Usposabljanje strokovnih delavcev za boljšo prihodnost Romovz motnjo v duševnem razvoju – Exp-Rom

KURIKULUM STROKOVNEGA USPOSABLJANJA

IZVEDENCEV

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja

stališč Evropske komisije.

2

Podatki o projektu

Projekt: Večstranski projekti za RomeŠt. projekta: 530857-LLP-1-2012-1-SI-KA1-KA1MPR Kratica projekta: KA1Naslov projekta: Usposabljanje strokovnih delavcev za boljšo

prihodnost Romov z motnjo v duševnem razvoju-EXP-Rom

Št. pogodbe: 2012 – 3827/001-001Trajanje projekta: 1.11.2012 – 31.10.2014Koordinacija projekta: Center za izobraževanje in kulturo Trebnje,

Slovenija

INFORMACIJE O GRADIVU

Naslov gradiva: Kurikulum strokovnega usposabljanja izvedencev Partnerji: CIK Trebnje, Zveza SOŽITJE, Društvo za izobraževanje

in razvoj invalidov – ASEDDEDIPE, AMRITA OBK, Romski center občine Vilna

Avtorji: Adam B., Batakoglou V., Charalabidou C., Flisar J., Imre G., Imre R., Janežič V., Jerič K., Karavasi A., Katakalos S., Konsoulas G., Ločniškar V., mag. NovakM., dr. Novak T., Orsós A., Orsós M., Pavlič P., Stech K.,Tori S., dr. Vadnal K. (ur.)

Založnik: CIK TrebnjeLektor: OPTIMUS LINGUA, storitve, d.o.o.Oblikovanje: Aleša VukosavljevićTisk: Forma 1 d.o.o., LjubljanaNaklada: 100Leto: 2014

Kazalo vsebine1.O projektu..............................................................................................................4

1.1. Povod................................................................................................................41.2. Namen..............................................................................................................41.3. Cilji...................................................................................................................4

2.Projektni partnerji...................................................................................................5Koordinator projekta: Center za izobraževanje in kulturo Trebnje..................................5Zveza Sožitje ...........................................................................................................5Društvo za izobraževanje in razvoj invalidov - ASEDDEDIPE..........................................6AMRITA OBK ...........................................................................................................6Romski center občine Vilna........................................................................................7

3.Posebne potrebe Romov in Romi s posebnimi potrebami....................................73.1. Metodološke opombe..........................................................................................73.2. Ključne ugotovitve.............................................................................................9

3.2.1 Razmere na področju ozaveščanja............................................................93.2.2. Razmere na področju zdravstvenega varstva in rehabilitacije......................113.2.3. Razmere na področju izobraževanja in usposabljanja.................................153.2.4. Razmere na področju zaposlovanja...........................................................203.2.5. Razmere na področju družbene blaginje...................................................243.2.6. Razmere na področju osebne integritete in organizacije življenja................253.2.7. Sklepne ugotovitve..................................................................................27

4.Kurikulum strokovnega usposabljanja izvedencev..............................................294.1. Predstavitev in cilji programa usposabljanja..........................................................294.2. Moduli...............................................................................................................32

4.2.1. Modul A: Romsko prebivalstvo v Evropski skupnosti....................................32A.1. Romi v Evropi.............................................................................................32A.2. Strategija vključevanja Romov na ravni Evropske skupnosti in njenih članic.....34A.3. Začarani krog diskriminacije........................................................................35A.4. Socializacija Romov v lokalni skupnosti in na nacionalni ravni.........................374.2.2. Modul B: Osebe z motnjami v duševnem razvoju........................................39B.1. Osebe z motnjami v duševnem razvoju........................................................39B.2. Značilnosti oseb z motnjami v duševnem razvoju..........................................41B.3. Metode dela z osebami z motnjami v duševnem razvoju................................434.2.3. Modul C: Opolnomočenje Romov z motnjami v duševnem razvoju

in njihovih družin…………………………………………………………………………………....44C.1 Metode sodelovanja s svojci oseb z motnjami v duševnem razvoju.................44C.2. Samozagovorništvo.....................................................................................46C.3. Osebno načrtovanje....................................................................................47

5.Praktični del usposabljanja...................................................................................486.Didaktična priporočila............................................................................................497.Vrednotenje............................................................................................................508.Evalvacija kakovosti programa.............................................................................51Viri.............................................................................................................................52

3

555566677888

1010121721252730313134343436373941414345

464648495051525253

4

5

1. O projektu

1.1. PovodPovod za projekt je dejstvo, da so Romi z motnjami v duševnem razvoju dvakratno mar-ginalizirani. Romi so na splošno s strani družbe vsakodnevno stigmatizirani, kar se kažev tem, da jih večinska družba ne sprejema, da so slabo izobraženi oziroma neizobraženi,da je zanje značilna visoka stopnja nezaposlenosti, da živijo v slabih življenjskih razmerahin podobno. Kar pa se tiče Romov z motnjami v duševnem razvoju, je situacija še boljzaskrbljujoča. Zaradi slabe izobraženosti in neinformiranosti romske družine, torej romskaskupnost na splošno, ne pozna motenj v duševnem razvoju. Zaradi tega Romi z motnjamiv duševnem razvoju niso enakopravno vključeni v vsakdanje življenje Romov. Prepuščeniso družinski oskrbi, ki pa pogosto ni ustrezna.Še dodatno pa je zaskrbljujoče, da strokovnjaki (specialni pedagogi, socialni delavci idr.),ki se ukvarjajo z ljudmi z motnjami v duševnem razvoju in njihovimi družinami ali pa zRomi, niso ustrezno usposobljeni za delo z Romi z motnjami v duševnem razvoju. V temprimeru morajo strokovnjaki upoštevati posebno družbeno okolje, kulturne vidike spo-razumevanja, gibanja in obnašanja Romov.

1.2. NamenNamen projekta je opolnomočiti strokovnjake, izvedence, ki že delajo bodisi z ljudmi zmotnjami v duševnem razvoju bodisi z Romi. Na podlagi ciljnega izobraževanja,temelječega na inovativnem kurikulumu, se bodo usposobili za zagotavljanje podporeRomom z motnjami v duševnem razvoju in njihovim družinam in kot tudi za ozaveščanjeRomov o motnjah v duševnem razvoju, da se bodo le-ti lahko spopadali z diskriminacijona podlagi motenj v duševnem razvoju in da bodo izboljšali sprejetost Romov z motnjamiv duševnem razvoju s strani njihove lastne skupnosti kot tudi s strani večinske družbe.

1.3. CiljiTemeljni cilj projekta je razvoj kurikula za strokovno usposabljanje strokovnjakov za deloz Romi z motnjo v duševnem razvoju, ki se profesionalno ukvarjajo in srečujejo ljudmi zmotnjo v duševnem razvoju, vendar ne poznajo posebnosti romske skupnosti, alistrokovnjaki, ki se srečujejo z Romi, vendar niso ustrezno usposobljeni za delo z osebamiz motnjo v duševnem razvoju. Skozi program usposabljanja bojo strokovni delavci usvajali posebnosti ciljne skupine,se usposobili za nudenje ustreznega svetovanja, vodenja in pomoči ciljni skupini, njenimsvojcem in prispevali k lažji integraciji Romov z motnjo v duševnem razvoju v družbi.Projekt bo prispeval k boju proti diskriminaciji, temelječi na nesprejemanju oseb z motnjov duševnem razvoju in povečanju sprejemanja Romov z motnjo v duševnem razvoju vnjihovi skupnosti in širši družbi.

6

Specifični cilji projekta so: • izvesti anketo o ozaveščenosti o motnjah v duševnem razvoju med Romi in o

poznavanju tega problema v romskih skupnostih in med drugimi relevantnimideležniki;

• na podlagi rezultatov ankete opredeliti konceptualne in kontekstualne smerniceza pripravo izobraževalnega kurikuluma;

• razviti kurikulum izobraževanja izvedencev v obsegu 50 ur;• pripraviti didaktična gradiva, in sicer priročnik za učitelje, priročnik za učeče se

izvedence in elektronski prikaz poučevanja na DVD; • izpeljati 50-urni tečaj strokovnega izobraževanja izvedencev in tako vpeljati

kurikulum v prakso;• promovirati cilje projekta v splošni javnosti in na ta način izboljšati splošno

ozaveščenost o dvojni diskriminaciji Romov z motnjami v duševnem razvoju;• oblikovati načrt diseminacije učnega načrta in didaktičnih gradiv v drugih

državah, da bi tako zagotovili trajno vrednost projekta.

2. Projektni partnerji

Koordinator projekta: Center za izobraževanje in kulturo Trebnje(www.ciktrebnje.si)Center za izobraževanje in kulturo Trebnje (CIK Trebnje) je leta 1959 ustanovila občinaTrebnje, sprva kot Ljudsko univerzo, katere cilja sta bila promocija in izvajanje izobraže-vanja odraslih. Danes Center izvaja paleto izobraževalnih programov: od osnovno-šolskega izobraževanja za odrasle do programov sekundarnega in terciarnegaizobraževanja in številne programe neformalnega izobraževanja (splošno izobraževanje,usposabljanje in tečaji). V Centru je 12 zaposlenih. V zadnjih letih vse več pozornostiposvečajo različnim projektom na področju razvijanja in spodbujanja vseživljenjskegaučenja med različnimi ciljnimi skupinami, še posebej med socialno šibkimi (starejši, ljudjes podeželja, pripadniki romske skupnosti, ljudje s posebnimi potrebami, brezposelni, za-porniki itn.). Posebno pozornost namenjajo izobraževanju Romov. V okolici Trebnjegaživi številčna romska skupnost, katere člani pa niso vključeni v izobraževanje. Zatočlanom romske skupnosti ponujajo programe osnovnega in poklicnega izobraževanja terusposabljanja, različne tečaje za izboljšanje njihovih življenjskih razmer (kuharski tečaji,tečaji osebne higiene, predstavitve različnih poklicev, računalniški tečaji itn.). Da biRomom zagotovili čim boljšo podporo, se povezujejo z lokalnim centrom za socialno deloin zavodom za zaposlovanje.

Zveza Sožitje (www.zveza-sozitje.si)Zveza Sožitje – zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvojuSlovenije je bila ustanovljena leta 1963 kot republiško društvo za duševno prizadete.Danes Zveza Sožitje združuje 52 društev z več kot 15.000 članov. Združeni so v 51lokalnih društvih Sožitje in društvu Specialna olimpijada Slovenije. Zveza Sožitje delujena podlagi določil Zakona o društvih. Vlada R Slovenije je Zvezi dodelila status reprezen-tativne invalidske organizacije za področje motenj v duševnem razvoju in status orga-nizacije, ki deluje v javnem interesu na področju izobraževanja, kulture, zdravstva insocialnega varstva. Poslanstvo Zveze Sožitje je celovito in celostno vključevanje ljudi zmotnjami v duševnem razvoju in njihovih družin v družbo ter uveljavljanje Konvencije

7

o pravicah invalidov v slovenskem institucionalnem in kulturnem okolju. Glavne de-javnosti in naloge so sodelovanje v političnem procesu na področju oblikovanja institu-cionalnega sistema oziroma njegovega spreminjanja, izvajanje posebnih socialnihprogramov na nacionalni ravni, založništvo, opravljanje prevozov, nudenje posebnihstrokovnih pomoči družinam in tudi drugim javnostim ter pomoč lokalnim društvom prinjihovih dejavnostih. Invalidsko podjetje Želva d.o.o., ki je v lasti Zveze Sožitje, opravljazaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

Društvo za izobraževanje in razvoj invalidov - ASEDDEDIPE Društvo za izobraževanje in razvoj invalidov – ASEDDEDIPE je grška neprofitna orga-nizacija, ki želi svojim članom (invalidom) zagotoviti možnost sodelovanja na vsehpodročjih. V sodelovanju z drugimi inštitucijami organizirajo različne tečaje in drugeizobraževalne dejavnosti za invalide, kot so tečaji računalništva, računovodstva, tujihjezikov in podobno. Eden od najpomembnejših ciljev društva je zagotoviti, da si njihovoizobraževalno osebje (sociologi, profesorji itn.) pridobi izkušnje in znanja za pedagoškodelo z ljudmi z motnjami v duševnem razvoju. Vsi učenci so ljudje s posebnimi potre-bami in nekateri od njih prihajajo iz manjšinskih skupnosti. Poleg tega je cilj društvatudi opremiti invalide z ustreznimi spretnostmi in znanji, kar bo izboljšalo njihovo za-posljivost in povečalo njihovo samostojnost. Pri svojem delu sodelujejo z drugimi evrop-skimi državami. Znanje in izkušnje zaposlenih bogatijo na sestankih s kolegi z različnimiidejami in iz različnih kultur ter s spoznavanjem novih dobrih praks iz vse Evrope.

AMRITA OBK (www.ambedkar.eu)Amrita je romska mladinska organizacija, ki deluje v mestu Peč na jugu Madžarske.Gre za skupino za samopomoč, ki je bila ustanovljena leta 1994. Organizacijo vodiskupina romskih študentov in mladih romskih intelektualcev. Društvo zagotavlja pod-poro mladim Romom in izvaja njihovo usposabljanje. Je zelo znano in sodi med boljšemadžarske romske organizacije. Amrita, ki jo obilno sponzorira EU, je največje omrežjeromskih študentov v državi. V društvo je včlanjenih 650 romskih študentov in izve-dencev. Glavno dejavnost društva predstavljajo izvenšolski programi, kot so jezikovnitečaji za študente (angleščina, francoščina, španščina, italijanščina, nemščina, romskajezika Beas in Lovari), prostočasne aktivnosti (šport, izleti, računalništvo in multikulturniprogrami) in letovanja v njihovih poletnih taborih. Društvo je organiziralo usposabljanjesocialnih delavcev, učiteljev in mladih za sodelovanje z romskimi otroki in njihovimidružinami. Usposabljajo ljudi, ki delajo z Romi, da bi bili resnično usposobljeni za deloz njimi (spoznavanje romske kulture, uporaba novih metod poučevanja, razumevanjeosnovnih potreb Romov). Udeleženci usposabljanja obiskujejo družine in šole. Nadmodelom delovanja društva Amrita so navdušene tudi mnoge druge organizacije, ki znjihovo pomočjo prilagajajo svoje programe in ustanavljajo podobne asociacije. Društvoje v 18 letih delovanja svoje aktivnosti razširilo na jug in severozahod Madžarske. Mednjihove "klasične" projekte sodita izboljšanje bivanjskih razmer Romov in pomoč prinjihovem vstopanju na trg dela.

8

Romski center občine Vilna (www.roma.lt)Romski center občine Vilna je bil kot javni zavod ustanovljen julija 2001 v sklopu izvajanjadržavnega programa integracije Romov v litovsko družbo v obdobju 2000 - 2004. Centerje z delom pričel 3. septembra 2001. Cilj Centra je pomagati romski skupnosti, ki živi vnaselju Kirtimai, da se vključi v litovsko družbo. Center se osredotoča na izvajanjekonkretnih nalog oziroma na reševanje konkretnih problemov, ki so:

• spreminjanje stališč pripadnikov romske skupnosti glede procesov vključevanjav družbo;

• pomoč Romom, da sami ocenijo svoje probleme in nakazovanje možnih načinovreševanja družbenih in finančnih težav;

• razvijanje in spodbujanje motiviranosti romskih otrok in mladostnikov ter nji-hovih staršev in družin za izobraževanje, samoizobraževanje in samovzgojo spomočjo organiziranja stalnih okupacij in vzgojnih aktivnosti za otroke in mla-dostnike v prostorih s sredstvi Centra;

• ohranjanje in spodbujanje romske tradicije, da bi romsko skupnost kot etničnoskupino obvarovali pred asimilacijo in marginalizacijo.

Center, ki se nahaja v neposredni bližini romskega naselja Maslja, kjer je veliko kriminala,ponuja veliko različnih aktivnosti za otroke in mladostnike. V Centru delujejo številniprostočasni krožki – učenje tujih jezikov, računalništvo, e-učenje, glasba, umetnost, športin podobno. Organizacija počitnic za otroke in tudi njihove starše je postala že tradi-cionalna aktivnost. Veliko pozornost namenjajo svetovanju in organizaciji okupacij zaodrasle. V Centru dela 11 Romov. Pripravljajo tečaje državnega litovskega jezika inračunalniškega opismenjevanja. Romom ponujajo različne programe poklicnega uspo-sabljanja. Romska glasbena skupina "Roma de drom" uspešno nastopa po vsej državi.Center zagotavlja tudi socialno in pravno pomoč. Sodelovali so pri več projektih zaodrasle Rome in romske otroke z namenom, da bi izboljšali kakovost njihovega življenja.Izvajajo posebne ukrepe za okrepitev skupnostnih pobud. Center usklajuje svoje de-javnosti s potrebami romske skupnosti. Romski skupnosti je na voljo širok spekter so-cialnih storitev, intenzivna pa so tudi prizadevanja za vključitev Romov v življenje litovskedružbe.

3. Posebne potrebe Romov in Romi s posebnimi potrebami

3.1. Metodološke opombeRaziskav o Romih z motnjami v duševnem razvoju je malo oziroma jih skoraj ni. Najboljpogosto se tako strokovnjaki kot tudi splošna javnost osredotočijo na posebne potrebeRomov, medtem ko vse prepogosto spregledajo ne samo Rome s posebnimi potrebami,temveč tudi Rome invalide, predvsem pa tiste z motnjami v duševnem razvoju. Zatoraziskava, katere cilj je pridobiti čim boljši vpogled v položaj Romov z motnjami vduševnem razvoju v romski skupnosti in v večinski družbi. Vprašalnik smo oblikovali tako,da bi pridobili čim več informacij o motnjah v duševnem razvoju med Romi. Zato smo znjim nagovorili različne pomembne romske in neromske inštitucije oziroma deležnike(združenja, izobraževalne ustanove, centre za socialno delo ter ustrezna ministrstva, uni-verze, samozagovorniške centre, centre za usposabljanje ljudi z motnjami v duševnemrazvoju, varstveno-delovne centre itn.). Zaradi raznolikosti anketirancev smo razvili dverazličici vprašalnika, enega za vladni sektor in drugega za nevladni sektor.

9

V obeh primerih je vprašalnik vseboval šest temeljnih kazalnikov, ki dovolj dobro pojas-njujejo položaj invalidov (Konvencija …, 2008; Evropska ..., 2010a) in Romov (Evropska..., 2011) v družbi, in sicer: ozaveščanje, zdravstvo, izobraževanje, zaposlovanje, socialnovarstvo in bivanje ter dostop do ustreznih storitev, osebna integriteta in organizacijainkluzije, vključno s pogoji delovanja ustreznih nevladnih organizacij.

Za zbiranje raziskovalnega gradiva smo uporabili metodo intervjuja, osebnega ali po e-pošti. V skladu z načrtom raziskave naj bi vsak od projektnih partnerjev izvedel 50pogovorov oziroma zagotovil 50 izpolnjenih vprašalnikov. Sestavo anketiranih po tipusmo določili z raziskovalnim načrtom (preglednica 1).

Preglednica 1: Število izpolnjenih vprašalnikov po tipu respondenta in projektnih partnerjih

Anketa z osebnim spraševanjem se je pokazala kot zelo primerna metoda, ker je razisko-valcem pri številnih vprašanjih omogočila poglobljen vpogled, saj se ljudje na splošnoraje pogovarjajo, kot pa pišejo. Večina anketirancev se je bila pripravljena pogovorititudi o zelo zaupnih zadevah. Druga prednost takega anketiranja je bila v tem, da soraziskovalci lahko dodatno razložili vsako vprašanje, tudi večkrat, če je bilo potrebno.Na ta način so lahko zagotovili, da so anketirani vprašanja resnično razumeli. Neposrednoosebno spraševanje je omogočilo tudi večjo prilagodljivost pri zastavljanju vprašanj. Ven-dar pa je bilo vsem projektnim partnerjem zelo težko zagotoviti z raziskovalnim načrtompostavljeno ciljno število (po 50) izpolnjenih vprašalnikov. Tako je na primer slovenskipartner nagovoril 180 potencialnih respondentov, od katerih pa jih je bilo le 54 ali 30 %pripravljenih sodelovati v anketi. Najpogosteje so nagovorjeni kot razloge za nesodelo-vanje v anketi navajali, da niso dovolj usposobljeni, da bi govorili o ciljni zadevi, da ni-majo dovolj izkušenj z Romi in da ne vodijo posebnih evidenc o članih romske skupnosti.Respondenti, ki so bili pripravljeni v anketi sodelovati, so prispevali pomembne informa-cije, ki omogočajo boljši vpogled v ciljni problem: položaj Romov z motnjami v duševnemrazvoju tako v romski skupnosti kot tudi v večinski družbi.

10

3.2. Ključne ugotovitve3.2.1. Razmere na področju ozaveščanja

Družbena ozaveščenost o zmožnostih in potrebah ter o pravicah inobveznostih državljanov z motnjami v duševnem razvoju je osnovnipogoj za boj proti stereotipom, predsodkom in škodljivim ravnanjem

z njimi na vseh področjih življenja (Konvencija ..., člen 8). Takšne aktivnosti so izjemnopomembne v primeru romskih skupnosti, saj se že tako soočajo z diskriminacijo inizključenostjo iz večinske družbe. Če so Romi s posebnimi potrebami in invalidi, še pose-bej tisti z motnjami v duševnem razvoju, nevidni, so podvrženi tveganju dvojne diskrim-inacije. Vendar pa so, kot poročajo vsi projektni partnerji, aktivnosti na državni ravni, dabi se temu izognili, redke, oziroma jih sploh ni. V Grčiji država še ni sprožila kampanjeza ozaveščanje in obveščanje javnosti o motnjah v duševnem razvoju v romski skupnosti.So pa nevladne organizacije pripravile dve konferenci, v Solunu in Kavali, kjer so o temproblemu razpravljali akademiki. Razlog, da ni ustreznih aktivnosti, je v tem, da so Romina splošno ranljiva skupina prebivalstva, ki pa ni uvrščena med prioritete državne so-cialne politike. V Litvi je jezik ovira, ki preprečuje, da bi bile posebne potrebe Romovprepoznane in servisirane. Tudi romska družina pogosto ni sposobna zaznati potreb članaz motnjami v duševnem razvoju in tudi ne poskrbeti zanj. Da bi povečali ozaveščenostRomov in njihovih družin in prispevali k ustvarjanju pozitivnega odnosa do invalidnosti,še posebej do motenj v duševnem razvoju, bi morali organizirati ustrezno izobraževanjein usposabljanje romske skupnosti o tem področju. Očitno je, da se v Sloveniji napodročju ozaveščanja romske skupnosti o motnjah v duševnem razvoju ne dogaja pravveliko. Le nekaj respondentov je slišalo za take programe, ki da jih na lokalni in nacionalniravni izvajajo javni zavodi za zaposlovanje in izobraževalne organizacije za odrasle. Enakovelja tudi za Madžarsko. Večina madžarskih respondentov je izjavila, da ne ve, da bi iz-vajali kakršnekoli programe ozaveščanja. Poleg tega večina ljudi ne pozna invalidnostiin se z njo ne želi seznaniti, saj ima negativno družbeno konotacijo, ki jo je težko preseči.

Ljudje z motnjami v duševnem razvoju morajo imeti enako kot drugimožnost izbrati stalno prebivališče in se odločiti, kje in s kom bodoživeli. Ni jim treba bivati v posebnem okolju. Poleg tega morajo imeti

dostop do različnih storitev na domu ter do bivalnih in drugih podpornih storitev v skup-nosti, vključno z osebno pomočjo, potrebno za življenje in za vključitev v skupnost terza preprečevanje osamljenosti ali izločevanja iz skupnosti (Konvencija ..., člen 19). Vprimeru Romov z motnjami v duševnem razvoju so razmere na tem področju zapletene:živijo v družinah, kjer pa njihovih posebnih potreb ne prepoznajo oziroma jih težje servisi-rajo. V Grčiji so Romi na splošno marginalizirani. Posledice marginalizacije pa so postaleopravičilo za nadaljnjo segregacijo in izključevanje v začaranem krogu trajnih stereotipov,neaktivnosti vlade in lokalne nestrpnosti oziroma sovražnosti. Ker Romi z motnjami vduševnem razvoju živijo v svojih družinah, delijo z njimi slabe prostorske in družbenerazmere. V takih razmerah njihovim potrebam ne morejo ustreči niti njihove družine nitiskupnosti.

Družbena ozaveščenost

Pravicado življenja

11

To pa pomeni,da zaradi motenj v duševnem razvoju ne morejo živeti normalnega oseb-nega in družbenega življenja. Poleg tega je delo javnih inštitucij za celodnevno/dnevnovarstvo invalidov okrnjeno. Od 40 inštitucij bivše organizacije KEKYKAMEA, ki je v Grčijiskrbela za ljudi z motnjami v duševnem razvoju (tudi Rome), danes delujejo le še tri. VLitvi Romi z motnjami v duševnem razvoju niso iztrgani iz družinskega in skupnostnegaromskega okolja. Res pa je, da okolje posebnih potreb Romov z motnjami v duševnemrazvoju ne prepoznava in jih tudi težje servisira. Eni imajo v skupnosti enake pravice indolžnosti kot drugi člani družine, drugi pa ne. Litovski respondenti so poudarili, da je zarazumevanje posebnih potreb Romov in za njihovo ustrezno servisiranje potrebnapoglobljena analiza. Pri tem so opozorili, da ostajajo posebne potrebe Romov nezado-voljene tudi zaradi poučevanja v za Rome tujem, litovskem jeziku (v izobraževalnih us-tanovah). Družine pogosto niso sposobne zadostiti in včasih tudi ne zaznati potreb otrokin tudi drugih Romov z motnjami v duševnem razvoju. V Sloveniji večina Romov z mot-njami v duševnem razvoju živi v matični družini in le redki živijo v inštitucijah. Vendar otem ni točnih podatkov oziroma analiz. Zelo verjetno je, da Romi celo ne razumejo, zakajnaj bi bila oseba z motnjami v duševnem razvoju vključena v ustrezno inštitucijo. Romipogosto nimajo dovolj denarja za oskrbo. Poleg tega njihova kultura in organizacijadružine od njih zahtevata, da poskrbijo za vsakega člana družine (vse dokler lahko).Vprašanje je, ali romske družine in skupnosti prepoznajo člane z motnjami v duševnemrazvoju kot invalide. Nekateri menijo, da tudi v primeru, ko so prepoznani, niso ustreznoobravnavani ali so celo diskriminirani, prepuščeni samim sebi ali celo finančno izkoriščani.Jih pa ne zanemarjajo in jih v določeni meri obravnavajo kot enakopravne člane skup-nosti. Člani madžarskih romskih družin so čustveno med seboj tesno povezani in se neodrekajo članom z motnjami v duševnem razvoju ali starostnikom ter jih ne pošiljajo vinštitucije. So polnopravni člani skupnosti, ki jih upošteva, in v skupnosti polno živijo.Madžarski respondenti so mnenja, da posebne potrebe tako Romov kot tudi drugih ljudiz motnjami v duševnem razvoju niso ustrezno prepoznane in so zato tudi neustreznoservisirane. Zelo pogosto se dogaja, da so ljudje z motnjami v duševnem razvoju, naprimer učenci, prezirani in neenakopravno obravnavani, v veliko primerih spregledani inodrinjeni. Poleg tega je od družin, ki so ekstremno revne, težko pričakovati, da bodo us-trezno stregle posebnim potrebam člana. Pravice in dolžnosti se torej uresničujejo vskladu s socialnim položajem. Zato depriviligirane družine slabše uveljavljajo pravice inizvajajo dolžnosti.

Grške družine s člani z motnjami v duševnem razvoju prejemajopodporo na področju informacij in storitev ter finančno pomoč(zagotovljeno iz javnih sredstev). Pomagajo jim tudi prostovoljci iz

klubov in nevladnih organizacij. V Litvi informacije o invalidnosti ljudem z motnjami vduševnem razvoju oziroma njihovim družinam posreduje Psihološko-pedagoška službaobčine Vilna, bolnišnični centri za mentalno zdravje in službe za podporo invalidom.Zaradi nizke stopnje pismenosti so omejeni pri dostopu do pisnih informacij. Po mnenjulitovskih respondentov prej omenjene organizacije ne izvajajo vseh funkcij in ne uspevajoizvesti vseh aktivnosti, povezanih s kompleksnimi problemi skupnosti. Zaznavajo pa tudipomanjkanje obstoja ustrezne državne strategije na tem področju.

Informiranosto invalidnosti

12

Javni Center romske skupnosti se je ukvarjal z duševnim zdravjem in je v ta namen najelpsihologa. Zaradi stalnega pomanjkanja denarja te dejavnosti ni mogel stalno izvajati.Večina slovenskih respondentov je mnenja, da so romske družine s člani z motnjami vduševnem razvoju ustrezno obveščene in da imajo dostop do ustrezne finančne pomoči.Vendar pa nekateri od njih trdijo, da temu ni tako. Prepričani so tudi, da je sistemobveščanja pomanjkljiv in zato neučinkovit. Na Madžarskem informacije posreduje Službaza podporo družinam in za blaginjo otrok. Družine, ki vzgajajo otroke s posebnimi potre-bami, prejemajo pomoč, ki jim je dodeljena na podlagi mnenja izvedenca medicinskestroke. Romske družine so deležne pomoči ves čas postopka oziroma ustreznih preiskavter pri izpolnjevanju in posredovanju potrebnih vlog.

Nevladne organizacije igrajo zelo pomembno vlogo pri zago-tavljanju pomoči romskim družinam s člani z motnjami vduševnem razvoju. V Grčiji imajo prostovoljci nevladnih or-

ganizacij vlogo posrednika oziroma mediatorja med državo in temi družinami: obveščajodružine, skrbijo za invalidne člane, jih vozijo v posebne šole ali inštitucije ter v mnogihprimerih prevzemajo vlogo družine. Podobne razmere so tudi v Litvi in Sloveniji. NaMadžarskem kar nekaj nevladnih organizacij, na primer Visoka šola Ambedkar in MrežaJai Bhim, zagotavlja pomoč romskim družinam s članom z motnjami v duševnem razvoju.Lokalna skupnost podpira njihove aktivnosti, pretok informacij med njimi je dober, pravtako izmenjava izkušenj in dosežkov.

3.2.2. Razmere na področju zdravstvenega varstva in rehabilitacije

Invalidi imajo pravico do najvišjega dosegljivega zdrav-stvenega standarda brez diskriminacije zaradi invalidnosti.Pri tem je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe, ki invalidomzagotavljajo dostop do zdravstvenih storitev, primernih

njihovemu spolu, vključno z zdravstveno rehabilitacijo (Konvencija ..., člen 25). Za ljudiz motnjami v duševnem razvoju in njihove družine je zelo pomembno, da zdravstvenestoritve vključujejo zgodnje odkrivanje in obravnavanje, kar mora biti dostopno čim bližeskupnosti, v kateri živijo (Konvencija ..., člen 25). Poleg tega je treba invalidom s pomočjohabilitacije in rehabilitacije omogočiti doseganje in ohranjanje največje mogoče samo-stojnosti in polne telesne, duševne, socialne in poklicne sposobnosti ter polno vključenostin sodelovanje na vseh področjih življenja (Konvencija ..., člen 26). Pri tem je treba spod-bujati razvoj začetnega in nadaljevalnega usposabljanja strokovnih delavcev in osebja,ki izvajajo zdravstvene in rehabilitacijske storitve (Konvencija ..., člen 26).

Podpora s straninevladnih organizacij

Pravica do uživanja najvišjega dosegljivegastandarda zdravja

13

Eno izmed ključnih vprašanj diskriminacije zaradi motenj vduševnem razvoju je dostop do zdravstvenih storitev in zdravil.Grški državljani imajo pravico do brezplačne zdravstvene oskrbebrez kakršnekoli diskriminacije. Vendar pa je stopnja integracije

Romov v sistem zdravstvenega varstva še vedno zelo nizka. Pravice Romov dozdravstvenega varstva so s strani akterjev v sistemu zdravstvenega varstva pogostoprezrte. Poleg tega se zdi, da so druge sestavine socialne izključenosti Romov spodkopalenjihovo zaupanje v javni zdravstveni sistem. Če pa se Romi ali njihovi družinski članiobrnejo na zdravstveni sistem po pomoč, jo tudi dobijo. Podobne razmere so v Litvi. Tuditam so Romi deležni enake obravnave kot drugi državljani. Zagotavljanje zdravstvene os-krbe Romov pa je včasih oteženo, ker o svojih težavah poročajo neurejeno in nepopolno.Po drugi strani pa medicinsko osebje ni posebej usposobljeno za posvetovanje z romskimistarši, družinami in ljudmi z motnjami v duševnem razvoju. Za Slovenijo velja, da javnizdravstveni sistem ne razlikuje med Romi in večinskim prebivalstvom. Vendar pa manjkot polovica respondentov meni, da so zdravstvene storitve in zdravila dostopni Romomenako kot vsem drugim. Šoloobvezni Romi so vključeni v redne preventivne zdravstvenein zobozdravstvene preglede. Pri tem je veliko respondentov opozorilo, da so Romi z mot-njami v duševnem razvoju diskriminirani na področju dostopnosti zdravstvenih storitevin zdravil. Po mnenju madžarskih respondentov, ki delajo v zdravstvu, na Madžarskem nirazlike v dostopu do zdravstvenih storitev med Romi in drugimi prebivalci, saj je sistemzdravstvenega varstva enak za vse. Vendar pa glede tega v civilni družbi obstajajo dvomi.Pričakovana življenjska doba Romov je namreč nižja od življenjske dobe drugih za pri-bližno 10-15 let. To kaže na dejstvo, da na tisoče Romov živi za človeka nevrednihrazmerah. Zaradi revščine se ne prehranjujejo pravilno in se ne morejo udeleževati rednihzdravstvenih pregledov. Mnogi med njimi se borijo z rakom, imajo težave z zobmi, bolez-nimi pljuč in podobno.

Ali so Romi z motnjami v duševnem razvoju deležni enakeravni zdravstvenega varstva kot drugi člani romske skup-nosti oziroma drugi ljudje z motnjami v duševnem razvoju,je drugo pomembno vprašanje, povezano z dostopnostjozdravstvenih storitev. V Grčiji so Romi z motnjami v

duševnem razvoju deležni enake obravnave kot drugi Romi oziroma drugi ljudje z motn-jami v duševnem razvoju. V Litvi je Romom z motnjami v duševnem razvoju na voljozdravstveno varstvo na enaki ravni kot drugim pripadnikom romske skupnosti oziromadrugim ljudem z motnjami v duševnem razvoju. Nekateri slovenski respondenti menijo,da v Sloveniji Romi z motnjami v duševnem razvoju prejemajo enako raven zdravstvenegavarstva kot ostali člani romske skupnosti, če želijo. Vendar se to ne zgodi pogostozaradikulturnih in drugih ovir. Tudi na Madžarskem zdravstveni sistem ne razlikuje med romskimiin neromskimi bolniki. Res pa je, da imajo vsi ljudje z motnjami v duševnem razvoju, inne samo Romi, težave pri dostopu do zdravstvenih storitev. Problem dostopnosti izviratudi iz finančnih težav. Strokovnjaki s področja motenj v duševnem razvoju se večinomanahajajo v okrajnih centrih, ki so oddaljeni tudi do 30 km. Zato se zgodi, da stroški pre-voza presegajo finančne zmožnosti večine družin. Poleg tega je z invalidnim otrokomtežko potovati z javnim prevozom.

Dostop dozdravstvenihstoritev in zdravil

Dostopnostzdravstvenega varstvaza Rome z motnjami vduševnem razvoju

14

Ko starši izvedo, da ima njihov otrok motnje v duševnemrazvoju, doživijo šok. Tak otrok lahko ogrozi družino kot si-stem in globoko poseže v družinsko dinamiko. Za preseganjezačetnega šoka je ključnega pomena sodelovanje s pristoj-

nimi organi. Vsa družina mora spremeniti obnašanje in zagotoviti otroku najugodnejšerazmere in ustrezno pozornost, kar pripomore k premagovanju posledic motenj vduševnem razvoju. Ustrezno usposobljeni zdravstveni delavci in drugi strokovnjaki lahkopodpirajo romske družine s članom z motnjami v duševnem razvoju tekom celotnegaprocesa prilagajanja. V Grčiji takšne družine podpirajo nevladne organizacije. Z družinosodelujejo prostovoljci oziroma mediatorji, ki zagotavljajo psihološko podporo in vmnogih primerih prevzemajo kar nekaj starševske vloge. Tako je na primer mediatorodgovoren za dnevno higieno in spremljanje otroka z motnjami v duševnem razvoju,kar pomeni, da otroka zjutraj zbudi, mu pripravi zajtrk, ga pospremi v posebno šolo inpo končanem pouku zopet nazaj domov. Država take storitve ne zagotavlja in je v celotiodvisna od sodelovanja prostovoljcev. Respondenti navajajo, da je zelo verjetno , da vLitvi ni programov usposabljanja strokovnjakov za svetovanje romskim staršem, druži-nam in osebam z motnjami v duševnem razvoju. Enako velja za Slovenijo in Madžarsko.

Motnje v duševnem razvoju se lahko pojavijo v katerikoli fazirazvoja otroka, od trenutka spočetja do zaključka razvoja (16.- 18. leta starosti). Vzroki motenj v duševnem razvoju sonavadno razvrščeni v dve glavni kategoriji: genetske in okolij-

ske. Še vedno pa ostaja 65 - 75 % vseh etiologij motenj v duševnem razvoju nepojas-njenih. Za nadaljnji razvoj otroka pa je zelo pomembno zgodnje odkrivanje motenj vduševnem razvoju in zgodnja obravnava. Zato mora biti medicinsko osebje ustrezno us-posobljeno za zgodnje odkrivanje motenj v duševnem razvoju ter za izvajanje zgodnjeobravnave. V Grčiji izvajajo posebne izobraževalne programe za zdravnike, ki jih uspo-sabljajo za odkrivanje in diagnosticiranje motenj v duševnem razvoju. Poznavanjevzrokov motenj v duševnem razvoju je pomembno za njihovo preprečevanje. Zgodnjadiagnoza in ugotavljanje etiologije sta pomembna za čim zgodnejšo medicinsko inter-vencijo in razvojno obravnavo. Na razpolago so nove medicinske tehnike, ki omogočajozgodnjo diagnozo kromosomskih nepravilnosti že med nosečnostjo. K zmanjšanju po-javnosti motenj v duševnem razvoju, ki so lahko posledica zapletov pri različnih nalezljivihotroških boleznih, je prispevalo zgodnje cepljenje. Prav tako lahko s pravilno prehranopreprečimo nastanek nekaterih motenj v duševnem razvoju, ki izvirajo iz motenj v me-tabolizmu. Na področju preprečevanja motenj v duševnem razvoju je pomembna skrbza zdravje matere v nosečnosti. Poleg tega so pomembni tudi preprečevanje nalezljivihbolezni, ohranjanje čustvenega ravnotežja in pravilna prehrana. Nekateri litovski respon-denti niso vedeli, ali so zdravniki usposobljeni za odkrivanje motenj v duševnem razvojuv zgodnjem otroštvu in za ustrezno zgodnjo obravnavo, medtem ko so se tisti, ki so bilikompetentni za dajanje tovrstnih odgovorov, vzdržali oziroma zadeve niso želeli komen-tirati. Med slovenskimi respondenti je zaznati nekaj dvomov v strokovno usposobljenostna področju zgodnjega odkrivanja motenj v duševnem razvoju. Nekateri od njih so po-jasnili, da so pristojne inštitucije v preteklosti že opozorili na problem nezadostne us-posobljenosti osebja za zgodnje odkrivanje motenj v duševnem razvoju. Na Madžarskemje zelo veliko ljudi, tudi zdravstvenih delavcev, kritičnih do usposobljenosti zdravnikovza zgodnje odkrivanje motenj v duševnem razvoju in za zgodnjo obravnavo.

Podpora družinam zotrokom z motnjamiv duševnem razvoju

Diagnosticiranjemotenj vduševnem razvoju

15

Programi zgodnje obravnave pomagajo družini, da čim prejpo diagnosticiranju otrokovih motenj v duševnem razvoju

vzpostavi novo ravnotežje, in hkrati izboljša razvojne možnosti otroka. Romi v Grčijiredkeje sodelujejo v programih zgodnjega odkrivanja motenj v duševnem razvoju, kerse le-ti dosledno izvajajo strogo v skladu z določili in pogoji prevencije. Nosečnice redkejeobiskujejo svojega zdravnika. Med nosečnostjo niso podvržene mikrobiološkim testom.Med nosečnostjo so Rominje obremenjene z delom kot običajno, skrbijo za mlajše otrokev težkih razmerah, se z družino selijo in podobno. V Litvi so na voljo programi zgodnjeobravnave za vse otroke z motnjami v duševnem razvoju ne glede na narodnost. Vendarjih izvajajo v litovskem, ruskem in poljskem jeziku. Ni pa rehabilitacijskih programov, kibi bili pripravljeni posebej za Rome, prav tako ni strokovnjakov, ki bi lahko nudili pomočv romskem jeziku. V teh programih je le malo Romov z motnjami v duševnem razvojuali pa jih sploh ni. V Sloveniji naj bi izvajali programe zgodnje obravnave, ki naj bi bilidostopni vsem, tako večinskemu prebivalstvu kot tudi Romom. Veliko respondentov paje poročalo, da za te programe niso slišali, čeprav delajo med Romi. Tudi na Madžarskemizvajajo programe zgodnje obravnave, vendar pa stopnja vključenosti romskih otrok vteh programih ni znana, saj sistem ne beleži etnične pripadnosti udeleženih otrok. Takiprogrami se večinoma izvajajo v mestih, medtem ko ljudje, ki živijo na podeželju, težkopridejo do njih.

V vseh partnerskih državah imajo romski starši možnost, da imajoredne stike z osebjem, ki se ukvarja z rehabilitacijo (fizično,psihično in zgodnjo obravnavo) svojega otroka. Vendar pa obstajaveč dejavnikov, ki jih pri tem ovirajo. V Grčiji imajo romski starši

lahko redne stike z izvajalci rehabilitacijskih programov, vendar jih pri tem ovirajo živ-ljenjski ritem, zadržan odnos do javnih služb na področju socialnega in zdravstvenegavarstva in nepoznavanje večinskega jezika. Litovski starši, ki so zainteresirani za zdravjesvojih otrok, lahko takoj komunicirajo s strokovnjaki. Po mnenju strokovnjakov Psihološko- pedagoške službe občine Vilna poteka ta komunikacija v primeru, če romski starši želijozagotoviti pomoč za svojega otroka. Večina respondentov iz Slovenije meni, da romskistarši niso ustrezno usposobljeni za kakovostno sodelovanje v programih rehabilitacije,čeprav so na voljo ustrezne informacije in čeprav deluje sistem usposabljanja ter sveto-vanja za le-te starše, pri tem navajajo različne razloge (kultura, jezik, motivacija, neza-dostna vztrajnost svetovalcev itn.). Tudi na Madžarskem naj bi imeli vsi starši, romski indrugi, možnost rednih stikov s strokovnim osebjem, ki izvaja rehabilitacijo otroka. Vresnici pa so na tem področju težave zaradi finančnega in socialnega položaja romskihdružin, kar jim onemogoča sodelovanje (na primer visoki potni stroški do mesta izvajanjaprograma).

Zgodnja obravnava

Reden stik z rehabilitacijskim osebjem

16

Ali se bodo romski starši kot vaditelji ali svetovalciaktivno vključili v program rehabilitacije (fizične,psihične in zgodnje obravnave) svojega otroka z

motnjami v duševnem razvoju, je odvisno od zelo veliko različnih dejavnikov. Romskestarše v Grčiji k temu spodbuja prostovoljec - mediator, ki jih obvešča in ozavešča gledeskrbi za otroka z motnjo v duševnem razvoju. Romi z motnjami v duševnem razvoju innjihove družine v Litvi nimajo možnosti, da bi aktivno sodelovali pri oblikovanju, izvajanjuin vrednotenju programov rehabilitacije. Respondenti opozarjajo tudi na to, da so starši,ki skrbijo za otroka z motnjo v duševnem razvoju, na to slabo pripravljeni. Poleg tega jemogoče trditi, da družine, ki skrbijo za otroka z motnjo v duševnem razvoju, ne vedo,kakšne oblike pomoči so na voljo v inštitucijah in drugod. Informacije o morebitnih vrstahpomoči ne pridejo do romskih staršev iz različnih razlogov: zaradi nizke stopnje pis-menosti, ker je ne znajo poiskati, zaradi slabih socialnih spretnosti in nekomunikativneganačina življenja. Za Slovenijo bi lahko trdili, da romski starši z otroki s posebnimi potre-bami niso spodbujeni dovolj intenzivno in vztrajno, da bi se vključili v programe rehabili-tacije. Tisti madžarski starši, ki pridejo v rehabilitacijske centre, so vključeni v ustrezneprograme in deležni nasvetov, kako vaditi s svojim otrokom z motnjo v duševnemrazvoju.

Zelo verjetno je, da v partnerskih državah ne izvajajoposebnih rehabilitacijskih programov za Rome z motnjamiv duševnem razvoju (otroke, mladostnike, odrasle,

starostnike). Grški Rom z motnjo v duševnem razvoju se lahko pridruži programom, kise izvajajo za vse druge. Za Litvo je mogoče trditi, da romske družine s članom z motnjov duševnem razvoju običajno ne vedo, kakšne vrste pomoči so na voljo v inštitucijah indrugod. Tudi za Slovenijo velja, da ne izvajajo posebnih rehabilitacijskih programov zaRome z motnjami v duševnem razvoju. Ti se lahko udeležijo splošnih programov za ljudiz motnjami v duševnem razvoju in njihove družine. Tudi na Madžarskem ni posebnih re-habilitacijskih programov za Rome z motnjami v duševnem razvoju. Obstaja nekaj pro-gramov pedagoške rehabilitacije. Vendar imajo udeleženci po končani pedagoškirehabilitaciji le malo možnosti, zlasti na področju zapo-slovanja. Obstajajo programizaščitenih delovnih mest in dnevnega varstva.

Sodelovanje Romov z motnjami v duševnem razvoju in njihovihdružin pri pripravi, izvedbi in vrednotenju programov rehabilitacijeje predpogoj, da so le-ti prilagojeni njihovim potrebam in se vskladu z njimi tudi izvajajo. V Grčiji Romi z motnjami v duševnemrazvoju in njihove družine težko sodelujejo pri pripravi, organizaciji

in vrednotenju programov rehabilitacije, čeprav je pri psihoterapiji in pri svetovanju pod-porna vloga družine zelo pomembna. Težave pri tem izvirajo iz skromne ravni kognitivnihin jezikovnih sposobnosti romskih družin in slabe dostopnosti rehabilitacijskih storitev. VLitvi romske družine s člani z motnjami v duševnem razvoju skoraj nimajo možnosti, dabi sodelovale pri oblikovanju in izvajanju programov zdravstvenega varstva. Zelo verjetno

Posebni rehabilitacijskiprogrami za Rome

Sodelovanje prioblikovanjuprogramov rehabilitacije

Aktivno vključevanje staršev v program rehabilitacije

17

je, da se situacija zaradi negativnega odnosa do te narodne manjšine v Republiki Litvine bo kmalu spremenila. V Sloveniji Romi z motnjami v duševnem razvoju in njihovedružine za zdaj niso pripravljeni na sodelovanje in tudi ne sodelujejo pri pripravi, orga-nizaciji in vrednotenju programov rehabilitacije. Za to obstaja več razlogov, kot so slaborazumevanje tovrstnih informacij, nepoznavanje teme, nizka raven motivacije za učenjeo tej temi na sploh, slaba pismenost in pripravljenost za sodelovanje. Obstajajo padružine, ki so pripravljene in sposobne sodelovati, vendar pri tem potrebujejo podporodrugih, za izobraževanje spodbudno okolje in ustrezno sistemsko ureditev sodelovanjapripripravi, organizaciji in vrednotenju programov (sodelovanje med ustreznimi instituci-jami). Madžarski respondenti pa poročajo, da romski starši ne sodelujejo pri pripravi,organizaciji in vrednotenju programov rehabilitacije.

3.2.3. Razmere na področju izobraževanja in usposabljanja

Pravice ljudi z motnjami v duševnem razvoju na področju izobraževanja in vseživljenj-skega učenja je treba uresničevati brez diskriminacije in na podlagi enakih možnosti vokviru sistema izobraževanja na vseh ravneh. Omogočeno jim mora biti, da se naučijoživljenjskih in družbenih znanj ter veščin, ki jim olajšajo polno in enakopravno sodelo-vanje v izobraževanju in v skupnosti. Da bi bolje uresničevali pravico do izobraževanja,je potrebno v izobraževanje strokovnjakov, ki delajo na vseh ravneh izobraževanja,vključiti ozaveščanje o invalidnosti in usposabljanje za uporabo alternativnih načinov,sredstev in oblik komuniciranja, izobraževalnih tehnik in materialov (Konvencija ..., člen24).

Izobraževanje Romov z motnjami v duševnem razvojuni posebej urejeno. Enako je kot za druge osebe z mot-njami v duševnem razvoju. Vendar pa so romski otrocibolj pogosto usmerjeni v posebne šole oziroma v po-

sebne izobraževalne programe kot drugi otroci. V Grčiji so programi izobraževanja zavse osebe z motnjami v duševnem razvoju, torej tudi za Rome, enaki. Kot povsod drugodje tudi v Litvi namen izobraževanja učencev s posebnimi potrebami pomagati jim pri nji-hovem razvoju, jih poučevati v skladu z njihovimi sposobnostmi in jim omogočiti, da sipridobijo izobrazbo in kvalifikacije v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi. Izo-braževanje učencev s posebnimi potrebami je organizirano v skladu z uredbo Ministrstvaza šolstvo in znanost. V skladu s to uredbo skupine učencev s posebnimi potrebamidoločijo minister za šolstvo in znanost, minister za zdravje in minister za socialno varstvoin delo, posebne izobraževalne potrebe pa so razdeljene na štiri ravni: nizko, srednjo,visoko in zelo visoko. Primarno oceno posebnih izobraževalnih potreb izvaja Komisija zaotroško skrbstvo. Učenčeve posebne izobraževalne potrebe (razen potreb, ki izvirajo izizjemnih sposobnosti) ocenjuje Psihološko - pedagoška služba, upoštevaje pedagoške,psihološke, medicinske in socialno pedagoške vidike. Vodja te službe tudi napoti učencav sistem posebnega izobraževanja. V določenih primerih to opravi vodja šole s soglasjemstaršev (rejnikov, skrbnikov) po postopku, ki ga določi minister za šolstvo in znanost.Delovanje Psihološko - pedagoške službe ureja Ministrstvo za šolstvo in znanost ob so-glasju Ministrstva za zdravje. V večini primerov litovske lokalne inštitucije zagotovijo

Ureditev izobraževanjaRomov z motnjami v duševnem razvoju

18

splošno izobraževanje Romov z motnjami v duševnem razvoju po modelu integracije. Toje odvisno od želje romskih staršev, ki običajno ne zahtevajo posebne pomoči. V neka-terih šolah uporabljajo posebne individualne programe, vendar jim ne pripada pomočspecialnih pedagogov. Znano je nekaj primerov, da so se Romi z motnjami v duševnemrazvoju izobraževali v posebnih ustanovah, vendar je šlo za izjeme. Slovenski sistem nerazlikuje med Romi in drugimi šolajočimi se. Romi z motnjami v duševnem razvoju sovključeni v posebne šole oziroma posebne izobraževalne programe, tako kot vsi drugiučenci z motnjami v duševnem razvoju. Vendar pa se zgodi, da so romski otrocineupravičeno usmerjeni v prilagojene programe z nižjim izobrazbenim standardom ali vposebne programe. Gre za problem: obstaja nevarnost, da pri otroku z ugotovljenimimotnjami v duševnem razvoju le-te ne bodo ustrezno obravnavane, bodo pa take motnjeprisojene otrokom, ki jih sicer nimajo, zgolj zato ker so nekoliko težavnejši ali pa imajotežave z učenjem in terjajo bolj specifično obravnavo. Očitno je, da so posebneznačilnosti Romov spregledane. Madžarski Zakon o javnem izobraževanju ureja izobraže-vanje učencev in postopek določanja, kdo je lahko vključen v integrirano in kdo v ločenoizobraževanje. Starše o tem seznanijo odbori strokovnjakov. Tisti učenci, ki se lahko izo-bražujejo v integriranem okolju, se vključijo v redne šole, tisti pa, ki tega ne zmorejo, sevključijo v posebne šole. Nekateri respondenti so mnenja, da Romi te izbire na splošnonimajo.

Situacija glede vključenosti romskih otrok in mladostnikov z motnjamiv duševnem razvoju v redne šole je zelo nepregledna. V Grčiji ni spe-cializiranih programov za Rome. Za romske otroke in mladostnike z

motnjami v duševnem razvoju velja enak režim kot za vse druge. Upoštevati pa je trebavelik absentizem romskih otrok v obveznem izobraževanju in pomanjkljive registre. Raz-logi za to so različni. Zaradi različnih ovir romski starši neradi pošiljajo svoje otroke (npr.deklice) v šolo. Segregacija in neprimerne metode poučevanja pa so dodatni razlogi. VLitvi v rednih šolah nimajo posebnih strategij za izobraževanje romskih otrok in mladost-nikov z motnjami v duševnem razvoju. Ti otroci se izobražujejo ob upoštevanju priporočilPsihološko - pedagoške službe občine Vilna. Pri tem velja poudariti, da se tudi otroci zmotnjami v duševnem razvoju, ki se ne zmorejo učiti, izobražujejo v integriranih oblikahizobraževanja. Otroci z motnjami v duševnem razvoju se izobražujejo po individualnihprogramih z dodatno strokovno pomočjo (logoped, psiholog, socialni pedagog). Problemje, da izobraževanje poteka v litovskem, torej v Romom tujem jeziku. Po drugi strani paizobraževanje v litovskem jeziku omogoča bolj uspešno vključevanje Romov v družboin poveča njihove možnosti. Pomembno pa je, da lahko vsi litovski otroci, ne glede nanarodnost, raso, spol, socialni status in posebne potrebe, obiskujejo izobraževalni pro-gram, ki ustreza njihovim potrebam in zmožnostim. Če ima otrok zelo velike posebnepotrebe, se izobražuje po individualnem programu oziroma po ustrezno prilagojenemprogramu redne šole. Slovenski respondenti niso seznanjeni s tem, da bi obstajali pred-pisi ali politika, ki bi urejali izobraževanje romskih otrok in mladostnikov z motnjami vduševnem razvoju v rednih šolah. Izobraževanje je urejeno enako za vse, za Rome in začlane večinske družbe. S tem v zvezi so omenjali šole s prilagojenim programom.Madžarski Nacionalni kurikulum ureja tudi izobraževanje oseb z motnjami v duševnemrazvoju.

Vključenostv redne šole

19

Le-to naj bi potekalo v skladu z njihovimi osebnimi potrebami. Zaradi svojih posebnihpotreb so deležni posebne obravnave. Vendar je temu tako le na deklarativni ravni, sajpogoji za izvajanje še niso določeni.

Izobraževalni program mora biti prožen, tako da ga je mogočeprilagoditi potrebam romskih učencev, zlasti tistim z motnjami vduševnem razvoju. Grški respondenti so poročali o neprilagoje-

nih metodah poučevanja. To pomeni, da učni načrti zelo verjetno niso dovolj prilagodljivi,da bi ustrezali posebnim potrebam romskih učencev, zlasti tistih z motnjami v duševnemrazvoju. Respondenti v Litvi poročajo, da nimajo vsi romski otroci, ki jih poučujejo poenakem programu kot otroke z motnjami v duševnem razvoju, tudi dejansko motenj vduševnem razvoju. Na splošno litovski izobraževalni sistem ločuje otroke z motnjami vduševnem razvoju od tistih, ki nimajo posebnih potreb. Večina slovenskih respondentovmeni, da so učni programi na splošno prilagojeni potrebam učencev. To velja tudi zaRome z motnjami v duševnem razvoju. Ena od možnosti, da se otrok ne vpiše takoj vposebno šolo, ki je na voljo in enaka za vse, za Rome in za pripadnike večinske družbe,je prilagajanje kurikuluma. Učni načrt je običajno prilagojen nižjemu izobrazbenemustandardu, ustrezno prilagojena sta tudi učna pomoč in ocenjevanje učnih dosežkov.Vendar pa to velja le za raven obveznega osnovnošolskega izobraževanja, na pa tudi zasekundarno izobraževanje ali za izobraževanje odraslih. Na Madžarskem je prilagodljivostučnih načrtov zagotovljena in se izvaja, kadar je potrebno. Kurikulum je prilagodljiv inse na osebni ravni maksimalno prilagaja stopnji osebnega razvoja učenca. Stanje učencaspremljajo z rednimi meritvami in začrtajo delo na naslednji stopnji glede na dejanskostanje pri učencu.

V vseh partnerskih državah so starši romskih otrok z motnjami v duševnemrazvoju komajda vključeni v njihov izobraževalni proces. V Grčiji večinaromskih staršev otrok z motnjo v duševnem razvoju sploh ne sodeluje v

izobraževalnem procesu svojih otrok. Mnenja litovskih respondentov o vključenosti rom-skih staršev v izobraževalni proces njihovih otrok z motnjami v duševnem razvoju sodeljena. Strokovnjaki Psihološko - pedagoške službe trdijo, da sicer starši so vključeni,vendar pa otroci pogosto izostajajo od pouka, šolo začnejo obiskovati, ko so starejši od7 let, vrtcev pa skoraj ne obiskujejo. Na drugi strani pa poročajo o dobrih praksahvključevanja staršev: individualiziran program za otroka obravnavajo skupaj s starši, sku-paj obravnavajo tudi pomoč strokovnjakov pri prilagajanju otroka kolektivu ter učnedosežke in spodrsljaje. Večina slovenskih respondentov meni, da se starši romskih otrokz motnjami v duševnem razvoju lahko vključujejo v izobraževalni proces svojih otrokenako kot starši drugih otrok (govorilne ure, individualni pogovori z učitelji, roditeljskisestanki itn.). Hkrati pa poudarjajo, da starši romskih otrok z motnjami v duševnemrazvoju te možnosti redko izkoristijo. Na področju izobraževanja odraslih pa takihmožnosti sploh ni. Na Madžarskem se starši romskih otrok z motnjami v duševnemrazvoju redkeje vključujejo v izobraževalni proces svojih otrok zaradi različnih ovir, po-manjkanja interesa, osveščenosti ipd.

Udeležbastaršev

Fleksibilnostučnih programov

20

Pravica staršev, da odločijo, ali bo njihov otrok obiskoval posebno šoloali redno šolo, je eno od pomembnih vprašanj inkluzije otrok z mot-njami v duševnem razvoju. V Grčiji večina staršev ne pozna vpisnega

postopka in delovanja posebnih šol. Mediatorji, Romi - prostovoljci so tisti, ki v nekaterihprimerih izpeljejo proces integracije otrok z motnjami v duševnem razvoju tudi v praksi.Tisti litovski respondenti, ki so bolje seznanjeni z romsko skupnostjo, so izrazili dvom,da bi starši otrok z motnjo v duševnem razvoju sprejemali tovrstne odločitve, saj nasplošno niso vključeni v proces izobraževanja svojih otrok. Sodelavci Centra romske skup-nosti in tudi drugi strokovnjaki menijo, da romski starši v procesu izobraževanja nesodelujejo iz več razlogov: so nepismeni in ne morejo pomagati svojim otrokom, imajoveliko otrok, starejši otroci skrbijo za mlajše brate in sestre, zadržanosti do državnih in-stitucij in podobno. V Sloveniji starši romskih otrok z motnjami v duševnem razvojusodelujejo v postopku odločanja o vpisu otrok. Sodelujejo lahko pri vseh aktivnostih natem področju kot vsi drugi starši otrok z motnjami v duševnem razvoju. Vendar jevprašanje, koliko romski starši dejansko razumejo postopke oziroma ali razumejo vseposebnosti, prednosti in slabosti vpisa otroka v posebno šolo, še posebej, če otrok nimamotenj v duševnem razvoju, temveč gre pri njem le za slabe učne navade. NaMadžarskem starši ne morejo sprejemati ustreznih odločitev, saj je vse urejeno z za-konom. Otroci morajo pred vpisom opraviti ustrezne teste. Romskih otrok je v posebnihšolah še vedno nesorazmerno veliko.

Kakovostna učna gradiva, sprotno usposabljanje učiteljev in pomoč učiteljem,ki delajo z romskimi otroki z motnjami v duševnem razvoju, so predpogoj zaustrezno zadovoljitev posebnih potreb teh otrok. Grški respondenti menijo,

da ti predpogoji v Grčiji niso izpolnjeni. Ko gre za metodologije in pripomočke, litovskistrokovnjaki opozarjajo na dejstvo, da ni kakovostnih metodičnih gradiv, ustreznega us-posabljanja učiteljev in tudi ne drugih pomoči učiteljem, ki delajo z romskimi otroki zmotnjami v duševnem razvoju. Enako velja za izobraževanje odraslih Romov z motnjamiv duševnem razvoju. Zanje ni posebnih programov, kot tudi ni poklicnega usposabljanja.Večina slovenskih respondentov ne ve, da bi obstajala kakovostna učna gradiva, sprotnousposabljanje učiteljev in pomoč učiteljem, ki delajo z romskimi otroki z motnjami vduševnem razvoju. Vendar pa nekateri izmed njih menijo, da je dovolj, da kakovostnaučna gradiva obstajajo. Madžarski respondenti so mnenja, da so učna gradiva zelo po-manjkljiva, šole pa razpolagajo z le malo posebnih učnih orodij. Ker so ta gradiva zelodraga, si jih šole ne morejo privoščiti. Zelo pogosto zavzeti učitelji razvijejo in uporabljajolastne metode in izdelajo lastna kakovostna gradiva.

Izkušnja uči, da izobraževanje odraslih z motnjami v duševnemrazvoju pogosto ni urejeno, čeprav je izobraževanje otrok z motnjamiv duševnem razvoju dobro organizirano. V Grčiji ni posebnih pro-

gramov za odrasle Rome z motnjami v duševnem razvoju. Enako velja tudi za Litvo. Tuditam ni nikakršnih posebnih programov izobraževanja odraslih, ki bi pomagali ljudem sposebnimi potrebami, da se usposobijo za vključevanje v svet dela.

Učnagradiva

Izobraževanjeodraslih

Vloga staršev pri odločanju

21

Odrasli z motnjami v duševnem razvoju lahko veliko pridobijo zneprekinjenim izobraževanjem, ki omogoča tudi njihovo vključevanjev družbo. Še posebej to velja za poklicno izobraževanje kot pomemb-

no orodje za prehod v samostojno življenje. V Grčiji je na voljo veliko programov poklic-nega usposabljanja, ki jih izvajajo različne organizacije, tudi zasebne. Te organizacijeobičajno ponujajo v kombinaciji s predpoklicnim usposabljanjem široko paleto izobraže-valnih storitev, potrebnih za samostojno življenje. Vendar pa je delež vseh udeležencev,ne le Romov, ki po takšnem usposabljanju najdejo delo, zelo nizek. V Litvi se učenci sposebnimi potrebami v program obveznega splošnega in poklicnega izobraževanjavključujejo v skladu z veljavnimi predpisi. V Sloveniji obstajajo programi v okviru nižjegapoklicnega izobraževanja, ki so namenjeni vsem zainteresiranim in so na voljo tudiodraslim Romom z motnjo v duševnem razvoju. Enako velja za Madžarsko. Nihče od re-spondentov ni vedel za tovrstne programe izobraževanja. Zaradi visoke stopnje brez-poselnosti, celo visoko usposobljenih, ljudje ne dobijo dela. Obstaja le nekaj organizacij,ki podpirajo zaposlovanje invalidov, tako da ocenijo njihovo delazmožnost, jih usposab-ljajo, jim nudijo stalno pomoč in na ta način zagotovijo, da lahko delajo z neinvalidi.

3.2.4. Razmere na področju zaposlovanja

Invalidi imajo enako kot drugi pravico do dela. Ta pravica vključuje pravico do možnostiza preživljanje s svobodno izbranim ali sprejetim delom na trgu dela in v delovnemokolju, ki je odprto, vključujoče in dostopno invalidom (Konvencija ..., člen 27). Vendarpa se ta pravica invalidom pogosto krati, kar še posebej velja za ljudi z motnjami vduševnem razvoju.

Da bi invalidi lahko uresničili pravico do dela, morajo imetineoviran dostop do poklicnega in permanentnega usposab-ljanja. V Grčiji je položaj odraslih Romov z motnjami vduševnem razvoju enak kot položaj vseh drugih odraslih z

motnjami v duševnem razvoju. Ko zaključijo šolanje na posebnih šolah, se lahko vključijov eno od osmih javnih Posebnih tehničnih poklicnih šol (TEE) ali v enega od programovPosebnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EEEEK). Osebe z motnjami vduševnem razvoju se lahko vključijo tudi v strokovne delavnice, ki delujejo v okvirunevladnih organizacij, tudi združenj staršev. Vendar pa ti programi niso del nacionalnegaizobraževalnega sistema. Ustanovljene so kot pravne osebe zasebnega prava, jih pa sub-vencionira država, od leta 1981 pa tudi Komisija EU. Naloga izvajalcev teh programovje, da ocenijo sposobnosti posameznikov in da izvajajo različne programe zaopolnomočenje invalidov, za njihovo socialno vključenost, poklicno usposabljanje in po-klicno rehabilitacijo. O pogojih in postopkih za vključevanje v delavnice odloča vsak iz-vajalec oziroma center posebej. Vsak center se tudi samostojno odloči glede potrebnegastrokovnega osebja, kot so pedopsihiatri, psihiatri, psihologi, socialni delavci, specialnipedagogi, delovni terapevti, logopedi in specializirani obrtniki.

Dostop do poklicnegain permanentnegausposabljanja

Poklicno usposabljanje

22

Osebe z motnjami v duševnem razvoju pogosto opravljajo naloge, ki zahtevajo malo ko-munikacij s kolegi in na splošno kar najmanj socialnih veščin, saj so to običajno njihovašibka področja. Ker so tradicionalne umetnosti najbolj pomembno področje programovusposabljanja odraslih z motnjami v duševnem razvoju, udeleženci usposabljanja nimajoveliko možnosti zaposlitve na prostem trgu. Pomagajo pa jim, da si pridobijo znanja, kijim omogočijo, da se prilagodijo različnim poklicem oziroma področjem dela, ki ustrezajonjihovim zmožnostim in željam. V centrih posebnega poklicnega usposabljanja potekausposabljanje in pridobivanje kvalifikacij za poklice, ki ustrezajo izkušnjam, znanjem insposobnostim udeleženca, potrebam, pričakovanjem in željam njegove družine, pravtako tudi posebnim zahtevam poklicne rehabilitacije, ki jo omogoča lokalna skupnost alidružina oziroma sorodstvo udeleženca. Agencija za zaposlovanje razvija programe us-posabljanja v treh poklicnih šolah za invalide, s skupno zmogljivostjo 300 udeležencev.Ti programi so prilagojeni razmeram in potrebam na trgu dela in posebnim značilnostimudeležencev. Usposabljanje poteka na naslednjih področjih: rezljanje nabožnih skulptur,slikanje ikon, urezovanje in prikrojevanje, tkanje. Vendar pa je število strokovnih delavnicomejeno in zato potrebe ljudi z motnjami v duševnem razvoju niso ustrezno zadovoljene.Poleg tega se večina teh delavnic nahaja na širšem območju Aten. Osebe z motnjami vduševnem razvoju, ki živijo v drugih grških regijah, imajo zelo omejene možnosti zanadaljnje izobraževanje. Litovski respondenti poročajo, da obstajajo posebni programiza odrasle Rome z motnjami v duševnem razvoju. Poleg tega pa tudi na tem področjuza romsko skupnost na splošno velja, da je del družbe. Obstajajo posebni centri, kiomogočajo ljudem s posebnimi potrebami, da si pridobijo spretnosti, jim pomagajo privključevanju v družbo, jim zagotavljajo nego, posebne in splošne družbene storitve teraktivnosti, organizirajo preživljanje prostega časa in jih zaposlujejo v skladu z možnostmi.Ti centri sprejemajo zaposljive osebe z motnjami v duševnem razvoju, z motnjami vduševnem zdravju in invalide s kompleksnimi motnjami, starejše od 18 let, ki živijo domaali v državnih inštitucijah. Odrasle invalidne osebe, ki to želijo, predložijo lokalnemu cen-tru za socialno varstvo, ki je pristojen za dnevno varstvo in centre za usposabljanje,prošnjo za vključitev v center za usposabljanje. Litovski Strokovni center za rehabilitacijoizvaja strokovni program rehabilitacije (LRPRC) za odrasle z lažjimi motnjami v duševnemrazvoju in za druge ljudi s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Invalidi iz vrst Romovimajo pravico do udeležbe v teh programih, vendar v njih iz respondentom neznanihrazlogov ne sodelujejo. Slovenski respondenti ne vedo, da bi obstajali takšni programiza Rome z motnjami v duševnem razvoju. Nekateri madžarski respondeni menijo, da naMadžarskem ni takšnih programov. Ocenjujejo, da je temu tako, ker je izobraževalni sek-tor nenaklonjen izvajanju izobraževanja ljudi s posebnimi potrebami, saj le-ti potrebujejoveč pozornosti, nege. Niti za Rome niti za vse druge ni vladnih projektov, ki bi se ukvarjalis temi problemi. Vendar pa menijo, da obstaja nekaj izjem, ki bi jih kot primere dobreprakse veljalo širše promovirati. Enega takih programov že več kot 10 let izvaja nevladnaorganizacija. Vendar je vanj vključeno le malo uporabnikov. V šoli Dr. Ambedkar imajorazred za romske otroke z motnjami v duševnem razvoju, v katerem poteka poklicno us-posabljanje. Vendar je tudi ta razred namenjen predvsem srednješolcem.

23

Vključevanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v redno za-poslitev je resničen izziv na področju boja proti diskriminaciji.Glede na razpoložljive podatke je v Grčiji mogoče soditi, da je

bilo zelo malo ljudi z motnjami v duševnem razvoju vključenih v zaposlitev na podlagidržavne pomoči in spodbud za zaposlovanje na trgu dela. Poleg tega ne obstaja niti politikaoziroma zakonodaja, ki bi spodbujala podprto zaposlovanje. Obstoječi programi, ki ponu-jajo pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju pri vključevanju na trg dela, delujejov okviru nevladnih organizacij in lahko zajamejo zelo majhen odstotek prebivalstva. Ak-tivnosti integracije teh posameznikov potekajo s pomočjo lokalnih romskih društev in me-diatorjev. Po mnenju litovskih respondentov se z integracijo invalidov, vključno tistih zmotnjami v duševnem razvoju, na trg dela ukvarja Borza dela. Litovska Borza dela je in-štitucija, ki je v sestavi Ministrstva za socialno varstvo in delo in je soodgovorna za izvajanjepolitike zaposlovanja. Borza dela pomaga brezposelnim, da čim prej najdejo zaposlitev,iskalcem zaposlitve pomaga pri pridobivanju kvalifikacij, ki povečajo njihovo konkurenčnostna trgu dela, pomaga pa tudi delodajalcem najti usposobljene delavce. Vendar pa vse toni dovolj, saj je v Republiki Litvi stopnja brezposelnosti 16 %. Tudi zaradi tega, vendar nesamo zaradi tega, je razumljivo, da je za vse ljudi z motnjami v duševnem razvoju v Litvitežko najti zaposlitev. Pri tem Romi niso nikakršna izjema. Res-pondenti pa poročajo, daobstajajo programi za vključevanje odraslih Romov z motnjami v duševnem razvoju natrg dela. V obdobju 2009 - 2012 je potekal projekt Izkušnja z Romi: Inovativne oblikeudeležbe Romov na trgu dela, katerega namen je bil ustvariti splet pomoči za vključevanjeRomov na trg dela in za njihovo udeležbo v družbi, tako da bi se zaposlili in delo tudi ob-držali. Organizacija Sopa pomaga Romom pri zaposlovanju. V letu 2011 je Sopa svetovala56 brezposelnim Romom (opravili so skupaj 198 svetovalnih ur), vendar pa se nihče izmednjih v času triletnega trajanja projekta ni uspel zaposliti. Od leta 2013 društvo romskeskupnosti Romski kres (Čigonų laužas) izvaja projekt Park kulture in gospodarstva evrop-skih Romov Bahtalo Drom. Romi z motnjami v duševnem razvoju nimajo enakih možnostikot drugi Romi, da bi se zaposlili, napredovali in dobili višjo plačo ter izboljšali us-posobljenost. Po mnenju respondentov so v Litvi razlike tudi med Romi. Ljudje z motnjamiv duševnem razvoju, tako Romi kot drugi, so na trgu dela diskriminirani, saj delodajalcina delovno mesto, ki je primerno za človeka z motnjami v duševnem razvoju, raje zaposlijo"zdravo" osebo. Pri tem pa Sistem podpornega zaposlovanja vsebuje ukrepe, ki podpirajointegracijo invalidov in starejših v zaposlitev, na primer v obliki socialnih podjetij. Respon-denti navajajo nekatere študije, ki so odkrile pomanjkljivosti na področju integracije tehranljivih družbenih skupin, ki se srečujejo s številnimi težavami, kot je na primer poman-jkanje družbenih in poklicnih spretnosti. Vendar pa so tudi v tem kontekstu problemiRomov spregledani. Očitno pa je, da so potrebne dodatne podpore (vključno z dodatnosocialno in psihološko podporo in pa s pridobivanjem socialnih, splošnih veščin ter poklicnihveščin). Ker veliko Romov na Borzi dela sploh ni prijavljenih, tudi v programih za podporoiskalcem zaposlitve ne morejo sodelovati oziroma ne sodelujejo. Ker pri izvajanju politikezaposlovanja niso upoštevane posebne potrebe Romov, jim ni zagotovljena enaka podporapri konkuriranju na trgu dela kot drugim. V Sloveniji dejavnosti, programe in spodbude zazaposlovanje ljudi z motnjami v duševnem razvoju, tudi v redne zaposlitve, izvajata Min-istrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod R Slovenije za za-poslovanje v obliki programa aktivne politike zaposlovanja. Poleg tega je tudi več nevladnihorganizacij, ki zagotavljajo poklicno usposabljanje in okupacije za ljudi z motnjami vduševnem razvoju v dnevnih centrih za poklicno usposabljanje. Na Madžarskem za in-valide, tudi tiste brez motenj v duševnem razvoju, ni zaposlitev. Tudi 90 % Romov je brez-poselnih. Javne službe na področju politik zaposlovanja niso učinkovite. Lokalne oblastipa nimajo možnosti, da bi ponudile delo več sto ljudem.

Vključevanje vredno zaposlitev

24

Če je mogoče trditi, da so Romi diskriminirani pri izvajanjupolitike zaposlovanja, se postavlja vprašanje, ali imajoRomi z motnjami v duševnem razvoju, ki sodelujejo v pro-

gramih usposabljanja, pri zaposlovanju, napredovanju in povečanju plače, enakemožnosti kot drugi Romi. V Grčiji je dohodek večine Romov odvisen predvsem od nji-hovega dela, ki pa je sezonsko in poteka izven formalnega trga dela. Številna gospo-dinjstva se zanašajo na sezonsko zaposlovanje člana in pa na pravico družine brezsredstev do socialnih prejemkov. Na splošno so dohodki Romov nizki, tako da ima velikavečina gospodinjstev dohodek, ki je precej pod pragom revščine. Romi zaslužijo svoj do-hodek na formalnem, še pogosteje pa na neformalnem trgu dela in so tako brez realneekonomske perspektive. Njihova realnost se kaže v revščini, ekonomski marginalizacijiin izključenosti iz trga dela. Oceno sposobnosti za delo izvajata dve vrsti teles, komitejiza zdravje pri prefekturah, ki ocenjujejo ustreznost socialnih pomoči, in pa komiteji po-kojninskih skladov državnih pokojnin, ki so odgovorni za prejemke iz naslova za-varovanja. Na splošno je zaposlenih zelo malo Romov. Po podatkih sociološke raziskave,ki jo je v letu 2008 opravil litovski Raziskovalni Inštitut za socialna in narodnostnavprašanja, je na vprašanje o delu ali poklicu, s katerim pridobivajo dohodek oziroma do-bivajo plačo, več kot polovica anketiranih Romov (56,7 %) odgovorila, da ne delajo nikjer,40,7 % pa jih je odgovorila, da imajo plačano delo oziroma opravljajo poklic, s katerimpridobivajo dohodek. Dela, ki so jih opravljali, so imela značaj neformalne individualneaktivnosti, kot so na primer zbiranje odpadnih kovin, vedeževanje, prodajanje na trgu inpodobno. Manj kot desetina (8,7 %) anketiranih Romov je bila redno zaposlena in jeimela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Brez pogodbe je bilo zaposlenih 6,1 % Romov.Več kot tretjini anketiranih Romov je socialna pomoč glavni vir dohodka. Velikokrat jepomemben vir dohodka tudi podpora staršev. Večina slovenskih respondentov je mnenja,da Romi z motnjami v duševnem razvoju nimajo enakih možnosti kot drugi Romi napodročju zaposlovanja, napredovanja, povišanja plače in sodelovanja v programih us-posabljanja, ki jih zagotavlja sistem. Vendar pa tudi položaj drugih Romov v sistemu niveliko boljši. Romi so zaradi dejstva, da so Romi, prikrajšani za enake možnosti. Zato sopoudarili, da v tem primeru obstaja dvojna diskriminacija. Madžarski delodajalci neradizaposlujejo invalide. Skoraj vsi respondenti potrjujejo, da ljudje z motnjami v duševnemrazvoju nimajo možnosti, da bi imeli službo, in to prav zaradi njihove motnje v duševnemrazvoju.

Zaščitne delavnice ali dnevni delovni centri za ljudi z motnjamiv duševnem razvoju, ki bi upoštevali romski kulturni kontekst,so v vseh partnerskih državah bolj izjema kot pravilo. V zgod-njih 70-ih letih prejšnjega stoletja so v Grčiji začele delovatizaščitne delavnice, ki so zaposlovale invalide in so nastale na

pobudo staršev oziroma skrbnikov ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Njihov glavnicilj je zagotoviti ustvarjalno zaposlovanje oseb z motnjami v duševnem razvoju, da birazvili in ohranili svoje sposobnosti ter okrepili samozavest na podlagi ustvarjalnih de-javnosti in proizvodnje. Njihov namen je tudi ozaveščanje širše javnosti z dogodki in pro-mocijo proizvodov. Vendar pa so izdelki, proizvedeni v teh delavnicah, le redko prišli natrg. Njihova prodaja je v glavnem potekala na občasnih dobrodelnih bazarjih. Delavniceso bile odvisne od nepovratnih državnih sredstev in drugih prihodkov, ki so jih zagotavl-jala združenja staršev. V 90-ih letih prejšnjega stoletja so želeli povečati tržnost izdelkovteh delavnic.

Diskriminacija napodročju zaposlovanja

Dostop do zaščitnihdelavnic oziromadnevnih delovnihcentrov

25

Prišlo je do sprememb v proizvodnem portfelju, ki naj bi ustrezal tržnemu povpraševanjuin si pridobil stalno mesto na policah supermarketov in drugih trgovin. Niso opustili tra-dicionalnih izdelkov, kot so kroglice, preproge, keramika, temveč so na podlagi tržnihraziskav izdelke modernizirali in razvili nove, kot so na primer poslikava tkanin, pekarna,gostinstvo, izdelava bižuterije. V teh delavnicah delajo tudi nekateri Romi z motnjami vduševnem razvoju. Vendar pa je njihovo število zelo majhno.Pomembno je, da obstaja možnost in da so romska društva zainteresirana za sodelo-vanje. V Litvi Rome obravnavajo kot družbeno skupino z veliko tveganji, ki pa se vlitovsko družbo integrira kot etnična manjšina: ustvarjeni so pogoji za ohranjanje njihoveidentitete, organizirano je izobraževanje. S temi ukrepi pa niso rešili problemov, zaradikaterih se del romske skupnosti uvršča v družbeno skupino z velikimi tveganji. Ukrepiso usmerjeni k reševanju kulturnih vprašanj, pri čemer pa ostajajo socialna in ekonomskavprašanja v ozadju. V Sloveniji praktično ni zaščitnih delavnic oziroma varstveno-delovnihcentrov, katerih programi bi ustrezali posebnim potrebam Romov z motnjami v duševnemrazvoju. Pri ustvarjanju in izvajanju programov ne upoštevajo posebnosti in značilnostikulture Romov. To pomeni, da je lahko program zelo dober v smislu upoštevanja motenjv duševnem razvoju, ne pa tudi v smislu zadovoljevanja potreb Romov z motnjami vduševnem razvoju. Na Madžarskem obstaja nekaj nevladnih organizacij in šol, ki pri svo-jem delu upoštevajo romski kulturni kontekst.

3.2.5. Razmere na področju družbene blaginje

Enakopravno sodelovanje ljudi z motnjami v duševnem razvoju v kulturnem življenju,rekreaciji, prostočasnih dejavnostih in športu je pomembno v boju proti diskriminaciji inkot podpora inkluziji. Poleg tega imajo Romi z motnjami v duševnem razvoju, enako kotvsi drugi, pravico do priznavanja in podpiranja lastne kulturne in jezikovne identitete(Konvencija ..., člen 30).

Za uveljavljanje pravice do enakopravnega sodelovanja ljudi zmotnjami v duševnem razvoju v kulturnem življenju, rekreaciji,prostočasnih dejavnostih in športu je pomembno, da so take

dejavnosti dostopne. V Grčiji ljudje z motnjami v duševnem razvoju na splošno in Romis temi motnjami ne sodelujejo v kulturnih dejavnostih. V Litvi oziroma v Vilni umetniškedejavnosti za romsko skupnost organizirajo v Centru romske skupnosti v skladu zmožnostmi. Romi z motnjami v duševnem razvoju imajo možnost, da pri njih sodelujejo.V Centru romske skupnosti se lahko odrasli Romi učijo litovski jezik, računalništvo, ko-municiranje z ljudmi različnih kultur. Tam organizirajo koncerte in razstave ter Dan spo-mina na holokavst Romov. Vendar pa ni nobene dejavnosti, ki bi jo pripravili za Rome zmotnjami v duševnem razvoju. Take dejavnosti poskušajo pripraviti Center za starejše,Kulturni center in nevladne organizacije. V teh dejavnostih sodeluje veliko ljudi z mot-njami v duševnem razvoju, pri čemer pa so Romi pogosto le opazovalci. V Sloveniji sona voljo različne kulturne dejavnosti, kot so ples, glasba, literatura, gledališče in drugev obliki, da so dostopni tako ljudem z motnjami v duševnem razvoju kot Romom s temimotnjami. Te dejavnosti organizirajo različna romska društva, interesne skupine in šoles prilagojenim programom, zavodi ter lokalna društva Sožitje. Madžarski Romi nisoizključeni iz kulturnih dejavnosti, vendar pa se zgodi, da le-te niso na voljo za vse Rome,še posebej ne za tiste, ki so revni ali pa so invalidi. Nevladne organizacije se trudijo tuditem ljudem predstaviti lepoto kulturnih dejavnosti.

Sodelovanje v kulturnem življenju

26

V vseh partnerskih državah je dostopnost kulturnih dogodkov za Romez motnjami v duševnem razvoju zelo slaba. V Grčiji kulturne prireditvein storitve niso dostopne Romom z motnjami v duševnem razvoju, sajso Romi marginalizirani in živijo daleč stran od kulturnega življenja v

mestu ali lokalni skupnosti. V Litvi romski otroci z motnjami v duševnem razvoju sodelu-jejo v kulturnem življenju, medtem ko pa v šoli in kasneje postanejo zgolj opazovalci. VSloveniji so kulturni dogodki in ustanove, ki delujejo na področju kulture, dostopni takoljudem z motnjami v duševnem razvoju na splošno kot tudi Romom s temi motnjami.Vprašanje pa je, koliko Romov z motnjami v duševnem razvoju se teh dogodkov dejanskoudeleži oziroma koliko teh inštitucij obišče. Poleg tega je tudi vprašanje, koliko so v tehustanovah oziroma koliko so organizatorji teh prireditev usposobljeni za prilagoditev do-godka Romom z motnjami v duševnem razvoju. Madžarski respondenti so mnenja, daje Romom z motnjami v duševnem razvoju le redko omogočeno, da obiščejo kulturneprireditve. Eden od pomembnih razlogov za to je pomanjkanje ozaveščenih strokov-njakov ter pomanjkanje moralne in finančne podpore.

Respondenti iz vseh partnerskih držav menijo, da so razmere na tempodročju v vseh državah podobne. Sodelovanje ljudi z motnjami vduševnem razvoju na splošno, torej tudi Romov s temi motnjami, zlasti

v športu in drugih prostočasnih dejavnostih je bolj izjema kot pravilo. V Grčiji Romi zmotnjami v duševnem razvoju pogosto ne sodelujejo v športu. Litovski respondentiporočajo, da so športne in prostočasne dejavnosti za ljudi z motnjami v duševnemrazvoju organizirane na šolah in centrih socialnih storitev. Ko ti ljudje končajo šolo ali pane obiskujejo centrov socialnih storitev, postanejo športne in prostočasne aktivnosti nji-hova stvar. To običajno pomeni, da postanejo pasivni opazovalci. V Sloveniji organizirašportne aktivnosti (redne treninge in tekmovanja) za vse ljudi z motnjami v duševnemrazvoju, tudi za Rome, Društvo Specialna olimpijada, ki je član Zveze Sožitje. V romskihskupnostih je zelo veliko športnih dogodkov, zlasti tekem med različnimi romskimi orga-nizacijami. Vendar pa Romi z motnjami v duševnem razvoju pri teh dogodkih skoraj nesodelujejo. Razmere na Madžarskem so precej podobne tistim v drugih partnerskihdržavah. Ljudje z motnjami v duševnem razvoju, tudi Romi s temi motnjami, sodelujejov športu, če jih pri tem podpirajo družine. Delujejo tudi nekatere organizacije, katerihcilj je pomoč invalidom, ki invalide podpirajo tudi pri vključevanju v športne aktivnosti.Tak primer je mreža Jai Bhim, ki že več let podpira lokalno nogometno moštvo. Najprejje krila vse stroške moštva, kasneje pa je ekipa ustanovila (brez vseh težav) podpornozdruženje, imenovano Bigindo, in se od tedaj naprej financira preko te nevladne orga-nizacije.

Dostopnost kulturnih dogodkov

Sodelovanjev športu

27

Praviloma ljudje z motnjami v duševnem razvoju na splošno, zlastipa še Romi s temi motnjami, ki sodelujejo pri športnih dejavnostih,nimajo enakih možnosti za kakovosten trening kot drugi športniki.

Grški respondenti so poudarili, da je kar nekaj drugih stvari, pomembnejših od športa,kot so denarne zadeve, zdravo življenje in podobno. Litovski respondenti so opozorili,da se nekateri fizično sposobnejši ljudje z motnjami v duševnem razvoju lahko vključijov športna združenja ali športne klube, kar pa se ne dogaja pogosto. Slovenski respon-denti so mnenja, da ljudje z motnjami v duševnem razvoju, tudi Romi, nimajo enakihmožnosti za kakovosten trening kot drugi športniki. Madžarski respondenti pa so opozo-rili, da je pomanjkanje finančne podpore ključen razlog za to, da ljudje z motnjami vduševnem razvoju nimajo dostopa do kakovostnega treninga.

3.2.6. Razmere na področju osebne integritete in organizacije življenja

Romi z motnjami v duševnem razvoju v vseh partnerskih državah pravilomaživijo v svoji družini. Imajo pa pravico do enakih socialnih transferjev kotdrugi ljudje z motnjami v duševnem razvoju. Vendar v nobeni od njih ni

posebnih finančnih spodbud, ki bi družine spodbujali, da bi za člana z motnjo v duševnemrazvoju skrbeli v družini. V Grčiji so ljudje z motnjami v duševnem razvoju, enako kotvsi drugi invalidi, upravičeni do nadomestila za invalidnost ter dodatkov za nego. V Litvije za nadomestilo za invalidnost potrebno zaprositi na občinskem oddelku za socialnopodporo v kraju stalnega bivanja. Osebe, ki nimajo stalnega bivališča, pa zaprosijo zanadomestilo na občinskem oddelku za socialno podporo v kraju, kjer dejansko živijo. VSloveniji prejemajo romske družine s člani z motnjami v duševnem razvoju enake so-cialne prejemke kot druge družine s takimi člani: otroški dodatek, dodatek za negootroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek in podobno. Na Madžarskem se lahko zgodi,da finančno stanje družine ne omogoča, da bi član z motnjo v duševnem razvoju, zlastiče ima težko motnjo, živel v družini.

Da lahko ljudje z motnjami v duševnem razvoju živijo v družini in da jeto preživljanje tudi kakovostno, je pomembno, da so na voljo dostopnestoritve za oskrbo na domu in pomoči za družine. V Grčiji ne obstajajoposebne storitve varstva in pomoči romskim družinam. Deležni so

enakih storitev in pomoči kot vsi drugi. V Litvi je družinam, ki imajo člana z motnjo vduševnem razvoju, na voljo pomoč pri njegovi negi. V tem primeru romske družine sčlanom z motnjo v duševnem razvoju niso izjema in lahko uporabljajo storitve v skladus splošno uredbo. V Sloveniji obstajajo dobro razvite storitve nege na domu in programipomoči, ki so na voljo romskim družinam, ki skrbijo za svoje člane z motnjami vduševnem razvoju (npr. pomoč na domu preko javnih domov za starostnike, preko na-cionalne kvalifikacije Pomoč na domu). Vprašanje pa je, ali so Romi pripravljeni takšnoobliko pomoči uporabiti oziroma sprejeti. Na Madžarskem obstaja nekaj pobud, kot sopodporne storitve za družine, za blaginjo otrok in podobno. Res pa je, da pomoč nadomu pri lokalnih oblasteh ni priljubljena in pogosto ne priznajo, da bi Romi dejanskopotrebovali tako pomoč.

Enake možnosti v športu

Življenje v družini

Dostopnostpomoči zadružine

28

Za boj proti diskriminaciji invalidov je zelo pomembno, da obstajajoučinkoviti in ustrezni ukrepi pri vseh zadevah v zvezi z zakonsko zvezo,družino, starševstvom in drugimi odnosi kot za vse druge (Konvencija

..., člen 23). Zato je zelo pomembno vprašanje, na kakšen način lokalne oblasti oziromaromske skupnosti spreminjajo negativen odnos do poroke, spolnosti in starševstva osebz motnjami v duševnem razvoju. V Grčiji lokalnih oblasti oziroma romskih skupnostispreminjanje negativnega odnosa do poroke, spolnosti in starševstva oseb z motnjamiv duševnem razvoju ne zanima. V litovskih inštitucijah je govoriti o spolnem življenju in-validov in predvsem o njihovih zakonskih zvezah običajno tabu. Zato se tudi lokalne in-štitucije romske skupnost ne ukvarjajo s spreminjanjem negativnega odnosa do poroke,spolnosti in starševstva ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Poleg tega primanjkujestrokovnjakov, ki bi bili sposobni ljudem z motnjami v duševnem razvoju in njihovimdružinam svetovati o vprašanjih spolnosti ali spolnega življenja. V Sloveniji obstaja nekajpobud na področju ustvarjanja pozitivnega odnosa do poroke, spolnosti in starševstvaoseb z motnjami v duševnem razvoju. Izvajajo se v obliki promocije pozitivnega odnosado teh vprašanj z izobraževanjem in svetovanjem. Čeprav na Madžarskem obstaja nekajdobrih praks na tem področju, se v resnici ne dogaja veliko, saj oblasti niso motiviraneza spremembo razmer.

Invalidi na splošno, torej tudi tisti z motnjami v duševnem razvoju,morajo biti doma in zunaj doma zavarovani pred vsemi oblikamiizkoriščanja, nasilja in zlorabe, tudi tistih, ki so povezane s spolom(Konvencija ..., člen 16). Po mnenju respondentov v Grčiji še vednovelja, da so slabo ravnanje in zlorabe v družini stvar družine in

nikogar drugega. V preprečevanje spolnega nadlegovanja ali drugih oblik nasilja nadljudmi z motnjami v duševnem razvoju država v bistvu ne posega, saj izobraževanja oteh vprašanjih ni niti za splošno populacijo niti za invalide. Vendar pa o takšnih incidentihporočajo v medijih. V Litvi je preprečevanje spolnega in drugega nasilja nad ljudmi ure-jeno z Zakonom o varstvu pred nasiljem v družini. Namen tega zakona je zaščita ljudipred nasiljem doma in zunaj doma, zlasti tistim, ki ima družbene razsežnosti. Vendar pav romski kulturi ni mogoče ali pa je celo sramotno, če se žrtev nasilja obrne na policijoali druge inštitucije. V Sloveniji potekajo nekatere aktivnosti za preprečevanje spolnegain drugih oblik nasilja nad ljudmi z motnjami v duševnem razvoju ob sodelovanjuzdravstvenega sistema in policije. Madžarski respondenti menijo, da v državi ni nikakršnihaktivnosti za varstvo Romov in drugih ljudi z motnjami v duševnem razvoju pred nasiljemin zlorabo.

Spremembe v odnosih

Varstvo predizkoriščanjem,nasiljem inzlorabo

29

Svetovanje o spolnosti in starševstvu je za ljudi z motnjami vduševnem razvoju bistvenega pomena za uresničevanje njihovihpravic v zvezi z zakonsko zvezo, družino, starševstvom in odnosi.Ker so vprašanja, povezana s spolnostjo v Grčiji še vedno tabu, je

svetovanje o spolnosti in starševstvu izključno stvar družine in edino družina informirasvoje člane o spolnosti. V romski skupnosti v Litvi so pogoste zgodnje poroke oziromaso le-te nekaj običajnega. Ker običaj ne zahteva uradne registracije zakonske zveze, soporoke (poroke, dogovorjene med starši in pobeg - poroka brez soglasja staršev) leredko uradno registrirane. Zato ima veliko Rominj uradni status matere samohranilke,čeprav so dejansko poročene v skladu z romskimi običaji. Takšna rešitev je romskimdružinam ustrezala, saj je imela uradno samska mati pravico do ustreznega socialneganadomestila. Po spremembi zakonodaje to ni več mogoče, saj matere samohranilke neprejemajo več socialnih nadomestil. Po tej spremembi se je število uradno registriranihzakonskih zvez povečalo, predvsem med Romi z mlajšimi otroki. Kako je s porokamiRomov oziroma Rominj z motnjami v duševnem razvoju, pa respondenti ne vedo. VSloveniji so Romi z motnjami v duševnem razvoju deležni svetovanja glede spolnosti instarševstva. Čeprav so obstoječi programi ustrezni, vanje ni vključenih prav veliko ljudi,Neromov in Romov z motnjami v duševnem razvoju. Madžarske šole poskušajo odstaršev prevzeti odgovornost za svetovanje o spolnosti in starševstvu, čeprav učitelji nevedo zelo veliko o spolnosti učencev niti o preventivi in starševstvu. Znotraj družine paje spolnost še vedno tabu. Zato mladostnik ostane sam s svojimi vprašanji in nimanikogar, s komer bi se pogovoril o teh zadevah.

Svetovanje o spolnosti in starševstvu

30

3.2.7. Sklepne ugotovitve

Očitno je, da je veliko več vedenja in znanja o romski kulturi in vsakdanjem življenjuRomov na splošno kot pa o Romih z motnjami v duševnem razvoju. Ali drugi Romi splohvedo zanje? Ali vedo zanje strokovnjaki zunaj romske skupnosti? Jasnih odgovorov nata in podobna vprašanja praktično ni mogoče podati. Obstajajo poročila, da romski staršivedo, da ima njihov otrok motnjo v duševnem razvoju. Ali imajo vedenje, kako in kjepoiskati ustrezno podporo? Veliko otrok z motnjo v duševnem razvoju ni vključenih v us-trezne programe in deležnih ustrezne podpore, po drugi strani pa se soočamo z anom-alijo, ko je še vedno veliko romskih otrok vključenih v posebne šole in programe in tozgolj zaradi pomanjkljivega ugotavljanja pravih vzrokov za šolsko neuspešnost. Znanein manj znane ovire (specifična kultura, neznanje jezika, neizobraženost staršev, slabebivanjske razmere…) onemogočajo pravočasne intervencije in zagotavljanje ustreznepodpore Romom z motnjo v duševnem razvoju, zaradi česar se le-ti soočajo z dodatnodiskriminacijo, predsodki in izključenostjo, pogosto pa so jim kratene temeljne človekovepravice. Zato je boj z revščino v romski skupnosti predpogoj za boljše upravljanje z mot-njami v duševnem razvoju romskih otrok, odraslih in starejših.

Vsa poročila zelo jasno kažejo, da obstaja velika komunikacijska vrzel med strokovnjakiin Romi. Vendar to ni samo problem Romov. O tej vrzeli poročajo v mnogih primerih tudidrugi starši otrok z motnjami v duševnem razvoju. Toda pri romskih starših je problemše toliko večji, ker so slabo izobraženi, celo nepismeni, in pogosto ne govorijo oziromane razumejo jezika večine. To pomeni, da je v primeru romskih družin potrebno zagotovitikomunikacijo v lahko berljivi in razumljivi obliki, saj jim bodo le na ta način informacijeresnično dostopne.

Za boj proti stigmatizaciji, predsodkom in diskriminaciji Romov in ljudi z motnjami vduševnem razvoju, ki so vir negativnega odnosa skupnosti in ovirajo izvajanje aktivnostiza izgradnjo vključujoče družbe, je potrebno uveljaviti inkluziven razvojni obrazec. Polegtega je potrebno veliko več pozornosti nameniti komunikaciji med večinsko družbo inromsko manjšino, med strokovnjaki na področju motenj v duševnem razvoju in romskimidružinami s člani z motnjami v duševnem razvoju.

4. Kurikulum strokovnega usposabljanja izvedencev

Ključne besede: vseživljenjsko učenje, strokovnjaki, Romi, motnje v duševnemrazvoju, multikulturnost, diskriminacija, dvojna diskriminacija

Slika 1: Modularna struktura kurikuluma

4.1. Predstavitev in cilji programa usposabljanja

Program usposabljanja EXP-ROM je namenjen usposabljanju strokovnih delavcev,izvedencev (učiteljev, vzgojiteljev, psihologov, pedagogov, socialnih pedagogov, social-nih delavcev, specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, inkluzivnih pedagogov), ki sepri svojem delu srečujejo z Romi z motnjami v duševnem razvoju. Program je zasnovan v obliki modulov, ki obsegajo teoretična in praktična znanja, ki sonujna za nemoteno delo strokovnih delavcev v različnih inštitucijah, ki delajo z romski-mi skupinami oziroma z osebami z motnjami v duševnem razvoju.Program obsega vsebine o:• romskem prebivalstvu v Evropi (zgodovina, značilnosti, kultura, navade, običaji in

način življenja, vrednote, pristop, diskriminacija, socializacija, izobraževanje,zdravstveno varstvo),

• motnjah v duševnem razvoju in duševnem zdravju (klasifikacija, značilnosti, motnje vduševnem razvoju in duševnem zdravju v različnih starostnih obdobjih, zdravljenje,metode dela itn.),

• opolnomočenju Romov z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin (sodelovanjes svojci oseb z motnjami v duševnem razvoju, podpora in pomoč staršem, konflikti),

• samozagovorništvu (izhodišča, mreža in evropska platforma samozagovorništva),• osebnem načrtovanju (načela in metode osebnega načrtovanja) in• izdelava projektne naloge.

31

Modul A:Romsko prebivalstvo v Evropski skupnosti

Modul B:Osebe z motnjami

v duševnem razvoju

Modul C:Opolnomočenje Romov z motnjami v duševnem

razvoju in njihovih družin

32

Program je usmerjen v usposabljanje, osveščanje in opolnomočenje strokovnih delavcev,ki se na terenu srečujejo z Romi z motnjami v duševnem razvoju. Omogoča spoznavanjerazličnih tehnik učenja, sodobne prijeme poučevanja in učenja ter krepi osebnostno rastin kritično mišljenje. Poslanstvo programa je poglobiti znanje o spoznavanju in razumevanju posebnihznačilnosti Romov z motnjami v duševnem razvoju na izobraževalnem, socialnem,psihičnem in družbenem področju, z namenom načrtovanja, izvajanja in vrednotenja in-tervencije za razvijanje podpornih sistemov tem ljudem ter uporaba obstoječega znanjaza delo z osebami z motnjami v duševnem razvoju.

CiljiSplošni cilj programa je obnoviti, poglobiti in nadgraditi kompetence in temeljna znanjater razviti spretnosti in veščine, kar bi udeležencem usposabljanja omogočalo lažje inboljše prepoznavanje, svetovanje in obvladovanje situacij pri delu z Romi z motnjami vduševnem razvoju.Poglavitni cilj programa je senzibilizirati strokovne delavce za razumevanje in spreje-manje drugačnosti ter razvijati spretnosti in veščine za delo z Romi z motnjami vduševnem razvoju, z namenom vključevanja ranljivih skupin v ožjo in širšo družbo.

Izvajalci programaIzvajalci programa so strokovni delavci oziroma izvedenci na področju dela z romskimiskupinami in z osebami z motnjami v duševnem razvoju ter imajo ustrezne reference naomenjenih področjih.

Didaktična načelaUsposabljanje temelji na splošnih didaktičnih načelih, upoštevaje temeljne andragoškeprincipe, ki so značilni za izobraževanje odraslih. Najbolj splošna učna načela, kot so načelo primernosti, načelo zavestne aktivnostiudeležencev, načelo nazornosti, načelo postopnosti in sistematičnosti, načelo povezo-vanja teorije s prakso in načelo trajnosti znanja, moramo pri poučevanju upoštevati kotmed seboj povezano celoto. Zelo pomembno pa je, da usposabljanje izvedencev potekav skladu z naslednjimi tremi andragoškimi načeli, in sicer: • načelom demokratičnosti (pravica do razpravljanja o vsebini, metodah dela in učenja

ter medsebojnega upoštevanja in spoštovanja),• načelom prostovoljnosti (odločanje za izobraževanje je prostovoljno, njihova odločitev

izhaja iz spoznanja, da je znanje nujno potrebno),• načelom integrativnosti (izhaja iz dejstva, da gre za lastno potrebo po novih znanjih).

33

Ključne kompetenceProgram omogoča osvajanje ključnih kompetenc v skladu s Ključnimi kompetencami zavseživljenjsko učenje - Evropskim referenčnim okvirjem (Evropska komisija, 2007). Takose udeleženci usposobijo za:• sporazumevanje v različnih sporazumevalnih okoliščinah ter za spremljanje in prila-

gajanje lastnega sporazumevanja zahtevam danih okoliščin;• iskanje, zbiranje in obdelavo informacij ter njihovo uporabo na kritičen in sistematičen

način;• učenje učenja, vključno s krepitvijo želje po uporabi predhodnih izkušenj z učenjem

in življenjskih izkušenj, zanimanjem za iskanje priložnosti za učenje ter uporabo učenjav raznovrstnih okoliščinah;

• konstruktivno sporazumevanje v različnih okoljih, strpnost, izražanje in razumevanjeter sočustvovanje;

• učinkovito oblikovanje odnosov z drugimi na javnem področju, izkazovanje solidar-nosti in zanimanje za reševanje problemov, ki zadevajo lokalno in širšo skupnost;

• za proaktivno vodenje aktivnosti in projektov.

Ključne kompetence udeleženci usposabljanja pridobijo skozi module:- Romsko prebivalstvo v Evropski skupnosti- Osebe z motnjami v duševnem razvoju - Opolnomočenje Romov z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin.

Modul A, Romsko prebivalstvo v Evropski skupnosti, vpisujejo izvedenci, katerih temeljnopodročje delovanja so motnje v duševnem razvoju, medtem ko je modul B, Osebe zmotnjami v duševnem razvoju, namenjen izvedencem, ki delujejo predvsem v romskiskupnosti. Modul C, Opolnomočenje Romov z motnjami v duševnem razvoju in njihovihdružin, pa je namenjen vsem udeležencem usposabljanja.

34

4.2. Moduli

4.2.1. Modul A: Romsko prebivalstvo v Evropski skupnosti

Slika 2: Struktura Modula A: Romsko prebivalstvo v Evropski skupnosti

A.1. Romi v Evropi

Modul A:Romsko prebivalstvov Evropski skupnosti

A1: Romi v Evropi

A2: Strategija vključevanjaRomov na ravni Evropskeskupnosti in njenih članic

A3: Začarani krog diskriminacije

A4: Socializacija Romov v lokalni skupnosti in na

nacionalni ravni

V Evropi so Romi po podatkih Amnesty Interna-tional ena največjih manjšin, vendar ostajajo enaizmed najbolj diskriminiranih in izključenih skupinna kontinentu. Na tem prostoru jih živi od 10 do12 milijonov, med njimi skoraj dve tretjini prebivatav državah Evropske unije. Roma (Rom, Rrom, aliRroma) je narod, ki je iz prvotne domovine Indijepotoval med drugim tudi v Evropo. Viri navajajo,da obstajajo tri etnične skupnosti: Gitana (Gi-tanes), Kalderash (Kalderasha) in Manus (Manush).Romi so bili preganjani stoletja v različnih okoljihin obdobjih. Dobivali so različna imena. V Afga-nistanu so znani kot Kauli, v Turkmenistanu kotMultani, kot Gvodari v Egiptu, v Palestini kot Nuri,v Azerbajdžanu in v Perziji pa Rome še vedno ime-nujejo Karaki. V Turčiji Rome imenujejo Čingenci ali Kipti, postaroegipčanskem plemenu Koptov. V nekaterihdokumentih so ti ljudje imenovani Mori, v štirinaj-stem stoletju se je ustvarila teorija, po kateri jebeseda Rom anagram besede Mor. V Španiji in naPortugalskem jih poimenujejo Karakos, v Baskiji sojih poimenovali Kaskarot, v Veliki Britaniji pa soznani pod imenom Džipsi.

Obstajajo indicije, da se je v Evropi v petem sto-letju vedelo, da ta imena že vsebujejo zavest o nar-odu in da se imenujejo Rom (Romi). S selitvami, kiso bile pogosto tudi posledice preganjanj, so Romivsrkali navade različnih kultur, običajev, šeg, ki sostare že tisočletja. Zaradi nenehnih selitev je bilaintegracija Romov zelo otežena, s tem seveda po-sledično tudi njihova inkluzija. Romi danes se pogosto soočajo s primeri kratenjatemeljnih človekovih pravic ter so ujeti v začarankrog predsodkov in stereotipov, ki jim ovirajoučinkovito in dostojno vključevanje. Živijo v hudirevščini in nezadostnih bivanjskih razmerah. Šte-vilne romske ženske in otroci se soočajo z nasiljemin izkoriščanjem, živijo na ulicah, mnogo romskihotrok pa ne obiskuje šole. Stopnja izobrazbe jenizka ter se soočajo z visoko stopnjo brezposel-nosti.Kljub temu pa so danes Romi tudi uspešni. Borijose proti revščini in nezaupanju z izobraževanjem inlastnim aktivizmom. Postali so soustvarjalci sve-tovnih programov in politik ter se aktivno vklju-čujejo v nacionalne, regionalne in lokalne politike.

35

Modul A:A.1.

Splošni cilji

Vsebine

Operativnicilji

TrajanjedelavniceStandardi

znanja

Romi v Evropi

Spoznati zgodovino, antropološke in kulturne značilnosti, integracijoin inkluzijo ter izobraževanje Romov.1. Zgodovina Romov2. Antropološke in kulturne značilnosti Romov

1. Zgodovina RomovUdeleženci:- se seznanijo z zgodovino romske populacije,- spoznajo, v katerih državah Evropske skupnosti živijo Romi ter raz-

loge za preseljevanje Romov v Evropo,- se seznanijo s številčnostjo romske populacije,- spoznajo izvornost Romov v državah članicah projektne skupine,- ugotovijo, ali je romska populacija vpisana v register državljanov.

2. Antropološke značilnosti RomovUdeleženci:- spoznajo kulturo romske skupnosti,- se seznanijo z navadami, običaji in načinom življenja romske po-

pulacije ter razlikami med njimi.

4 ur

Minimalni standardi- pozna zgodovino Romov, - zna opredeliti izvornost Romov v državah članicah projektne

skupine,- opiše razloge preseljevanja Romov v Evropo,- opiše kulturo, običaje in življenjski stil Romov,- pozna problematiko vključevanja Romov v lokalno in državno

okolje,- opiše nekatere stereotipe o Romih in vzroke zanje.Standardi znanja- pozna zgodovino in izvornost Romov v državah članicah projektne

skupine,- razume razloge preseljevanja Romov v Evropo,- pozna kulturo, običaje in življenjski stil Romov,- razloži problematiko vključevanja Romov v lokalno in državno

okolje.

36

Romi (Popotniki, Cigani, Manuši, Aškali, Sinti indrugi) so že več kot tisoč let neločljivi del evropskecivilizacije. V Evropi jih po ocenah živi od 10 do 12milijonov (od tega šest milijonov v EU) in so njenanajvečja etnična manjšina. Večina Romov je držav-ljanov EU.

Direktiva o rasni enakopravnosti prepovedujediskriminacijo na podlagi rase ali etnične pripad-nosti. Direktivo so vse države EU prenesle v svojozakonodajo, vendar so Romi še vedno pogostežrtve predsodkov in globoko zakoreninjene socialneizključenosti.

Ime Romi se v dokumentih in razpravah EUnajvečkrat uporablja in ga tudi tukaj uporabljamokot splošno poimenovanje za ljudi, ki sebe opisu-jejo kot Rome, Cigane, Popotnike, Manuše, Aškale,Sinte in drugo. Z uporabo imena Romi nikakor neželimo zmanjševati pomena velike raznovrstnostiromskih skupin in skupnosti niti uveljavljatistereotipov. Številni Romi se vsak dan soočajo spredsodki, nestrpnostjo, diskriminacijo in socialnoizključenostjo, so marginalizirani in živijo v zeloslabih socialno-ekonomskih razmerah.

Inštitucije in države EU so skupaj odgovorne za to,da izboljšajo socialno vključenost in integracijo

Romov z uporabo vseh instrumentov in politik vsvoji pristojnosti.Evropska unija je v preteklosti stalno opozarjala napotrebo po boljši vključenosti Romov, denimo vsporočilu o ekonomsko–socialni vključenostiRomov v Evropi aprila 2010 (Evropska ..., 2010b).

Kljub temu še vedno niso uvedeni odločni in so-razmerni ukrepi, s katerimi bi reševali globoko za-koreninjene težave, ki pestijo velik del romskegaprebivalstva. Stvari je treba premakniti in zagotovitijasno in natančno usmerjenost na Rome v politikahvključevanja na nacionalni, regionalni in lokalniravni. Evropska komisija je zato 5. aprila 2011sprejela sporočilo o okviru EU za nacionalne strate-gije vključevanja Romov do leta 2020 (Evropska ...,2011).

A.2. Strategija vključevanja Romov na ravni Evropske skupnosti in njenih članic

37

Modul A:A.2.

Splošni cilji

Vsebine

Operativnicilji

TrajanjedelavniceStandardi

znanja

Strategija vključevanja Romov na ravni Evropske skupnosti in njenih članic

Spoznati strategijo vključevanja Romov na ravni Evropske skupnostiin njenih članic.1. Zakonodaja Evropske skupnosti na področju

socialnega in ekonomskega vključevanja Romov 2. Okvir Evropske skupnosti za nacionalne strategije

vključevanja Romov do 2020 1. Zakonodaja Evropske skupnosti na področju

socialnega in ekonomskega vključevanja Romov Udeleženci:- se seznanijo z dokumentoma na ravni EU: Direktivo Sveta

2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakegaobravnavanja oseb, ne glede na raso ali narodnost in Okvirom EUza nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020,

- spoznajo probleme, ki se pojavljajo zaradi zakonskih okvirov.2. Okvir Evropske skupnosti za nacionalne

strategije vključevanja Romov do 2020 Udeleženci:- spoznajo ključni dokument EU za pripravo nacionalnih dokumen-

tov o vključevanju Romov v posamezni državi članici projektneskupine.

2 uri

Minimalni standardi- zna našteti nekaj temeljnih zakonodajnih dokumentov, ki obrav-

navajo romsko populacijo. Standardi znanja- razloži temeljne zakonodajne dokumente, ki obravnavajo romsko

populacijo, - razloži izhodišča za nacionalno strategijo vključevanja Romov.

Diskriminacija, ki jo Romi doživljajo že stoletja, jevečino potisnila na skrajni rob družbe. Zakorenin-jeni predsodki, stereotipi in diskriminacija one-mogočajo številnim Romom dostop do dostojnihbivanjskih razmer, izobrazbe in zaposlitve. Diskri-minacija se izkazuje v obliki nasilnih dejanj in napa-dov, ki jim daje moč sovražni govor zlasti politikovin javnih oseb, v nezadostnih bivanjskih razmerahbrez zagotovljenega dostopa do javne infrastruk-ture (elektrika, komunala, voda…), na področjuizobraževanja, kjer romski otroci sedijo ločeni odvrstnikov v posebnih razredih in šolah ter napodročju zaposlovanja, konkuriranja na trgu delain iskanja zaposlitve. Brez vsakršnih možnosti izenega življenjskega obdobja v drugega Romi osta-jajo ujeti v začarani krog diskriminacije in z njopovezane revščine. Izhod je v preprečevanju izklju-

čenosti Romov, in sicer vpeljava multikulturnegaučnega načrta v šole. Vedeti moramo, da izklju-čenost Romov iz šolskega sistema in socialnegaokolja ni samo posledica rasne diskriminacije,ampak tudi odsotnost njihovega jezika in kulture vizobraževanju. Zato je zelo pomembno poznavanjenjihovega jezika, ne samo kot jezika sporazume-vanja, ampak tudi jezika, ki predstavlja za Romeširši kulturološki fenomen. Romi, ki imajo motnjev duševnem razvoju, pa se ne soočajo samo zrasno diskriminacijo, temveč tudi z diskriminacijozaradi motnje v duševnem razvoju. Za take osebelahko rečemo, da doživljajo dvojno diskriminacijo,kar pa niti ni natančno definirano niti v šolskem sis-temu niti v socialnem okolju Romov.

A.3. Začarani krog diskriminacije

38

Modul A:A.3.

Splošni cilji

Vsebine

Operational objectives

Trajanje delavniceStandardi

znanja

Začarani krog diskriminacije

Spoznati in razumeti diskriminacijo, ki so jo deležni Romi.

1. Enakopravnost Romov v šolskem sistemu, socialnemokolju in zaposlovanju

2. Sporazumevanje – komuniciranje kot jezikovni inširši kulturološki fenomen

3. Dvojna diskriminacija

1. Enakopravnost Romov v šolskem sistemu, socialnemokolju in zaposlovanju

Udeleženci:- se seznanijo z načinom poučevanja romskih otrok in z obravna-

vanjem le-teh v šolskem sistemu,- spoznajo smernice in raziščejo enakopravnost Romov pri zaposlo-

vanju ter ugotovijo objektivnost pri dodeljevanju praznega de-lovnega mesta in uresničevanju načela enakih možnosti,

- se usposobijo za delo v šolah z romskimi otroki,- so sposobni poskrbeti za nadaljnje izobraževanje Romov.2. Sporazumevanje – komuniciranje kot jezikovni in

širši kulturološki fenomenUdeleženci:- se seznanijo z romskim jezikom in njihovim načinom

sporazumevanja,- se seznanijo s posebnostmi jezika glede na posamezno državo

članico projektne skupine.3. Dvojna diskriminacijaUdeleženci: - spoznajo problematiko dvojne diskriminacije (kumulativni učinek

neenakopravnega obravnavanje romske populacije in oseb z motnjami v duševnem razvoju),

- se seznanijo z načini preprečevanja dvojne diskriminacije,- se seznanijo z upravičenostjo do pridobivanja pomoči in sredstev

države.

4 ure

Minimalni standardi - zna našteti nekaj posebnosti romskega jezika,- opiše dvojno diskriminacijo - neenakopravno obravnavanje romske

populacije in oseb z motnjami v duševnem razvoju.Standardi znanja- pojasni razvoj romskega jezika v povezavi z indoevropskimi jeziki,- pozna težave pri sporazumevanju - komuniciranju Romov v širšem

smislu,- pozna specifike komuniciranja v romski skupnosti- predstavi problematiko dvojne diskriminacije - neenakopravno

obravnavanje romske populacije in oseb z motnjami v duševnemrazvoju,

- pozna specifike dela z romskimi otroki v šolskem sistemu.

39

A.4. Socializacija Romov v lokalni skupnosti in na nacionalni ravni

Socializacija Romov v lokalno skupnost je lahko us-pešna le s sodelovanjem vseh vpletenih strani.Njena uspešnost pa temelji predvsem na pridobi-vanju simpatij romskih družin. Potrebno je stremetik spoštovanju različnosti, ki jih na eni straninarekuje način življenja Romov in njihovih družin,ki so same po sebi specifične, ter na drugi straninačin življenja ostalih krajanov in posledično vsehdržavljanov. Socializacija in asimilacija sta proces,

pri katerem lahko pomembno vlogo za njihovovključevanje v družbeno okolje odigrajo prav kra-jani oziroma državljani. Pri vzpostavljanju sožitja jetako potrebno dobro poznavanje družin Romov innjihovih posebnosti. Po drugi strani pa ne smemopozabiti na romske družine, v katerih je član osebaz motnjo v duševnem razvoju, saj je tudi ta osebalahko vezni člen pri socializaciji in asimilaciji.

Modul A:A.4.

Splošni cilji

Vsebine

Operativnicilji

Trajanje

delavniceStandardi

znanja

40

Socializacija Romov v lokalni skupnosti in na nacionalniravni

Vrednotiti pomen socializacije Romov v lokalni skupnosti in na nacionalni ravni

1. Romi in njihove družine2. Izobraževanje Romov za zdrav življenjski slog in

prevzemanje odgovornosti zase in za družbo3. Življenjske navade Romov4. Zdravstveno varstvo1. Romi in njihove družineUdeleženci:- spoznajo romsko družino, vrednote, vzgojo in življenje romskih

družin,- opišejo načine vključevanja v romsko skupnost in širšo družbo.2. Izobraževanje Romov za zdrav življenjski slog in

prevzemanje odgovornosti zase in za družboUdeleženci:- se seznanijo s pojmom zdrav življenjski slog in elementi, ki ga se-

stavljajo,- se usposobijo za odkrivanje dejavnikov tveganja na ravni

posameznika in skupnosti,- se naučijo, kako motivirati posamezne Rome in romsko skupnost

za prehod na zdrav življenjski slog,- se usposobijo za neformalno izobraževanje za aktivno držav-

ljanstvo.3. Življenjske navade RomovUdeleženci:- ozavestijo se o prednostih zdravega načina življenja (zdrav način

prehranjevanja, higienske navade, škodljivost alkohola, tobaka terostalih legalnih in nelegalnih substanc).

4. Zdravstveno varstvoUdeleženci:- usposobijo se za ozaveščanje romskega prebivalstva o pomenu

zdravstvenih služb, preventive in sistematskih pregledih.

5 ur

Minimalni standardi- pozna življenje v romski družini in romskem naselju,- opiše načine vključevanja v romsko in lokalno skupnost,- zna definirati pojem zdrav življenjski slog,- našteje dejavnike tveganja,- opiše oblike in metode neformalnega izobraževanja za aktivno

državljanstvo,- našteje prednosti zdravega načina življenja, - opiše pomen zdravstvenih služb in preventivnih pregledov.Standardi znanja- opiše in ovrednoti življenje v romski družini in romskem naselju,- spozna primere dobre prakse izobraževanja za aktivno

državljanstvo na nacionalni ravni,- utemelji prednosti zdravega načina življenja, zdravstvenih služb in

preventivnih pregledov ter zna ozaveščati romsko prebivalstvo otem.

41

Modul B:Osebe z motnjami

v duševnem razvoju

B1: Osebe z motnjami v duševnem razvoju

B2: Značilnosti oseb z motnjami v duševnem razvoju

B3: Metode dela z osebami z motnjami v duševnem

razvoju

Slika 3: Struktura Modula B: osebe z motnjami v duševnem razvoju

B.1. Osebe z motnjami v duševnem razvoju

4.2.2. Modul B: Osebe z motnjami v duševnem razvoju

Osebe z motnjami v duševnem razvoju (OMDR)imajo večino potreb, kot jih imajo ostali ljudje:potrebe po socialnih stikih, varnosti, primerni na-stanitvi, izobraževanju, zaposlitvi ipd., lahko pa sonjihove potrebe vzgoje, izobraževanja in deladrugačne.Osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvojumorda potrebujejo nekaj dodatnega usposabljanja,vendar so z nekaj malega pomoči sposobni živetisamostojno. Osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju sosposobne dokaj samostojno opravljati dnevne ru-tine ter skrbeti zase, vendar s podporno vlogo us-merjanja in spremljanja drugih. Osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvojupogosto potrebujejo usposabljanja in socialnopomoč vse življenje. Kakršnakoli oblika pomoči, na-menjena osebam z motnjami v duševnem razvoju,mora biti usmerjena k povečevanju njihovihzmožnosti in njihovega vključevanja v normalnoživljenje v družbi.Motnje v duševnem razvoju doživlja med enim intremi odstotki človeške populacije. Vzroki zanje solahko genetski, vendar so med njimi tudi zunanjidejavniki, ki se pojavijo v času nosečnosti ali po rojstvu. Motnje v duševnem zdravju so duševne bolezni, kivplivajo na čustva in vedenje. Le malo duševnihbolezni lahko preprečimo, skoraj vse pa lahko us-

pešno obvladamo in zdravimo. V svojem življenj-skem obdobju duševno zboli ali pridobi vedenjskemotnje 25 % vseh ljudi. Vzroki za duševno bolezenso zapleteni in pogojeni z dednostjo (geni), stres-nimi življenjskimi situacijami, težkimi razmerami vdružini, telesno boleznijo ipd. Ljudje z duševnimitežavami pogosto ne zmorejo obvladovati pritiskovvsakdanjega življenja, izgubijo službo, razne pod-pore, starševske pravice in tudi temeljne življenjskepravice.

Med najpogostejše duševne bolezni sodijo: - Depresija - označujejo jo žalost, pomanjkanje

energije, apatija, nespečnost in motnje vprehranjevanju, občutki krivde in brezupnosti.

- Shizofrenija – je motnja, za katero je značilentežek razkroj osebnosti, prizadet je načinizražanja, dojemanje, značilni pa so tudipsihotični znaki bolezni. Povzroča lahko haluci-nacije, strah in zmedenost.

- Anksioznost (tesnoba) – vključuje fobije,paniko in splošno tesnobo (kot so zaskrbljenost,napetost, hitro dihanje), kar lahko povzroči hudestiske in nezmožnost.

- Bipolarna motnja razpoloženja (manična de-presija) – je motnja v delovanju možganov, kipovzroča nepredvidljiva nihanja razpoloženja,kjer se izmenjujeta dve razpoloženjski stanji, de-presija in manija.

42

Modul B:B.1.

Splošni cilji

Vsebine

Operativnicilji

TrajanjedelavniceStandardi

znanja

Osebe z motnjami v duševnem razvoju

Razumeti, kaj so motnje v duševnem razvoju ter razlikovati med njimiin motnjami v duševnem zdravju1. Definicija motenj v duševnem razvoju2. Vzroki za nastanek motenj v duševnem razvoju3. Razlike med motnjami v duševnem razvoju in

motnjami v duševnem zdravju4. Poimenovanje oseb z motnjami v duševnem razvoju1. Definicija motenj v duševnem razvojuUdeleženci:- poznajo definicije motenj v duševnem razvoju.2. Vzroki za nastanek motenj v duševnem razvojuUdeleženci:- spoznajo in razumejo vzroke za nastanek motenj v duševnem

razvoju.3. Razlike med motnjami v duševnem razvoju in

motnjami v duševnem zdravjuUdeleženci:- spoznajo in razumejo razlike med motnjami v duševnem razvoju

in motnjami v duševnem zdravju4. Poimenovanje oseb z motnjami v duševnem razvojuUdeleženci:- se seznanijo s poimenovanjem oseb z motnjami v duševnem

razvoju, ki je specifično za posamezne države članice

4 ure

Minimalni standardi- pozna definicijo motenj v duševnem razvoju,- zna poimenovati osebe z motnjami v duševnem razvoju,- zna našteti nekaj najbolj pogostih motenj v duševnem razvoju, - zna navesti vzroke za nastanek motenj v duševnem razvoju,- zna našteti značilnosti oseb z motnjami v duševnem zdravju,- zna navesti vzroke za motnje v duševnem zdravju.Standardi znanja- utemelji definicije motenj v duševnem razvoju,- opiše osebe z motnjami v duševnem razvoju,- opiše različne motnje v duševnem razvoju, - razloži vzroke za nastanek motenj v duševnem razvoju,- razloži vzroke za nastanek motenj v duševnem zdravju,- zna pravilno pristopati do oseb z motnjami v duševnem razvoju in

oseb z motnjami v duševnem zdravju.

43

Osnovne potrebe oseb z motnjami v duševnemrazvoju so podobne potrebam, kot jih imajo vsiljudje, ne glede na vrsto motnje, zlasti kjer soizražene potrebe po socialnih stikih, varnosti,primerni nastanitvi, izobraževanju, zaposlitvi ipd.Različne potrebe glede na vrsto motnje pa se po-javljajo pri uspešnosti izobraževanja in usposabl-janja za delo ter kasneje zmožnostih za delo. Zizobraževanjem in usposabljanjem podpiramorazvoj oseb z motnjami v duševnem razvoju terlahko v veliki meri izboljšamo njihove zmožnosti insposobnosti za samostojno življenje. Zaradi tegasta zgodnje odkrivanje takega stanja in zgodnjapomoč pomembni za pospeševanje izraza

samostojnosti in za kar najboljši razvoj sposob-nosti, ter zmožnosti samostojnega odločanja posa-meznikov. Dostop do izobraževanja, ki omogočavključevanje v družbo že v šolski dobi in pozneje,povečuje zmožnosti samostojne oskrbe. Poklicnausposabljanja in priložnosti za zaposlitev, kakortudi stanovanjske kapacitete, organizirane v oblikibivalnih skupnosti in skupinskih domov, odraslimzagotavljajo pridobivanje potrebnih veščin inpovečujejo možnosti vključevanja v družbo. Po-membno je, da jim omogočimo življenje v spod-budnem okolju, saj edino tako lahko uspešnonapredujejo v telesnem, socialnem in duševnemrazvoju.

B.2. Značilnosti oseb z motnjami v duševnem razvoju

Modul B:B.2.

Splošnicilji

Vsebine

Operativnicilji

TrajanjedelavniceStandardi

znanja

Značilnosti oseb z motnjami v duševnem razvoju

Spoznati značilnosti oseb z motnjami v duševnem razvoju na različnihpodročjih delovanja (kognitivnem, vedenjskem, gibalnem, sporazumevalnem).1. Kognitivne sposobnosti in omejitve oseb z motnjami v

duševnem razvoju 2. Sposobnosti in omejitve oseb z motnjami v duševnem

razvoju na področju prilagojenega vedenja 3. Gibalne spretnosti oseb z motnjami v duševnem

razvoju4. Komuniciranje in sporazumevanje oseb z motnjami v

duševnem razvoju5. Kombinirane motnje1. Kognitivne sposobnosti in omejitve oseb z motnjami v

duševnem razvojuUdeleženci:- spoznajo in razumejo kognitivne sposobnosti in omejitve oseb

z motnjami v duševnem razvoju.2. Sposobnosti in omejitve na področju prilagojenega

vedenja oseb z motnjami v duševnem razvojuUdeleženci:- spoznajo in razumejo sposobnosti in omejitve na področju

prilagojenega vedenja oseb z motnjami v duševnem razvoju.3. Gibalne spretnosti oseb z motnjami v duševnem

razvojuUdeleženci:- se seznanijo z gibalnimi spretnostmi oseb z motnjami v duševnem

razvoju.4. Komuniciranje in sporazumevanje oseb z motnjami v

duševnem razvoju Udeleženci:- se seznanijo z načini in oblikami komuniciranja in sporazumevanja

oseb z motnjami v duševnem razvoju, - se naučijo sporazumevanja z oseb z motnjami v duševnem razvoju. 5. Kombinirane motnje Udeleženci:- spoznajo in znajo prepoznati kombinirane motnje pri osebah

z motnjami v duševnem razvoju.4 ureMinimalni standardi- našteje in opiše sposobnosti in omejitve oseb z motnjami v

duševnem razvoju,- pozna kombinirane motnje pri osebah z motnjami v duševnem

razvoju.Standardi znanja- oceni sposobnosti in omejitve oseb z motnjami v duševnem razvoju

na kognitivnem, gibalnem in sporazumevalnem področju terpodročju prilagajanja vedenja,

- prepozna kombinirane motnje pri osebah z motnjami v duševnemrazvoju ter zna pravilno pristopati do teh oseb.

44

45

Modul B:B.3.

Splošni ciljiVsebine

Operativnicilji

TrajanjedelavniceStandardi

znanja

Metode dela z osebami z motnjami v duševnem razvoju

Spoznati različne metode dela z osebami z motnjami v duševnemrazvoju in duševnem zdravju.

1. Metode modifikacije vedenja2. Učni pristopi3. Metode motivacije4. Metode sproščanja1. Metode modifikacije vedenjaUdeleženci:- spoznajo in znajo uporabljati različne metode modifikacije ve-

denja.2. Učni pristopiUdeleženci:- spoznajo in znajo uporabljati različne metode poučevanja in

učenja.3. Metode motivacijeUdeleženci:- osvojijo različne metode motivacije.4. Metode sproščanjaUdeleženci:- osvojijo različne metode sproščanja.7 ur Minimalni standardi- opiše metode modifikacije vedenja, - opiše metode motivacije, - našteje in opiše metode poučevanja in učenja,- opiše metode sproščanja.Standardi znanja- uporabi različne metode modifikacije vedenja, motivacije,

poučevanja in učenja ter sproščanja.

B.3. Metode dela z osebami z motnjami v duševnem razvoju

Osebe z motnjami v duševnem razvoju potrebujejozgodnje spodbujanje razvoja čim prej po rojstvuoziroma takoj, ko se ugotovi primanjkljaj nadoločenem področju razvoja. Zaradi različnihpotreb po notranji motivaciji, kar je odvisno odvrste motnje, je pomembno spodbujanje na vsehravneh - pri domačih opravilih, osebni higieni,oblačenju, slačenju, obvladovanju javnega pre-voza, nakupovanju v trgovini, pripravi oblačil inhrane itn. Prav tako je pomembna motivacija zavključevanje v družbo vrstnikov, tudi vrstnikov brezposebnih potreb, in vključevanje v različne inte-

resne dejavnosti, kjer bodo dobili izkušnje ustvar-janja, razvijanja spretnosti in veščin ter komu-nikacije z vrstniki in vključevanja v družbo. Pri osebah z motnjami v duševnem razvoju jetemeljnega pomena razvijanje socialnih spretnosti,saj jim socialni odnosi in situacije, v katerih se po-javijo, niso samoumevno jasne. Na izobraževalniravni je ključnega pomena usposabljanje zakrepitev intelektualnih zmožnosti in sposobnosti zasamostojno življenje. Pri tem je treba upoštevatirazlične učne prijeme, metode motiviranja insproščanja ter tudi metode modifikacije vedenja.

46

4.2.3. Modul C: Opolnomočenje Romov z motnjami v duševnemrazvoju in njihovih družin

Slika 4: Struktura Modula C: Opolnomočenje Romov z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin

Modul C:Opolnomočenje

Romov z motnjami v duševnem razvoju

in njihovih družin

C2: Samozagovorništvo

C1: Metode sodelovanja ssvojci oseb z motnjami

v duševnem razvoju

C3: Osebno načrtovanje

Sodelovanje s svojci oseb z motnjami v duševnemrazvoju pomaga svojcem razumeti in spoznavatikompleksnost motenj v duševnem razvoju na osebni, družinski in družbeni ravni. Podporna vlogasluži opolnomočenju romskih družin za čim boljenakopravno življenje v lokalnem okolju v odnosudo ostalih družin. Pomeni čustveno razbremenitev

družin in krepitev samozavesti družin, izmenjavomnenj, izkušenj in pomoč pri reševanju problemov,pridobivanju napotkov za delo s članom z motnjov duševnem razvoju, pomoč pri zakonodajnih insistemskih rešitvah na nacionalni ravni ter podporopri razreševanju različnih vprašanj, dilem, dvomov.

C.1: Metode sodelovanja s svojci oseb z motnjami v duševnem razvoju

47

Metode sodelovanja s svojci oseb z motnjami v duševnem razvoju

Usposobiti se za pomoč staršem in ostalim članom romskih družin.

1. Izzivi, s katerimi se srečujejo družine s članom z motnjo v duševnem razvoju

2. Podpora in pomoč staršem3. Metode sodelovanja s starši4. Potencialni viri konfliktov ter metode reševanja

le-teh1. Izzivi, s katerimi se srečujejo družine s članom

z motnjo v duševnem razvojuUdeleženci:- se seznanijo z izzivi, ki jih doživljajo družine s članom z motnjo v

duševnem razvoju,- prisluhnejo pripovedim družinskih članov in jim znajo pomagati.2. Podpora in pomoč staršemUdeleženci:- usposobijo se za nudenje pomoči staršem in širši družini. 3. Metode sodelovanja s staršiUdeleženci:- spoznajo metode in jih znajo uporabljati pri sodelovanju s starši

ter v širši družini.4. Potencialni viri konfliktov ter metode reševanja

le-tehUdeleženci:- spoznajo vrste konfliktov, - razumejo prožilce konfliktov,- se naučijo metod reševanja konfliktnih situacij.10 ur Minimalni standardi- opiše družino s članom z motnjo v duševnem razvoju,- zna našteti vrste konfliktnih situacij. Standardi znanja- razloži izzive, ki jih doživljajo družine s članom z motnjo

v duševnem razvoju,- zna nuditi podporo staršem in družinam,- prepozna konflikte ter uporabi primerno metodo za reševanje

le-teh

Modul C:C.1.

Splošni ciljiVsebine

Operativnicilji

Trajanje delavniceStandardi

znanja

48

Samozagovorništvo

Spoznati vlogo in pomen samozagovorništva v širšem pomenu.1. Izhodišča samozagovorništva2. Mreža samozagovorništva3. Evropska platforma samozagovorništva 1. Izhodišča samozagovorništvaUdeleženci:- spoznajo in znajo razložiti, kaj je samozagovorništvo,- spoznajo oblike, načela, naloge, metode samozagovorništva,- seznanijo se z zgodovino samozagovorništva.2. Mreža samozagovorništvaUdeleženci:- se seznanijo z mrežo samozagovorništva in spoznajo pomen le-te,- spoznajo, kdo je lahko zagovornik, kakšne so spretnosti, veščine

in znanja zagovornika.3. Evropska platforma samozagovorništva Udeleženci:- spoznajo evropski okvir samozagovorništva,- spoznajo vlogo samozagovorništva v posameznih državah članicah. 4 ureMinimalni standardi- opiše pomen, oblike, načela, naloge in metode samozagovorništva,- zna našteti lastnosti zagovornikov,- zna navesti posebnosti evropskega okvira samozagovorništva.Standardi znanja- pojasni pomen, oblike, načela, naloge in metode

samozagovorništva,- razloži mrežo samozagovorništva in pojasni temeljno vlogo

zagovornikov,- utemelji evropski okvir samozagovorništva.

C.2. Samozagovorništvo

Temeljna vloga zagovorništva je zastopanje in-teresov, želja, glasu ljudi, zagotavljanje polno-pravnosti in nadomeščanje primanjkljajev moči invpliva tistih posameznikov, ki so neenakovrednozastopani v primerjavi z drugimi člani družbe. Napodročju duševnega zdravja opozarja predvsem naizgubo pogodbene moči ljudi v vsakdanjem in inšti-

tucionalnem življenju. Zagovornik je človek, ki muoseba lahko zaupa, in ki bo ščitil njene interese inpravice. Samozagovorništvo pa spodbuja in krepimoč ljudi, da bi se znali sami postaviti zase (sveto-vanje, informiranje, treningi asertivnosti, skupineza samopomoč, samopomočne skupine).

Modul C:C.2.

Splošni ciljiVsebine

Operativnicilji

TrajanjedelavniceStandardi

znanja

49

C.3. Osebno načrtovanje

Za vsakega posameznika je pomembno individual-no spremljanje in vrednotenje doseženih ciljev. Le-ti morajo biti zastavljeni v manjših korakih, dapostanejo motivacija za nadaljnje delo. Osebnonačrtovanje s pomočjo interdisciplinarnih metodvnaša novo kakovost dojemanja, obravnavanja inpristopa do otrok, mladostnikov in odraslih oseb z

motnjami v duševnem razvoju. Pri pripravi oseb-nega programa sodelujejo strokovnjaki, oseba zmotnjo v duševnem razvoju in starši. Osebni pro-gram sestavljajo: ocena značilnosti, sposobnosti inpotreb osebe z motnjo v duševnem razvoju, na-črtovani cilji, oblike in metode dela, sprotna inkončna evalvacija ter predlogi za nadaljnje delo.

Osebno načrtovanje

Uporabiti metode osebnega načrtovanja in oblikovati osebni načrt.

1. Načela osebnega načrtovanja2. Metode osebnega načrtovanja1. Načela osebnega načrtovanjaUdeleženci:- spoznajo in razumejo vlogo osebnega načrtovanja v izvajanju

storitev za uporabnika (izobraževanje, socialno varstvo), - spoznajo ključna načela osebnega načrtovanja.2. Metode osebnega načrtovanjaUdeleženci:- spoznajo in znajo uporabiti metode osebnega načrtovanja,- pripravijo osebni načrt. 6 urMinimalni standardi- razume vlogo osebnega načrta pri zagotavljanju kakovosti storitve

za uporabnika, - pozna metode osebnega načrtovanja,- pripravi osebni načrt za ciljnega uporabnika,- pripravi portfolio osebnega izobraževanja.Standardi znanja- razloži načela osebnega načrtovanja,- obvlada različne metode osebnega načrtovanja,- izdela osebni načrt na konkretnem primeru

Modul C:C.3.

Splošni ciljiVsebine

Operativnicilji

Trajanje delavniceStandardi

znanja

50

5. Praktični del usposabljanja

Praktično usposabljanje poteka v dveh korakih, in sicer:• Korak 1: Izdelava in spremljanje osebnega izobraževalnega načrta s pomočjo

izobraževalnega portfolia;• Korak 2: Študij primera - izdelava projektne naloge.

Korak 1: Izdelava in spremljanje osebnega izobraževalnega načrta s pomočjoizobraževalnega portfolia;

Izdelava osebnega izobraževalnega načrta je namenjena načrtovanju in organizaciji last-nih aktivnosti udeleženca izobraževanja pri uresničevanju ciljev izobraževanja, upoštevajezunanje okoliščine in njegove povsem specifične osebne razmere. S pomočjo osebneganačrta, urejenega v portfolio, udeleženec izobraževanja postopoma odkriva svoja močnain šibka področja in spremlja pridobivanje kompetenc na področju dela z Romi z motn-jami v duševnem razvoju.Za vodenje, urejanje in shranjevanje svojega portfolia je odgovoren vsak udeleženecizobraževanja sam. Portfolio je praviloma razdeljen na štiri poglavja, in sicer:1. To sem jaz2. Moji cilji3. Naučil sem se4. Moji dosežki

V portfoliu udeležence izobraževanja shranjuje svoje najboljše izdelke, zapise, fotografije,različne materiale, druge podatke, ki jih pridobi, rezultate lastnega dela na samem izo-braževanju (izdelki, učni, delovni listi, videoposnetki, film, predstavitve) in drugih ak-tivnosti, ki odražajo njegovo znanje in usposobljenost na področju dela z Romi zmotnjami v duševnem razvoju.Pri zbiranju in dokumentiranju svojih dosežkov, ugotovitev, informacij in spoznanj najbo udeleženec izobraževanja čim bolj inovativen in izviren.

Korak 2: Študij primera - izdelava projektne naloge. Vsak udeleženec izobraževanja mora samostojno izdelati projektno nalogo, v kateripredstavi študij primera. Primere izbere iz vseh tematskih sklopov, ki so vsebovani vModulu C:1. Metode sodelovanja s svojci oseb z motnjami v duševnem razvoju2. Samozagovorništvo3. Osebno načrtovanjePri izbiri študija primera lahko udeleženec izobraževanja formativna izobraževalnapodročja kombinira s tematskimi sklopi, vsebovanimi v Modulu A in Modulu B. Izdelava projektne naloge poteka v naslednjih petih korakih: 1. Oblikovanje izhodiščne ideje, namen, cilj raziskave in poti do njih

(opredelitev problema in cilji raziskave).2. Izbira primera in zagotovitev pristopa (dogovor s pristojnimi institucijami glede

dostopa do primera).3. Terensko delo – zbiranje podatkov (podatke zbiramo z opazovanjem, intervjuji,

razgo-vori, z analizo izdelkov, z uporabo lestvic stališč, ocenjevalnimi lestvicami,sociometričnimi postopki, anketiranjem, testiranjem, z analizo življenjepisov, po-stopke zberemo glede na to, kaj raziskujemo).

51

4. Oblikovanje zbranega gradiva in izdelava poročila. Zapis rezultatov. Predlogi rešitev.(zbrano gradivo oblikujemo v posnetek primera oziroma v dokumentacijo o primeruv portfoliu).

5. Predstavitev ugotovitev (Ugotovitve je potrebno predstaviti na primeren način. Pred-stavitve so lahko na različnih ravneh).

6. Didaktična priporočila

Program usposabljanja »EXP-ROM« je namenjen izobraževanju in usposabljanjustrokovnih delavcev (učiteljev, vzgojiteljev, psihologov, pedagogov, socialnih peda-gogov, socialnih delavcev, specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, inkluzivnih peda-gogov …), ki se pri svojem delu srečujejo z Romi z motnjami v duševnem razvoju. Program temelji na izkustvenih spoznanjih, ki se prepletajo s teoretičnimi osnovami.

Namenjen je usposabljanju strokovnih delavcev, ki že delajo z romskimi skupinami in/aliz osebami z motnjami v duševnem razvoju ter imajo širok spekter strokovnega znanja,vendar jim primanjkuje znanja bodisi s področja poznavanja posebnosti romske ciljneskupine ali poznavanja posebnosti oseb z motnjami v duševnem razvoju

Program obsega 50 ur.

Za izvajanje teoretičnega dela usposabljanja se priporoča ustrezen prostor, to je klasičnaučilnica z računalnikom, dostopom do interneta, projektor in druga oprema, določena spriročnikom za izvajalce.

Priporočene metode dela so aktivne metode učenja in izkustveno učenje: razgovor, dialog(izmenjava mnenj in izkušenj), iskanje podatkov na svetovnem spletu, delo v skupinahali parih, igre vlog, študije primerov, viharjenje možganov, projektno delo, anketiranje,individualni ali skupinski intervjuji, delavnice, okrogle mize, opazovanje, izkustvenoučenje in neposredna komunikacija na terenu z vključitvijo v romsko naselje.

Priporočene oblike dela so skupinsko delo, delo v dvojicah in individualno delo.

Priporočeno število udeležencev v skupini je 20, kar omogoča, da lahko udeleženec us-posabljanja z izvajalcem vzpostavi bolj oseben kontakt, ki omogoča neposredno komu-nikacijo in takojšnje reševanje morebitne nastale problematike. Delo lahko poteka tudiv manjših skupinah, o čemer presodi in odloči izvajalec, glede na značilnosti.

Od udeležencev usposabljanja se pričakuje, da:- imajo sposobnosti za prepoznavanje posebnosti in potreb občutljivih skupin, kot so

Romi in osebe z motnjami v duševnem razvoju ter imajo razvito visoko stopnjo tole-rance in razumevanja do drugačnosti,

- so motivirani za stalno spremljanje lastne evalvacije in nenehnega izboljševanja,- so iznajdljivi, kreativni in prilagodljivi,- znajo kritično razmišljati in presojati.

Pričakovani učni rezultati so tesno povezani z znanjem in razumevanjem prebivalcevromske skupnosti v domačem okolju, zato je pri načrtovanju pedagoške dejavnostipotrebno upoštevati predhodno znanje udeležencev usposabljanja, tako na izkustvenem,intuitivnem, strokovnem, socialnem kot tudi psihološkem področju.

52

7. Vrednotenje

Standardi znanja opredeljujejo ravni znanja, ki jih pokažejo udeleženci usposabljanjamed usposabljanjem in ob zaključku teoretičnega dela usposabljanja. Delijo se na min-imalne standarde znanja in standarde znanja po modulih (trije moduli).

Minimalni standardi treh modulov opredeljujejo minimalno znanje, ki ga pokaže vsakudeleženec usposabljanja in so pogoj za uspešno opravljen teoretični del.

Standardi znanja po modulih opredeljujejo višje ravni znanja, ki ga izkažejoudeleženci usposabljanja in so nadgradnja minimalne ravni znanja. Opredeljujejo za-htevnejša znanja, ki jih udeleženec usposabljanja izkaže in se tudi vrednotijo.

Po uspešno opravljenem teoretičnem delu sledi vrednotenje praktičnega dela – dvajsetminutna predstavitev projektne naloge v obliki portfolia.

Delo udeležencev usposabljanja bo vrednoteno z lestvico ocenjevanja od 1 do 10. Nji-hovo znanje bo ocenjeno nezadovoljivo, če bodo dosegli oceno od 1 do 4, minimalno,če bodo dosegli oceno od 5 do 6 in zadovoljivo, če bodo dosegli oceno od 7 do 10.

Udeleženec usposabljanja je uspešen, ko uspešno opravi oba dela, tako teoretičnegakot praktičnega.

Udeleženec usposabljanja, ki uspešno ne opravi teoretičnega in/ali praktičnega dela us-posabljanja, je neuspešen. Ima možnost popravljanja teoretičnega in/ali praktičnegadela.

Udeleženec usposabljanja uspešno opravi program usposabljanja, ko je uspešno opravilpisni preizkus znanja iz teorije in praktični del, ko predstavi projektno nalogo, ki jo jeizdelal kot lasten portfolio.

8. Evalvacija kakovosti programa

Evalvacija obsega:• oceno in pričakovanja udeležencev ob začetku programa,• oceno med programom,• končno evalvacijo programa.

Izvedba evalvacije: • udeleženci izpolnijo anketne vprašalnike, oddajo poročila (projektne/seminarske

naloge, rezultate raziskav itn.),• udeleženci pridobijo povratne informacije od vključenih Romov v programu izobraže-

vanja.

Dolgoročni cilj:• dolgoročno vzpostaviti izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki se pri

delu srečujejo z Romi z motnjami v duševnem razvoju (sistemska ureditev na državniravni).

53

Viri

Citirani viri

Evropska komisija. (2007). Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje. Evropski Referenčni Okvir. Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti: 12 str. http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/publ/pdf/ll-learning/keycomp_sl.pdf(pridobljeno s svetovnega spleta 15. 11. 2013).

Evropska komisija. (2010a). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir. COM(2010) 636 konč. Bruselj: 11 str.http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2010:0636:FIN:SL:DOC (pridobljeno s svetovnega spleta 5. 6. 2011).

Evropska komisija (2010b) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Socialno in ekonomsko vključevanje Romov.COM(2010) 133 konč. Bruselj: 5 str. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:042:0023:0027:SL:PDF(pridobljeno s svetovnega spleta 13. 12. 2013).

Evropska komisija. (2011). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romovdo leta 2020. COM(2011) 173 konč. Bruselj: 51 str. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0173:FIN:SL:HTML(pridobljeno s svetovnega spleta 6. 6. 2013).

Konvencija o pravicah invalidov. (2008). Uradni list RS, št. 37/2008, z dne 15. 4. 2008http://www.uradni-list.si/1/content?id=86045 (pridobljeno s svetovnega spleta 22. marca 2013).

Drugi viri

Amnesty International, Kampanja proti diskriminaciji Romov v Evropihttp://www.amnesty.si/j7/kampanje/diskriminacija-v-evropi/romi-v-evropi.html (pridobljeno s svetovnega spleta 15. 10. 2013).

Chasapis, D. (2000). Planning, organizing, applying and evaluating training programs. Published by Metechmio, Athens, Greece.

Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb, neglede na raso ali narodnost, Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020: 17str. http://eur-lex .europa.eu/ LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0173:FIN:SL:PDF (pridobljeno s svetovnega spleta 22. 9. 2013).

Galanis, G. (1995). Training of adults, Published by Papazisi, Athens, Greece.Gomboc Mrzlak, S. (2009). Romi v procesu integracije pri nas in v Evropi. Sodobna predagogika,4, 26 – 42.Horvat Muc, J. (2010). 20 LET Romani union Murska Sobota: 1990 – 2010. Romsko društvo RomaniUnion, Murska Sobota, 128 str.

Horvat Muc, J. (2011). Romska skupnost v Sloveniji: zgodovina in kultura Romov. Zveza RomovSlovenije in Romani union Murska Sobota, Murska Sobota, 187 str.

54

Horvat Muc, J. (2012). Učni pripomoček romskega jezika, zgodovine in kulture: pomoč romskimpomočnikom pri delu z romskimi otroki. Zveza Romov Slovenije, Murska Sobota, 160 str.

Kokkos, A. (1999). Training of adults, I Volume, Hellenic Open University, Patra, Greece.

Mavrogiorgos, G. (2005). Evaluation of the training program, Chapter 11, National Center of Certification, Program of Educators Training, Educational material for the educators, III Volume.

National Programme of Measures for Roma of the government of the Republic of Slovenia for period2010 – 2015. 2010. Republika Slovenija. Vlada Republike Slovenije No. 09501-2/2010/7; Ljubljana 11 March 2010http://ec.europa.eu/justice/discrimination/files/roma_slovenia_strategy_en.pdf(pridobljeno s svetovnega spleta 30. 5. 2013).

National strategic framework for Roma. 2011a. Hellenic Republic. Ministry of Labour and social security.: 41p.http://ec.europa.eu/justice/discrimination/files/roma_greece_strategy_en.pdf(pridobljeno s svetovnega spleta 29. 5. 2013).

National social inclusion strategy – extreme poverty, child poverty, the Roma (2011–2020). 2011b. Budapest, December 2011: 24-30.http://ec.europa.eu/justice/discrimination/files/roma_hungary_strategy_en.pdf(pridobljeno s svetovnega spleta 30. 5. 2013).

Rogers, A. (1999). The training of adults, Published by Metechmio, Athens, Greece.Valakas, J. (2005). Training means and training room, Chapter 6, National Center of Certification, Program of Educators Training, Educational material for the educators, III Volume.

Vergidis, D. & Karalis, Th. (1999). Training of adults, III Volume, Hellenic Open University, Patra,Greece.The action plan for Roma integration into the Lithuanian society for 2012-2014, Approved by the Order Nr. ĮV-196 of the Minister of Culture of the Republic of Lithuania of 20 March 2012

http://ec.europa.eu/justice/discrimination/files/roma_lithuania_strategy_en.pdf

(pridobljeno s svetovnega spleta 29. 5. 2013).

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP), Uradni list RS, številka 54/2000,

16. 6. 2000.