličnih

organizmov,• poznavanja ključnih molekul in makromolekul živih

organizmov, njihove vloge in načina delovanja,Ô

54

Ô

• razumevanja principov energetskega metabolizma in biosinteze mikrobne celice, principov regulacije na nivoju transkripcije in translacije genov ter aktivnosti proteinov/encimov,

• razumevanja principov celične delitve in poznavanja osnovnih principov rasti ter odmiranja mikrobne populacije,

• poznavanja osnovne zgradbe virusov, ključnih skupin virusov in razumevanja njihovega delovanja,

• poznavanja osnovnih principov taksonomije in osnovnih značilnosti mikrobnih skupin,

• poznavanja osnovnih značilnosti ključnih patogenih bakterij, gliv in parazitov ter bolezni, ki jih povzročajo,

• poznavanja osnovnih mehanizmov patogeneze mikroorganizmov in delovanja pomembnih toksinov, ki jih ti proizvajajo,

• poznavanja delovanja ključnih mikrobnih skupin v okolju in razumevanja njihovega pomena za kroženje snovi v naravi,

• poznavanja interakcij mikroorganizmov z drugimi mikroorganizmi, rastlinami in živalmi,

• poznavanja vloge biofilmov,• poznavanja osnovnih zakonitosti mikrobne ekološke

organiziranosti,• poznavanja fizikalno-kemijskih principov omejevanja rasti

mikroorganizmov,• poznavanja vloge mikrobov pri razgradnji in sintezi spojin

v naravnem okolju,• poznavanja osnovnih mehanizmov odstranjevanja

ksenobiotikov iz okolja, principov delovanja čistilnih naprav, poznavanja nekaterih ključnih delovnih mikroorganizmov v biotehnologiji in glavnih bioprocesov v biotehnologiji,

• razumevanja delovanja imunskega sistema pri človeku,• poznavanja osnovnih matematičnih orodij,• poznavanja biofizikalnih zakonitosti življenja, poznavanja

ključnih principov termodinamike,• poznavanja osnov meroslovja,• poznavanja zakonodajnih načel o varnem delu v

laboratoriju,• uporabe aseptičnih tehnik v mikrobiologiji,• priprave gojišč in gojenja dobro proučenih aerobnih in

anaerobnih mikrobov na standardnih in selekcijskih gojiščih,

• shranjevanja in ohranjanja mikroorganizmov in mikrobioloških vzorcev,

• uporabe svetlobnega mikroskopa in nekaterih diferencialnih barvanj,

• kvantitativnega vrednotenja rasti čiste kulture v zaprtih in odprtih sistemih,

55

• osamitve obravnavanih mikroorganizmov iz vzorcev,• poznavanja principov taksonomskega uvrščanja čistih

mikrobnih kultur in njihove filogenetske opredelitve,• izvesti v študiju obravnavane encimske teste,• obvladanja osnovnih principov delovanja in uporabe

analitskih metod v mikrobiologiji (npr. kromatografije, biosenzorji),

• uporabe gelske elektroforeze, izoliranja nukleinskih kislin iz mikrobne kulture, vnosa nekaterih vektorjev v standardne delovne organizme,

• izvedbe mutageneze z UV, kemičnimi agensi,• uporabe verižne reakcije s polimerazo,• uporabe osnovne tehnike molekulskega kloniranja in

analize genoma mikroorganizmov,• uporabe osnovnih imunoloških tehnik,• izvedbe nekaterih osnovnih diagnostičnih testov,

uporabnih v medicinski mikrobiologiji,• opraviti osnovno fizikalno kemijsko analizo okolja (pH,

temperatura, ionska jakost, slanost, določanje koncentracij ionov, kot so amonij, nitrat, fosfat),

• ugotavljanja produktov mikrobnega metabolizma,• uporabe nekaterih tehnik za spremljanje mikrobnih

procesov v okoljskih vzorcih,• določanja potenciala za mikrobno pomembne okoljske

procese, kot so nitrifikacija, denitrifikacija, fiksacija dušika, sulfatna redukcija,

• kontrole hitrosti rasti mikroorganizmov,• izvedbe antibiograma in uporabe protimikrobnih sredstev

v eksperimentu,• ocenitve količine mikrobne biomase v vzorcih,• priprave kemijsko definirane raztopine,• uporabe kemijskega računstva,• uporabe osnovnih statističnih orodij,• varnega dela v mikrobiološkem laboratoriju,• poiskati pomembne informacije v strokovni literaturi na

internetu,• uporabe osnovnih bioinformacijskih orodij in

podatkovnih zbirk v mikrobiologiji.Ocenjevanje in

zaključevanjeSISTEM OCENJEVANJA:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Ô

56

Ô

NAPREDOVANJE:Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in v predhodnem letniku zbere 60 KT.



57

7.1.10. Diplomirani okoljski tehnolog (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI OKOLJSKI TEHNOLOG (UN)/DIPLOMIRANA OKOLJSKA TEHNOLOGINJA (UN)






• poklicna matura po kateremkoli srednješolskem programu in maturitetni izpit iz dodatnega predmeta Biologija, Kemija ali Fizika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• analitičnega mišljenja, ki omogoča vključevanje v

interdisciplinarne skupine za proučevanje in reševanje problemov varstva okolja,

• reševanja strokovnih problemov s samostojnim iskanjem virov znanja in uporabo raziskovalnih metod na področju proučevanja in varstva okolja,

• kritičnega vrednotenja rezultatov in poročil,• samostojnosti in odgovornosti pri delu ter pri

sprejemanju strokovnih odločitev,• vključevanja v projektno in interdisciplinarno skupinsko

delo, • načrtovanja skupinskega in projektnega dela,• uporabe pridobljenih znanj v praksi,• komuniciranja in predstavljanja okoljskih poročil in

podatkov domači in tuji javnosti,(predmetno specifične kompetence)• ugotavljanja stanja in kakovosti okolja,• ocenjevanja vplivov na okolje in s tem povezanega tveganja,• raziskovanja pojavov v okolju,• priprave in izvajanja programov monitoringa,• načrtovanja strategij za zmanjševanje vplivov na okolje,• priprave in izvajanja strategij ravnanja z odpadki.


SISTEM OCENJEVANJA: Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Ô

58

Ô

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

NAPREDOVANJE: Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse obveznosti, določene s študijskim programom, za vpis v višji letnik.


Izvajalci Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za znanosti o okoljuPrehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

59

7.1.11. Diplomant izobraževalne biologije (un) in …

KVALIFIKACIJA DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE BIOLOGIJE (UN) IN …/DIPLOMANTKA IZOBRAŽEVALNE BIOLOGIJE (UN) IN …








Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• analitičnega mišljenja in razumevanja zahtevnejših

sistemov, ki omogočajo vključevanje v različne interdisciplinarne skupine,

• komuniciranja ter skupinskega dela s strokovnjaki z drugih strokovnih in znanstvenih področij (splošna razgledanost),

• sodelovanja v raziskovalno-razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela,

• avtonomnosti, (samo)kritičnosti, samoiniciativnosti in prizadevanja za kakovost lastnega strokovnega dela,

• načrtovanja lastnega profesionalnega razvoja, sledenja sodobnim dosežkom znanosti in ved, pomembnih za svoje poklicno delovanje, ter kritičnega in premišljenega vključevanja novih spoznanj v svoje delo,

• reševanja strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabe znanstvenih metod,

• suverenega sporazumevanja v slovenskem jeziku,• samoizobraževanja in upravljanja z viri v vsaj enem tujem

jeziku,• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v

izobraževanju in v vsakdanjih življenjskih situacijah,• učinkovitega načrtovanja in samokontrole izvajanja

lastnih aktivnosti,• dojemljivosti za težave ljudi in za različne socialne

situacije,• spoštovanja različnosti in posameznikovih kulturnih ter

svetovnonazorskih vrednot,• deduktivnega izpeljevanja novih logičnih zaključkov na

podlagi danih podatkov,Ô

60

Ô

• uporabe naravoslovno-matematičnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi,

• varnega dela in ocene tveganj,(predmetno specifične kompetence)• poznavanja in razumevanja temeljnih bioloških

konceptov, postopkov in teorij ter uporabe biološkega znanja v različnih kontekstih,

• posredovanja lastnega razumevanja temeljnih bioloških konceptov in postopkov,

• poznavanja in razumevanja osnov botanike, zoologije, mikrobiologije, ekologije, biokemije, genetike in evolucije,

• razumevanja in reševanja enostavnejših bioloških problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju,

• opisovanja dane situacije z uporabo ustrezne biološke terminologije,

• reševanja enostavnejših bioloških in drugih problemov z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije,

• načrtovanja, izvedbe in vrednotenja enostavnejših bioloških eksperimentov, poskusov in terenskih vzorčenj,

• varnega ravnanja z aparaturami in dela v biološkem laboratoriju,

• etičnega in varnega dela z živimi organizmi in biološkimi materiali,

• vzdrževanja in varovanja bioloških in didaktičnih zbirk,• ovrednotenja rezultatov lastnega dela na področju

biološkega izobraževanja,• poznavanja in razumevanja vpliva biologije na razvoj

drugih ved in znanosti ter pomena biologije v človeški družbi.


SISTEM OCENJEVANJA: Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). NAPREDOVANJE:

Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih vsaj 17 KT, pridobljenih z opravljenimi izpiti iz predmetov: Temelji splošne botanike (6 KT), Splošna zoologija (6 KT) in Biologija človeka (5 KT). Poleg pogojnih obveznosti za napredovanje v 2. letnik na tem študijskem programu mora študent zbrati še določeno število KT na drugem dvopredmetnem študijskem programu.

61

Pogoj za napredovanje v 3. letnik so opravljene vse obveznosti 1. letnika in zbranih vsaj 16 KT, pridobljenih z opravljenima izpitoma iz predmetov 2. letnika Biokemija z osnovami mikrobiologije in genetike (9 KT) ter Sistematska zoologija (7 KT). Poleg pogojnih obveznosti za napredovanje v 3. letnik na tem študijskem programu mora študent zbrati še določeno število KT na drugem dvopredmetnem študijskem programu.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti.



62

7.1.12. Magister kineziologije

KVALIFIKACIJA MAGISTER KINEZIOLOGIJE/MAGISTRICA KINEZIOLOGIJE

Tip kvalifikacije MagisterijVrsta



Magistrsko izobraževanje

Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s sorodnih

strokovnih področij (šport, zdravstvo) ali• zaključen dosedanji visokošolski strokovni študijski

program (programi, sprejeti pred 11. 6. 2004) s sorodnih strokovnih področij (šport, zdravstvo) ali

• zaključen študijski program, ki je po trajanju in obsegu enakovreden programu iz prve ali druge alineje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom v študijski program opravi dodatne študijske obveznosti, katerih vsebina in obseg sta odvisna od predhodno končanega študijskega programa; kandidatu se določijo največ trije predmeti iz nabora predmetov dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje aplikativna kineziologija.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:• razumevanja delovanja celice, tkiva, organa in sistema

organov človekovega organizma v interakciji z življenjskim okoljem,

• iskanja novih dejstev, njihove interpretacije in integracije v kontekst študija,

• prepoznavanja in preučevanja posledic interakcije okolja in človeka in preventivnega delovanja s ciljem trajnostnega razvoja,

• oblikovanja strategij in programov promocije gibalne/športne aktivnosti kot dejavnika kakovosti življenja,

• avtonomnega in skupinskega strokovnega ter raziskovalnega dela na nacionalni in mednarodni ravni na področju kineziologije in presečnih ved,

• kritične in samokritične presoje in oblikovanja samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav ...),

• kritičnega preverjanja informacij ter predvidevanja rešitev in posledic,

• uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in tehnologij,

• zavezanosti etiki in občutka profesionalnosti. Ocenjevanje in

zaključevanjeSISTEM OCENJEVANJA: Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

63

NAPREDOVANJE: Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 48 KT tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Za dokončanje študija je treba opraviti vse študijske obveznosti, predvidene s študijskim programom in učnimi načrti predmetov, ter izdelati in zagovarjati magistrsko nalogo. S tem zbere študent 120 KT.


Prehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

64

7.1.13. Magister biokemije

KVALIFIKACIJA MAGISTER BIOKEMIJE/MAGISTRICA BIOKEMIJE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen prvostopenjski univerzitetni študijski program,

na katerem je kandidat opravil obveznosti pri predmetih, ki so zajemali snov kemije v obsegu 15 KT ter biokemije, molekularne biologije ali genetike skupaj v obsegu 15 KT, ali

• zaključen visokošolski strokovni program, na katerem je kandidat opravil obveznosti pri predmetih, ki so zajemali snov kemije v obsegu 15 KT ter biokemije, molekularne biologije ali genetike skupaj v obsegu 15 KT, ali

• zaključen prvostopenjski univerzitetni študijski program na drugih področjih in je kandidat pred vpisom opravil obveznosti pri predmetih, ki zajemajo snov kemije obsegu 15 KT ter biokemije, molekularne biologije ali genetike skupaj v obsegu 15 KT, ali

• zaključen visokošolski strokovni študij na drugih področjih in je kandidat pred vpisom opravil obveznosti pri predmetih, ki zajemajo snov kemije v obsegu 15 KT ter biokemije, molekularne biologije ali genetike skupaj v obsegu 15 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:• uporabe znanja, razumevanja in reševanja problemov

v novih oziroma neznanih okoljih, v širših (multidisciplinarnih) okoljih, povezanih z vedami o življenju,

• samostojnega spremljanja strokovne literature na področju ved o življenju,

• povezovanja svojega znanja in soočanja s kompleksnostjo,• oblikovanja ocene na podlagi nepopolnih ali omejenih

informacij, ki zajema tudi razmislek o etični odgovornosti,• jasnega in nedvoumnega posredovanja sklepov, znanja in

argumentov strokovni in laični publiki,• prilagajanja novim situacijam in sprejemanja odločitev,• neodvisnega in samostojnega nadaljnjega izobraževanja.


SISTEM OCENJEVANJA: Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

65

NAPREDOVANJE: Za vpis v 2. letnik mora imeti študent zbranih 60 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Za dokončanje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo.



66

7.1.14. Magister biologije in ekologije z naravovarstvom

KVALIFIKACIJA MAGISTER BIOLOGIJE IN EKOLOGIJE Z NARAVOVARSTVOM/MAGISTRICA BIOLOGIJE IN EKOLOGIJE Z NARAVOVARSTVOM





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje z ustreznih

strokovnih področij: biologije, ekologije, naravovarstva, veterine, kmetijstva ali gozdarstva oziroma študijski program s področja medicine ali

• zaključen študijski program prve stopnje s strokovnih področij drugih naravoslovnih ved, če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 30 KT; te obveznosti so izpit iz Botanike I (5 KT), Botanike II (5 KT), Zoologije I (5 KT), Zoologije II (5 KT), Ekologije rastlin (5 KT) in Ekologije živali (5 KT) ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: biologije, ekologije, naravovarstva, veterine, kmetijstva ali gozdarstva ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s strokovnih področij drugih naravoslovnih ved, če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 30 KT; te obveznosti so izpit iz Botanike I (5 KT), Botanike II (5 KT), Zoologije I (5 KT), Zoologije II (5 KT), Ekologije rastlin (5 KT) in Ekologije živali (5 KT).

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• kritične in analitične presoje,• obvladovanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov,• analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,• uporabe znanja v praksi,• samostojnosti pri strokovnem delu,• razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti v

domačem in mednarodnem okolju,• etično naravnanega razmišljanja in zavezanosti

profesionalni etiki,• skupinskega dela in kooperativnosti,(predmetno specifične kompetence)• reševanja konkretnih delovnih problemov z uporabo

znanstvenih metod in postopkov,• koherentnega obvladanja temeljnega znanja o biotskih

sistemih, povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije,

67

• umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline,

• razumevanja splošne strukture biologije, ekologije in naravovarstva ter povezanosti med njenimi poddisciplinami,

• razumevanja in uporabe metod kritične analize in razvoja teorij ter njihove uporabe v reševanju konkretnih delovnih problemov,

• trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in ohranjanja ekosistemov ter trajnostnega gospodarjenja v sonaravnih ekosistemih,

• razvoja veščin in spretnosti v uporabi znanja na strokovnem področju biologije, ekologije in naravovarstva,

• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na strokovnem področju biologije, ekologije in naravovarstva.



NAPREDOVANJE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti izpite pri predmetih v obsegu 46 KT iz 1. letnika in opravljene mora imeti vse laboratorijske in terenske vaje. V okviru zahtevanih 46 KT mora študent opraviti obveznosti v obsegu 30 KT iz prvega semestra in obveznosti v obsegu 16 KT iz drugega semestra.




68

7.1.15. Magister biotehnologije

KVALIFIKACIJA MAGISTER BIOTEHNOLOGIJE/MAGISTRICA BIOTEHNOLOGIJE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s področja

biotehnologije, ki se izvaja na fakultetah v Sloveniji ali v tujini, ali

• zaključen študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidat dodatno opravi 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Biotehnologija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij,

• zaključen star visokošolski strokovni študijski program s področja biotehnologije, ki se izvaja na fakultetah v Sloveniji ali v tujini, ali

• zaključen star visokošolski strokovni študijski program ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidat dodatno opravi 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje biotehnologija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom na magistrski študij.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• obvladanja poglobljenega znanja s področja bioloških,

biotehniških in naravoslovnih znanosti ter strokovnega znanja, pridobljenega s študijem teoretičnih in praktičnih primerov s področja biotehnologije,

• reševanja problemov z uporabo virov in z interdisciplinarnim pristopom ter prenosa in uporabe pridobljenega znanja v prakso,

• dela v interdisciplinarnem timu,• učinkovite uporabe pridobljenega znanja v praksi,• raziskovalne usposobljenosti in intuicije,• prenosa, kritične presoje in uporabe teoretičnega znanja

v praksi ter reševanja problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja, sposobnostjo interdisciplinarnega dela in uporabo znanstvenih metod,

• generiranja novih idej,• reševanja problemov in sprejemanja odločitev v praksi,

69

• sprejemanja odločitev v kompleksnih in nepredvidljivih situacijah,

• komunikacijske odprtosti, obvladovanja informacijskih tehnologij,

• vseživljenjskega učenja,• posredovanja različnih miselnih konceptov,• samostojnosti ter samokritičnosti,• profesionalne etične odgovornosti,• samostojnosti in samokritičnosti ter razvijanja

konstruktivnega dialoga,• analitičnega razmišljanja in ravnanja na regionalnem in

širšem področju,• občutka za profesionalno in etično odgovornost,(predmetno specifične kompetence)• razumevanja delovanja ter specifičnih zahtev

biotehnoloških procesov,• prepoznavanja in reševanja problemov ter izdelave

strategij, ki so neposredno ali posredno povezane z biotehnološkim procesom,

• načrtovanja novih biotehnoloških postopkov ter kritičnega vrednotenja obstoječih ob minimalni porabi energije in maksimalnem upoštevanju trajnostne rabe okoljskih virov,

• načrtovanja novih bioproizvodov ob upoštevanju zahtev potrošnikov,

• ohranjanja naravnih genskih virov ter ciljne selekcije domačih živali in žlahtnjenja novih kultivarjev in proizvodnih mikroorganizmov,

• pridobivanja in širjenja potrebnega znanja z uporabo razpoložljive znanstvene literature s področja biotehnologije, kakor tudi drugih sorodnih področij,

• načrtovanja in analize poskusov/opazovanj ter njihovega vrednotenja in izbire primernih statističnih metod.



NAPREDOVANJE: Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in zbere 54 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 120 KT. Študent mora izdelati magistrsko nalogo, ki mora biti pozitivno ocenjena in jo mora uspešno javno predstaviti in zagovarjati.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakultetaPrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

70

7.1.16. Magister biopsihologije

KVALIFIKACIJA MAGISTER BIOPSIHOLOGIJE/MAGISTRICA BIOPSIHOLOGIJE

Tip kvalifikacij MagisterijVrsta




Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Diploma študijskega programa prve stopnje biopsihologija

ali psihologija v obsegu najmanj 180 KT ali • diploma dosedanjega univerzitetnega enopredmetnega

študijskega programa Psihologija (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004) ali

• diploma študijskega programa prve stopnje ali dosedanjega univerzitetnega študijskega programa (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004) z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu od 10 do 60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• trajnega strokovnega izpopolnjevanja in samorefleksije,• povezave znanstvenih in strokovnih spoznanj s sorodnimi

znanstvenimi disciplinami,• abstraktnega in kritičnega razmišljanja ter oblikovanja in

prenosa teoretičnih konceptov v prakso,• usmerjanja v interdisciplinarno raziskovanje,• razvoja in evalvacije intervencij, usmerjenih na

posameznika, skupino ali družbo,• uporabe naučenih znanj v praktičnih situacijah,• uporabe pridobljenega znanja in veščin pri raziskovalnem

in strokovnem delu,• oblikovanja osebne strokovne strategije za reševanje

problema,• problemskega pristopa k obravnavanju različnih

problemov,• iskanja in izbora ustrezne literature,• iskanja in izbora, prilagoditve ali oblikovanja metod,

tehnik in instrumentov,• oblikovanja pisnih izdelkov: analize stanja, načrta

intervencij in raziskovalnega poročila,• predstavljanja izsledkov raziskav,• komunikacije,• skrbi za nenehni osebni strokovni razvoj,• ovrednotenja svojega znanja obravnavane snovi glede na

uresničevanje zastavljenih ciljev,• razvijanja etične odgovornosti na področju svetovanja

posameznikom in skupinam,

71

• ugotavljanja potreb in opredeljevanja ciljev biopsihološke obravnave,

• analiziranja, določanja, ocenjevanja pomembnih značilnosti posameznikov in skupin,

• razvijanja ustreznih intervencij na podlagi teorije,• pripravljanja in izvajanja intervencij,• evalvacije izvedenih intervencij v praksi ter oblikovanja

priporočil na podlagi te-teh,• etike,(predmetno specifične kompetence)• poznavanja različnih kvantitativnih in kvalitativnih

raziskovalnih načrtov in metod zbiranja podatkov,• razumevanja namena in uporabe raziskovalnih metod

naravoslovnih in družboslovnih ved s poudarkom na nevroznanost, psihološko znanost, etologijo, genetiko in vedenjsko genetiko,

• interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih disciplin (psihologija, duševno zdravje, psiho- in socio-patologija, nevroznanost ...),

• razumevanja teorije na podlagi primerov uporabe,• prenašanja metodološkega znanja in samostojne uporabe

v raziskavah,• razčlenitve in primerjave različnih raziskovalnih načrtov

in metod glede na raziskovalni problem,• ustvarjalnega načrtovanja raziskav in kombiniranja

raziskovalnih metod,• zavedanja omejitev raziskovalnih metod in etičnih dilem

ter kritičnega razmisleka o bio-psiholoških raziskavah,• poglobljenega znanja iz osnovne (univariatne in bivariatne

deskriptivne in inferenčne) statistike ter poznavanja zahtevnejše multivariatne statistike,

• razumevanja namena in uporabe posameznih tehnik multivariatne statistične analize,

• samostojne izvedbe (multivariatne) statistične analize z enim od uveljavljenih računalniških programov za statistično analizo,

• primerjave različnih tehnik multivariatne analize in izbora najprimernejše za specifičen raziskovalni problem,

• razumevanja praktičnega pomena odnosa med vplivom genetike in okolja na vedenjske vzorce,

• poznavanja in razumevanja tehnik in strategij, ki jih uporabljamo za določitev genetske osnove vedenjskih vzorcev pri ljudeh in živalih,

• opredelitve nekaterih vedenjskih motenj in bolezni ter jih pripisati aktivnosti določenega gena ali sklopa genov, hkrati pa pri tem določiti okoljski vpliv,

• razumevanja prenosa genetskih informacij pri boleznih in motnjah za razlago nastalih vedenjskih odzivov,

• poznavanja in razumevanja vzrokov in razvoja motenj centralnega živčnega sistema,Ô

72

Ô

• poznavanja osnovnih metod zdravljenja in raziskav na področju proučevanja bolezni osrednjega živčevja,

• obvladanja znanja in spretnosti za diagnostično oceno centralnega živčnega sistema in motenj odkrivanja bioloških označevalcev,

• razumevanja temeljnih teoretičnih modelov v klinični psihologiji,

• poznavanja in razlikovanja osnovnih značilnosti različnih duševnih motenj,

• praktičnega razumevanja etičnih principov v klinični psihologiji in širšem področju psihologije,

• empatičnega razumevanja, poslušanja in vodenja psihološkega razgovora,

• poznavanja temeljnih modelov psihološkega svetovanja,• poznavanja različnih tipov intervjujev s poudarkom na

psihološkem intervjuju,• razumevanja in kritične analize izvedbe intervjuja v

okvirih potreb klienta in namenov obravnave,• opredeljevanja ciljev intervjuja in kriterijev za evalvacijo

izvedbe intervjuja glede na cilje,• načrtovanja aktivnosti in intervencij na podlagi

pridobljenih informacij v intervjuju,• vzpostavljanja svetovalnega odnosa in opredelitve ciljev,• aplikacije temeljnih veščin psihološkega svetovanja,• evalvacije ustreznosti načrtovanih intervencij

(načrtovanje, merjenje in analiza, veljavnost, zanesljivost),• kritične presoje in analize znanstvenih in strokovnih

spoznanj s področja zdravstvene psihologije,• uporabe teoretičnih spoznanj in izvajanja intervencij v

aplikativnem okolju/na terenu,• načrtovanja terapevtskih aktivnosti in intervencij,• kritičnega razumevanja pogledov različnih pristopov

k izvajanju intervencij za pomoč posameznikom in skupinam,

• integracije med študijem usvojenega teoretičnega znanja s praktičnim v delovnem okolju,

• sodelovanja s strokovnimi kolegi v dejanskem delovnem okolju.



NAPREDOVANJE: Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 48 KT vpisanega letnika.

73

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse študijske obveznosti in zagovarjati magistrsko delo.



74

7.1.17. Magister ekologije in biodiverzitete

KVALIFIKACIJA MAGISTER EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE/MAGISTRICA EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen univerzitetni študijski program prve stopnje

s področja biologije v obsegu 180 KT na fakultetah v Sloveniji ali v tujini ali

• zaključen univerzitetni študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidat dodatno opravi 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje biologija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij ali

• zaključen star ali nov visokošolski strokovni študijski program s področja biologije v obsegu 180 KT na fakultetah v Sloveniji ali v tujini ali

• zaključen star ali nov visokošolski strokovni študijski program ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidat dodatno opravi 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje biologija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom na magistrski študij.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• priprave strategij in kreativnega reševanja problemov, ki se

pojavljajo v naravi,• kritičnega odnosa do človekovega poseganja v naravo, • lotevanja okoljskih problemov s čutom odgovornosti za

dogajanje v naravi,• poznavanja strokovne terminologije področja,• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,• konstruktivnega sodelovanja z drugimi profili,(predmetno specifične kompetence)• reševanja znanstvenih problemov s področja ekologije in

biotske pestrosti,• prepoznavanja kakovosti oziroma vitalnosti različnih

naravnih sistemov ter njihove prožnosti, • ocenitve pomena in vloge različnih vrst v ekosistemih,

75

• ocenitve pomena različnih vrst in ekosistemov za Slovenijo in širše

• ocenitve mej tolerance organizmov in ekosistemov do škodljivih človekovih vplivov,

• predvidevanja posledic različnih vplivov, tako človeka kot tudi globalnih sprememb, na podlagi vpogleda v zgradbo in procese v ekosistemih,

• predlaganja načinov spremljanja stanja vrst in ekosistemov,


• odločanja o problemih, ki so povezani z naravo in okoljem,

• postavitve temeljev upravljanja z naravnimi sistemi.Ocenjevanje in





76

7.1.18. Magister ekotehnologije

KVALIFIKACIJA MAGISTER EKOTEHNOLOGIJE/MAGISTRICA EKOTEHNOLOGIJE






naravoslovja, tehnike ali računalništva v obsegu vsaj 180 KT ali visokošolski študij s tega področja v obsegu vsaj treh let predavanj ter aktivno obvladanje angleščine ali

• zaključen študijski program prve stopnje v obsegu 180 KT z drugih področij in opravljene določene študijske obveznosti pred vpisom v 1. letnik – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja izmed učnih vsebin študijskega programa prve stopnje in obsegajo od 10 do 60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• raziskave, izbire in organizacije informacij kot tudi sinteze

rešitev ter predvidevanja njihovih posledic,• obvladovanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov,• kritične in samokritične presoje,• uporabe znanja v praksi,• avtonomnosti v strokovnem delu ter odgovornega in

kreativnega izvajanja aktivnosti,• razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,

posebej komunikacije v mednarodnem okolju,• etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki in

regulativi,• kooperativnosti, dela na skupnih zadolžitvah in problemih

v skupini in v mednarodnem okolju,(predmetno specifične kompetence)• poznavanja osnov tehnik za zaščito okolja, snovne in

energijske bilance ter procesne sistemske tehnologije,• razumevanja celovitega načrtovanja energetike v

gospodarstvu, vključno z okoljskim vrednotenjem porabe energije in energijskih procesov, obvladovanja internih energetskih sistemov v povezavi z javnim sistemom za oskrbo z energijo, trgovanja z energijami in z emisijami, ocenjevanja obratovalnih in investicijskih izboljšav,

• povezovanja različnih znanj pri prepoznavanju in analizi okoljskih problemov, vrednotenju ter odločanju o rabi okolja, vezano na razvojne programe, plane in politike,

• analize etičnih aspektov praks, institucij in vrednotenj, povezanih z okoljem in naravo,

• prepoznavanja družbene pomenljivosti znanstvenih spoznanj ter odgovornosti načrtovalcev za posege v naravo, družbeno in kulturno okolje,

77

• razumevanja pravnega vidika varstva okolja, tako evropske kot nacionalne zakonodaje,

• poznavanja osnov ekologije in ekotoksiologije,• odkrivanja znanja iz okoljskih podatkov,• nadaljevanja raziskovalno-razvojnega dela na področju

ekotehnologije,• poznavanja konceptov ekotehnologije,• pridobitve osnov naravoslovnega in tehniškega znanja s

področja ekotehnologije v obliki združevanja obstoječih rešitev.





Izvajalci Samostojni visokošolski zavod, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana


78

7.1.19. Magister mikrobiologije

KVALIFIKACIJA MAGISTER MIKROBIOLOGIJE/MAGISTRICA MIKROBIOLOGIJE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje mikrobiologija

ali primerljiv študijski program prve stopnje s področja mikrobiologije na fakultetah v Sloveniji ali v tujini ali

• zaključen študijski program prve stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidat dodatno opravi 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje mikrobiologija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij ali

• zaključen star visokošolski strokovni študijski program s področja mikrobiologije na fakultetah v Sloveniji ali v tujini ali

• zaključen star visokošolski strokovni študijski program ostalih področij, če kandidat dodatno opravi 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega prvostopenjskega študijskega programa mikrobiologija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom na magistrski študij.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• obvladanja komunikacijskih spretnosti (pisnih in

verbalnih),• uporabe sodobnih informacijskih virov,• timskega dela,• kritične ocene hipotez, jih izraziti in preveriti v

laboratoriju,• učinkovite organizacije svojega časa,• zavedanja pomena odgovornega obnašanja na delovnem

mestu,• dela znotraj heterogenih skupin,(predmetno specifične kompetence)• razumevanja pomena mikrobiologije, pozitivnih in

negativnih vplivov mikrobov v ekologiji, mikrobni biotehnologiji in medicinsko sanitarni mikrobiologiji,

• razumevanja organizacije in delovanja strukturnih komponent mikrobne celice in virusa,

79

• razumevanja poteka bioloških procesov pri mikroorganizmih (metabolizma, transporta, celičnega cikla, signaliziranja, odzivov na stresne dejavnike okolja, uravnavanja izražanja genov, proteinov in uravnavanja encimskih aktivnosti na molekularni ravni),

• razumevanja ekoloških procesov, kjer sodelujejo mikrobi,• samostojnega in kritičnega vrednotenja strokovne

in znanstvene literature na različnih področjih mikrobiologije,

• poznavanja principov znanstvenega dela,• samostojnega zasnovanja mikrobioloških eksperimentov,• reševanja kompleksnejših vprašanj s področja

molekularne mikrobiologije (npr. kvantifikacija ekspresije genov, mutageneza, vrednotenje regulatornih regij z bioinformacijskimi orodji) ob pomoči eksperimentalnega pristopa in informacijskih virov,

• poznavanja teoretičnih in praktičnih osnov ključnih metodologij, ki se uporabljajo v mikrobni biokemiji,

• razumevanja osnov modeliranja in izvedbe enostavnejših simulacij,

• vodenja dnevnika raziskovalnega dela, priprave laboratorijskega poročila in zaključnega poročila in tudi ustnega poročanja o svojem delu,

• poznavanja poglobljenega znanja dobre laboratorijske prakse,

• poiskati pomembne informacije ter o njih poročati v pisni in ustni obliki,

• poznavanja fizikalno kemijskih lastnosti različnih ekosistemov in vloge mikroorganizmov v različnih ekosistemih (tla, voda, sedimenti prebavila) na poglobljeni ravni,

• poznavanja glavnih biogeokemijskih procesov in vplivov mikroba na kroženje snovi in globalne spremembe na Zemlji,

• obvladanja znanja o razširjenosti, aktivnosti in pomenu talnih mikroorganizmov za ohranjanje kakovosti tal,

• sledenja in uravnavanja biogenih procesov v tleh,• obvladanja znanj o razširjenosti, aktivnosti, interakcijah

in pomenu mikroorganizmov v kopenskih, vodnih in morskih ekosistemih,

• ovrednotenja mikrobne onesnaženosti voda in zavedanja problematike izpustov GSO v okolje,

• poznavanja biološke evolucijske teorije in osnov populacijske genetike,

• poznavanja molekulske osnove variabilnosti živih bitij, molekularne filogenije in evolucije genov, genskih družin in genomov,

• uporabe klasičnih metod v mikrobni ekologiji: vzorčenja, spremljanja metabolnih aktivnosti mikroorganizmov, ugotavljanja števila in izolacije mikroorganizmov iz kompleksnih okoljskih vzorcev,Ô

80

Ô

• poznavanja metod molekularne mikrobne ekologije, kot so izolacija DNA iz okoljskih vzorcev, kloniranje, sekvenciranje, bioinformatski pristopi za filogenetsko uvrščanje in ugotavljanje pestrosti mikroorganizmov v različnih ekosistemih, spremljanje izražanja genov v okolju in v čistih kulturah, in sicer na poglobljeni ravni,

• poznavanja ključnih biotehnoloških procesov, poznavanja in uporabe biotehnološko pomembnih mikroorganizmov v agroživilstvu, farmaciji in naravovarstveni biotehnologiji,

• obvladanja osnovnega znanja ravnanja z opremo in napravami pri izvajanju sodobnih biotehnoloških postopkov v industriji in naravovarstveni biotehnologiji,

• razumevanja načinov pridobivanja primarnih in sekundarnih metabolitov ter proizvodnje heterolognih bioloških učinkovin z mikroorganizmi,

• spremljanja mikrobioloških dogajanj na poti hrane od pridelave, predelave do potrošnika,

• sodelovanja pri reševanju okoljskih problemov z biotehnološkimi postopki,

• poznavanja etičnih dilem pri uporabi biotehnoloških postopkov,

• poznavanja različnih tehnologij in sistemov za pripravo protiteles v medicinski diagnostiki in terapiji,

• razumevanja in obvladovanja elementov varnosti v biotehnološki proizvodnji,

• poznavanja temeljnih načel in terminologije ekonomike in podjetništva,

• obvladanja osnovnih znanj iz anatomije, fiziologije in patofiziologije človeka s poudarkom na nalezljivih boleznih,

• poznavanja in razumevanja mehanizmov patogeneze, ki privedejo do viroz, bakterioz, mikoz in parazitoz, in načinov širjenja teh infekcijskih bolezni na poglobljenem nivoju,

• razumevanja delovanja protimikrobnih sredstev in ukrepov za preprečevanje okužb s patogenimi mikrobi,

• poznavanja laboratorijske diagnostike v medicinski bakteriologiji, mikologiji, parazitologiji, virologiji,

• poznavanja pojavljanja, gibanja in porazdelitve bolezni v populaciji,

• obvladanja znanj o oblikah in načinih izvedbe epidemioloških raziskav ter o epidemiološki statistiki,

• poznavanja sanitarnih vidikov mikrobiologije in njenega pomena za kakovost življenja,

• poznavanja principov varnega dela v kliničnih in sanitarnih laboratorijih,

• poznavanja principov HACCP‐a, nadzora nad zagotavljanjem kakovostnega in varnega dela v prehrambnih obratih in laboratorijih,

• poznavanja problemov z GSO.

81






82

7.1.20. Magister molekulske biologije

KVALIFIKACIJA MAGISTER MOLEKULSKE BIOLOGIJE/MAGISTRICA MOLEKULSKE BIOLOGIJE










Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• postavljanja, razumevanja in kreativnega reševanja

problemov, načel in teorij,• kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,• obvladovanja praktičnih in splošnih veščin, povezanih s

področjem dela,• profesionalne in etične odgovornosti,• jezikovne in numerične pismenosti,• poznavanja strokovne terminologije področja,• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,(predmetno specifične kompetence)• obvladanja teoretičnega in praktičnega znanja o

univerzalnosti življenjskih procesov in številnih različic, ki obstajajo zaradi različnih ekoloških niš, in njihovih molekularnih in strukturnih odnosov ter genske raznolikosti,

83

• razumevanja fiziologije, sistematike, evolucije organizmov in tudi procesov razvoja in njihovega koriščenja v biotehnološke namene,

• obvladanja novih pristopov k reševanju bioloških problemov.






84

7.1.21. Magister okoljskih ved

KVALIFIKACIJA MAGISTER OKOLJSKIH VED/MAGISTRICA OKOLJSKIH VED






naravoslovnih ved, tehniških ved ali biotehnologije v obsegu najmanj 180 KT ali

• zaključen študijski program, ki ne ustreza kriterijem iz prejšnje alineje; glede na usmeritev predhodnega študija določi študijska komisija kandidatu dodatne študijske obveznosti v obsegu do največ 60 KT, ki jih mora kandidat opraviti pred vpisom v 1. letnik.

Raven SOK

Učni rezultati




• kritičnega vrednotenja rezultatov in poročil,• samostojnosti in odgovornosti pri delu ter pri sprejemanju

strokovnih odločitev,• vključevanja v projektno in interdisciplinarno skupinsko

delo, • načrtovanja skupinskega in projektnega dela,• uporabe pridobljenih znanj v praksi,• komuniciranja in predstavljanja okoljskih poročil in

podatkov domači in tuji javnosti,(predmetno specifične kompetence)• ugotavljanja stanja in kakovosti okolja,• ocenjevanja vplivov na okolje in s tem povezanega

tveganja,• raziskovanja pojavov v okolju,• priprave in izvajanja programov monitoringa,• načrtovanja strategij za zmanjševanje vplivov na okolje,• priprave in izvajanja strategij ravnanja z odpadki.



85

NAPREDOVANJE:

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse obveznosti, določene s študijskim programom, za vpis v višji letnik.


Izvajalci Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za znanosti o okoljuPrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

86

7.1.22. Magister strukturne in funkcionalne biologije

KVALIFIKACIJA MAGISTER STRUKTURNE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE/MAGISTRICA STRUKTURNE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE










Raven SOK

Učni rezultati


postavljanja, razumevanja in kreativnega reševanja problemov, načel in teorij,

• kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja v bioloških znanostih,

• obvladovanja praktičnih in splošnih veščin s področja zgradbe in delovanja organizmov,

• jezikovne in numerične pismenosti,• branja, prevajanja in pisanja sestavkov v angleščini,• uporabe računalniških programov, ki imajo za osnovo

operacijski sistem Windows,(predmetno specifične kompetence)• raziskav morfologije, anatomije, histologije in

ultrastrukture rastlinskih in živalskih organizmov,

87

• obvladovanja optične, rasterske in transmisijske elektronske mikroskopije,

• raziskav fiziologije celice,• raziskav v embriologiji oziroma na področju sodobne

razvojne biologije na celičnem in molekularnem nivoju,• raziskav v somatoloških in antropoloških laboratorijih,• raziskav v rastlinski fiziologiji, posebej mehanizmov

simbioz in parazitizma,• raziskav v živalski fiziologiji,• raziskav v nevrobiologiji, posebej na področju čutil,• raziskav na področjih strukturne in molekularne

nevrobiologije,• raziskav na področjih etologije in nevroetologije,• raziskav evolucije strukture, funkcije in vedenja,• profesionalne in etične odgovornosti pri delu z živalmi in

pri raziskovalnem delu na področju biologije,• načrtovanja in samostojnega vodenja raziskovalnega

projekta ter interpretacije rezultatov v pisni in ustni obliki.Ocenjevanje in





88

7.1.23. Magister varstva narave

KVALIFIKACIJA MAGISTER VARSTVA NARAVE/MAGISTRICA VARSTVA NARAVE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje biodiverziteta

ali študijski program s sorodnega strokovnega področja (biologija, biotehniške vede, naravoslovne vede, vede o okolju) v obsegu vsaj 180 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, ki niso navedena v prvi alineji, v obsegu vsaj 180 KT in pred vpisom opravljene študijske obveznosti, ki so bistvene za vpis v študijski program varstvo narave; študijske obveznosti v obsegu od 10 do največ 60 KT določi pristojna komisija UP FAMNIT na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• priprave strategij in kreativnega reševanja problemov, ki se

pojavljajo v naravi,• kritičnega odnosa do človekovega poseganja v naravo, kar

mu/ji omogoča, da se kot oblikovalec/oblikovalka strategij loteva okoljskih problemov s čutom odgovornosti do izvajanja posegov v naravi,

• poznavanja strokovne terminologije področja,• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,• konstruktivnega sodelovanja z drugimi strokovnimi profili

(timsko delo),• uporabe tujega strokovnega jezika,(predmetno specifične kompetence)• reševanja znanstvenih problemov s področja varstva

narave in okolja ter biotske pestrosti,• prepoznavanja kakovosti oziroma vitalnosti različnih

naravnih sistemov ter njihove prožnosti,• ocene pomena in vloge različnih vrst v ekosistemih,

značilnih za mediteranski prostor,• ocene pomena različnih vrst in ekosistemov za Slovenijo

in širše,• ocene mej tolerance organizmov in ekosistemov do

škodljivih človekovih vplivov,• predvidevanja posledic različnih vplivov na ekosisteme na

podlagi vpogleda v zgradbo in procese v ekosistemih,• oblikovanja predlogov za načine spremljanja stanja vrst in

ekosistemov,

89


• odločanja o problemih, ki se nanašajo na naravo in okolje,• oblikovanja strategij za upravljanje z naravnimi sistemi.



NAPREDOVANJE: Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 KT iz predmetov 1. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Za dokončanje študija je treba opraviti vse študijske obveznosti in zagovarjati magistrsko delo.



90

7.1.24. Magister molekulske in funkcionalne biologije

KVALIFIKACIJA MAGISTER MOLEKULSKE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE/MAGISTRICA MOLEKULSKE IN FUNKCIONALNE BIOLOGIJE






biologije v obsegu 180 KT po ECTS ali primerljiv študijski program prve stopnje biologije na drugi univerzi v Sloveniji ali tujini ali

• zaključen študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti določi pristojna študijska komisija glede na različnost strokovnega področja izmed predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje biologija in obsegajo 10–60 KT ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program s področja biologije v obsegu 180 KT po ECTS ali primerljiv visokošolski strokovni študijski program na drugi univerzi v Sloveniji ali tujini ali

• zaključen visokošolski strokovni študij z drugih strokovnih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti določi pristojna študijska komisija glede na različnost strokovnega področja izmed predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje biologija in obsegajo 10–60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati


problemov, načel in teorij,• kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja v

bioloških znanostih,• obvladovanja praktičnih in splošnih veščin, povezanih s

področjem dela,• profesionalne in etične odgovornosti,• jezikovne in numerične pismenosti,• poznavanja strokovne terminologije področja,• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,(predmetno specifične kompetence)• opravljanja znanstveno-raziskovalnega dela,• obvladanja teoretičnega in praktičnega znanja o

univerzalnosti življenjskih procesov in številnih različic, ki obstajajo zaradi različnih ekoloških niš, in njihovih molekularnih in strukturnih odnosov ter genske raznolikosti,

91

• poznavanja molekulske in funkcionalne biologije, ki je danes ključno pri razumevanju fiziologije, sistematike, evolucije organizmov in tudi procesov razvoja in koriščenja v biotehnološke namene,

• obvladanja novih pristopov k reševanju bioloških problemov.



NAPREDOVANJE: Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in zbere 60 KT po ECTS.



92

7.1.25. Magister znanosti

7.1.25.1. S področja biologije

KVALIFIKACIJA MAGISTER ZNANOSTI/MAGISTRICA ZNANOSTI

Tip kvalifikacije Magister znanostiVrsta




Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen univerzitetni dodiplomski študij,

• aktivno obvladanje vsaj enega od svetovnih jezikov,• ustrezno predznanje, ki ga presoja Senat oddelka

Biotehniške fakultete oziroma senat ali kolegij, ki je pristojen za znanstveno področje, ki ga je študent izbral. Na predlog oddelčnega senata oziroma področnega senata (kolegija) lahko Senat Biotehniške fakultete oziroma Komisija Senata BF za podiplomski študij po njegovem pooblastilu kandidatu, ki nima ustreznih predznanj, predpiše, da mora opraviti dopolnilne izpite (najmanj 30 KT).

Raven SOK

Učni rezultati19

9Diplomant je usposobljen za raziskavo posameznih skupin organizmov (zoologija, botanika, mikrobiologija, antropologija) tako na nivoju organizma (fiziologija, nevroetologija) kot tudi na nivoju sobivanja z okoljem (ekologija, speleobiologija, ekotoksikologija, evolucija). Raziskave posegajo tudi na celični nivo (biokemija, molekulska biologija, genetika) in v povezovanje različnih informacij (bioinformatika). Prav tako je usposobljen za interdisciplinarno delo ter sodelovanje z drugimi raziskovalnimi inštitucijami. Diplomant je pridobil tudi dodatna znanja in izkušnje v tujini, seveda v okviru potreb in zmožnosti.


SISTEM OCENJEVANJA:Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

NAPREDOVANJE: Študent mora za vpis v 2. letnik opraviti izpite iz predmetov, ki mu zagotavljajo vsaj 45 KT. Mentor lahko študentu v sklopu obveznosti 45 KT prizna tudi do 15 KT iz opravljenega raziskovalnega dela za pripravo magistrske naloge (od skupaj 30 KT, ki so namenjene za magistrsko delo).

19Ker predbolonjski programi niso opisani s splošnimi in predmetno specifičnimi kompetencami v smi-slu učnih rezultatov, smo na tem mestu uporabili opis lika diplomanta v predbolonjskih programih, ki se opisu učnih rezultatov (kaj kandidat zna oziroma za kaj je usposobljen) še najbolj približa.

93

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Študent konča študij, ko opravi vse izpitne obveznosti po programu ter izdela in uspešno zagovarja magistrsko delo.


94






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Diplomanti univerzitetnega dodiplomskega študija

enopredmetne in dvopredmetne biologije, ki imajo v dodiplomskem študiju biologije povprečno oceno 8 ali več in aktivno znanje angleščine, ali

• ostali visokošolski diplomanti, ki imajo v dodiplomskem študiju povprečno oceno 8 ali več in uspešno opravljene komisijske izpite iz Botanike, Zoologije in Ekologije ter aktivno znanje angleščine, ali

• kandidat z nižjo povprečno oceno se lahko vključi v študijski program, če ima bibliografijo, ki vključuje vsaj en strokovni članek s področja biologije, ki ga je objavil sam ali v soavtorstvu, ali pa s svojim delom izkazuje druge izjemne rezultate na strokovnem področju ter ima aktivno znanje angleščine (zahtevane pogoje iz te alineje preverita Oddelek za biologijo in vodja podiplomskega študija biologije; kandidat mora pridobiti priporočilo svojega visokošolskega učitelja z dodiplomskega študija).

Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant se je seznanil s temeljnimi raziskovalnimi metodami v biologiji in spoznal skupino (ali raziskovalni problem), na kateri je opravil raziskovalni del magistrske naloge. Prav tako se je seznanil z izbranimi raziskovalnimi metodami v biologiji ter spoznal moralne in etične vidike raziskovanja.



NAPREDOVANJE: Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti vse obveznosti pri Metodologiji znanstveno raziskovalnega dela v biologiji (v obsegu 10 KT), Biologiji izbrane taksonomske skupine (v obsegu 10 KT), pri dveh izbirnih predmetih (v skupnem obsegu 20 KT) in individualno raziskovalno delo (IRD) v raziskovalni skupini oziroma programski skupini (v obsegu 5 KT). Študent mora v okviru IRD opraviti predstavitev taksonomske skupine ali predstavitev raziskovalnega problema.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Študent konča študij, ko opravi predpisane obveznosti (izpite, seminarske naloge) pri skupnih in izbirnih predmetih, opravi obveznosti pri individualnem

95

raziskovalnem delu (IRD), ki vključujejo predstavitev problema (taksonomske skupine) v obliki predavanja, seminar in raziskovalno delo, povezano z magistrskim delom, ter izdela in uspešno zagovarja magistrsko delo.



96

7.1.25.2. S področja bioloških in biotehniških znanosti







• aktivno obvladanje vsaj enega od svetovnih jezikov,• ustrezno predznanje, ki ga presoja Senat oddelka

Biotehniške fakultete oziroma senat ali kolegij, ki je pristojen za znanstveno področje, ki ga je študent izbral. Na predlog oddelčnega senata oziroma področnega senata (kolegija) lahko Senat Biotehniške fakultete oziroma Komisija Senata BF za podiplomski študij po njegovem pooblastilu kandidatu, ki nima ustreznih predznanj, predpiše, da mora opraviti dopolnilne izpite (najmanj 30 KT).

Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant je osvojil poglobljeno znanje na posameznih znanstvenih področjih ter se usposobil za samostojno znanstveno, razvojno in pedagoško delo in vrhunska strokovna dela.



NAPREDOVANJE: Študent mora za vpis v 2. letnik opraviti izpite iz predmetov, ki mu zagotavljajo vsaj 45 KT. Mentor lahko študentu v sklopu obveznosti 45 KT prizna tudi do 15 KT iz opravljenega raziskovalnega dela za pripravo magistrske naloge (od skupaj 30 KT, ki so namenjene za magistrsko delo).

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Študent konča študij, ko opravi vse izpitne obveznosti po programu ter izdela in uspešno zagovarja magistrsko delo.


97

7.1.25.3. S področja znanosti o okolju






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključena univerzitetna izobrazba s področja

naravoslovnih ved, tehnike, biotehnike ali medicine ali• zaključena visokošolska izobrazba sanitarno inženirstvo.

Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant je osvojil poglobljeno znanje iz vseh pomembnejših področij znanosti o okolju, npr. onesnaževanje vode, tal in zraka. Usposobljen je za uporabo merilnih tehnik za ugotavljanje in nadzor onesnaževanja ter ravnanje z odpadki in poznavanje posledic njihovega odlaganja. Seznanil se je s kemijskimi, fizikalnimi in biološkimi učinkiter zdravstvenimi posledicami onesnaževanja, kot tudi pravnimi, ekonomskimi in upravnimi vidiki varovanja okolja. Prav tako je usposobljen za pridobivanje znanja iz metodologije znanstvenoraziskovalnega dela, za reševanje problemov z uporabo znanstvenih metod in za izražanje vsebinsko metodoloških znanj.



NAPREDOVANJE: Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 15 KT iz 1. letnika, od tega Sodobne smeri v znanosti o okolju I (75 % prisotnost) in opravljeno raziskovalno delo v obsegu najmanj 33 %.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku, vključno z izbirnimi predmeti in raziskovalnim delom, ter uspešen zagovor magistrskega dela, kar skupaj pomeni najmanj 120 KT.

Izvajalci Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za podiplomski študijPrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

98

7.1.25.4. S področja mikrobiologije






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen ustrezen dodiplomski univerzitetni študij na

UL praviloma biomedicinske usmeritve in naravoslovno matematične usmeritve s povprečno oceno 8 ali več (o sprejemu diplomantov drugih usmeritev odloča programski svet) ali

• izjemoma se lahko vpišejo tudi kandidati, ki pri dodiplomskem študiju niso dosegli povprečne ocene 8; pri sprejemu teh kandidatov se upoštevajo dodatni kriteriji: strokovni dosežki, kakovostne znanstvene publikacije, študentske raziskovalne naloge in visoka ocena pri diplomski nalogi (9,10) ali

• pod enakimi pogoji, ki so navedeni v drugi alineji, se lahko vključijo tudi diplomanti drugih univerz.

Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant je poglobil temeljno teoretično znanje posamezne vede, poglobil in nadgradil specialna znanja, ki so dopolnilo temeljnim predmetom, ter se seznanil z različnimi raziskovalnimi metodami, pomembnimi za njegovo področje.



NAPREDOVANJE: Pogoj za prehod iz 1. letnika v 2. letnik so frekvence iz izbora temeljnih predmetov in opravljene študijske obveznosti v vrednosti najmanj 45 KT. Mentor lahko kandidatu v sklopu obveznosti 45 KT prizna tudi 15 KT iz opravljenega raziskovalnega dela za pripravo magistrske naloge (od skupaj 30 KT, ki so namenjene za magistrsko nalogo).

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat zbere najmanj 120 KT z opravljenimi obveznostmi pri vseh izbranih predmetih in magistrskim delom.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Medicinska fakulteta, Veterinarska fakulteta; v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan, Kemijskim inštitutom in Nacionalnim inštitutom za biologijo


99

7.1.26. Specialist okoljskega izobraževanja

KVALIFIKACIJA SPECIALIST OKOLJSKEGA IZOBRAŽEVANJA/SPECIALISTKA OKOLJSKEGA IZOBRAŽEVANJA

Tip kvalifikacije Specializacija po univerzitetni izobrazbiVrsta



Specialistično izobraževanje

Trajanje 2 letiVstopni pogoji • Diplomanti univerzitetnega dodiplomskega študija eno-

ali dvopredmetnih pedagoških programov naslednjih smeri: biologija, kemija, fizika, geografija, proizvodno-tehnična vzgoja, sociologija, filozofija, gospodinjstvo in razredni pouk ali

• diplomanti nepedagoških programov biologije, kemije, fizike, geografije, naravoslovno-tehničnih programov, sociologije in filozofije, ki v Republiki Sloveniji izpolnjujejo pogoje za poučevanje predmetov z ustreznih področij.

Kandidati se lahko neposredno vključijo v program, če je njihova povprečna ocena izpitov na dodiplomskem študiju 8 ali več. Drugače morajo imeti vsaj dve leti ustreznih delovnih izkušenj, kar pomeni, da vsaj dve leti že poučujejo enega od zgoraj navedenih predmetov.

Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant se je strokovno izpopolnil in se usposobil za poučevanje okoljske vzgoje ter si izoblikoval okoljsko zavest. Prav tako je usposobljen za projektno delo z različnih predmetnih področij na nalogi, povezani z okoljsko izobraževalno problematiko. Seznanil se je z moralnimi razsežnostmi okoljske problematike, razume medsebojno povezanost organizmov in okolja, osnovnih zakonitosti procesov v populacijah, ekosistemih in ekosferi. Osvojil je znanja iz strokovnih predmetov in splošnih pedagoških predmetov ter jih apliciral na okoljsko izobraževanje in vzgojo, spoznal je zgodovinski razvoj didaktike pouka okoljskega izobraževanja in vzgoje ter sorodnih predmetnih didaktik, nadaljnja razvojna hotenja in možnosti njenega vključevanja v sodoben pedagoški proces, seznanil se je z interdisciplinarnim pristopom načrtovanja in izvajanja ter vrednotenja pouka okoljskega izobraževanja in vzgoje za vse stopnje šol in spoznal pomen kakovostnega razlikovanja postavitve vzgojno-izobraževalnih ciljev pouka okoljskega izobraževanja v skladu s psihofizičnimi značilnostmi učencev ter potreb družbe in narave. Diplomant je zmožen tudi vpogleda v razvoj, pomen in prepletenost psiholoških dejavnikov pri oblikovanju okoljske zavesti, kar je osnova za premišljeno in učinkovito načrtovanje učnih situacij in gradiv ter njihovo uporabo in evalvacijo.


SISTEM OCENJEVANJA: Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje Ô

100

Ô

ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

NAPREDOVANJE: Pogojev za vpis v drugo leto specializacije ni.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Kandidat zaključi specializacijo, ko opravi vse predpisane obveznosti iz obveznih in izbranih izbirnih predmetov, uspešno predstavi projektno seminarsko nalogo iz okoljevarstvene vsebine in jo odda v pisni obliki.



101

7.1.27. Doktor znanosti

7.1.27.1. S področja bioznanosti

KVALIFIKACIJA DOKTOR ZNANOSTI/DOKTORICA ZNANOSTI

Tip kvalifikacije Doktor znanostiVrsta



Doktorsko izobraževanje

Trajanje 3 leta, 180 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program druge stopnje ali

• zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije (93/16/EEC za zdravnike, 78/1027/EEC za veterinarje, 78/687/EEC za zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacevte) in je ovrednoten z najmanj 300 KT po ECTS ali

• zaključen študijski program za pridobitev specializacije in pred tem končan visokošolski strokovni program; dodatne študijske obveznosti za posamezna področja v obsegu od 30 do 60 KT po ECTS kandidatom določi pristojna komisija ali

• zaključen študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe; kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 KT po ECTS ali

• zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004.

Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• kreativnega in samostojnega znanstveno raziskovalnega

dela na enem od področij, ki jih pokriva doktorski študij bioznanosti,

• prepoznavanja temeljnih znanstvenih problemov,• reševanja zahtevnih uporabniško usmerjenih nalog,• vodenja ali koordiniranja znanstvenoraziskovalnih

projektov,• predstavitve svojih rezultatov širši javnosti,• komunikacije s strokovnjaki z drugih področij znotraj

bioznanosti kot tudi s strokovnjaki iz drugih znanstvenih smeri,

(predmetno specifične kompetence)• vrhunskega znanstvenega in strokovnega dela na enem

od področij: agronomija, biologija, bioinformatika, biotehnologija, ekonomika naravnih virov, hortikultura, krajinska arhitektura, les in biokompoziti, nanoznanosti, prehrana, tehniški sistemi v biotehniki, upravljanje gozdnih ekosistemov, varstvo naravne dediščine, znanosti o celici, znanost o živalih ter živilstvo,Ô

102

Ô

• strokovne presoje in samostojnega reševanja najzahtevnejših vprašanj na zgoraj navedenih področjih,

• interdisciplinarnega delovanja in prenosa znanja v vsakdanjo prakso.



NAPREDOVANJE: Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik so opravljene obveznosti v obsegu najmanj 45 KT, za napredovanje iz 2. v 3. letnik pa opravljene vse obveznosti 1. in 2. letnika študija, v katere so zajeti: vsi opravljeni izpiti 1. in 2. letnika doktorskega študija, opravljeno individualno raziskovalno delo v skupnem obsegu 70 KT, do začetka poletnega semestra v 2. letniku študija oddana vloga za odobritev teme in naslova doktorske disertacije, pred vpisom v 3. letnik uspešno predstavljena tema disertacije članom komisije za oceno teme in naslova disertacije ali tej komisiji predloženo dokazilo o ustrezni znanstveni objavi, kandidat je soavtor ali prvi avtor tega objavljenega dela, ki se neposredno nanaša na kandidatovo doktorsko nalogo.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Pogoj za dokončanje študija je, da študent uspešno opravi vse s programom predpisane študijske obveznosti, se vpiše v vse tri letnike doktorskega študija in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za strojništvo

Prehodnost /

103

7.1.27.2. S področja ekotehnologije







• zaključen enovit magistrski študijski program, če je ovrednoten s 300 KT, ali

• zaključen nebolonjski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe.

Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• samostojnega raziskovalnega dela na področju

ekotehnologije,• raziskave, izbire in organizacije informacij kot tudi sinteze

rešitev ter predvidevanja njihovih posledic,• obvladovanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov,• razvoja kritične in samokritične presoje,• uporabe znanja v praksi,• avtonomnosti v strokovnem delu ter odgovornega in

kreativnega izvajanja aktivnosti,• razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,

posebej komunikacije v mednarodnem okolju,• etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki in

regulativi,• kooperativnosti, dela na skupnih zadolžitvah in problemih

v skupini in v mednarodnem okolju,(predmetno specifične kompetence)• poznavanja osnov tehnik za zaščito okolja, snovne in

energijske bilance ter procesne sistemske tehnologije,• razumevanja celovitega načrtovanja energetike v

gospodarstvu, vključno z okoljskim vrednotenjem porabe energije in energijskih procesov, obvladovanja internih energetskih sistemov v povezavi z javnim sistemom za oskrbo z energijo, trgovanja z energijami in z emisijami, ocenjevanja obratovalnih in investicijskih izboljšav,

• povezovanja različnih znanj pri prepoznavanju in analizi okoljskih problemov, vrednotenju ter odločanju o rabi okolja z ozirom na razvojne programe, plane in politike,

• analize etičnih aspektov praks, institucij in vrednotenj, povezanih z okoljem in naravo,

• prepoznavanja družbene pomenljivosti znanstvenih spoznanj ter odgovornosti načrtovalcev za posege v naravo, družbeno in kulturno okolje,Ô

104

Ô

• razumevanja pravnega vidika varstva okolja tako evropske kot nacionalne zakonodaje,

• poznavanja osnov ekologije in ekotoksiologije,• odkrivanja znanja iz okoljskih podatkov,• nadaljevanja raziskovalnorazvojnega dela na področju

ekotehnologije,• poznavanja konceptov ekotehnologije,• pridobitve osnov naravoslovnega in tehniškega znanja s

področja ekotehnologije v obliki združevanja obstoječih rešitev.




POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Izvajalci Samostojni visokošolski zavod, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

Prehodnost /

105

7.1.27.3. S področja ekoloških znanosti







• zaključen univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, pri čemer se kandidatom pred vpisom v študijskem programu določijo dodatne študijske obveznosti v višini 60 KT s področij biologije, ekologije in/oziroma ostalih naravoslovnih ter splošnih predmetov programa ali

• zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• vrhunskega znanstvenoraziskovalnega dela s samostojnim

razvijanjem novega znanja,• samostojnega ter skupinskega reševanja najzahtevnejših

znanstvenih problemov ter odkrivanja novih rešitev,• uporabe in ustvarjanja novih znanstvenoraziskovalnih

metod v predvidenih, novih in spremenjenih okoliščinah,• vodenja najzahtevnejših delovnih sistemov,• vodenja znanstvenoraziskovalnih projektov,• samostojnega komuniciranja v mednarodnem

znanstvenem okolju, vključujoč prezentacije in publiciranje izsledkov lastnega raziskovalnega dela,

• razvijanja samostojnih kritičnih pogledov in etičnih refleksij na področjih življenja sodobne družbe, nanašajočih se na sodobne znanstvenoraziskovalne ter aplikativne probleme,

(predmetno specifične kompetence)• vrhunskega razumevanja teoretskih in metodoloških

konceptov s področja ekologije ter ekološko zasnovanih aplikacij na področjih varovanja narave ter okolja,

• uporabe vrhunskih znanj na posameznih ozko specifičnih področjih ekologije in aplikativnih področjih,

• samostojnega ter skupinskega reševanja najzahtevnejših problemov na specifičnih področjih ekologije in aplikativnih področjih z uporabo znanih ter z odkrivanjem in s prilagajanjem novih rešitev v domačem in mednarodnem okolju,Ô

106

Ô

• vrhunskega znanstvenoraziskovalnega dela na specifičnih področjih ekologije in aplikativnih področjih ter samostojnega razvijanja novega znanja in inovativnosti,

• uporabe, ustvarjanja novih ter prirejanja obstoječih ekoloških znanstvenoraziskovalnih metod v predvidenih, novih in spremenjenih okoliščinah,

• vodenja znanstvenoraziskovalnih projektov na področju ekologije in aplikativnih področjih,

• samostojnega in skupinskega iskanja ter ustvarjanja novih virov znanja na specifičnih znanstvenih področjih ekologije in sorodnih področjih,

• samostojnega in timskega prenašanja znanja za reševanje aktualnih specifičnih ekoloških problemov v delovna okolja, kjer je to znanje potrebno,

• razvijanja kritičnih pogledov in etičnih refleksij na področjih življenja sodobne družbe, nanašajočih se na znanstvenoraziskovalne ter aplikativne probleme na področju ekologije, varovanja narave, varovanja okolja ter sorodnih področjih.



NAPREDOVANJE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 KT iz 1. letnika, od tega obvezno Izbrana poglavja iz informatike v biologiji in ekologiji in Izbrana poglavja iz metod znanstvenoraziskovalnega dela v biologiji in ekologiji ter pripraviti dispozicijo doktorskega dela.Za prehod v 3. letnik mora študent opraviti obveznosti 1. letnika in študijske obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 45 KT ter imeti s strani mentorja in študijske komisije potrjeno disertabilnost doktorske naloge.



Prehodnost /

107

7.1.27.4. S področja molekularne genetike in biotehnologije







• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali

• zaključen enovit magistrski študij, če je trajal pet let in je ovrednoten s 300 KT, ali

• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev specializacije in pred tem končan visokošolski strokovni program, če so kandidati opravili dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:• obvladanja osnovnih znanj na različnih področjih

molekularne biologije in biotehnologije, kot so: molekularna imunologija; procesiranje, prevajanje in prepisovanje RNA; podvajanje, rekombinacija in popravljanje DNA; proteomika; bakteriologija; genetika kvasovk; molekularna patologija; virologija; struktura proteinov in bioinformatika,

• obvladanja uporabnih znanj (komunikacija, informacijska tehnologija, analiza podatkov),

• obvladanja raziskovalnih spretnosti,• poznavanja laboratorijske prakse.



NAPREDOVANJE: Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 50 KT od skupno 60 KT. V 2. letniku študent vloži prošnjo za odobritev teme disertacije. Pred vpisom v 3. letnik mora študent opraviti vse izpite iz 1. letnika in zbrati najmanj 50 KT iz 2. letnika. Pogoj za vpis v 3. letnik je torej zbranih 110 KT od skupno 120 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Študent dokonča študij, ko zbere 180 KT in sicer 51 KT iz obveznih predmetov, 9 KT iz izbirnih predmetov, 90 KT iz raziskovalnega dela in 30 KT iz doktorske naloge.

Izvajalci Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za podiplomski študijPrehodnost /

108

7.1.27.5. S področja znanosti o okolju









• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev specializacije in pred tem končan visokošolski strokovni program, če so kandidati opravili dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati




• kritičnega vrednotenja rezultatov znanstvenih raziskav, • vključevanja v interdisciplinarno skupinsko delo, • komuniciranja in predstavljanja rezultatov znanstvenih

raziskav domači in tuji javnosti,(predmetno specifične kompetence)• ugotavljanja stanja in kakovosti okolja, • proučevanja in ocenjevanja vplivov na okolje in s tem

povezanega tveganja, • raziskovanja pojavov v okolju • načrtovanja strategij in tehnologij za zmanjševanje vplivov

na okolje. Ocenjevanje in

zaključevanjeSISTEM OCENJEVANJA:Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

NAPREDOVANJE: Za vpis v 2. letnik mora imeti študent opravljen obvezni seminar in raziskovalno delo v obsegu 30 KT. V 2. letniku študent vloži prošnjo za odobritev teme disertacije. Za vpis v 3. letnik mora imeti študent pozitivno oceno dotedanjega raziskovalnega dela (v skupnem obsegu 60 KT), ki jo poda mentor.

109

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti, s programom predpisani seminar in uspešen zagovor doktorske disertacije.


110

7.1.27.6. S področja biokemije in molekularne biologije






Trajanje 3 leta, 180 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program druge stopnje s področja

biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno matematičnih usmeritev ali

• zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije (93/16/EEC za zdravnike, 78/1027/EEC za veterinarje, 78/687/EEC za zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacevte), in je ovrednoten z najmanj 300 KT, ali

• zaključen študijski program za pridobitev specializacije in pred tem končan visokošolski strokovni program biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno matematičnih usmeritev; dodatne študijske obveznosti za posamezna področja v obsegu od 30 do 60 KT kandidatom določi Programski svet biomedicine ali

• zaključen študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno matematičnih smeri; kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 KT ali

• zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe sorodnih študijskih disciplin iz biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno matematičnih smeri, sprejet pred 11. 6. 2004.

Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:• znanstvenega razmišljanja,• sodelovanja pri reševanju zahtevnih delovnih problemov z

interdisciplinarnim pristopom,• kreativnega in samostojnega znanstvenoraziskovalnega

dela,• reševanja znanstvenih problemov bodočih delodajalcev,• razumevanja in kritične presoje pri razreševanju zahtevnih

in kompleksnih znanstvenoraziskovalnih vprašanj,• kreativne ter samostojne obravnave

znanstvenoraziskovalnega problema,• kritične presoje raziskovalnih rezultatov,• razvoja novih raziskovalnih metod,• prenosa novih tehnologij in znanja v prakso.

111



NAPREDOVANJE: Pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik so opravljene študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 KT. Od tega doktorand opravi najmanj 20 KT iz obveznega/-ih temeljnega/-ih predmeta/-ov. V 3. letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v reviji, ki jo indeksira SCI oziroma SSCI. Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.


Prehodnost /

112

7.1.27.7. S področja genetike












Raven SOK

Učni rezultati






113






Prehodnost /

114

7.1.27.8. S področja mikrobiologije












Raven SOK

Učni rezultati






115






Prehodnost /

116

7.1.27.9. S področja toksikologije












Raven SOK

Učni rezultati






117






Prehodnost /

118

7.2. FIZIKALNE IN KEMIJSKE VEDE

7.2.1. Diplomirani fizik (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI FIZIK (UN)/DIPLOMIRANA FIZIČARKA (UN)






• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil že pri poklicni maturi, ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• sistemskega mišljenja, ki omogoča vključevanje v

interdisciplinarne skupine za obravnavo kompleksnih sistemov na različnih področjih v naravoslovju, bančništvu, zavarovalništvu, reševanju okoljskih problemov,

• analize kompleksnih sistemov, ki je osnova za razumevanje delovanja sistemov v naravi, okolju in družbi,

• poznavanja strukture in delovanja fizikalnih sistemov ter aplikacije teh znanj na druga področja,

• uporabe znanja v praksi,• reševanja strokovnih in delovnih problemov z iskanjem

virov znanja in uporabo znanstvenih metod,• kooperativnosti in dela v skupini,(predmetno specifične kompetence)• poznavanja in razumevanja fizikalnih sistemov,• poznavanja in razumevanja temeljnih fizikalnih konceptov

in njihove uporabe pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju,

• poznavanja povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi sistemi v naravi in družbi,

• razumevanja in reševanja osnovnih fizikalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju,

• uporabe pristopov naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi,

• varnega terenskega in laboratorijskega eksperimentiranja, ocene nevarnosti dela, poznavanja varnostnih predpisov in ravnanja v skladu z njimi,

• prikaza in interpretacije eksperimentalnih podatkov in njihove povezave s teorijo, ocene natančnosti izmerjenih količin,

119

• razvijanja računskih spretnosti za reševanje problemov in ocene reda velikosti in enot rezultatov,

• vključevanja v projektno, skupinsko in laboratorijsko delo,• načrtovanja projektnega, skupinskega in laboratorijskega

dela, povezovanja makroskopske in mikroskopske razlage pojavov,

• poznavanja in razumevanja vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije,

• osnovnega razumevanja okoljske problematike in pomena fizike pri preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja.



NAPREDOVANJE: Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 45 KT in opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah. Med opravljenimi predmeti morajo biti Mehanika, Elektromagnetizem, Termodinamika, Fizikalni eksperimenti 1, Osnovna merjenja.Pogoj za vpis v 3. letnik so opravljene vse obveznosti iz 1. letnika, zbranih najmanj 45 KT iz 2. letnika in opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah 2. letnika. Med opravljenimi predmeti morajo biti Nihanje in valovanje, Moderna fizika, Matematična fizika 1, Fizikalni eksperimenti 2 ter Fizikalni eksperimenti 3.




120







• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil že pri poklicni maturi, ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• projektnega dela, • dela v interdisciplinarni skupini, • pridobivanja podatkov iz mnogoterih virov, • posredovanja eksperimentalnih podatkov

nestrokovnjakom, • prilagodljivosti različnim eksperimentalnim situacijam,(predmetno specifične kompetence)• fizikalnega pristopa k obravnavi problemov,• občutka za rede velikosti fizikalnih količin, • obvladovanja sodobnih informacijskih sistemov, • izdelave preprostih numeričnih modelov realnih sistemov, • obvladovanja elektronskih merilnih naprav, • statistične obdelave podatkov, • povezave računalniško podprtega zajemanja podatkov.




POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku, vključno z izbirnimi predmeti, in uspešen zagovor diplomskega dela, kar skupaj pomeni najmanj 180 KT.

121

Izvajalci Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za aplikativno naravoslovje


122







• poklicna matura v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, ki pa ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi; med opravljenimi predmeti na maturi ali poklicni maturi mora biti tudi matematika ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• kritične analize vzročnosti naravnih pojavov,• obvladanja osnov metod, ki se uporabljajo v različnih

področjih naravoslovja,• predstavitve rezultatov v obliki, dostopni strokovni in širši

javnosti,• oblikovanja in analize rezultatov z uporabo računalniških

metod in sredstev,• uporabe tujega jezika,(predmetno specifične kompetence)• pregleda nad osnovnimi fizikalnimi naravnimi zakoni,• povezave med različnimi pojavi v naravi,• fizikalnega modeliranja praktičnih problemov,• obvladanja osnovnih eksperimentalnih spretnosti,• kvalitativne analize tako pridobljenih fizikalnih

problemov,• formulacije fizikalnih problemov v matematični jezik,• kvantitativne analize problemov in reševanja modelov,• predstavitve fizikalnih problemov in rezultatov nefizikom,• posredovanja fizikalnih vsebin širši javnosti.



123

NAPREDOVANJE:

Za vpis v 2. letnik morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti: Fizika I in II, Matematika I in II, Fizikalni praktikum I in II, Računalniški praktikum in skupno zbranih vsaj 52 KT. Za vpis v 3. letnik morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti: vsi izpiti 1. letnika, Moderna fizika 1 in 2, Matematika 3 in 4, Fizikalni praktikum 3 in 4 in skupno zbranih vsaj 50 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 KT po letniku (skupno 180 KT).

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizikoPrehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

124

7.2.2. Diplomirani inženir fizike (vs)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI INŽENIR FIZIKE (VS)/DIPLOMIRANA INŽENIRKA FIZIKE (VS)

Tip kvalifikacije Visokošolska strokovna izobrazbaVrsta



Visokošolsko strokovno izobraževanje


• poklicna matura ali• zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli

štiriletnem srednješolskem programu.Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: • obvladanja preglednega znanja osnovnih fizikalnih

zakonov,• poznavanja najpomembnejših področij fizike,• splošnega razumevanja naravnih pojavov,• matematičnega modeliranja in reševanja fizikalnih

problemov,• razumevanja fizikalnega ozadja merskih postopkov in

tehnik,• uporabe računalnika pri vodenju procesov in kvantitativni

analizi problemov,• obvladovanja merskih metod in statistične obdelave

podatkov,• dela v merilnem laboratoriju,• analize in predstavitve rezultatov,• obvladanja splošnega tehničnega znanja,• abstrakcije in analize problemov,• strokovnega dela v skupini,• uporabe in spremljanja strokovne literature in informacij

na spletu,• razumevanja tehnoloških procesov,• sinteze ter kritične presoje rešitev,• uporabe znanja v praksi,• komuniciranja in posredovanja strokovnih vsebin v okviru

strokovne javnosti.Ocenjevanje in

zaključevanjeSISTEM OCENJEVANJA: Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

125

NAPREDOVANJE: Študent mora imeti za vpis v 2. letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov in obvezno opravljene naslednje izpite: Fizika 1, Matematika 1, Praktikum merilne tehnike 1 in 2 in skupno zbranih vsaj 54 KT. Za vpis v 3. letnik mora imeti potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov in obvezno opravljene naslednje izpite: vsi izpiti 1. letnika, Fizika 2, Matematika 2, Praktikum merilne tehnike 3 in 4 in skupno zbranih vsaj 54 KT iz predmetov 2. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, opraviti praktično usposabljanje in ga zagovarjati, kar znese v skupnem obsegu 180 KT.


126

7.2.3. Diplomirani inženir geologije (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI INŽENIR GEOLOGIJE (UN)/DIPLOMIRANA INŽENIRKA GEOLOGIJE (UN)






• poklicna matura in izpit iz maturitetnega predmeta matematika ali tuji jezik, če je kandidat matematiko opravil že pri poklicni maturi, ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• poznavanja akademskih področij (splošna razgledanost),• razvijanja sposobnosti za postavljanje, razumevanje in

kreativno reševanje problemov, načel in teorij,• kritičnega branja in razumevanja besedil,• samostojnega pridobivanja znanja in iskanja virov,• kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,• prenosa in uporabe teoretičnega znanja v prakso,• reševanja strokovnih in delovnih problemov,• razvijanja profesionalne in etične odgovornosti,• razvijanja jezikovne in numerične pismenosti, javnega

nastopanja in sporazumevanja s strankami,• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,• interdisciplinarnega povezovanja,• objektivnega pogleda na okolje in družbo,• sprejemanja dolžnosti do strank in delodajalcev ter celotne

družbe,(predmetno specifične kompetence)• preučevanja celotnega sistema Zemlje in njenih različnih

podsistemov,• samostojnega pridobivanja in vrednotenja geoloških

podatkov z geološkim kartiranjem, vzorčenjem, profiliranjem,

• analiziranja in interpretiranja geološke zgradbe ozemlja in procesov, ki jo oblikujejo,

• raziskovanja, vrednotenja in načrtovanja izrabe nahajališč mineralnih surovin in vodnih virov,

• ocenjevanja in vrednotenja tveganj zaradi geoloških in antropogenih pojavov (plazovi, potresi, ugrezanja, poplave, onesnaženja) in načrtovanja sanacijskih ukrepov,

127

• priprave tehničnih geoloških informacij za prostorsko in urbanistično planiranje prostora ter za projektiranje in realizacijo objektov civilne in industrijske infrastrukture (stavb, cest, železnic, predorov …).


SISTEM OCENJEVANJA:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

NAPREDOVANJE: Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in doseže najmanj 54 KT. V 3. letnik se lahko vpiše, če do izteka študijskega leta opravi vse z učnimi načrti predpisane obveznosti, zbere 60 KT iz 1. letnika in doseže najmanj 54 KT 2. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Študent mora za dokončanje študija opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, v skupnem obsegu najmanj 180 KT, vključno z diplomskim delom.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakultetaTrajanje Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

128

7.2.4. Diplomirani kemik (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI KEMIK (UN)/DIPLOMIRANA KEMIČARKA (UN)








Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• uporabe znanja v praksi,• številskih in računskih veščin kot na primer analize

pogreškov, ocene reda velikosti in pravilne uporabe enot,• upravljanja z informacijami iz primarnih in sekundarnih

virov, vključno z interaktivnim računalniškim poizvedovanjem,

• prilagajanja novim situacijam in sprejemanja odločitev,• obvladanja veščin informacijske tehnologije, kot so

oblikovanje besedila, uporaba preglednic, zapisovanje in shranjevanje podatkov, vsebinsko naravnana uporaba interneta,

• načrtovanja in upravljanja s časom,• sodelovanja z drugimi ljudmi in vključevanja v skupinsko

delo,• pisnega in ustnega posredovanja informacij, idej,

problemov in rešitev informirani publiki; predvsem v slovenščini, na osnovnem nivoju pa tudi v angleščini,

• zbiranja in interpretacije relevantnih znanstvenih podatkov in sprejemanja odločitev, ki zahtevajo razmislek tudi o etičnih vprašanjih družbe in naravnega okolja,

• vseživljenjskega učenja in stalnega strokovnega razvoja,(predmetno specifične kompetence)• globljega razumevanja nekaterih drugih strokovnih

predmetov,• poznavanja nekaj temeljnih matematičnih pojmov in

spretnosti, ki so potrebni za razumevanje strokovne literature in tudi za uspešno opravljanje dela.

129



NAPREDOVANJE:Za vpis v 2. letnik mora imeti študent zbranih 60 KT, za vpis v 3. letnik pa mora imeti opravljene vse obveznosti iz 1. letnika (60 KT) in zbranih 60 KT iz 2. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV DIPLOME: Za dokončanje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo.



130

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI KEMIK (UN)/DIPLOMIRANA KEMIČARKA (UN)






• poklicna matura z dodatnim izpitom iz tujega jezika ali matematike ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• predstavitve znanja in razumevanja osnovnih dejstev,

principov in teorij na področju kemije v pisni in ustni obliki,

• uporabe pridobljenega znanja pri reševanju kvalitativnih in kvantitativnih nalog na področju kemije in kemijske tehnike,

• prepoznavanja in dopolnitve dobre laboratorijske prakse,• obdelovanja podatkov v kemiji in kemijski tehniki,• varnega ravnanja s kemikalijami glede na njihove fizikalne

in kemijske lastnosti,• izvajanja standardnih laboratorijskih postopkov, vključno

z uporabo instrumentov pri sintezi in analiznih postopkih,• opazovanja in merjenja kemijskih lastnosti in sprememb

ter sistematskega in zanesljivega nadzorovanja in zapisovanja podatkov,

• podajanja in razlage laboratorijskih rezultatov,• ocene tveganja glede na uporabljene kemikalije in

postopke,• pridobivanja znanja iz ustrezne literature in podatkovnih

virov, vključno z računalniškimi bazami podatkov,• učinkovitega komuniciranja, v materinščini in enem od

svetovnih jezikov ter uporabe modernih predstavitvenih orodij,

• dela v multidisciplinarnih skupinah pri reševanju nalog v kemiji in kemijski tehniki,

• razumevanja principov vodenja kemijskih procesov in razumevanja poslovne prakse,

• razumevanja svoje poklicne in etične odgovornosti,• samostojnega učenja in vseživljenjskega učenja,(predmetno specifične kompetence)• obvladanja znanja ustreznih temeljnih ved in njihove

geneze (še posebej matematike, biologije, fizike) za razumevanje, opisovanje in reševanje pojavov v kemiji,

131

• uspešno vodenje in upravljanje (načrtovanje, organiziranje, evidentiranje, kontrola, analiza, korekcija) plesalcev in procesa priprave plesalcev na ravni taktično-psihične, tehnične, specialne in osnovno motorične, teoretične priprave ter na ravni transformacijskega procesa (vzgojni, učni in plesni vidik),

• obvladanja znanja iz splošne in anorganske kemije: razumevanje osnov kemijske terminologije, nomenklature in uporabe enot, poznavanje osnovnih tipov kemijskih reakcij in njihovih osnovnih značilnosti, poznavanje sistematike elementov in njihovih spojin, vključno s periodnim sistemom, poznavanje zveze med materiali in posameznimi atomi oziroma molekulami, poznavanje glavnih sinteznih poti v anorganski kemiji, poznavanje osnovnih strukturnih značilnosti elementov in njihovih spojin,

• poznavanja osnov analizne kemije, vključno s postopki kemijske analize in karakterizacije spojin, poznavanja osnovnih metod strukturnih preiskav, vključno s spektroskopijo,

• obvladanja znanja iz organske kemije: poznavanje lastnosti alifatskih, aromatskih, heterocikličnih in organokovinskih spojin, poznavanje narave in lastnosti funkcionalnih skupin v organskih molekulah, razumevanje osnov stereokemije, poznavanje glavnih sinteznih poti v organski kemiji,

• poznavanja osnov fizikalne kemije: razumevanje značilnosti različnih agregatnih stanj in teorij, ki jih opisujejo, poznavanje osnov termodinamike in njihove uporabe v kemiji, poznavanje kinetike kemijskih sprememb, vključno s katalizo, poznavanje osnov kvantne mehanike in uporaba pri opisu strukture atomov in molekul,

• poznavanja kemije bioloških molekul in procesov, • osnovnega razumevanja o varnosti, zdravju in okolju,• uporabe ustrezne programske opreme in drugih

naprednih orodij,• izvedbe ustreznega načrtovanja in reševanja problemov

z uporabo znanstvenih metod in postopkov na danem specialističnem področju.


SISTEM OCENJEVANJA:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Ô

132

Ô

NAPREDOVANJE:Pogoji za napredovanje v 2. letnik so: minimalno opravljenih 50 KT študijskih obveznosti 1. letnika, opravljene vse vaje 1. letnika (prisotnost in opravljene vse študijske obveznosti vaj), obvezno opravljeni izpiti Matematika I in II, Splošna kemija, Anorganska kemija, Fizika I, Kemijsko računanje I.Pogoji za napredovanje v 3. letnik so: opravljene vse obveznosti 1. letnika, minimalno opravljenih 50 KT študijskih obveznosti 2. letnika, opravljene vse vaje 2. letnika (prisotnost in opravljene vse študijske obveznosti vaj), obvezno opravljeni izpiti Matematika III, Organska kemija I in II, Fizikalna kemija I in II in Analizna kemija II.

POGOJ ZA PRIDOBITEV DIPLOME: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Izvajalci Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo


133

7.2.5. Diplomirani meteorolog geofizik (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI METEOROLOG GEOFIZIK (UN)/DIPLOMIRANA METEOROLOGINJA GEOFIZIČARKA (UN)








Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• abstrakcije in analize osnovnih, preprostejših dogajanj v

ozračju in iz splošnih geofizikalnih spoznanj,• sinteze ter kritične presoje rešitev teh osnovnih,

preprostejših problemov,• uporabe pridobljenega znanja v praksi,• avtonomnega strokovnega dela na preprostejših problemih

in nekoliko bolj zahtevnega dela v skupini,(predmetno specifične kompetence)• pregleda nad osnovnimi naravnimi zakoni, ki uravnavajo

vreme, klimo in nekatera druge geofizikalna dogajanja,• povezave med različnimi pojavi v naravi,• obvladanja osnovnih merilnih in opazovalnih spretnosti,• kvalitativne obravnave dogajanj,• kritične primerjave med modeliranimi in dejansko

izmerjenimi vrednostmi,• kvantitativne analize preprostejših problemov,• analize in predstavitve rezultatov v tabelarični, grafični ali

kaki drugi nazorni obliki.Ocenjevanje in

zaključevanjeSISTEM OCENJEVANJA:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Ô

134

Ô

NAPREDOVANJE:Za vpis v 2. letnik morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti: Fizika I in II, Matematika I in II, Fizikalni praktikum I in II, Računalniški praktikum in skupno zbranih vsaj 52 KT. Za vpis v 3. letnik morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti: vsi izpiti 1. letnika, Meteorologija, Meteorološka opazovanja in instrumenti, Geofizika, Moderna fizika I, Statistična termodinamika, Matematika III in IV in skupno zbranih vsaj 50 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV DIPLOME: Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 KT po letniku (skupno 180 KT).


135

7.2.6. Diplomant izobraževalne fizike (un) in …

KVALIFIKACIJA DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE FIZIKE(UN) IN …/DIPLOMANTKA IZOBRAŽEVALNE FIZIKE (UN) IN …








Raven SOK

Učni rezultati



• komuniciranja, sodelovalnega/timskega dela,• poznavanja temeljnih predmetno specifičnih, splošno

pedagoških in informacijsko-komunikacijskih področij ter aplikacije znanj na druga strokovno-izobraževalna področja,

• kritične presoje dogajanj na predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področjih,

• reševanja strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo strokovno-aplikativnih ter znanstvenih metod,

• računalniške in informacijske pismenosti,• obvladanja laboratorijskih veščin,• uporabe in razvoja sistemov tradicionalne izobraževalne,

predstavitvene, medijske in informacijsko-komunikacijske tehnologije v predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področjih,

• avtonomnosti pri strokovnem delu,• razumevanja individualnih vrednot in vrednotnih

sistemov, obvladovanja profesionalno-etičnih vprašanj,• poznavanja in razumevanja institucionalnih okvirov dela

(zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravnih vidikov predmetno specifičnega in vzgojno-izobraževalnega dela …),

(predmetno specifične kompetence)• naravoslovnega mišljenja, poznavanja temeljnih dejstev

in zakonitosti narave, poznavanja in razumevanja temeljnih fizikalnih konceptov in njihove uporabe pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju, poznavanja povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi sistemi v naravi in družbi,Ô

136

Ô


• razumevanja in reševanja osnovnih predmetno specifičnih strokovnih (fizikalnih, informacijsko-komunikacijskih, medijskih) in izobraževalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju,

• uporabe pristopov naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi,

• povezovanja makroskopske in mikroskopske razlage pojavov,• osnovnega razumevanja okoljske problematike in pomena

fizike pri preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja,• teorijskih in eksperimentalno-tehničnih spretnosti za

reševanje problemov,• obvladovanja osnovnih in zahtevnejših merskih metod

predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področij,

• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri teorijskem in eksperimentalnem delu,

• organiziranja projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela,

• varnega eksperimentiranja oziroma laboratorijskega dela, ocene nevarnosti dela, poznavanja varnostnih predpisov in ravnanja v skladu z njimi,

• obvladanja veščin terenskega dela,• obvladanja teoretičnih in praktičnih znanj za učinkovito

integracijo informacijsko-komunikacijskih tehnologij na predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področjih,

• poznavanja postopkov vzdrževanja in upravljanja avdio-vizualnih oziroma medijskih tehnologij,

• poznavanja postopkov vzdrževanja in upravljanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij,

• vodenja interesnih dejavnosti naravoslovja, tehnike in računalništva,

• poznavanja postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov e-izobraževanja malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij …),

• poznavanja postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov izobraževanja na daljavo malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij …).



137

NAPREDOVANJE:Za napredovanje v 2. letnik mora študent zbrati najmanj 20 KT iz tega programa in določeno število točk, ki ga predvideva drugi del dvopredmetnega programa. Med opravljenimi predmeti morata biti predmeta Fizika I in Fizika II. Za napredovanje v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz 1. letnika in zbrati najmanj 19 KT iz tega programa in določeno število točk, ki ga predvideva drugi del dvopredmetnega programa za 2. letnik. Med opravljenimi predmeti morata biti Fizika III in Fizika IV.

POGOJ ZA PRIDOBITEV DIPLOME: Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti.



138

7.2.7. Diplomant izobraževalne kemije (un) in …

KVALIFIKACIJA DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE KEMIJE (UN) IN …/DIPLOMANTKA IZOBRAŽEVALNE KEMIJE (UN) IN …








Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• sodelovanja v raziskovalno-razvojnih projektih,

namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela,

• analitičnega in sintetičnega mišljenja ter razumevanja osnovnih konceptov kemijskih znanosti,

• poznavanja temeljnih kemijskih področij in interdisciplinarnega povezovanja naravoslovnih vsebin,

• kritične presoje dogajanj na področju naravoslovnih ved in fleksibilne uporabe znanja za zadovoljevanje poklicnih in vsakdanjih življenjskih potreb,

• reševanja osnovnih strokovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod,

• ustnega in pisnega komuniciranja ter skupinskega dela,• avtonomnosti pri strokovnem delu,• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v

izobraževanju in v vsakdanjih življenjskih situacijah,• komuniciranja v tujem jeziku za strokovne potrebe,• deduktivnega izpeljevanja novih logičnih zaključkov na

podlagi danih podatkov,• uporabe naravoslovno-matematičnega mišljenja za

kvalitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi,

• suverenega sporazumevanja v slovenskem jeziku,(predmetnospecifične kompetence)• didaktičnega in tehnološkega načrtovanja na področju

izobraževalne kemije,• povezovanja izbranih kurikularnih znanj in uporabe teh

povezav,• razumevanja in pojasnjevanja osnovnih laboratorijskih

in procesnih operacij pri pridobivanju in predelavi konkretnih kemijskih produktov oziroma tehnoloških proizvodov,

139

• razumevanja mehanizmov kemijskih reakcij sinteznih proizvodov,

• reševanja osnovnih kemijskih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju,

• razumevanja koncepta trajnostnega razvoja predvsem v kontekstu problematike čistega okolja ter zdravja in varnosti.



NAPREDOVANJE:Za napredovanje v 2. letnik mora študent zbrati najmanj 24 KT in opraviti vse obveznosti pri seminarskih in laboratorijskih vajah. Med opravljenimi predmeti morajo biti predmeti Splošna kemija (8 KT), Anorganska kemija (6 KT), Analizna kemija 1 (4 KT) in Analizna kemija 2 (6 KT). Poleg pogojnih obveznosti za napredovanje v 2. letnik na predlaganem študijskem programu mora študent zbrati še določeno število točk na drugem dvopredmetnem študijskem programu. Pogoj za napredovanje v 3. letnik so opravljene vse obveznosti iz 1. letnika in zbranih najmanj 22 KT iz 2. letnika. Med opravljenimi predmeti morajo biti organska Kemija 1 (12 KT), Organska kemija 2 (6 KT) in Laboratorijske tehnike (4 KT). Poleg pogojnih obveznosti za napredovanje v 3. letnik na predlaganem študijskem programu mora študent zbrati še določeno število točk na drugem dvopredmetnem študijskem programu.




140

7.2.8. Magister fizike

KVALIFIKACIJA MAGISTER FIZIKE/MAGISTRICA FIZIKE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje v obsegu vsaj

180 KT s področja naravoslovnih ved, matematike, računalništva, tehničnih ved ali

• zaključen študijski program prve stopnje (180 KT) z drugih področij in pozitivno rešena vloga za vpis ali

• zaključen visokošolski strokovni program po zakonu o visokem šolstvu od leta 1994 do 2004 in pozitivno rešena vloga za vpis ali

• zaključen dodiplomski študijski program prve stopnje v obsegu 240 KT z istih področij za vpis v 2. letnik – priznajo se obveznosti v obsegu 60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• samostojnega dela na projektu, • poznavanja lastnosti različnih materialov, • poznavanja dela v raziskovalnih skupinah,(predmetno specifične kompetence)• obvladovanja teoretičnih osnov fizike trdne snovi,• obvladovanja teoretičnih osnov fizike visokih energij, • dela v vakuumskih laboratorijih, • poznavanja delovanja trkalnikov, • poznavanja dela na mrežnih merilnikih kozmičnih žarkov, • obvladovanja procesov na površinah.



NAPREDOVANJE:Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse obveznosti, določene s študijskim programom, za vpis v višji letnik.

POGOJ ZA PRIDOBITEV DIPLOME: Pogoj za dokončanje študija je zbranih 120 KT, kar ustreza vsem opravljenim izpitom in vsem obveznostim pri vseh predmetih po predmetniku, ter uspešen zagovor magistrske naloge.

141

Izvajalci Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za aplikativno naravoslovje


142






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen bolonjski prvostopenjski (dodiplomski)

študijski program s strokovnega področja fizika (program fizika in program meteorologija z geofiziko) ali

• zaključen bolonjski prvostopenjski študijski program drugih strokovnih področij, pri čemer mora kandidat pred vpisom opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 KT ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu s strokovnega področja fizika (program merilna tehnika) ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 kreditnih točk.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• abstrakcije in analize problemov,• zbiranja, kritične presoje ter sinteze podatkov, meritev in

rešitev,• identifikacije potrebnih podatkov za oblikovanje novih

znanj,• oblikovanja novih znanj na podlagi obstoječih teorij in

razpoložljivih podatkov,• uporabe znanja v praksi (posebej modernih tehnologij),• interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih dognanj,• avtonomnega strokovnega dela in dela v (mednarodni)

skupini, komuniciranja in posredovanja strokovnih vsebin širši javnosti,

(predmetno specifične kompetence)• poglobljenega razumevanja fizikalnih zakonov narave,• povezovanja osnovnih zakonov narave ter opazljivih

lastnosti sveta,• kreativne zastavitve fizikalnih problemov in analize le-teh,• matematične formulacije fizikalnih problemov,• dedukcije fizikalnih osnov praktičnih problemov,• modeliranja problemov,• obvladanja naprednih fizikalnih eksperimentalnih

spretnosti,• kritičnega izvrednotenja rezultatov meritev ter uporabe

le-teh pri (nad)gradnji modelov,

143

• razumevanja principov delovanja tehnoloških naprav na podlagi osnovnih zakonitosti,

• predstavljanja fizikalnih metod in rezultatov, prilagojenih ciljni publiki (v domačem in tujem jeziku),

• podajanja fizikalnih znanj.Ocenjevanje in


NAPREDOVANJE:Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti dva od obveznih predmetov na vpisani smeri ter skupno zbrati vsaj 52 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV DIPLOME: Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 KT na letnik (skupno 120 KT). Študent zaključi študij s pozitivno ocenjenim zagovorom magistrskega dela.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizikoPrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

144






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s področja fizike

poljubne smeri ali• zaključen študijski program prve stopnje z drugih

strokovnih področij: naravoslovne vede, matematika, računalništvo, tehniške vede, ekonomija, če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil naslednje študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v skupnem obsegu 15 KT: Moderna fizika (7 KT), Fizikalni eksperimenti 4 (4 KT), Kompleksni sistemi (4 KT) ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja fizike poljubne smeri ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: naravoslovne vede, matematika, računalništvo, tehniške vede, ekonomija, če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil naslednje študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v skupnem obsegu 15 KT: Moderna fizika (7 KT), Fizikalni eksperimenti 4 (4 KT), Kompleksni sistemi (4 KT).

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• sistemskega mišljenja, ki mu/ji omogoča vključevanje

in tudi vodenje interdisciplinarnih skupin za obravnavo kompleksnih sistemov na različnih področjih v naravoslovju, bančništvu, zavarovalništvu, reševanju okoljskih problemov,

• analize kompleksnih sistemov, kar je osnova za razumevanje delovanja sistemov v naravi, okolju in družbi,

• kvalitativnega in kvantitativnega opisa strukture in dinamike kompleksnega sistema z namenom predvidevanja nadaljnjega razvoja sistema, kar omogoča predvidevanje posledic različnih vplivov na sistem ter s tem reševanje realnih problemov v naravi, okolju in družbi,

• temeljitega poznavanja strukture in delovanja fizikalnih sistemov ter aplikacije znanj na druga področja,

• uporabe znanja v praksi,• reševanja strokovnih in delovnih problemov z iskanjem

virov znanja in uporabo znanstvenih metod,• poznavanja eksperimentalnih in drugih metod za

preverjanje znanstvenih teorij,• strokovne kritičnosti, odgovornosti, iniciativnosti in

samostojnosti pri odločanju in vodenju zahtevnejšega dela,

145

• kooperativnosti in dela v skupini (tudi v mednarodnem okolju),

(predmetno specifične kompetence)• poglobljenega poznavanja in razumevanja fizikalnih

sistemov,• poznavanja in razumevanja temeljnih fizikalnih konceptov

in njihove uporabe pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju,

• poznavanja povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi sistemi v naravi in družbi,

• razumevanja in reševanja zahtevnejših fizikalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju,

• uporabe pristopov naravoslovnega mišljenja za kvantitativno reševanje problemov v naravi, okolju in družbi,

• varnega terenskega in laboratorijskega eksperimentiranja, ocene nevarnosti dela, poznavanja varnostnih predpisov in ravnanja v skladu z njimi,

• prikaza in interpretacije eksperimentalnih podatkov in njihove povezave s teorijo, ocene natančnosti izmerjenih količin,

• razvijanja računskih spretnosti za reševanje problemov in ocene reda velikosti in enot rezultatov,

• organizacije in vodenja projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela,

• povezovanja makroskopske in mikroskopske razlage pojavov,


• razumevanja okoljske problematike in pomena fizike pri preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja.



NAPREDOVANJE:Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu 45 KT iz 1. letnika in imeti opravljene vse laboratorijske vaje.




146

7.2.9. Magister kemije

KVALIFIKACIJA MAGISTER KEMIJE/MAGISTRICA KEMIJE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s strokovnega

področja kemija ali• zaključen študijski program prve stopnje s strokovnega

področja biokemija ali kemijsko inženirstvo; kandidat ob vpisu v 1. letnik s soglasjem mentorja raziskovalnega dela in vodje študija izbere med predmeti iz prve stopnje študijskega programa kemija tri predmete v obsegu 15 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, ki niso zajeta v prejšnjih dveh alinejah, če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil obveznosti v obsegu 30 KT iz predmetov prve stopnje študijskega programa kemija, ali

• zaključen visokošolski strokovni program, če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti v obsegu 30 KT iz predmetov prve stopnje študijskega programa Kemija.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:• uporabe znanja, razumevanja in reševanja problemov

v novih, neobičajnih okoliščinah znotraj širših (ali multidisciplinarnih) okolij, povezanih s kemijskimi znanostmi,

• integracije znanja in obvladanja kompleksnosti ter formuliranja presoje kljub omejenim informacijam; ob tem pa se zavedati etične odgovornosti uporabe znanja in presoje,

• jasnega in nedvoumnega sporočanja znanja, sklepov in utemeljitev, ki te sklepe podpirajo tako strokovni kot nestrokovni javnosti v domačem in angleškem jeziku,

• vseživljenjskega učenja in stalnega, avtonomnega, samousmerjevalnega in odgovornega lastnega strokovnega razvoja.



NAPREDOVANJE: Za vpis v 2. letnik mora imeti kandidat zbranih 60 KT.

147

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo.



148

KVALIFIKACIJA MAGISTER KEMIJE/MAGISTRICA KEMIJE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje ustreznega

področja (npr. kemija, biokemija, farmacija, kemijska tehnologija, izobraževalna kemija) ali

• zaključen študijski program prve stopnje z drugih naravoslovnih področij, ki niso zajeta v prejšnji alineji, če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 46 KT; to so: Splošna kemija, Anorganska kemija, Organska kemija 1, 2, Analizna kemija 1,2, Fizikalna kemija 1, Molekularna biologija ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: kemija, kemijska tehnologija, kemijska tehnika, procesna tehnika, biokemijska tehnika ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih naravoslovnih področij, ki niso zajeta v prejšnji alineji, če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 46 KT; to so: Splošna in anorganska kemija, Organska kemija 1, 2, Analizna kemija 1,2, Fizikalna kemija 1, Osnove biokemije.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• uporabe splošnih znanstvenih metod in modelov, • preverjanja preizkušenih metod, njihovega izboljšanja,

reševanja problemov in izvajanja znanstvenih raziskav, • primerjanja dejstev, teorij, konceptov in podatkov pri

reševanju kompleksnih problemov, • vseživljenjskega učenja in izpopolnjevanja znanja, • samostojnega dela in dela v skupini,• učinkovitega komuniciranja, tudi v angleščini, in z uporabo

modernih predstavitvenih orodij predstaviti informacije, probleme in njihove rešitve pred strokovno javnostjo,

(predmetno specifične kompetence)• obvladanja poglobljenega znanja ustreznih temeljnih ved

in njihove geneze (še posebej matematike, biologije, fizike) za razumevanje, opisovanje in reševanje pojavov v kemiji,

• razumevanja kemijske terminologije, nomenklature in uporabe enot,

• poznavanja tipov kemijskih reakcij in njihovih osnovnih značilnosti,

• poznavanja postopkov kemijske analize in karakterizacije spojin,

149

• poznavanja metod strukturnih preiskav, vključno s spektroskopijo in rentgensko difrakcijo,

• poznavanja značilnosti različnih agregatnih stanj in teorije, ki jih opisujejo,

• obvladanja poglobljenih znanj iz kvantne mehanike in njene uporabe pri opisu strukture atomov in molekul,

• poznavanja principov termodinamike in njihove uporabe v kemiji,

• poznavanja kinetike kemijskih sprememb, vključno s katalizo,

• obvladanja poglobljenega znanja iz sistematike elementov in njihovih spojin, vključno s periodnim sistemom,

• poznavanja strukturnih značilnosti elementov in njihovih spojin, vključno s stereokemijo,

• poznavanja lastnosti alifatskih, aromatskih, heterocikličnih in organokovinskih spojin,

• poznavanja narave in lastnosti funkcionalnih skupin v organskih molekulah,

• poznavanja sinteznih poti v organski in anorganski kemiji, • poznavanja zveze med materiali in posameznimi atomi

oziroma molekulami, • poznavanja kemije bioloških molekul in procesov, • razumevanja o varnosti, zdravju in okolju, • uporabe ustrezne programske opreme in drugih

naprednih orodij, • izvedbe naprednejših eksperimentov in podajanja

naprednejšega tolmačenja rezultatov, • izvedbe ustreznega načrtovanja in reševanja problemov

z uporabo znanstvenih metod in postopkov na danem specialističnem področju.



NAPREDOVANJE: Študent napreduje v 2. letnik, ko opravi minimalno 50 KT študijskih obveznosti 1. letnika, vse vaje 1. letnika (vaje so opravljene, ko so opravljene vse obveznosti, določene za posamezne vaje) in obvezne izpite: Anorganska kemija, Organska kemija, Analizna kemija, Struktura atomov in molekul.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, predvidene s študijskim programom, pripraviti in uspešno zagovarjati magistrsko nalogo in tako zbrati najmanj 120 KT.

Izvajalci Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo


150

7.2.10. Magister medicinske fizike

KVALIFIKACIJA MAGISTER MEDICINSKE FIZIKE/MAGISTRICA MEDICINSKE FIZIKE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje z naslednjih

strokovnih področij: fizika, matematika ali• zaključen študijski program prve stopnje z drugih

strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 KT; okvirni pogoji za vpis na študij medicinske fizike so: vsaj trije semestri fizike, od tega vsaj en semester moderne (atomske, jedrske) fizike, (vsaj 30 KT fizike), vsaj trije semestri matematike (vsaj 25 KT matematike), vsaj trije semestri praktikuma fizikalnih in tehničnih ved (vsaj 20 KT praktikuma) ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z naslednjih strokovnih področij: fizika, matematika ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:• koherentnega obvladanja temeljnega znanja s področja

medicinske fizike,• povezovanja tega znanja z ostalimi širšimi področji,

pomembnimi za uspešno diagnostiko in zdravljenje bolezni, npr. anatomijo, fiziologijo, radiobiologijo,

• reševanja konkretnih delovnih problemov, npr. planiranja radioterapije, kalibracije merilnih instrumentov, zagotavljanja kakovosti delovanja naprav v medicini,

• razumevanja splošne strukture medicinske fizike ter povezanosti z njenimi poddisciplinami, predvsem s fiziko radioterapije, fiziko diagnostične radiologije, fiziko nuklearne medicine in zdravstveno fiziko,

• poznavanja informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov, ki so v uporabi v medicinski diagnostiki in zdravljenju.



151

NAPREDOVANJE: Pogoj za prehod iz 1. v 2. letnik so opravljene študijske obveznosti v višini 45 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite, opraviti komisijski izpit, izdelati in zagovarjati magistrsko delo.


152

7.2.11. Magister geofizike

KVALIFIKACIJA MAGISTER GEOFIZIKE/MAGISTRICA GEOFIZIKE






gradbeništva, matematike, fizike, meteorologije z geofiziko, geologije, geotehnologije in rudarstva ali

• zaključen študijski program prve stopnje z drugih naravoslovnih, tehniških ali drugih področij, ki niso zajeta v prejšnji alineji, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija geofizike oziroma posameznega modula, v obsegu vsaj 46 KT s področij matematike, fizike, hidrologije in vodarstva, meteorologije, geologije, geotehnologije in rudarstva ali morebitnih drugih ved o zemlji.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• abstrakcije in analize splošnih geofizikalnih spoznanj in

dogajanj v trdni Zemlji, atmosferi in hidrosferi,• sinteze ter kritične presoje rešitev problemov,• reševanja nekaterih praktičnih problemov z uporabo

geofizikalnih metod,• avtonomnega strokovnega in raziskovalnega dela ter dela

v skupini,• splošne razgledanosti in poznavanja akademskih področij,• uokvirjanja, razumevanja in kreativnega reševanja

problemov, načel in teorij,• visoke stopnje kreativnosti in inovativnosti kot rezultat

interdisciplinarnosti študija,• kritičnega branja in razumevanja besedil, samostojnega

pridobivanja znanja in iskanja virov,• kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,• prenosa in uporabe teoretičnega znanja v prakso in

reševanja zahtevnih strokovnih in delovnih problemov,• profesionalne in etične odgovornosti,• razvijanja jezikovne in numerične pismenosti, javnega

nastopanja in sporazumevanja s strankami ter laično in strokovno javnostjo,

• uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni komunikaciji,

• uporabe moderne informacijsko-komunikacijske tehnologije, tudi v mednarodnem okolju,

• interdisciplinarnega povezovanja, tudi v mednarodnem okolju,

153

• upoštevanja varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,

(predmetno specifične kompetence)• pregleda nad osnovnimi naravnimi zakoni, ki uravnavajo

geofizikalna dogajanja,• povezave med različnimi pojavi v naravi,• obvladanja višjih merilnih in opazovalnih spretnosti,• kvalitativne obravnave dogajanj in njihovega modeliranja,• kritične primerjave med modeliranimi in dejansko v

naravi izmerjenimi vrednostmi,• kvantitativne analize zahtevnejših problemov iz geofizike,• analize in predstavitve rezultatov v tabelarični, grafični

ali kaki drugi nazorni obliki, vključujoč prostorsko in časovno spremenljivost.



NAPREDOVANJE: Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in doseže 60 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 KT, vključno z magistrskim delom.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Naravoslovnotehniška fakulteta


154

7.2.12. Magister inženir geologije

KVALIFIKACIJA MAGISTER INŽENIR GEOLOGIJE/MAGISTRICA INŽENIRKA GEOLOGIJE






geologije ali primerljiv študijski program prve stopnje s področja geologije, ki se izvaja na fakultetah v Sloveniji ali tujini, ali

• zaključen univerzitetni študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, ki se izvajajo na fakultetah v Sloveniji ali tujini, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje geologije, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu od 10 do 60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• splošne razgledanosti in poznavanja akademskih področij, • abstrakcije in analize, • sinteze ter kritične presoje rešitev problemov, • reševanja praktičnih problemov, • avtonomnega strokovnega in raziskovalnega dela ter dela

v skupini, • kritičnega branja in razumevanja besedil, samostojnega

pridobivanja znanja in iskanja virov, • kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja, • prenosa in uporabe teoretičnega znanja v prakso in

reševanja zahtevnih strokovnih in delovnih problemov,• profesionalne in etične odgovornosti, • jezikovne in numerične pismenosti, javnega nastopanja in

sporazumevanja s strankami ter laično in strokovno javnostjo, • uporabe tujega strokovnega jezika v pisni in govorni

komunikaciji, • uporabe moderne informacijsko-komunikacijske

tehnologije, tudi v mednarodnem okolju, • interdisciplinarnega povezovanja, tudi v mednarodnem

okolju, • upoštevanja varnostnih, funkcionalnih, gospodarskih,

naravovarstvenih in ekoloških vidikov pri svojem delu,(predmetno specifične kompetence)• preučevanja celotnega sistema Zemlje in njenih različnih

podsistemov ter znanstvenega in interdisciplinarnega pristopa k reševanju problemov,

• znanstvene obdelave in poglobljenega vrednotenja geoloških in ostalih relevantnih podatkov,

155

• kritičnega analiziranja in interpretiranja geološke zgradbe ozemlja in procesov, ki jo oblikujejo, z inovativnimi metodami in pristopi,

• raziskovanja nastanka in pogojev nastanka ter vrednotenja in načrtovanja izrabe nahajališč mineralnih, energetskih in vodnih virov,

• raziskovanja in ocenjevanja ter vrednotenja in predvidevanja tveganj zaradi geoloških in antropogenih pojavov (plazovi, potresi, ugrezanja, poplave, onesnaženja) in predlaganja ter načrtovanja sanacijskih ukrepov,

• analiziranja, raziskovanja in interpretiranja različnih mineralnih materialov z inovativnimi metodami in pristopi ter opredeljevanja njihove kakovosti in uporabnosti,

• znanstvenega in poljudnega prenašanja svojih ugotovitev, znanja in rezultatov raziskav na širši krog uporabnikov.



NAPREDOVANJE: Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in doseže najmanj 45 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE: Študent mora za dokončanje študija opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, v skupnem obsegu najmanj 120 KT, vključno z magistrskim delom.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakultetaPrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

156


7.2.13.1. S področja fizike – področje izobraževanja






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Diplomanti univerzitetnega dodiplomskega študija

enopredmetne in dvopredmetne fizike – izobraževalna smer ter diplomanti visokošolskega nepedagoškega programa fizike, ki izpolnjujejo pogoje za poučevanje v Republiki Sloveniji; ostali visokošolski diplomanti se lahko vključijo v študij po komisijskem izpitu iz klasične in moderne fizike,

• kandidat mora imeti povprečno oceno nad ali enako 8 v dodiplomskem študiju ali pa dve leti delovnih izkušenj s področja fizike,

• znanje angleščine.Raven SOK

Učni rezultati20

9Diplomant poglobljeno obvlada področje fizike, spozna njen interdisciplinarni pomen, je usposobljen za samostojno razvijanje pouka fizike in samostojno raziskovalno delo na nacionalnih in mednarodnih projektih.



NAPREDOVANJE: Minimalni pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik so opravljene študijske obveznosti 1. letnika v obsegu najmanj 45 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Kandidat konča magistrski študij, ko opravi naslednje obveznosti: izpit in seminar iz predmeta Didaktika fizike, izpite iz izbirnih predmetov, seminarsko nalogo iz individualnega raziskovalnega dela, komisijski izpit iz predmeta Pregled klasične in moderne fizike ter konča magistrsko nalogo. Naloga mora biti originalno delo s področja fizike ali didaktike fizike na nivoju, ki omogoča objavo v ugledni reviji (I. ali II. kategorija iz Meril Univerze v Mariboru).


Prehodnost Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

20Ker predbolonjski programi niso opisani s splošnimi in predmetno specifičnimi kompetencami v smi-slu učnih rezultatov, smo na tem mestu uporabili opis lika diplomanta v predbolonjskih programih, ki se opisu učnih rezultatov (kaj kandidat zna oziroma za kaj je usposobljen) še najbolj približa.

157

7.2.13.2. S področja karakterizacije materialov






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključena univerzitetna izobrazba s področja fizike,

kemije, elektrotehnike ali znanosti o materialih ali• zaključena visoka strokovna izobrazba s področja fizike,

kemije, elektrotehnike ali znanosti o materialih. Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant je osvojil znanje iz osnov karakterizacije materialov s spektroskopijo in uklonom ionov, elektronov in fotonov. Spoznal je tudi strukturne, optične in elektronske lastnosti modernih materialov ter modeliranje materialov in procesov. Usposobljen je za pridobivanje znanja iz metodologije znanstvenoraziskovalnega dela, za reševanje problemov z uporabo znanstvenih metod in za izražanje vsebinsko metodoloških znanj.



NAPREDOVANJE: Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 15 KT iz 1. letnika, od tega opravljen Seminar I (6 KT) in opravljeno raziskovalno delo.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku, vključno z izbirnimi predmeti, in uspešen zagovor magistrskega dela, kar skupaj pomeni najmanj 120 KT.


158

7.2.13.3. S področja kemije






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Diploma univerzitetnega študija,

• povprečje ocen izpitov in vaj dodiplomskega študija mora biti večje kot 8 ali dokazan uspeh pri raziskovalnem ali strokovnem delu med študijem ali po njem.

V primeru, da kandidat nima ustrezne predhodne izobrazbe, določene s študijskim programom, oziroma ustreznega uspeha, prodekan za podiplomski študij na predlog mentorja oziroma katedre določi izpolnitev dodatnih pogojev (diferencialne izpite).

Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant je poglobil razumevanje koordinacijske kemije ter osvojil teoretske osnove rentgenske difrakcije in strukturne analize. Usposobljen je za samostojno reševanje problemov s področja študija mehanizmov organskih reakcij in uporabo modernih spektroskopskih metod s poudarkom na uporabi le-teh v organski kemiji. Zmožen je razumevanja fizikalnokemijskih osnov, teorijskih pristopov pri obravnavi termodinamskih in transportnih lastnosti raztopin polielektrolitov ter instrumentalnih analiznih metod.







159

7.2.13.4. S področja krasoslovja






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen univerzitetni študij na področju naravoslovja,

ved o zemlji (geografija, biologija), nekaterih tehničnih ved in drugih področjih, do katerih se v konkretnih primerih opredeli Znanstveni svet programa,

• povprečna ocena 8 ali več.Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant je osvojil znanje vseh pomembnejših področij krasoslovja, kot so geologija, geomorfologija, hidrologija in ekologija krasa, s poudarkom na procesih, ki oblikujejo kraško površje in podzemlje, kot so procesi zakraševanja, drobne kraške površinske oblike, speleogeneza in starost kraških procesov. Prav tako je spoznal področje jamskega turizma, rabe in varstva kraškega površja ali rabe in varstva kraških vodnih virov. Diplomant je usposobljen tudi za pridobivanje znanja iz metodologije znanstvenoraziskovalnega dela, za reševanje problemov z uporabo znanstvenih metod in za izražanje vsebinsko metodoloških znanj.



NAPREDOVANJE: Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih 45 KT iz obveznega dela programa.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku, vključno z izbirnimi predmeti, in uspešen zagovor magistrskega dela, kar skupaj pomeni najmanj 120 KT.


160

7.2.14. Specialist fizike – področje izobraževanja

KVALIFIKACIJA SPECIALIST FIZIKE – PODROČJE IZOBRAŽEVANJA/SPECIALISTKA FIZIKE – PODROČJE IZOBRAŽEVANJA





Trajanje 2 letiVstopni pogoji • Diplomanti univerzitetnega dodiplomskega študija

enopredmetne in dvopredmetne fizike – izobraževalna smer ali

• diplomanti visokošolskega nepedagoškega programa fizike, ki izpolnjujejo pogoje za poučevanje v Republiki Sloveniji; ostali visokošolski diplomanti se lahko vključijo v študij po komisijskem izpitu iz klasične in moderne fizike ali

• diplomanti z visokošolsko strokovno izobrazbo, ki izpolnjujejo pogoje, določene s študijskim programom.

Dodatni pogoji za vpis:• povprečna ocena nad ali enaka 8 v dodiplomskem študiju

ali pa dve leti delovnih izkušenj s področja fizike,• znanje angleščine.

Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant je zmožen pregleda čez različna področja fizike, spoznal je njen interdisciplinarni pomen in osvojil poglobljeno znanje iz smeri, v katero se je specializiral preko izbirnih predmetov.



NAPREDOVANJE: Minimalni pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik so opravljene študijske obveznosti 1. letnika v obsegu najmanj 45 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Kandidat konča študij, ko opravi naslednje obveznosti: izpit in seminar iz predmeta Didaktika fizike, izpite iz izbirnih predmetov, seminarsko nalogo iz poljubnega izbirnega predmeta, komisijski izpit iz predmeta Pregled klasične in moderne fizike.



161


7.2.15.1. S področja fizike






Trajanje 3 leta, 180 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program druge stopnje (bolonjski

magisterij) naravoslovno-tehničnih usmeritev ali• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev

univerzitetne izobrazbe (stari programi) naravoslovno-tehničnih usmeritev ali

• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev specializacije naravoslovno-tehničnih usmeritev in pred tem končan visokošolski strokovni program; ti kandidati morajo pred vpisom v študijski program tretje stopnje, smer Fizika, opraviti naslednje predmete iz drugostopenjskega študijskega programa fizika: Fizika kondenzirane snovi 2 (7 KT), Višja kvantna mehanika A (4 KT), Statistična fizika A (4 KT), Fizikalna merjenja 2 (4 KT), Fotonika ali Jedro in osnovni delci ali Molekularna biofizika (7 KT), Simetrije v fiziki ali Fizika mehke snovi ali Fizika površin ali Atomska fizika (4 KT) ali

• zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, če je ovrednoten s 300 KT, ali drug enovit magistrski študijski program naravoslovno-tehničnih usmeritev, ki je ovrednoten s 300 KT, ali

• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe naravoslovno-tehničnih usmeritev; tem kandidatom se v doktorskem študijskem programu tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• abstrakcije in analize problemov,• zbiranja, kritične presoje ter sinteze podatkov, meritev in

rešitev,• identifikacije potrebnih podatkov za oblikovanje novih

znanj,• oblikovanja novih znanj na podlagi obstoječih teorij in

razpoložljivih podatkov,• uporabe znanja v praksi (posebej modernih tehnologij),• interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih dognanj,• avtonomnega raziskovalnega in razvojnega dela in dela v

(mednarodni) skupini,Ô

162

Ô

• komuniciranja in posredovanja strokovnih vsebin širši javnosti,

• uporabe sodobnih raziskovalnih metod in postopkov, • kritične presoje in predstavitve svojih rezultatov, • nadaljnjega samostojnega izobraževanja, raziskovanja in

spremljanja literature,(predmetno specifične kompetence)• poglobljenega razumevanja fizikalnih zakonov narave,• povezovanja osnovnih zakonov narave ter opazljivih

lastnosti sveta,• kreativne zastavitve fizikalnih problemov in analize le-teh,• matematične formulacije fizikalnih problemov,• dedukcije fizikalnih osnov praktičnih problemov,• modeliranja problemov,• obvladanja naprednih fizikalnih eksperimentalnih


le-teh pri (nad)gradnji modelov,• razumevanja principov delovanja tehnoloških naprav na

podlagi osnovnih zakonitosti,• predstavljanja fizikalnih metod in rezultatov, prilagojenega

ciljni publiki (v domačem in tujem jeziku), • podajanja fizikalnih znanj,• temeljitega poznavanja raziskovalnih rezultatov širšega in

ožjega področja raziskovalnega dela,• razumevanja najzahtevnejših matematičnih problemov in

dokazov,• samostojnosti pri raziskovalnem delu,• abstrakcije praktičnih problemov,• spremljanja in uporabe znanstvene matematične literature,• uporabe različnih sodobnih matematičnih metod za

reševanje problemov,• kritičnega in samostojnega dela ter svetovanja na področju

izobraževanja matematike in fizike.Ocenjevanje in


NAPREDOVANJE: Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti predmet iz skupine A v sklopu izbranega modula ter vsaj enega izmed dveh izbirnih predmetov is skupine B. Poleg tega mora uspešno opraviti tudi predstavitev dispozicije teme doktorske disertacije ter skupno zbrati vsaj 45 KT. Za vpis v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz organiziranih oblik študija (60 KT).

163

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo v skupnem obsegu 180 KT. Študent mora za končanje študija opraviti vse obveznosti v okviru organiziranih oblik študija v obsegu 60 KT ter poleg tega pridobiti še 120 KT na osnovi raziskovalnega dela. Obveznost doktoranda je tudi sprejem ali objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v eni od revij iz skupine I ali II interpretacije FMF Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizikoPrehodnost /

164








• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije; kandidati morajo pred vpisom opraviti naslednje študijske obveznosti v skupnem obsegu 35 KT: Statistična termodinamika (8 KT), Modelska fizika (10 KT), Fizika kompleksnih sistemov (7 KT) in Uvod v znanstveno raziskovalno delo (10 KT) ali


Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• avtonomnosti v vrhunskem raziskovalnem in

najzahtevnejšem znanstvenem delu,• temeljitega razumevanja teoretskih in metodoloških osnov

ter obvladanja vrhunskih raziskovalnih metod, postopkov in procesov,

• avtonomnosti v kritičnosti na področju znanosti in stroke,• sinteze znanj in njihove aplikacije, • samostojnosti v razvijanju novih znanj in rešitev za

reševanje najzahtevnejših problemov,• dela v znanstveno raziskovalnih skupinah in dela v

projektih,• mednarodne komunikativnosti v vrhunskem znanstvenem

in strokovnem okolju,• zavezanosti k profesionalni znanstveni in strokovni etiki, • odgovornosti pri sprejemanju najzahtevnejših znanstvenih

in strokovnih odločitev, • samostojnosti in odgovornosti pri vodenju ter

odgovornosti do timskega dela,• poglobljenega razumevanja teoretskih in metodoloških

konceptov, • mentorstva mlajšim kolegom v inštitutih, na univerzi, v

gospodarski družbi itd.,• učinkovitosti pri izrabljanju virov, ki so na voljo: lastna

ustvarjalna in intelektualna sposobnost, razpoložljiv intelektualni kapital (sodelavci), ostali materialni in nematerialni viri (denar, oprema, prostor in čas),

165

(predmetno specifične kompetence)• reševanja konkretnih raziskovalnih problemov na

različnih področjih fizike, • uporabe znanja na izbranem konkretnem raziskovalnem

in delovnem področju fizike ter sorodnih disciplin, • oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev

danih fizikalnih in interdisciplinarnih problemov,• uporabe standardnih in modernih fizikalnih raziskovalnih

empiričnih metod, • samostojnega razvijanja, evalvacije in usmerjanja

sodobnih trendov v izobraževanju fizike, • povezovanja strokovno-znanstvenih, pedagoško-

znanstvenih in vzgojno-izobraževalnih institucij,• predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov s

področja fizike v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki,

• poglobljenega razumevanja teoretskih in metodoloških fizikalnih konceptov,

• samostojnega razvijanja novega fizikalnega znanja.Ocenjevanje in


NAPREDOVANJE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 35 KT iz 1. letnika. 35 KT mora študent pridobiti z obveznim predmetom – Vodenje projektov (5 KT), individualnim raziskovalnim delom (vsaj 10 KT) ter z obveznimi oziroma izbirnimi predmeti izbranega modula (vsaj 20 KT).Za prehod v 3. letnik mora študent opraviti vse študijske obveznosti iz 1. letnika in študijske obveznosti v obsegu vsaj 35 KT iz 2. letnika, ki jih pridobi z obveznim predmetom Seminar (10 KT), individualnim raziskovalnim delom (vsaj 10 KT) in izbirnimi predmeti izbranega modula (vsaj 15 KT). Za vpis v 3. letnik mora skupaj zbrati vsaj 95 KT. S strani mentorja in študijske komisije mora Imeti potrjeno disertabilnost doktorske naloge.



Prehodnost /

166









• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev specializacije in pred tem končan visokošolski strokovni program, če je kandidat opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• mednarodnega komuniciranja v znanosti, • organizacije daljših mednarodnih potovanj, • priprave mednarodnih publikacij, • dela na oddaljenih lokacijah, (predmetno specifične kompetence)• obvladovanja zahtevnih sinhrotronskih merilnih

postopkov, • obvladovanja zahtevnih spektroskopij, • sodelovanja v mednarodnih kolaboracijah s področja

astrofizike, • pisanja mednarodnih znanstvenih prispevkov.



NAPREDOVANJE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu 60 KT iz 1. letnika. V 2. letniku študent vloži prošnjo za odobritev teme disertacije.Za napredovanje v 3. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu 60 KT iz 1. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku ter uspešen zagovor doktorske disertacije, za kar študent zbere 180 KT.


167

7.2.15.2. S področja krasoslovja









• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev specializacije in pred tem končan visokošolski strokovni program, če je kandidat opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• obvladanja metodologije raziskovalnega dela in

samostojnega raziskovalnega dela, • avtonomnosti v strokovnem in znanstvenoraziskovalnem

delu,• samostojnosti pri odločanju, • prepoznavanja znanstveno zanimivih tem, • strokovne kritičnosti in odgovornosti, • znanstvenega udejstvovanja, pisanja ter predstavljanja

lastnega znanstvenega dela,• ustvarjalnosti, • iskanja novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem

področju, • stalnega (vseživljenjskega) izpopolnjevanja.



NAPREDOVANJE: Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 42 KT od skupno 60 KT, pogoj za vpis v 3. letnik pa je zbranih 120 KT.



168

7.2.15.3. S področja matematike in fizike






Trajanje 3 leta, 180 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program druge stopnje (bolonjski

magisterij) naravoslovno-tehničnih usmeritev ali• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev

univerzitetne izobrazbe (stari programi) naravoslovno-tehničnih usmeritev ali

• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev specializacije naravoslovno-tehničnih usmeritev in pred tem končan visokošolski strokovni program; ti kandidati morajo pred vpisom v študijski program tretje stopnje izpolniti dodatne obveznosti ali

• zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, če je ovrednoten s 300 KT, ali drug enovit magistrski študijski program naravoslovno-tehničnih usmeritev, ki je ovrednoten s 300 KT, ali

• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe naravoslovno-tehničnih usmeritev; tem kandidatom se v doktorskem študijskem programu tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• abstrakcije in analize problemov,• zbiranja, kritične presoje ter sinteze podatkov, meritev in rešitev,• identifikacije potrebnih podatkov za oblikovanje novih znanj,• oblikovanja novih znanj na podlagi obstoječih teorij in

razpoložljivih podatkov,• uporabe znanja v praksi (posebej modernih tehnologij),• interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih dognanj,• avtonomnega raziskovalnega in razvojnega dela in dela v

(mednarodni) skupini,• komuniciranja in posredovanja strokovnih vsebin širši

javnosti, • uporabe sodobnih raziskovalnih metod in postopkov, • kritične presoje in predstavitve svojih rezultatov, • nadaljnjega samostojnega izobraževanja, raziskovanja in

spremljanja literature,(predmetno specifične kompetence)• poglobljenega razumevanja fizikalnih zakonov narave,• povezovanja osnovnih zakonov narave ter opazljivih

lastnosti sveta,• kreativne zastavitve fizikalnih problemov in analize le-teh,

169

• matematične formulacije fizikalnih problemov,• dedukcije fizikalnih osnov praktičnih problemov,• modeliranja problemov,• obvladanja naprednih fizikalnih eksperimentalnih


le-teh pri (nad)gradnji modelov,• razumevanja principov delovanja tehnoloških naprav na

podlagi osnovnih zakonitosti,• predstavljanja fizikalnih metod in rezultatov, prilagojenega

ciljni publiki (v domačem in tujem jeziku), • podajanja fizikalnih znanj,• temeljitega poznavanja raziskovalnih rezultatov širšega in

ožjega področja raziskovalnega dela,• razumevanja najzahtevnejših matematičnih problemov in

dokazov,• samostojnosti pri raziskovalnem delu,• abstrakcije praktičnih problemov,• spremljanja in uporabe znanstvene matematične literature,• uporabe različnih sodobnih matematičnih metod za

reševanje problemov,• kritičnega in samostojnega dela ter svetovanja na področju

izobraževanja matematike in fizike.Ocenjevanje in


NAPREDOVANJE: Za vpis v 2. letnik je treba opraviti minimalno za 45 KT obveznosti, od tega za vsaj 20 KT iz organiziranih oblik študija (predmetov, seminarjev oziroma dispozicije) iz 1. letnika. Za vpis v 3. letnik študija pa je treba opraviti minimalno za 90 KT obveznosti iz 1. in 2. letnika, od tega za vsaj 40 KT predmetov in seminarjev oziroma dispozicije iz 1. in 2. letnika. Poleg teh pogojev mora študent pred vpisom v 3. letnik študija opraviti doktorski izpit in pridobiti soglasje k temi doktorske disertacije.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo v skupnem obsegu 180 KT. Tako mora za končanje študija študent opraviti vse obveznosti v okviru organiziranih oblik študija v obsegu 60 KT ter poleg tega pridobiti še 120 KT na osnovi raziskovalnega dela. Obveznost doktoranda je tudi sprejem ali objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v eni od revij iz skupine I ali II interpretacije FMF Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizikoPrehodnost /

170

7.3. MATEMATIKA IN STATISTIKA

7.3.1. Diplomirani finančni matematik (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI FINANČNI MATEMATIK (UN)/DIPLOMIRANA FINANČNA MATEMATIČARKA (UN)








Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• abstrakcije in analize problemov,• sinteze ter kritične presoje rešitev,• uporabe znanja pri reševanju praktičnih problemov,• uporabe in spremljanja strokovne literature,• pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,• avtonomnega strokovnega dela in dela v (mednarodni)

skupini,• vseživljenjskega učenja,(predmetno specifične kompetence)• obvladanja temeljnega znanje matematike,• obvladanja temeljnega znanja informatike,• obvladanja temeljnih ekonomsko-finančnih znanj,• reševanja nedeterminističnih problemov z uporabo

verjetnostnega računa in statistike,• reševanja determinističnih problemov ob pomoči

optimizacije in operacijskih raziskav,• približnega reševanja problemov z uporabo numeričnih

metod,• uporabe računalnika pri reševanju problemov in

predstavitvi rezultatov.Ocenjevanje in

zaključevanjeSISTEM OCENJEVANJA:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat

171

uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

NAPREDOVANJE: Za vpis v višji letnik je treba opraviti najmanj za 50 KT izpitov iz predmetov tekočega letnika, pri čemer morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:• za vpis v 2. letnik: Analiza 1, Analiza 2, Algebra 1 in

Računalniški praktikum,• za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Verjetnostni račun

1, Analiza 3 in Seminar 1.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.


172

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI FINANČNI MATEMATIK (UN)/DIPLOMIRANA FINANČNA MATEMATIČARKA (UN)






• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta Matematika; če je kandidat Matematiko že opravil pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: • analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic

dejavnikov v matematični in finančni stroki,• kritične presoje dogajanja na področju matematike ter

uporabe matematike v financah,• sodelovanja, dela v skupini in dela na projektih ter razvoja

komunikacijskih spretnosti,• avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja


umeščanja v kontekst matematične stroke,• opisa dane situacije s pravilno uporabo matematičnih

simbolov in zapisov,• razlage in razumevanja matematičnih konceptov in

principov,• reševanja matematičnih in ostalih problemov z uporabo

moderne tehnologije,• uporabe algoritmičnega pristopa; za reševanje danega

problema razviti algoritem,• analiziranja danega problema numerično, grafično in

algebraično,• deduciranja novih logičnih zaključkov iz danih podatkov,• samozavestnega soočenja z danim matematičnim

problemom v ekonomiji in financah ter poiskati njegovo rešitev,

• približnega reševanja problemov z uporabo numeričnih metod,

• avtonomnosti pri strokovnem delu.

173


SISTEM OCENJEVANJA:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

NAPREDOVANJE: Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če zbere vsaj 42 KT iz predmetov 1. letnika, v 3. letnik pa, če zbere vsaj 42 KT iz predmetov 2. letnika ter opravi vse študijske obveznosti za 1. letnik (60 KT).




174

7.3.2. Diplomirani matematik (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI MATEMATIK (UN)/DIPLOMIRANA MATEMATIČARKA (UN)






• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta Matematika; če je kandidat Matematiko že opravil pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:• opisovanja dane situacije s pravilno uporabo

matematičnih simbolov in zapisov,• reševanja matematičnih (in ostalih) problemov z uporabo

moderne tehnologije,• uporabe algoritmičnega pristopa (za reševanje danega

problema razviti algoritem),• analiziranja danega problema numerično, grafično in


problemom ter poiskati njegovo rešitev,• razlage razumevanja matematičnih konceptov in

principov.Ocenjevanje in


NAPREDOVANJE: Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 KT tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija je treba zbrati najmanj 180 KT, kar vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih predmetov študijskega programa (domače naloge, seminarje

175

in izpite) ter pripravo in zagovor zaključne projektne naloge; le-to študent zagovarja v okviru seminarja.



176







• poklicna matura v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, ki pa ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi; med opravljenimi predmeti na maturi ali poklicni maturi mora biti tudi Matematika ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• abstrakcije in analize problemov,• sinteze ter kritične presoje rešitev,• uporabe znanja v praksi,• uporabe in spremljanja strokovne literature,• pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,• avtonomnega strokovnega dela in dela v (mednarodni)

skupini,• vseživljenjskega učenja,(predmetno specifične kompetence)• prevajanja praktičnih problemov v matematični jezik,• kvalitativne analize tako pridobljenih matematičnih

problemov,• izdelave algoritmov za njihovo reševanje,• implementacije algoritmov v ustreznih programskih

orodjih,• analize in predstavitve rezultatov.



177

NAPREDOVANJE: Za vpis v višji letnik je treba opraviti najmanj za 50 KT izpitov iz predmetov tekočega letnika, pri čemer morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti: • za vpis v 2. letnik: Analiza 1, Algebra 1 in Računalniški

praktikum,• za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Analiza 2a, Analiza

2b, Algebra 2, Programiranje 1, Splošna topologija in Seminar.



178








Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• analitičnega mišljenja in razumevanja zahtevnejših

sistemov, ki mu omogočajo vključevanje v različne interdisciplinarne skupine,

• poznavanja temeljnih matematičnih področij ter aplikacije znanj na druga področja,

• kritične presoje dogajanja na področju matematike,• reševanja strokovnih in delovnih problemov z iskanjem

virov znanja in uporabo znanstvenih metod,• razvoja komunikacijskih spretnosti,• avtonomnosti pri strokovnem delu,• kooperativnosti in dela v skupini,(predmetno specifične kompetence)• razumevanja in reševanja osnovnih matematičnih

problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju,• opisa dane situacije s pravilno uporabo matematičnih

simbolov in zapisov,• razlage svojega razumevanja matematičnih konceptov in

principov,• reševanja matematičnih (ter tudi ostalih) problemov z

uporabo moderne tehnologije,• uporabe algoritmičnega pristopa: za reševanje danega



problemom ter poiskati njegovo rešitev,• uporabe pristopov naravoslovnega mišljenja za

kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi,

• poznavanja in razumevanja vpliva matematike na razvoj drugih ved.

179



NAPREDOVANJE: Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 47 KT in opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah. Opravljeni morajo biti izpiti iz predmetov: Vektorji in matrike, Matematični principi, Elementarne funkcije, Osnove računalništva in informatike, Analiza I in Linearna algebra.Pogoj za napredovanje v 3. letnik so opravljene vse obveznosti iz 1. letnika, zbranih najmanj 40 KT iz 2. letnika. Med opravljenimi predmeti morajo biti Analiza II, Analiza III in Diskretna matematika I.




180

7.3.3. Diplomirani matematik (vs)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI MATEMATIK (VS)/DIPLOMIRANA MATEMATIČARKA (VS)






• poklicna matura ali• zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli

štiriletnem srednješolskem programu.Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence) • kritične presoje rešitev,• uporabe znanja v praksi,• strokovnega dela v skupini,• uporabe in spremljanja strokovne literature,• spremljanja strokovnih informacij na spletu,• pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,• prilagoditve novim računalniškim okoljem,• razumevanja vloge poglobljenega znanja informacijskih

tehnologij,• razločevanja statistično pomembnih lastnosti,• vseživljenjskega učenja,(predmetno specifične kompetence)• uporabe matematičnih orodij pri reševanju praktičnih

problemov,• odkrivanja matematičnih procesov v delovnem okolju,• analize dobljenih rezultatov,• predstavitve rezultatov,• uporabe matematičnih orodij v vsakdanjem okolju,• uvajanja in priprave nadgradenj programske opreme,• optimizacije poslovnega procesa,• matematičnega modeliranja tehnoloških procesov,• uporabe numeričnih metod za reševanje matematičnih

problemov.Ocenjevanje in


181

NAPREDOVANJE: Za vpis v višji letnik je treba opraviti najmanj za 54 KT izpitov iz predmetov tekočega letnika. Za vpis v 3. letnik je poleg tega treba opraviti vse izpite 1. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za končanje študija mora študent opraviti vse izpite iz predmetov po učnem programu.


182

7.3.4. Diplomirani inženir računalništva in matematike (un)

KVALIFIKACIJA DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE (UN)/DIPLOMIRANA INŽENIRKA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE (UN)






• poklicna matura v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta Matematika; če je kandidat ta predmet opravljal že pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbirni predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravljal pri poklicni maturi,ali


Raven SOK

Učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• abstrakcije in analize problemov,• sinteze in kritične presoje rešitev,• uporabe znanja v praksi,• posredovanja znanja, strokovnega sporazumevanja in

pisnega izražanja,• iskanja virov in kritične presoje informacij,• samostojnega strokovnega dela in dela v (mednarodni)

skupini,• razvijanja profesionalne odgovornosti in etičnosti,(predmetno specifične kompetence)• temeljne usposobljenosti na področju teoretičnega

računalništva, logike in diskretne matematike, ki obsega osnovna teoretska znanja, praktična znanja in veščine, bistvene za interdisciplinarni študij računalništva in matematike,

• prevedbe praktičnih problemov v jezik matematike in teoretičnega računalništva in kvalitativne analize tako pridobljenih matematičnih problemov,

• izdelave algoritmov za o reševanje problemov, implementacije razvitih algoritmov v ustreznih programskih okoljih,

• analize in predstavitve rezultatov,• razumevanja in umeščanja računalniških in

informacijskih znanj na druga področja tehnike in druga strokovno relevantna področja (ekonomija, finančna matematika, organizacijske vede itd.),

• praktičnega znanja in veščine pri uporabi programske opreme, strojne opreme in informacijskih tehnologij,

183

• samostojnega opravljanja manj zahtevnih in zahtevnih razvojnih inženirskih in organizacijskih nalog na svojih področjih,

• temeljne usposobljenosti na področjih računalništva in matematike, ki omogočata nadaljevanje študija na drugi stopnji.



NAPREDOVANJE: Za vpis v višji letnik je treba opraviti vse izpite tekočega letnika in predhodnih letnikov.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite in druge študijske obveznosti, vključno z diplomskim delom, v obsegu 180 KT.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za računalništvo in informatiko


184

7.3.5. Diplomant izobraževalne matematike (un) in …

KVALIFIKACIJA DIPLOMANT IZOBRAŽEVALNE MATEMATIKE (UN) IN …/DIPLOMANTKA IZOBRAŽEVALNE MATEMATIKE (UN) IN …






• poklicna matura in izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta ali


Raven SOK

Učni rezultati



• komuniciranja in timskega dela s strokovnjaki z drugih strokovnih in znanstvenih področij (splošna razgledanost),

• sodelovanja v raziskovalno-razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela,

• avtonomnosti, (samo)kritičnosti, samoiniciativnosti in prizadevanja za kakovost pri lastnem strokovnem delu,

• načrtovanja lastnega profesionalnega razvoja, sledenja sodobnim dosežkom ved, pomembnih za svoje poklicno delovanje, ter kritičnega in premišljenega vključevanja novih spoznanj v svoje delo,

• reševanja strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod,

• suverenega sporazumevanja v slovenskem jeziku,• samoizobraževanja in upravljanja z viri v vsaj enem tujem

jeziku,• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v

izobraževanju in v vsakdanjih življenjskih situacijah,• učinkovitega načrtovanja in samokontrole izvajanja

lastnih aktivnosti,• odprtosti in občutljivosti za ljudi in različne socialne

situacije,• spoštovanja različnosti in posameznikovih kulturnih,

nazorskih in etičnih vrednot,(predmetno specifične kompetence)• poznavanja in razumevanja temeljnih matematičnih

konceptov, postopkov in teorij ter uporabe matematičnega znanja v različnih kontekstih,

185

• posredovanja lastnega razumevanja matematičnih konceptov in postopkov,

• razumevanja in reševanja matematičnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju,

• opisovanja dane situacije s pravilno uporabo matematičnih simbolov in zapisov: jezikovno in strokovno korektno izražanje,

• reševanja matematičnih (in drugih) problemov z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije,

• uporabe algoritmičnega pristopa; razviti algoritem za reševanje danega problema,

• obravnave danega matematičnega problema numerično, grafično in algebraično,

• deduktivnega izpeljevanja novih logičnih zaključkov na podlagi danih podatkov,

• uporabe matematično-naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi,

• poznavanja in razumevanja vpliva matematike na razvoj drugih ved in pomena matematike v človeški družbi.



NAPREDOVANJE: Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih vsaj 20 KT, od tega opravljena izpita iz Uvoda v matematiko, Matričnega računa ter izpit iz enega od predmetov Osnove analize in Algebraične strukture. Pri skupnih predmetih se v to kvoto šteje polovica KT. Poleg tega mora študent za napredovanje v 2. letnik zadostiti pogojem za napredovanje, ki jih zahteva drugi del dvopredmetnega študijskega programa. Pogoj za napredovanje v 3. letnik so opravljene vse obveznosti 1. letnika in zbranih vsaj 18 KT iz 2. letnika. Opravljenimi izpiti morajo biti predmet Analiza ter dva od predmetov Ravninska in prostorska geometrija, Teorija števil, Kombinatorika in verjetnost. Pri skupnih predmetih se v to kvoto šteje polovica KT. Poleg tega mora študent za napredovanje v 3. letnik zadostiti pogojem za napredovanje, ki jih zahteva drugi del dvopredmetnega študijskega programa.




186

7.3.6. Magister finančne matematike

KVALIFIKACIJA MAGISTER FINANČNE MATEMATIKE/MAGISTRICA FINANČNE MATEMATIKE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Končana prva stopnja (bolonjskega) študijskega programa

finančna matematika ali• končan star (nebolonjski) visokošolski strokovni študijski

program (VSP) praktična matematika ali• končana prva stopnja (bolonjskega) študijskega programa

matematika ali pedagoška matematika ali• končan študijski program prve stopnje iz ekonomskih,

tehničnih ali naravoslovnih področij (taka področja so npr. ekonomija, fizika, računalništvo in informatika; pred vpisom mora študent opraviti še študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na strokovno področje in obsegajo od 10 do največ 60 KT).

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• abstrakcije in analize problemov, • sinteze ter kritične presoje rešitev, • uporabe znanja v praksi,• avtonomnega strokovnega dela in dela v (mednarodni)

skupini,• kritične presoje in predstavitve svojih rezultatov,• nadaljnjega samostojnega izobraževanja in spremljanja

literature,(predmetno specifične kompetence)• poznavanja klasičnih in modernih rezultatov s področja

verjetnosti, statistike, optimizacije ter ekonomske, finančne in aktuarske matematike,

• obvladanja temeljnega znanja informatike,• obvladanja temeljnih ekonomsko-finančnih znanj,• logičnega razmišljanja in razumevanja matematičnih

dokazov,• reševanja konkretnih problemov z uporabo različnih

matematičnih metod.Ocenjevanje in


187

NAPREDOVANJE: Za vpis v 2. letnik je treba opraviti vsaj za 50 KT izpitov iz predmetov 1. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite ter izdelati in zagovarjati magistrsko delo.


188

KVALIFIKACIJA MAGISTER FINANČNE MATEMATIKE/MAGISTRICA FINANČNE MATEMATIKE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Diploma študijskega programa prve stopnje s področij

matematike v ekonomiji in financah, finančne matematike ali matematike ali

• diploma visokošolskega strokovnega študijskega programa (programi, sprejeti pred 11. 6. 2004) s področij matematike v ekonomiji in financah, finančne matematike ali matematike ali

• zaključen študijski program, po trajanju in obsegu enakovreden programu iz prve ali druge alineje z drugih strokovnih področij, pri čemer mora kandidat pred vpisom opraviti dodatne študijske obveznosti, katerih vsebina in obseg sta odvisna od predhodno končanega študijskega programa.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic

dejavnikov v finančno matematični stroki,• kritične presoje dogajanja na področju matematike v

finančnem inženiringu,• razvoja komunikacijskih spretnosti,• sodelovanja, dela v skupini in dela na projektih,• avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja


umeščanja v kontekst matematične stroke,• avtonomnosti pri strokovnem delu,(predmetno specifične kompetence)• opisa dane situacije s pravilno uporabo matematičnih

simbolov in zapisov,• razlage njegovega razumevanja matematičnih konceptov

in principov,• reševanja matematičnih (ter tudi ostalih) problemov z

uporabo moderne tehnologije,• uporabe algoritmičnega pristopa; za reševanje danega

problema razviti algoritem,• analiziranja danega problema,• dedukcije novih logičnih zaključkov iz danih podatkov,• samozavestnega soočenja z danim finančno

matematičnim problemom ter poiskati njegovo rešitev.

189



NAPREDOVANJE: Študent napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 48 KT tekočega letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija je treba opraviti vse študijske obveznosti, predvidene z učnimi načrti predmetov in s študijskim programom.



190

7.3.7. Magister matematične statistike

KVALIFIKACIJA MAGISTER MATEMATIČNE STATISTIKE/MAGISTRICA MATEMATIČNE STATISTIKE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Končan (bolonjski) študijski program matematika ali

finančna matematika prve bolonjske stopnje ali• končan triletni univerzitetni študijski program prve

stopnje iz tehničnih, naravoslovnih ali družboslovnih področij, kjer je imel kandidat pri študiju najmanj 10 KT matematike; taka področja so fizika, računalništvo, informatika, gradbeništvo, strojništvo ali

• končan katerikoli triletni univerzitetni študijski program; pred vpisom mora študent opraviti še študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na kandidatovo strokovno področje in obsegajo od 10 do največ 20 KT ali

• končan star (nebolonjski) ali nov (bolonjski) visokošolski strokovni študijski program (VSP) praktična matematika; pred vpisom mora študent opraviti še študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 45 KT na univerzitetnem študiju matematika prve stopnje ali na univerzitetnem študiju finančna matematika prve stopnje; pri tem mora obvezno opraviti izpite iz naslednjih predmetov: Algebra 2, Algebra 3, Analiza 3, Analiza 4 in Seminar 2 na programu matematika prve stopnje ali

• končan katerikoli star (nebolonjski) ali nov (bolonjski) visokošolski strokovni študijski program (VSP); pred vpisom mora študent opraviti še študijske obveznosti v obsegu 60 KT na univerzitetnem študiju matematika prve stopnje ali na univerzitetnem študiju finančna matematika prve stopnje, bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na kandidatovo strokovno področje.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• abstrakcije in analize problemov,• sinteze in kritične presoje rešitev, • uporabe znanja v praksi,• posredovanja znanja, strokovnega sporazumevanja in


skupini,• razvijanja profesionalne odgovornosti in etičnosti,

191

(predmetno specifične kompetence)• obvladanja temeljnih znanj matematične statistike,• obvladanja znanja o najnovejših statističnih pristopih na

posameznih področjih,• črpanja idej in rešitev iz sorodnih problemov,• prenašanja novih znanj na svoje področje,• reševanja zahtevnih in kompleksnih metodoloških

problemov,• kritične presoje različnih pristopov,• uporabe zahtevnih informacijskih (programskih) orodij.



NAPREDOVANJE: Za vpis v 2. letnik je treba opraviti vse obveznosti iz 1. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija mora kandidat opraviti vse izpite, opraviti zaključni izpit ter izdelati in zagovarjati magistrsko delo.


192

7.3.8. Magister matematike

KVALIFIKACIJA MAGISTER MATEMATIKE/MAGISTRICA MATEMATIKE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Končan (bolonjski) študijski program matematika ali

pedagoška matematika prve stopnje ali• končan star (nebolonjski) visokošolski strokovni študijski

program (VSP) praktična matematika ali• končan študijski program prve stopnje iz tehničnih ali

naravoslovnih področij, kjer je kandidat že osvojil osnove matematične analize in linearne algebre; taka področja so npr. finančna matematika, fizika, računalništvo in informatika; pred vpisom mora študent opraviti še študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na strokovno področje in obsegajo od 10 do največ 60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• abstrakcije in analize problemov,• sinteze in kritične presoje rešitev, • uporabe znanja v praksi,• avtonomnega strokovnega dela in dela v (mednarodni)

skupini,• kritične presoje in predstavitve svojih rezultatov,• nadaljnjega samostojnega izobraževanja in spremljanja

literature,(predmetno specifične kompetence)• poznavanja klasičnih in modernih rezultatov na področju

teoretične in uporabne matematike ter z matematiko tesno povezanih disciplin (računalništvo, mehanika),

• razumevanja zahtevnejših matematičnih dokazov,• abstrakcije praktičnih problemov,• uporabe matematične literature,• uporabe različnih matematičnih metod za reševanje

konkretnih problemov,• programiranja v relevantnih programskih orodjih.



193

NAPREDOVANJE: Za vpis v 2. letnik je treba opraviti vsaj za 50 KT izpitov iz predmetov 1. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite, opraviti zaključni izpit ter izdelati in zagovarjati magistrsko delo.


194






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Diploma študijskega programa prve stopnje matematične

smeri ali • diploma študijskega programa prve stopnje z drugih

strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo najmanj 30 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:• opisa dane situacije s pravilno uporabo matematičnih

simbolov in zapisov,• razlage razumevanja matematičnih konceptov in

principov,• reševanja matematičnih (ter tudi ostalih) problemov z

uporabo moderne tehnologije,• uporabe algoritmičnega pristopa; za reševanje danega


algebraično,• dedukcije novih logičnih zaključkov na podlagi danih

podatkov,• samozavestnega soočenja z danim matematičnim

problemom ter poiskati njegovo rešitev.Ocenjevanje in

zaključevanjeSISTEM OCENJEVANJA:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

NAPREDOVANJE: Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 36 KT vpisanega letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija je treba opraviti vse študijske obveznosti in zagovarjati magistrsko nalogo.



195






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s strokovnega

področja matematike poljubne smeri v obsegu najmanj 180 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje s strokovnih področij naravoslovnih ved, računalništva, tehničnih ved ali ekonomije v obsegu najmanj 180 KT, če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil naslednje študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 60 KT: Analiza II (8 KT), Algebra (8 KT), Diskretna matematika I (7 KT), Analiza III (11 KT), Numerične metode in simbolno računanje (11 KT), Algoritmi in podatkovne strukture (8 KT), Verjetnost (7 KT), ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s strokovnega področja matematike poljubne smeri ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s strokovnih področij naravoslovnih ved, računalništva, tehničnih ved ali ekonomije, če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil naslednje študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 60 KT: Analiza II (8 KT), Algebra (8 KT), Diskretna matematika I (7 KT), Analiza III (11 KT), Numerične metode in simbolno računanje (11 KT), Algoritmi in podatkovne strukture (8 KT), Verjetnost (7 KT).

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• analitičnega mišljenja in razumevanja zahtevnejših


• poglobljenega poznavanja splošne matematike, računalniške matematike ali finančne matematike,

• matematičnega razmišljanja, dokazovanja in argumentiranja v raznovrstnih matematičnih področjih,

• poglobljenega analitičnega razmišljanja in argumentiranja, • kritične presoje dogajanja na področju matematike,• reševanja zapletenih strokovnih in delovnih problemov z

iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod, • razvoja komunikacijskih spretnosti,• avtonomnosti pri strokovnem delu, • kooperativnosti in dela v skupini,

Ô

196

Ô(predmetno specifične kompetence)• razumevanja in reševanja zapletenejših matematičnih

problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju,• opisa netrivialne situacije s pravilno uporabo

matematičnih simbolov in zapisov, • razlage razumevanja zapletenejših matematičnih

konceptov in principov,• reševanja težjih matematičnih (ter tudi ostalih) problemov

z uporabo moderne tehnologije,• uporabe algoritmičnega pristopa; za reševanje danega


algebraično, • deduciranja novih logičnih zaključkov iz danih podatkov, • samozavestnega soočenja z danim netrivialnim

matematičnim problemom ter poiskati njegovo rešitev,• uporabe pristopov naravoslovnega mišljenja za

kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi,

• poznavanja in razumevanja vpliva matematike na razvoj drugih ved.


SISTEM OCENJEVANJA:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

NAPREDOVANJE: Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 45 KT, pridobljenih z opravljanjem izpitov pri poljubnih predmetih 1. letnika, in opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah 1. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija mora študent opraviti izpite iz programa v obsegu najmanj 120 KT, opraviti magistrski izpit ter izdelati in zagovarjati magistrsko delo.



197

7.3.9. Magister inženir računalništva in matematike

KVALIFIKACIJA MAGISTER INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE/MAGISTRICA INŽENIRKA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Končan univerzitetni študijski program prve stopnje

interdisciplinarnega študija računalništvo in matematika, matematika, finančna matematika, računalništvo in informatika ali

• končan visok strokovni študijski program prve stopnje računalništvo in informatika ali študijski program računalništvo in informatika za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, ali

• končan visok strokovni študijski program prve stopnje praktična matematika ali študijski program praktična matematika za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 1. 6. 2004, ali

• končan študijski program prve stopnje ali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 1. 6. 2004, iz tehniških ali naravoslovnih področij, kjer je kandidat še osvojil potrebna osnovna znanja s področja matematike in računalništva; pred vpisom mora kandidat opraviti še študijske obveznosti v obsegu 60 KT, ki so bistvene za nadaljevanje študija, ali

• končano enakovredno izobraževanje na drugem visokošolskem zavodu v Sloveniji.

Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• abstrakcije in analize problemov,• sinteze in kritične presoje rešitev,• uporabe znanja v praksi,• posredovanja znanja, strokovnega sporazumevanja in


skupini,• razvijanja profesionalne odgovornosti in etičnosti,(predmetno specifične kompetence)• poglobljenega obvladanja znanj na področju teoretičnega

računalništva, logike in diskretne matematike, ki obsega osnovna in napredna teoretska znanja, praktična znanja in veščine, bistvene tako za področje računalništva kot matematike,

Ô

198

Ô• prevedbe praktičnih problemov v jezik matematike in

teoretičnega računalništva in kvalitativne analize tako pridobljenih matematičnih problemov,

• razvoja algoritmov za reševanje danih problemov in njihove implementacije v ustreznih programskih okoljih,

• poglobljene analize in predstavitve rezultatov,• razumevanja in umeščanja računalniških in

informacijskih znanj na druga področja tehnike in druga strokovno relevantna področja (ekonomija, finančna matematika, organizacijske vede itd.),

• obvladanja praktičnega znanja in veščine pri uporabi programske opreme, strojne opreme in informacijskih tehnologij,

• samostojnega opravljanja zahtevnih razvojnih in organizacijskih nalog na svojih področjih in sodelovanja s strokovnjaki drugih področij pri reševanju kompleksnih nalog in problemov.



NAPREDOVANJE: Za vpis v 2. letnik je treba opraviti vse obveznosti 1. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vpisanih predmetih, skladno s pravili pripraviti in oddati magistrsko delo ter uspešno opraviti javni zagovor magistrskega dela.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za računalništvo in informatiko


199

7.3.10. Magister uporabne statistike

KVALIFIKACIJA MAGISTER UPORABNE STATISTIKE/MAGISTRICA UPORABNE STATISTIKE





Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji Zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli

strokovnega področja.Raven SOK

Učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• obvladanja statističnega načina razmišljanja,• samostojnega opravljanja statističnih analiz in

statističnega svetovanja,• sodelovanja s strokovnjaki s področja raziskave,• posredovanja znanj in rezultatov,• strokovnega sporazumevanja in pisnega izražanja,• definiranja problemov,• predvidevanja rezultatov in iskanja optimalne rešitve,• kritične presoje informacij in iskanja virov,• neposrednega prenašanja znanja v prakso in razumevanja

težav, ki pri tem lahko nastopijo,• komunikacije v mednarodnem okolju,(predmetno specifične kompetence)• samostojnega opravljanja vseh stopenj kakovostne statistične

analize na izbranem področju, od načrtovanja raziskave do dela s podatki, izbire ustrezne metodologije in interpretacije,

• razširjanja svojega znanja z novimi oziroma alternativnimi pristopi in črpanja idej iz sorodnih problemov,

• uporabe zahtevnih informacijskih (programskih) orodij za urejanje in analizo podatkov ter predstavitev rezultatov.



NAPREDOVANJE: Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik študija je pridobljenih 45 KT pri obveznih predmetih 1. letnika.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja magistrsko delo, kar v skupnem obsegu predstavlja 120 KT.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za elektrotehniko, Medicinska fakulteta


200


7.3.11.1. S področja matematike






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Diploma univerzitetnega dodiplomskega študija katerekoli

smeri enopredmetne matematike,• povprečna ocena iz matematičnih predmetov na

dodiplomskem študiju vsaj 8; kandidati z nižjim povprečjem se lahko izjemoma vključijo v študij, če so izkazali znanstveni potencial in imajo ustrezno bibliografijo,

• aktivno znanje tujega jezika ali pasivno znanje dveh tujih jezikov.

Raven SOK

Učni rezultati21

9Diplomant poglobljeno obvlada metode znanstvenoraziskovalnega dela na področju matematike. Usposobljen je za samostojno raziskovalno delo na zahtevnih nacionalnih in mednarodnih projektih, za izvajanje zahtevnejšega pedagoškega procesa na univerzitetnem nivoju ter za interdisciplinarne raziskave in razvoj na različnih področjih sodobne tehnologije, kot je to na primer v telekomunikacijah.



NAPREDOVANJE: Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti, ki skupaj znesejo vsaj 50 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Kandidat konča študij, ko opravi vse študijske obveznosti pri vseh vpisanih predmetih, opravi predstavitev IRD na podiplomskem seminarju, pripravi magistrsko delo in ga javno zagovarja pred komisijo.



21 Ker predbolonjski programi niso opisani s splošnimi in predmetno specifičnimi kompetencami v smi-slu učnih rezultatov, smo na tem mestu uporabili opis lika diplomanta v predbolonjskih programih, ki se opisu učnih rezultatov (kaj kandidat zna oziroma za kaj je usposobljen) še najbolj približa.

201

7.3.11.2. S področja matematike – področje izobraževanja






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Diploma visokošolskega univerzitetnega študija

matematike (enopredmetne ali dvopredmetne) iz ene od slovenskih univerz ali nostrificirana diploma katerekoli tuje univerze,

• povprečna ocena iz matematičnih predmetov vsaj 8,• aktivno obvladanje angleščine.

Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant se je seznanil z osnovnimi algebrskimi koncepti in strukturami ter s sodobnimi trendi razvoja algebre in si s tem ustvaril aparat, potreben za samostojno znanstvenoraziskovalno delo. Prav tako je osvojil znanja s področja analize, didaktike matematike, kombinatorike, geometrije, verjetnostnega računa itd.



NAPREDOVANJE: Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti iz 1. letnika v obsegu 50 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za dokončanje študija je treba opraviti vse študijske obveznosti (seminarje in izpite), izdelati magistrsko nalogo in jo uspešno zagovarjati pred komisijo za zagovor magistrskega dela.



202

7.3.11.3. S področja matematike – raziskovalna smer






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Končan univerzitetni študij matematike s programom, ki

kandidatu omogoča to obliko študija,• povprečna ocena na dodiplomskem študiju najmanj 8.Kandidat, ki je končal kak drug univerzitetni študij ali ki je imel povprečno oceno na dodiplomskem študiju nižjo od 8, se lahko vpiše na podiplomski študij, če opravi sprejemni izpit, katerega vsebina in obseg se določita individualno na osnovi kandidatove predizobrazbe.

Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant se je seznanil s sodobnimi znanji in razvojem matematike ter se usposobil za raziskovalno delo v matematiki.



NAPREDOVANJE: Študent mora zbrati najmanj 45 KT kot pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Študent mora opraviti izpite iz štirih poslušanih predmetov (72 KT), izdelati mora dve seminarski nalogi (18 KT) in ju zagovarjati v seminarju ter izdelati magistrsko delo (30 KT).


203

7.3.11.4. S področja matematike – izobraževalna smer






Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Končan univerzitetni študij matematike s programom, ki

kandidatu omogoča to obliko študija,• povprečna ocena na dodiplomskem študiju najmanj 8.Kandidat, kir teh pogojev ne izpolnjuje, mora opraviti sprejemni izpit, katerega vsebina in obseg se določita individualno na osnovi kandidatove predizobrazbe.

Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant se je seznanil s sodobnimi dosežki na tistih področjih matematike, ki so povezana s poukom matematike v srednji šoli, in s sodobnimi metodami poučevanja matematike.



NAPREDOVANJE: Študent mora zbrati najmanj 45 KT kot pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Študent mora opraviti izpite iz vseh poslušanih predmetov tega programa (75 KT), med študijem mora izdelati dve seminarski nalogi (15 KT) in ju zagovarjati na seminarjih ter izdelati magistrsko delo (30 KT).


204

7.3.11.5. S področja statistike







• povprečna ocena 8 ali več.Izjemoma se lahko vpišejo tudi drugi, ki so se izkazali z znanstvenimi članki, z dokumentiranimi strokovnimi dosežki, nagrajenimi študentskimi raziskovalnimi nalogami in visoko oceno pri diplomski nalogi (9 ali 10). Na modul matematična statistika se lahko vpišejo le kandidati z ustrezno matematično predizobrazbo, kar pomeni tehniško ali naravoslovno diplomo, kjer so poslušali predmet Matematika vsaj dve leti.

Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant je osvojil in poglobil temeljna znanja iz statistične teorije ter znanja, ki so specifična za posamezne znanstvene discipline in panoge ter za posamezne uporabnike.



NAPREDOVANJE: Iz 1. v 2. letnik lahko napreduje študent, ki je opravil obveznosti v obsegu 45 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Študent mora za dokončanje študija zbrati skupaj 120 KT.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Medicinska fakulteta


205

7.3.12. Profesor matematike, specialist

KVALIFIKACIJA PROFESOR MATEMATIKE, SPECIALIST/PROFESORICA MATEMATIKE, SPECIALISTKA





Trajanje 2 letiVstopni pogoji • Končan univerzitetni študij enopredmetne pedagoške

matematike (na obeh univerzah),• povprečna ocena najmanj 8.Vključijo se lahko tudi diplomanti univerzitetnega študija uporabne matematike in teoretične matematike, če so si pridobili manjkajočo pedagoško in andragoško izobrazbo. Drugi kandidati se lahko vpišejo le, če je njihova izobrazba enakovredna kateri od prej navedenih, kar mora potrditi vodja podiplomskega študija Oddelka za matematiko. Če izobrazba kandidata ne odstopa preveč od zahtevane, vodja podiplomskega študija določi vsebino in obseg preizkusa znanja, ki ga mora kandidat opraviti pred vpisom ali v prvem semestru študija.

Raven SOK

Učni rezultati

9Diplomant je razširil in poglobil znanja matematike, ki si ga je pridobil na univerzitetnem študiju. Poudarek je predvsem na novostih v poučevanju matematike.



NAPREDOVANJE: Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik je uspešen zagovor ene seminarske naloge.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Za zaključek študija mora študent opraviti vse predpisane izpite, seminarje in nastope.


206


7.3.13.1. S področja matematičnih znanosti






Trajanje 3 leta, 180 KT (ECTS)Vstopni pogoji • Diploma študijskega programa druge stopnje smeri

matematike (oziroma drugega strokovnega področja) ali • diploma študijskega programa iz četrtega odstavka 36.

člena Zakona o visokem šolstvu, če je program ovrednoten s 300 KT, ali

• diploma dosedanjega dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004) s področja matematike, računalništva in matematike, fizike in drugih naravoslovnih ved.

V študijski program se lahko vpiše tudi kandidat, ki je opravil matematiki soroden program druge stopnje (računalništvo ali fizika) ter drugi kandidati, ki so končali program druge stopnje ter uspešno opravili diferencialni izpit iz analize in algebre.

Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic

dejavnikov v matematiki,• umestitve matematike znotraj širšega družbenega

konteksta,• kritične refleksije družbenega dogajanja nasploh,• kritične presoje dogajanja na področju matematike,• delovanja v širši družbeni skupnosti,• avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja

in njegove integracije z obstoječim znanjem,• avtonomnosti pri strokovnem in

znanstvenoraziskovalnem delu,(predmetno specifične kompetence)• uporabe matematičnega in računalniškega aparata pri

konkretnih raziskavah,• umeščanja matematike v širši družbeni kontekst,• suverenega gibanja v mednarodnih matematičnih krogih,• poglobljene analize razvoja strokovnega področja,• komuniciranja v svetovni matematični znanosti in družbi,• izdelave hierarhije, ki omogoča nadgradnjo problema na

podprobleme in inženirsko združevanje delnih rešitev.

207



NAPREDOVANJE: Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere 40 KT tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.



Prehodnost /

208

7.3.13.2. S področja matematike








• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije; tem kandidatom se pred vpisom v dani študijski program na predlog Oddelka za matematiko in računalništvo FNM individualno določijo dodatne študijske obveznosti v višini 45 KT – 4 izpiti iz ožjih področij matematične analize, algebre in diskretne matematike, geometrije in topologije ter verjetnosti in statistike ali


Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• sistemskega mišljenja, • obvladovanja kritične in samokritične presoje,• kooperativnega dela v skupini v domačem in

mednarodnem okolju ter uporabe teoretičnih znanj pri reševanju praktičnih problemov,

• poglobljenega poznavanja eksperimentalnih in drugih metod za dokazovanje znanstvenih teorij,

• iskanja različnih virov znanja pri reševanju strokovnih problemov,

• etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki na znanstvenem in izobraževalnem področju,

• iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in vodenju strokovnih in znanstvenih projektov,

(predmetno specifične kompetence)• vrhunskega razumevanja teoretskih in metodoloških

konceptov na področju matematike ter matematičnih aplikacij v naravoslovnih in družboslovnih vedah,

• uporabe vrhunskih znanj na posameznih ozko specifičnih področjih matematike in njene uporabe,

• samostojnega in skupinskega reševanja najzahtevnejših problemov na specifičnih področjih matematike ter različnih matematičnih aplikacij z uporabo znanih rešitev in odkrivanjem novih oziroma prilagajanjem obstoječih rešitev v mednarodnem prostoru,

209

• vrhunskega znanstvenoraziskovalnega dela na specifičnih področjih teoretične matematike in aplikativnih področjih ter samostojnega ustvarjanja novega znanja (inovativnost),

• uporabe, ustvarjanja novih ter prirejanja obstoječih matematičnih znanstvenoraziskovalnih metod v predvidenih ali spremenjenih (novih) okoliščinah,

• vodenja znanstvenoraziskovalnih projektov na področju matematike in sorodnih aplikativnih področjih,

• samostojnega in skupinskega odkrivanja ter ustvarjanja novih virov znanja na specifičnih znanstvenih področjih teoretične in uporabne matematike,

• samostojnega in timskega prilagajanja matematičnega znanja reševanju aktualnih specifičnih problemov na delovnih področjih, kjer je to znanje uporabno,

• predstavitve rezultatov specifičnih matematičnih znanstvenih raziskav na znanstvenih in strokovnih konferencah ter v znanstvenih in strokovnih revijah,

• poglobljenega poznavanja specifičnega izobraževalnega dela na področju matematike v različnih časovnih obdobjih in različnih izobraževalnih sistemih.



NAPREDOVANJE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent uspešno opraviti oba obvezna predmeta (skupaj 20 KT), en večji ali dva manjša izbirna predmeta (skupaj 10 KT) ter Raziskovalni seminar 1 (10 KT). Za napredovanje v 3. letnik mora študent opraviti vse študijske obveznosti iz 1. letnika (v obsegu 60 KT) ter študijske obveznosti iz 2. letnika v obsegu najmanj 40 KT.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere skupno najmanj 180 KT, odda napisano doktorsko disertacijo in jo uspešno javno zagovarja.


Prehodnost /

210

7.3.13.3. S področja statistike







• zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, ali

• zaključen študijski program za pridobitev specializacije in pred tem končan visokošolski strokovni program; tem kandidatom lahko Programski svet pred vpisom v študijski program tretje stopnje določi dodatne obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT ali

• zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, če je ovrednoten s 300 KT (npr. študij medicine, dentalne medicine, veterinarske medicine, farmacije) ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 KT, ali

• zaključen študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe; tem kandidatom se v doktorskem študijskem programu tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 KT.

Raven SOK

Učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:• ustvarjalnega in samostojnega znanstvenoraziskovalnega

dela,• reševanja znanstvenih problemov bodočih delodajalcev,• opredelitve raziskovalnega problema in poiskati optimalne

rešitve,• povezovanja obstoječih metod in razvijanja novih ter

njihove kritične evalvacije z uporabo jasno definiranih kriterijev, temelječih na statistični teoriji,

• kritične presoje raziskovalnih rezultatov,• prenosa novih znanj v prakso,• komunikacije v mednarodnem okolju.



211

NAPREDOVANJE: Pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik so opravljene študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 KT. Pri tem mora doktorand opraviti oba obvezna predmeta in vsaj en izbirni predmet.V 3. letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika, predstavili teme doktorske disertacije oziroma doktorskega izpita na matematičnem modulu in so pridobili soglasje Senata UL k temi doktorske disertacije.

POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo v skupnem obsegu 180 KT. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s prvim avtorstvom s področja doktorata v reviji, ki jo indeksira SCI oziroma SSCI.

Izvajalci Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za matematiko in fiziko, Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta

Prehodnost /

212

8. Priloga - opisniki ravni SOK

ZNANJE SPRETNOSTI KOMPETENCEJe rezultat učenja in osvajanja pojmov, načel, teorij in praks. Pridobivanje znanja poteka v različnih okoljih: v izobraževalnem procesu, pri delu in v kontekstu zasebnega ter družbenega življenja.

V okviru nacionalnega ogrodja kvalifikacij so spretnosti opisane kot kognitivne (npr. uporaba logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) in/ali praktične (npr. ročne, kreativne spretnosti in uporaba materialov, orodij in instrumentov).

Se nanašajo na sposobnost uporabe in povezovanja znanja in spretnosti v izobraževalnih, profesionalnih in osebnih situacijah. Kompetence razvrščamo glede na kompleksnost, samostojnost in odgovornost delovanja. Ločimo generične in poklicno specifične kompetence.

RAVEN 1

Elementarno splošno znanje, ki omogoča nadaljnje sistematično učenje.

Osnovna pismenost ter sposobnost učenja podatkov in pojmov. Izkazovanje praktičnih spretnosti za izvajanje enostavnih, ponavljajočih se opravil ali kratkega niza enostavnih opravil.

Usposobljenost za delovanje v podrobno opredeljenem in zelo strukturiranem okolju.

RAVEN 2

Temeljno splošno in uporabno znanje, ki obsega razumevanje glavnih družbenih in naravnih pojmov, procesov in zakonitosti; je podlaga za nadaljnje učenje in družbeno udejstvovanje.

Temeljna pismenost in izkazovanje praktičnih spretnosti, vključno z uporabo osnovnih orodij, metod in materialov. Izvajanje enostavnih, ponavljajočih se opravil, sestavljenih iz manjšega števila operacij.

Usposobljenost za omejeno samostojno delovanje na podlagi ustnih ali pisnih navodil ter za pridobivanje novih znanj in spretnosti v predvidljivem in strukturiranem kontekstu. Sprejemanje omejene odgovornosti.

213

RAVEN 3

Pretežno praktično, življenjsko in poklicno uporabno znanje z nekaj teoretične podlage, pridobljeno predvsem na podlagi proučevanja primerov ter posnemanja in urjenja v kontekstu določene stroke.

Temeljna pismenost in izkazovanje praktičnih spretnosti v omejenem obsegu, vključno z uporabo ustreznih orodij, metod in materialov. Uporabljanje znanih rešitev pri reševanju predvidljivih problemov v omejenem obsegu. Izvajanje preglednih in standardiziranih opravil.

Usposobljenost za pridobivanje novih znanj in spretnosti v strukturiranem kontekstu ob ustreznem vodenju. Usposobljenost za omejeno samostojno delovanje v predvidljivem in strukturiranem kontekstu na podlagi enostavnih ustnih ali pisnih navodil. Sprejemanje omejene odgovornosti.

RAVEN 4

Pretežno poklicno znanje, dopolnjeno s poznavanjem teoretičnih načel, zlasti tistih iz stroke. Pred načeli znanstvene sistematičnosti ima prednost proučevanje primerov, povezovanje in uporaba znanj.

Uporabljanje znanja pri reševanju različnih opravil in problemov, lahko tudi v manj tipičnih situacijah. Obvladovanje spretnosti, ki so glede na območje delovanja široke in specializirane, vključno z uporabo ustreznih orodij, metod, različnih tehnoloških postopkov in materialov. Izvajanje relativno preglednih, manj standardiziranih opravil.

Usposobljenost za delovanje v znanem in manj znanem okolju z večjo stopnjo odgovornosti in samostojnosti. Prevzemanje odgovornosti za lastnosti in kakovost izdelkov/storitev, povezanih z delovnimi opravili oz. delovnim procesom. Prevzemanje odgovornosti za lastno učenje. Pridobivanje novega znanja in spretnosti v nadzorovanem okolju. To raven označuje določena podjetniška usmerjenost, sposobnost organiziranja in vključevanja v delovne skupine.

214

RAVEN 5

Splošno in/ali strokovno znanje, pridobljeno s spoznavanjem različnih znanstvenih in/ali strokovnih področij in teoretičnih načel. Predstavlja temelj za nadaljnje učenje in nekoliko poglobljeno razumevanje stroke. Učenje poteka predvsem z analitičnim mišljenjem.

Izkazovanje spretnosti, ki so glede na območje delovanja široke, lahko so tudi specializirane, vključno z uporabo ustreznih orodij, metod, različnih tehnoloških postopkov, materialov in teorij. Ovrednotenje in uporaba informacij za oblikovanje odločitev in rešitev različnih problemov oziroma netipičnih situacij. Oblikovanje rešitev v povezavi z dobro opredeljenimi abstraktnimi problemi. Izvajanje raznolikih, pogosto nestandardiziranih opravil.

Usposobljenost za delovanje v različnih in specifičnih okoljih. Prevzemanje odgovornosti za lastnosti in kakovost delovnega procesa in rezultatov, pri čemer izkazuje samostojnost in določeno mero samoiniciativnosti. Prevzemanje odgovornosti in iniciative za pridobivanje novega znanja in spretnosti. To raven označuje podjetniška usmerjenost, sposobnost organiziranja in vključevanja v kompleksne in heterogene delovne skupine.

RAVEN 6

Strokovno in teoretično znanje na določenem področju in praktično znanje za reševanje konkretnih strokovnih nalog. Znanje omogoča reševanje zahtevnejših opravil na specifičnih področjih stroke.

Izvajanje zahtevnejših operativno-strokovnih opravil, povezanih z deli v pripravi, kontroli in vodenju delovnih procesov. Naloge so glede na območje delovanja kompleksne, praviloma specializirane, vključujejo abstraktno mišljenje in uporabo ustreznih orodij, metod, različnih tehnoloških postopkov, materialov in teorij.

Usposobljenost za delovanje v različnih in specifičnih okoljih z elementi ustvarjalne aktivnosti. Samostojno delovanje, pri katerem je značilno prevzemanje odgovornosti za delo posameznikov in skupin ter materialnih virov in informacij. Ob tem je pomembno osnovno povezovanje in umeščanje problematike v splošni družbeni kontekst. Prepoznavanje lastnih učnih potreb in skrb za prenos znanja v delovnem okolju.

215

RAVEN 7

Poglobljeno strokovno teoretično in praktično znanje na določenem področju, podprto s širšo teoretično in metodološko osnovo.

Izvajanje kompleksnih operativno-strokovnih opravil, ki vključujejo tudi uporabo metodoloških orodij.

Obvladovanje zahtevnih, kompleksnih delovnih procesov ob samostojni uporabi znanja v novih delovnih situacijah.

Diagnosticiranje in reševanje problemov v različnih specifičnih delovnih okoljih, povezanih s področjem izobraževanja in usposabljanja.

Osnova za izvirna dognanja/stvaritve in kritično refleksijo.

Usposobljenost za delovanje v različnih okoljih in na različnih funkcijah ter za posredovanje novega znanja. Sprejemanje odgovornosti za določanje in doseganje lastnih rezultatov dela in/ali rezultatov dela heterogene skupine na opredeljenih področjih dela. Usposobljenost za argumentirano razpravo v specifičnih delovnih okoljih, povezanih s področjem izobraževanja in usposabljanja. Prepoznavanje lastnih potreb po učenju, prevzemanje pobude za lastno učenje, usposobljenost za prenos znanja v skupini.

RAVEN 8

Poglobljeno teoretično, metodološko in analitično znanje z elementi raziskovanja, ki je osnova za zelo zahtevno strokovno delo.

Obvladovanje zelo zahtevnih, kompleksnih delovnih procesov in metodoloških orodij na specializiranih področjih. Načrtovanje in vodenje delovnega procesa na podlagi ustvarjalnega reševanja problemov, povezanih s področjem izobraževanja in usposabljanja. Sposobnost izvirnih dognanj/stvaritev in kritične refleksije.

Samostojno in avtonomno izvajanje nalog v praviloma netipičnih okoljih v širših ali večdisciplinarnih kontekstih. Sposobnost prevzemanja odgovornosti za lastni profesionalni razvoj ter poučevanja drugih. Sprejemanje odgovornosti za odločitve, ki so povezane z aktivnostmi, procesi ter vodenjem kompleksnih in heterogenih skupin.

216

RAVEN 9

Poglobljeno teoretično, metodološko in analitično znanje za izvirno znanstveno-raziskovalno/umetniško delo, ki ustvarja novo znanje/nove stvaritve.

Načrtovanje, vodenje in izvajanje najzahtevnejših del, vključno z udeležbo pri znanstvenoraziskovalnih/vrhunskih umetniških projektih, ter reševanje teoretičnih in praktičnih problemov v posebnih delovnih situacijah. Sposobnost kompleksnih izvirnih dognanj/stvaritev, kritične refleksije.

Avtonomno izvajanje nalog v netipičnih okoljih, širših ali večdisciplinarnih kontekstih v povezavi z bazičnim in/ali uporabnim znanstvenoraziskovalnim/umetniškim delom. Sposobnost prevzemanja odgovornosti za lastni profesionalni razvoj in razvoj stroke. Usposobljenost za neodvisno, profesionalno in etično usmerjanje lastnega učenja in učenja drugih v različnih kontekstih.

RAVEN 10

Poglobljeno znanje za samostojno izvirno znanstveno in raziskovalno/umetniško delo ali razvoj stroke na najvišji ravni, kar je povezano z znanstvenim, strokovnim ali umetniškim uveljavljanjem doma in v mednarodnem prostoru.

Načrtovanje, vodenje in izvajanje najzahtevnejših del, vključno z znanstvenoraziskovalnimi/umetniškimi projekti, ter reševanje najzahtevnejših teoretičnih in praktičnih problemov. Sposobnost kritične refleksije, poglobljenega abstraktnega razmišljanja in sinteze novih in kompleksnih idej.

Usposobljenost za izrazito avtonomno/vrhunsko ustvarjanje, interpretiranje ter iskanje odgovorov na abstraktna in najbolj kompleksna vprašanja v stroki, znanosti ali umetnosti. Sposobnost za prenos znanja med stroko in znanostjo v kritičnem dialogu ter zmožnost odgovornega presojanja posledic uporabe novega znanja v različnih kontekstih.

217

9. Viri

VEDE O ŽIVI NARAVI:- Doktorski študijski program Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje. Univerza

v Ljubljani. Naravoslovnotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.ntf.uni-lj.si/ot/index.php?page=static&item=908 (pridobljeno 09. 04. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Ekološke znanosti. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=406&Itemid=34 (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Ekotehnologija. Samostojni visokošolski zavod. Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana. Dostopno na: http://www.mps.si/splet/studij.asp?lang=slo&main=1&left=8&left1=1&left2=1&id=14&m=3 (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Molekularna genetika in biotehnologija. Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-podiplomski-studij/studij/3MG/ (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Znanosti o okolju. Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-podiplomski-studij/studij/3OK/ (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje. (2008). Luksemburg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

- Interdisciplinarni doktorski študijski program tretje stopnje Bioznanosti. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Fakulteta za elektrotehniko. Fakulteta za računalništvo in informatiko. Fakulteta za strojništvo. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2684/IDSP_Bioznanosti_e.pdf (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program tretje stopnje Biomedicina (znanstveno področje biokemije in molekularne biologije). Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Fakulteta za farmacijo. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Medicinska fakulteta. Veterinarska fakulteta. Inštitut Jožef Stefan. Kemijski inštitut. Nacionalni inštitut za biologijo. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/studij/studijski_programi/podiplomski_studij_3_stopnja/biomedicina/ (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program tretje stopnje Biomedicina (znanstveno področje genetike). Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Fakulteta za farmacijo. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Medicinska fakulteta. Veterinarska fakulteta. Inštitut Jožef Stefan. Kemijski inštitut. Nacionalni inštitut za biologijo. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/studij/studijski_programi/podiplomski_studij_3_stopnja/biomedicina/ (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program tretje stopnje Biomedicina (znanstveno področje mikrobiologije). Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Fakulteta za farmacijo. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Medicinska fakulteta. Veterinarska fakulteta. Inštitut Jožef Stefan. Kemijski inštitut. Nacionalni inštitut za biologijo. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/studij/studijski_programi/podiplomski_studij_3_stopnja/biomedicina/ (pridobljeno 13. 10. 2013).

218

- Interdisciplinarni doktorski študijski program tretje stopnje Biomedicina (znanstveno področje toksikologije). Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Fakulteta za farmacijo. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Medicinska fakulteta. Veterinarska fakulteta. Inštitut Jožef Stefan. Kemijski inštitut. Nacionalni inštitut za biologijo. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/studij/studijski_programi/podiplomski_studij_3_stopnja/biomedicina/ (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Kvalifikacije v SOK ter ravni SOK v EOK in EOVK. Predlog medresorske delovne skupine za pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij. (2012). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

- Magistrski študijski program druge stopnje Aplikativna kineziologija. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/podiplomski-magistrski-studij/aplikativna-kineziologija/ (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Biokemija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Dostopno na: http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?2334 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Biologija in ekologija z naravovarstvom. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=387&Itemid=34 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Biopsihologija. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si//sl/izobrazevanje/podiplomski-magistrski-studij/biopsihologija (pridobljeno 18. 01. 2014).

- Magistrski študijski program druge stopnje Biotehnologija. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/2-bolonjska-stopnja-magistrski-studiji/biotehnologija/ (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Ekologija in biodiverziteta. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/index.php?id=2137 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Ekotehnologija. Samostojni visokošolski zavod. Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana. Dostopno na: http://www.mps.si/splet/studij.asp?lang=slo&main=1&left=7&left1=1&left2=1&id=4&m=3 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Mikrobiologija. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/2-bolonjska-stopnja-magistrski-studiji/mikrobiologija/ (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Molekulska biologija. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/index.php?id=2143 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Molekulska in funkcionalna biologija. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/2-bolonjska-stopnja-magistrski-studiji/molekulska-in-funkcionalna-biologija/#c7781 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Okolje. Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za znanosti o okolju. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-znanosti-o-okolju/studij/2OK/ (pridobljeno 12. 10. 2013).

219

- Magistrski študijski program druge stopnje Strukturna in funkcionalna biologija. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/index.php?id=2144 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Varstvo narave. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/podiplomski-magistrski-studij/varstvo-narave/ (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 89/2006.

- Mikulec, B. in Skubic Ermenc, K. (ur.) (2013). Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij. Zaključno poročilo Slovenije. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

- Podiplomski magistrski študijski program biologije. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/nebolonjski-podiplomski-studij/predmetnik/usmeritveni-predmeti/biologija/ (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Podiplomski magistrski študijski program biologije. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://web.uni-mb.si/images/files/podiplomski/Podipl_studijski_Biologija.pdf (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Podiplomski magistrski študijski program bioloških in biotehniških znanosti. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/studijski-programi/nebolonjski-podiplomski-studij/splosni-podatki/ (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Podiplomski magistrski študijski program mikrobiologije. (2006). Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta.

- Podiplomski magistrski študijski program Znanosti o okolju. (1995). Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij.

- Podiplomski specialistični študijski program s področja okoljskega izobraževanja. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://web.uni-mb.si/images/files/podiplomski/Podipl_studijski_okoljsko.pdf (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Slovensko ogrodje kvalifikacij. Predlog medresorske delovne skupine za pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij. (2011). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

- Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Izobraževalna biologija. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=90&Itemid=26&lang=sl (pridobljeno 09. 03. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Aplikativna kineziologija. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/dodiplomski-studij/aplikativna-kineziologija/#heading0 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Biodiverziteta. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/dodiplomski-studij/biodiverziteta/ (pridobljeno 12. 10. 2013).

220

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Bioinformatika. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/dodiplomski-studij/bioinformatika/ (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Biokemija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Dostopno na: http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?1826 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Biologija. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/index.php?id=1046 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Biologija. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://web.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=86&Itemid=26&lang=sl (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Biopsihologija. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/dodiplomski-studij/biopsihologija/ (pridobljeno 18. 01. 2014).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Biotehnologija. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/index.php?id=1047 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Ekologija z naravovarstvom. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=87&Itemid=26 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Mikrobiologija. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/index.php?id=1053 (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Okolje. Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za znanosti o okolju. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-znanosti-o-okolju/studij/1OK/ (pridobljeno 12. 10. 2013).

- Uredba o uvedbi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 46/2006, 15/2008 Odl. US: U-I-370/06-20.

FIZIKALNE IN KEMIJSKE VEDE: - Doktorski študijski program tretje stopnje Fizika. Univerza v Mariboru.

Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=408&Itemid=34&lang=sl (pridobljeno 15. 10. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Fizika. Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-podiplomski-studij/studij/3FI/ (pridobljeno 15. 10. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Krasoslovje. Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-podiplomski-studij/studij/3KR/ (pridobljeno 15. 10. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Matematika in fizika, smer Fizika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-fizike/matematika-fizika-III-smer-fizika/ (pridobljeno 15. 10. 2013).

221

- Doktorski študijski program tretje stopnje Matematika in fizika, smer Matematika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/matematika-fizika-III-smer-matematika/ (pridobljeno 15. 10. 2013).



- Magistrski študijski program druge stopnje Fizika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-fizike/fizika-II/ (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Fizika. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://web.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=395&Itemid=34&lang=sl (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Fizika. Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za aplikativno naravoslovje. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-aplikativno-naravoslovje/studij/2EF/ (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Geofizika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Naravoslovnotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-fizike/geofizika/ (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Geologija. Univerza v Ljubljani. Naravoslovnotehniška fakulteta. Dostopno na: http://static.studentski.net/files/st-programi-data/ulj/ntf/geologija_2_st_predstavitev_programa.pdf (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Kemija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Dostopno na: http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?2335 (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Kemija. Univerza v Mariboru. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Dostopno na: http://www.fkkt.uni-mb.si/sl/node/11 (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Medicinska fizika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-fizike/medicinska-fizika-II/ (pridobljeno 13. 10. 2013).



- Podiplomski magistrski študijski program Fizika – področje izobraževanja. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.uni-mb.si/images/files/podiplomski/Podipl_studijski_Fizika_podrocje.pdf (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Podiplomski magistrski študijski program Karakterizacija materialov. (1999). Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij.

222

- Podiplomski magistrski študijski program Kemija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Dostopno na: http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?62 (pridobljeno 16. 10. 2013).

- Podiplomski magistrski študijski program Krasoslovje. (2003). Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij.


- Specialistični podiplomski študijski program Fizika – področje izobraževanja. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.uni-mb.si/images/files/podiplomski/Podipl_spec_studij_Fizika_podrocje.pdf (pridobljeno 15. 10. 2013).

- Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Izobraževalna fizika. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=91&Itemid=26&lang=sl (pridobljeno 09. 03. 2013).

- Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Izobraževalna kemija. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=92&Itemid=26 (pridobljeno 09. 03. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Fizika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-fizike/fizika-I/ (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Fizika. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.fnm.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=88&lang=sl (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Fizika. Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za aplikativno naravoslovje. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-aplikativno-naravoslovje/studij/1IF/ (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Geologija. Univerza v Ljubljani. Naravoslovnotehniška fakulteta. Dostopno na: http://www.ntf.uni-lj.si/og/index.php?page=static&item=852 (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Kemija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Dostopno na: http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?1829 (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Kemija. Univerza v Mariboru. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Dostopno na: http://www.fkkt.uni-mb.si/sl/node/10 (pridobljeno 13. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Meteorologija z geofiziko. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-fizike/meteorologija-geofizika-I/ (pridobljeno 13. 10. 2013).


- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Fizikalna merilna tehnika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-fizike/visokosolski-merilna-tehnika-I/ (pridobljeno 13. 10. 2013).

223

MATEMATIKA IN STATISTIKA: - Doktorski študijski program tretje stopnje Matematične znanosti. Univerza

na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/podiplomski-doktorski-studij/matematika/ (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Matematika. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.um.si/studij/podiplomski-studij/Lists/Studjiski%20programi%203stopnja/Attachments/19/Akreditacija.pdf (pridobljeno 20. 10. 2013).


- Interdisciplinarni doktorski študijski program tretje stopnje Statistika. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Ekonomska fakulteta. Fakulteta za družbene vede. Fakulteta za elektrotehniko. Fakulteta za matematiko in fiziko. Filozofska fakulteta. Medicinska fakulteta. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/studij/studijski_programi/podiplomski_studij_3_stopnja/statistika/ (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Interdisciplinarni magistrski študijski program druge stopnje Računalništvo in matematika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Fakulteta za računalništvo in informatiko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/interdisciplinarni-univerzitetni-studijski-program-racunalnistvo-in-matematika-II/ (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Interdisciplinarni magistrski študijski program druge stopnje Uporabna statistika. Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Ekonomska fakulteta. Fakulteta za družbene vede. Fakulteta za elektrotehniko. Medicinska fakulteta. Dostopno na: http://stat.uni-lj.si/ (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Interdisciplinarni univerzitetni študijski program prve stopnje Računalništvo in matematika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Fakulteta za računalništvo in informatiko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/interdisciplinarni-univerzitetni-studijski-program-racunalnistvo-in-matematika/ (pridobljeno 19. 10. 2013).


- Magistrski študijski program druge stopnje Finančna matematika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/financna-matematika-II/ (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Matematična statistika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/matematicna-statistika-II.-stopnja/ (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Matematične znanosti. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/podiplomski-magistrski-studij/matematika/ (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Matematika s finančnim inženiringom. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/podiplomski-magistrski-studij/matematika-s-financnim-inzeniringom (pridobljeno 20. 10. 2013).

224

- Magistrski študijski program druge stopnje Matematika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/matematika-II/ (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Matematika. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://www.um.si/studij/podiplomski-studij/Lists/Studijski%20progami%202stopnja/Attachments/51/Mat_2st_Akreditacija_2007.pdf (pridobljeno 20. 10. 2013).



- Podiplomski magistrski študijski program Matematika – izobraževalna smer. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/podiplomski-izobrazevalna-smer/ (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Podiplomski magistrski študijski program Matematika – področje izobraževanja. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://matematika-racunalnistvo.fnm.uni-mb.si/Lists/programi/Attachments/34/Podipl_studijski_Matematika_podrocje.pdf (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Podiplomski magistrski študijski program Matematika – raziskovalna smer. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/podiplomski-raziskovalna-smer/ (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Podiplomski magistrski študijski program Matematika. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://matematika-racunalnistvo.fnm.uni-mb.si/Lists/programi/Attachments/34/Podipl_studijski_Matematika.pdf (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Skupni podiplomski magistrski študijski program Statistika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Biotehniška fakulteta. Ekonomska fakulteta. Fakulteta za družbene vede. Medicinska fakulteta. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/podiplomski-statistika/ (pridobljeno 20. 10. 2013).


- Specialistični podiplomski študij – matematično izobraževanje. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/specialisticni-izobrazevanje/ (pridobljeno 20. 10. 2013).

- Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Izobraževalna matematika. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://web.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=93&Itemid=26&lang=sl (pridobljeno 19. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Finančna matematika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/financna-matematika/ (pridobljeno 19. 10. 2013).

225

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Matematika v ekonomiji in financah. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/dodiplomski-studij/matematika-v-ekonomiji-in-financah/ (pridobljeno 19. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Matematika. Univerza na Primorskem. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Dostopno na: http://www.famnit.upr.si/sl/izobrazevanje/dodiplomski-studij/matematika/ (pridobljeno 19. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Matematika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/matematika-I/ (pridobljeno 19. 10. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Matematika. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Dostopno na: http://web.uni-mb.si/index.php?option=com_content&view=article&id=89&Itemid=26&lang=sl (pridobljeno 19. 10. 2013).


- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Praktična matematika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za matematiko in fiziko. Dostopno na: http://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-matematike/prakticna-matematika/ (pridobljeno 19. 10. 2013).

226

www.nok.si

Documents

KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA NA PODROČJU · PDF filePublikacija Kvalifikacijska struktura na področju naravoslovja je nastala v okviru operacije Slovensko ogrodje kvalifikacij, ki jo