Zbornik predavanj 2. Mednarodnega kongresa medicinskih izvedencev

14

. - 1

6. A

PRIL 2

011, MARIBOR, SLOVEN

IJA

2. Mednarodni KongresMedicinskih Izvedencev

2ND INTERNATIONAL CONGRESS OF MEDICAL ASSESSORS

Teme kongresa:Kardiovaskularne bolezni v lui ocene dela zmonosti.Sistemi invalidskega zavarovanja v dravah EU in drugih primerljivih dravah.Poklicna rehabilitacija in reintegracija invalidov nazaj v delovno okolje.Proste teme skupaj s sodno prakso v zvezi z oceno invalidnosti.Povezovanje akterjev, ki sodelujejo v procesu ocenjevanja dela zmonosti.

www.kongres-izvedencev.si

14.16. APRIL 2011, MARIBOR, HOTEL HABAKUK

ZBORNIK PREDAVANJ

Organizatorji

Organizacijski odbor:

Marijan Pape, univ. dipl. pravnik, predsednik

Mag. Dean Premik, univ. dipl. pravnik, namestnik predsednika

Miran Kali, univ. dipl. pravnik

Boris Ganik, univ. dipl. pravnik,

Boris Kramberger, univ. dipl. novinar

Brane Krajnik, univ. dipl. pravnik

ivota Lovrenov, dr. med.

Strokovni odbor:

ivota Lovrenov, dr. med., predsednik

Prof. dr. Mirta Koelj, dr. med., namestnik predsednika

Dr. Katja Aman-Juvan, dr. med.

Uredniki odbor:


Prof. dr. Mirta Koelj, dr. med

Urednik:


Oblikovanje:

Domus d.o.o.

Maja Kaplan

Tisk:

Littera Picta d. o. o.

Izdajatelj:

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Leto izida:

Maribor, april 2011

Prvi natis:

700 izvodov

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

340.69(082)

616-036.86(082)

MEDNARODNI kongres medicinskih izvedencev Republike Slovenije (2 ;

2011 ; Maribor)

Zbornik predavanj / 2. mednarodni kongres medicinskih izvedencev

Republike Slovenije, Maribor, 14.-16.04.2011 ; [urednik ivota

Lovrenov]. - Ljubljana : Zavod za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje Slovenije, 2011

ISBN 978-961-92412-1-9

1. Lovrenov, ivota

255527680

2. mednarodni kongres medicinskih izvedencev

ZBORNIK PREDAVANJ

april 2011

Organizatorji

Pokrovitelja

Gostitelj

Generalni pokrovitelj


korpo_pr_22-03-2011.indd 2 28.3.2011 15:48:22

14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA



www.kongres-izvedencev.si www.kongres-izvedencev.si 7

VSEBINA / TABLE OF CONTENTS

PREDAVANJA / ORAL PREZENTATION 11 Predgovor Foreword . Lovrenov, dr. med. (Slovenija)

ETRTEK, 14. APRIL 2011 12 Posodobitev in reforma ZPIZ-a Modernisation and Reform of the Institute of Pension and Invalidity Insurance of Slovenia M. Pape, univ. dipl. pravnik (Slovenija)

16 Reorganizacija izvedenstva na socialnem podroju v Republiki Sloveniji Reorganisation of Expert Assessment in the Welfare Field in the Republic of Slovenia Mag. D. Premik, univ. dipl. pravnik (Slovenija)

20 Izvedensko delo zdravnikov ZZZS in uveljavljanje pravic iz OZZ Work of Medical Assessors at ZZZS and Exercising Compulsory Health Insurance Rights J. Utroa, dr. med.(Slovenija)

25 Predstavitev sistema zavarovanja in postopkov ocene invalidnosti v Republiki Slovaki Presentation of insurance system and disability assessment procedures in Republic Slovakia V. Sinay, dr. med. (Slovaka)

26 Predstavitev sistema zavarovanja in postopkov ocene invalidnosti v Veliki Britaniji Presentation of insurance system and disability assessment procedures in United Kingdom N. Williams, dr. med. (Velika Britanija)

27 Predstavitev sistema zavarovanja in postopkov ocene invalidnosti v Republiki Italiji Presentation of insurance system and disability assessment procedures in Italy C. Dal Pozzo, dr. med. (Italija)

31 Predstavitev sistema zavarovanja in postopkov ocene invalidnosti na Norvekem Presentation of insurance system and disability assessment procedures in Norway S. Brage, dr. med. (Norveka)

36 Predstavitev sistema zavarovanja in postopkov ocene invalidnosti v Republiki Srbiji Presentation of insurance system and disability assessment procedures in Republic Serbia A. Miloevi, dr. med. (R. Srbija)

39 Predstavitev EUMASS-a Presentation of EUMASS Prof. dr. P. Donceel, dr. med. (Belgija)

43 Predstavitev katedre za izvedenstvo v Leuvnu Presentation of the Department of Public Health in relation to Medical Assessment Prof. dr. P. Donceel, dr. med. (Belgija)

49 Izobraevanje medicinskih izvedencev, njihova vloga in odgovornost v dravah lanicah EUMASS-a Education Programme for Medical Assessors, Their Role and Responsibility in EUMASS Countries A. De Wind, dr. med. (Belgija)

PETEK, 15. APRIL 2011 50 Vloga neinvazivne diagnostike pri ocenjevanju delazmonosti in invalidnosti The Role of Non-Invasive Diagnosis in Work Capability and Disability Assessment Prim. R. Angelski, dr. med. (Slovenija)

56 Vloga invazivne diagnostike pri ocenjevanju delazmonosti in invalidnosti The Role of Invasive Diagnosis in Work Capability and Disability Assessment Prim. D. Zorman, dr. med. (Slovenija)

57 Ocena invalidnosti pri bolnikih s srnim spodbujevalnikom Disability Assessment in Patients with a Pacemaker Prof. dr. I. Zupan, dr. med. (Slovenija)

14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA



www.kongres-izvedencev.si www.kongres-izvedencev.si8 www.kongres-izvedencev.si

60 Ocena invalidnosti pri bolnikih z motnjami srnega ritma Disability Assessment in Patients with Heart Arrhythmia Prof. dr. P. Rakovec, dr. med. (Slovenija)

62 Ocena invalidnosti pri bolnikih s srnim popuanjem Disability Assessment in Patients with Heart Failure Doc. dr. M. ebetjen, dr. med. (Slovenija)

64 Ocena invalidnosti pri bolnikih s pridobljenimi boleznimi zaklopk Disability Assessment in Patients with Acquired Heart Valve Disease Prof. dr. M. Koelj, dr. med. (Slovenija)

68 Ocena invalidnosti pri bolnikih s prirojenimi srnimi napakami Disability Assessment in Patients with Congenital Heart Defects Prof. dr. M. Koelj, dr. med. (Slovenija)

71 Ocena stopnje invalidnosti pri bolnikih s kardiomiopatijami Assessment of the Degree of Disability in Patients with Cardiomyopathy Dr. R. Okrajek, dr. med. (Slovenija)

74 Ocena invalidnosti pri bolnikih po operacijah srnih zaklopk Disability Assessment in Patients after the Operation of Heart Valves Prof. dr. M. Koelj, dr. med. (Slovenija)

76 Ocena stopnje invalidnosti pri bolnikih s kronino ishemino boleznijo srca The Assessment of the Degree of Disability in Patients with Chronic Ischemic Heart Disease H. Reschner, dr. med. (Slovenija)

77 Ocena invalidnosti pri bolnikih po premostitvenih operacija koronarnih arterij Disability Assessment in Patients after Coronary Artery Bypass Surgery H. Reschner, dr. med. (Slovenija)

78 Ocena invalidnosti pri bolnikih po perkutanih interventnih posegih na koronarnih arterijah Disability Assessment in Patients after Percutaneous coronary intervention Prim. D. Zorman, dr. med. (Slovenija)

79 Ocena invalidnosti in telesne okvare pri bolnikih s transplantiranim srcem Disability and Physical Impairment Assessment of Patients after Heart Transplantation Prof. dr. B. Vrtovec, dr. med. (Slovenija)

81 Rehabilitacija po boleznih, operacijah in posegih na srcu ter ocena invalidnosti in telesne okvare Rehabilitation after Heart Diseases, Operations and Procedures and Disability and Physical Impairment Assessment Asist. dr. B. Jug, dr. med. (Slovenija)

83 Ocena invalidnosti in telesne okvare pri bolnikih z boleznijo perifernih arterij Disability and Physical Impairment Assessment of Patients with Peripheral Artery Disease Doc. dr. M. Kozak, dr. med. (Slovenija)

86 Ocena invalidnosti in telesne okvare po posegih na perifernih arterijah Disability and Physical Impairment Assessment after Peripheral Artery Surgery Prof. dr. V. Flis, dr. med. (Slovenija)

92 Razirjene vene ali je to stanje pomembno za delo invalidske komisije Dilated Veins Is This Condition Important for the Work of Disability Committees Prim. B. Kralj, dr. med. (Slovenija) 94 Tekmovalni port pri bolnikih s srnoilnimi boleznimi Competitive Sports in Patients with Cardiovascular Diseases Dr. K. Aman-Juvan, dr. med. (Slovenija)

104 Delovna dokumentacija danes in jutri Work Documentation Today and Tomorrow Mag. F. Velikanje, dr. med. (Slovenija)


14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA




106 Naini zaposlovanja invalidov in ostalih oseb z omejitvami v Premogovniku Velenje The Method of Employing Disabled and Impaired Persons in the Velenje Coalmine D. Zapuek, univ. dipl. soc. delavec (Slovenija)

113 Zaposlovanje invalidov kot prilonost za integracijo Employment of Disabled Persons as an Opportunity for Integration B. Mandelj, specialist organizacije in managementa (Slovenija)

118 Varnost pri delu in invalidizacija Safety at Work and Invalidization M. Kali, univ. dipl. pravnik (Slovenija)

126 Delovno okolje in poklicne bolezni Work Environment and Occupational Diseases Doc. dr. M. Dodi Fikfak, dr. med. (Slovenija)

128 Rehabilitacijski tim in poklicna rehabilitacija invalidov Rehabilitation Team and Occupational Rehabilitation of Disabled Persons Mag. A. Tabaj, univ. dipl. sociolog (Slovenija)

133 Poslovna kariera v kasnejih letih Business Career in Later Years P. Stidolph, dr. med. (Velika Britanija)

134 Aktiv delovnih invalidov partner delodajalcu Disabled Workers Employers Partners D. Novak, dipl. in. elektrotehnike (Slovenija)

136 Posttravmatski stresni sindrom in ocena delazmonosti kriteriji za oceno invalidnosti v Federaciji v BiH PTSD and Work Capability Assessment Criteria for Disability Assessment in the Federation of BiH I. Kantor, dr. med. (Bosna in Hercegovina)

SOBOTA, 16. APRIL 2011 140 Medicinsko izvedenstvo v sodno socialnih sporih o pravicah iz invalidskega zavarovanja Medical Assessment in Judicial and Social Disputes Regarding Disability Insurance N. Peri Vlaj, univ. dipl. pravnik (Slovenija)

147 Sodna praksa Court Practice Dr. A. Cvetko, univ. dipl. pravnik (Slovenija)

151 Vodee grupe bolesti u gubitku radne sposobnosti Leading groups of diseases in the loss of work capability Doc. dr. M. Pozderac Memija, dr. med. (Bosna in Hercegovina)

157 Staranje in delovna zmonost Aging and Work Capability L. Slejko, dr. med. (Slovenija)

161 Vpliv kardiomiopatije na delovno zmonost v obdobju 2005 2010 v Tuzlanskem kantonu BiH The Influence of Cardiomyopathy on Work Capability in the 2005-2010 Period in the Tuzla Canton - BiH I. Alomerovi, dr. med. (Bosna in Hercegovina)

163 Posttravmatski stresni sindrom in ocena delazmonosti stanje v Federaciji BiH v obdobju 2005 2010 PTSD and Work Capability Assessment the Situation in the Federation of BiH between 2005 and 2010 F. Kova, dr. med. (Bosna in Hercegovina)

166 Vpliv prekomerne tee na ocenjevanje trajne delazmonosti The Influence of obesity on Permanent Work Capability Assessment B. Kamenik, dr. med. (Slovenija)

14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA



www.kongres-izvedencev.si www.kongres-izvedencev.si10 www.kongres-izvedencev.si

169 POSTERJI / POSTER PRESENTATION

1. Stress and Related Phenomenons in Assessment Medicine Doctors MUDr. Bc. Libue eledov, Ph. D, (Czech Republic)

2. Odloanje imenovanih zdravnikov in zdravnikih komisij ZZZS o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja D. Blai, dr. med (Slovenija)

3. Zaposlovanje invalidov prilonost za integracijo P. Ajdnik Beni, dipl. org. dela (Slovenija)

4. Primer uspene poklicne rehabilitacije delavca z oceno invalidnosti B. Kramar, dr. med. (Slovenija)

5. Delo invalidskih komisij ZPIZ-a in postopek ocene invalidnosti . Lovrenov, dr. med. (Slovenija)

6. Prikaz tevila ocen kategorij invalidnosti podanih zaradi bolezenskih stanj obtoil v RS v letu 2010 . Lovrenov, dr. med. (Slovenija)

7. Spremljanje in analiza frekvence srnega utripa pri razlinih portnih obremenitvah Dr. M. Brai, prof. p. vzg. (Slovenija)

8. Prilagajanje delovnih mest invalidom: iz prakse delodajalca Mag. A. Fatur Videti, dr. med., spec. med. dela, prometa in porta (Slovenija)

9. Work disability evaluation in Croatia Prim. dr. sc. N. Turi, dr. med.(Hrvaka)

10. Work Disability Revision Board,Croatian Pension Insurance Institute Prim.dr.sc.N. Turi, dr. med.(Hrvaka)


14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA




PREDGOVOR / FOREWORD

Leta 2009 smo v Mariboru v hotelu Habakuk organizirali 1. medn-arodni kongres izvedencev Slovenije, ki je bil namenjen vsem iz-vedencem ZPIZ-a, zdravnikom druinske medicine, specialistom MDP, specialistom ortopedije, sodnikom socialnega in delovne-ga sodia ter strokovnjakom s podroja varnosti pri delu. Letos na pobudo udeleencev 1. kongresa organiziramo 2. mednarod-ni kongres izvedencev Slovenije s e bogatejim programom in vejim tevilom predavateljev iz tujine. Letos bo vodilna tema s podroja kardiologije in vrnitve oseb z oceno invalidnosti v de-lovni proces. Kongres se bo zael s predstavitvijo sistemov za-varovanj in postopkov ocene invalidnosti iz kar petih evropskih drav ter predstavitvijo evropskega zdruenja zdravnikov so-cialne medicine in zavarovalnitva (EUMASS).

Letos je novost tudi to, da se je organizaciji kongresa pridruil ZZZS s svojimi imenovanimi zdravniki. Na ta nain se je osnov-na tematika ocene trajne delazmonosti razirila tudi na oceno zaasne delazmonosti, in sicer v kontekstu bodoe povezave iz-vedenskih organov v Republiki Sloveniji.

Ambicije avtorjev 2. kongresa izvedencev so, da bi vse, ki sode-lujejo pri ocenjevanju zaasne in trajne delazmonosti seznanili z novostmi s podroja kardiologije, ki so pomembne za podajo ocene delazmonosti. Za kongres je prijavljenih estintirideset lankov, ki so razvreni v tiri sklope. Prvi sklop govori o zava-rovanju in nainu ocenjevanja delazmonosti v nekaterih drugih dravah, katedri za izvedenstvo na Univerzi v Leuvenu v Belgiji in EUMASS-u. Sledijo jim lanki s podroja kardiologije, lanki s podroja medicine dela in varstva pri delu. Na koncu je e sedem lankov o razlinih temah, ki so vezane na izvedenstvo, med dru-gim tudi dve temi iz sodne prakse pri obravnavi pritob na social-nem in delovnem sodiu v zvezi z oceno delazmonosti.

Izvedenstvo je specializirana interdisciplinarna zdravstvena de-javnost v razvoju in naa elja je, da se s strokovnim delom in kriteriji za oceno zaasne in trajne delazmonosti uveljavi v naem prostoru. To podroje je zelo iroko in poleg izvedencev ZPIZ-a in ZZZS-ja zajema tudi sodne izvedence medicinske stroke in izve-dence medicinske stroke komercialnih zavarovalnic. Ena od oblik izobraevanj izvedencev je tudi kongres izvedencev Slovenije, ki s svojo vsebino veliko prispeva k ustvarjanju doktrine izvedenst-va in vejemu uveljavljanju izvedenske stroke v naem okolju in medicini nasploh.

ivota LOVRENOV, dr. med.Predsednik strokovnega odbora

In 2009, we organised the 1st International Congress of Medi-cal Assessors at Habakuk Hotel in Maribor, which was intended for all assessors at the Pension and Disability Institute of Slove-nia, general practitioners, specialists of occupational, traffic and sports medicine, orthopaedists, social and labour courts judges and safety at work experts. On the initiative of the participants of the first congress, we are organising the second one this year with an even richer programme and a larger number of lecturers from abroad. This year, the key topic is cardiovascular diseases and the return of persons with a disability assessment to work. The con-gress will start with the presentation of insurance systems and disability assessment procedures in five European countries and the presentation of EUMASS the European Union of Medicine in Assurance and Social Security.

This year, the Health Insurance Institute of Slovenia joined the organisation of the congress with its MDs. Thus, the basic topic of the assessment of ones permanent work capability was ex-panded to include also the assessment of ones temporary work capability, in the context of the future connection of assessment bodies in Slovenia.

The ambitions of the authors of the 2nd International Congress of Medical Assessors are to acquaint all who are involved in the as-sessment of ones temporary and permanent work capability with the new developments in the field of cardiology relevant to work capability assessment. At the congress, 46 papers will be present-ed, which are divided into four sections. The first section focuses on insurance and the work capability assessment procedures in some other countries, the Section of Occupational, Environmen-tal and Insurance Medicine at the University of Leuven, Belgium and EUMASS. It is followed by papers from the fields of cardiol-ogy, occupational medicine and safety at work. At the end, there are seven papers on various topics related to assessment, among them two on court practice in considering appeals to the social and labour court against the issued work capability assessment.

Assessment is a specialised interdisciplinary medical discipline in development and it is our wish that it become established in Slovenia through professional work and expert criteria for the as-sessment of ones temporary and permanent work capability. This field is quite broad and includes, in addition to the assessors of the Health Insurance Institute and the Pension and Disability In-surance Institute, also court assessors of medical and non-med-ical expertise an the assessors of commercial insurance compa-nies. One of the forms of assessor education is also the Congress of Medical Assessors of Slovenia that contributes a lot to the for-mation of the assessment doctrine and the establishment of this expertise in Slovenia and medicine in general.

ivota LOVRENOV, MDChairman of the Expert Committee

14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA



www.kongres-izvedencev.si www.kongres-izvedencev.si12

PREDAVANJA etrtek, 14. april 2011


IzvleekReforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zelo pomembna za zagotovitev dolgorone finanne vzdrnosti sistema obveznega zavarovanja, ki naj bi sedanjim in prihodnjim generacijam, vzporedno e z dodatnimi oblikami zavarovanj, za-gotavljal primerne pokojnine, z namenom tudi ustavitve nianja razmerja med povpreno plao in povpreno pokojnino. Zaradi napovedanih demografskih sprememb je potrebno pravoasno uveljaviti novo zakonodajo, s katero bodo sicer postopno uvedeni stroji pogoji upokojevanja, a na ta nain bo zagotovljeno, da ne bo potrebno ez nekaj let ez no sprejemati radikalnih spre-memb.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 je Dravni zbor sprejel decembra 2010, e bo zael veljati pa je od-visno od odloitve Ustavnega sodia oziroma od odloitve na referendumu.

Za zagotovitev pomembnega cilja, dviga dejanske upokojitvene starosti, se bodo dvignili starostni pogoji za pridobitev prav-ice do starostne pokojnine na 65 let za oba spola, s tem da bo za tiste zavarovance, ki bodo dopolnili 43 let pokojninske dobe moki oziroma 41 let enske, brez dokupljene pokojninske dobe, omogoena pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi pred navedeno starostjo.

Mona pa bo tudi predasna upokojitev z malusi pri starosti 60 let za oba spola in doseeni pokojninski dobi 40 let moki oziroma 38 let enske. Z ukinitvijo 151. lena veljavnega zakona o pokojnin-skem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1 in zaradi ugodnejega vrednotenja pokojninske dobe za 40 oziroma 38 let v viini 80 odstotkov, bo ustavljeno nadaljnje padanje pokojnin zaradi nijega vrednotenja pokojninske dobe. Postopno se podaljuje obdobje za izraun pokojninske osnove od 18 na 27 let.

Predvidena pa je tudi sprememba naina usklajevanja pokojnin, ki je za viino pokojnin seveda zelo pomembna in naj bi bila en-krat letno z upotevanjem gibanja povprenih pla v dravi in tudi cen ivljenjskih potrebin.

Vsem tistim, ki bodo do uveljavitve ZPIZ-2 izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 je v prehod-nih dolobah zagotovljeno, da bodo lahko uveljavili to pravico po navedenih predpisih, tudi po tem dnevu.

Potrebnost reformeZPIZ-1, ki se je zael uporabljati leta 2000, je pokojninski sistem v celoti reformiral. Prinesel je korenite spremembe, ki so bile potrebne, e je elela Slovenija tudi ob upadanju rodnosti, podaljevanju ivljenjske dobe posameznika, staranju prebival-stva in spreminjanju razmerja med aktivnim in neaktivnim pre-bivalstvom, omogoati pokojnine, ki bi starejim zagotavljale var-no starost, izvajalcem pokojninskega zavarovanja pa nemoteno izplaevanje pokojnin tudi v prihodnje.

POSODOBITEV IN REFORMA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Modernization and Reform of Pension and Invaliity Insurance

Marijan PAPE, generalni direktorZPIZ Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana, Slovenija

AbstractThe reform of pension and invalidity insurance is of utmost im-portance if long-term financial sustainability of compulsory insur-ance system be secured, thus providing the present and future generation together with additional insurance forms adequate pensions and stopping the deterioration of the ratio between the average wage and average pension. Due to the expected demo-graphic changes the new legislation has to take effect on time, gradually introducing more severe retirement conditions though, but on the other hand preventing the passing of radical changes over night in a few years.

The Pension and Invalidity Insurance Act ZPIZ-2 was passed by the Parliament in December 2010. Whether it takes effect, it depends on the decision of the Constitutional Court or the outcome of the referendum.

In order to achieve the important goal, the rise of retirement age, the conditions regarding the retirement age for old-age pension will increase to 65 years for men and women. Men with 43 years of insurance and women with 41 of insurance years the purchase of insurance years not included will be able to get old-age pension before the above stated age.

There will also be a possibility of early retirement with benefit de-ductions with 60 years for both sexes and 40 years of insurance for men and 38 years of insurance for women. With the abolition of Article 151 of the present Pension and Invalidity Insurance Act ZPIZ-1 and due to a more favourable evaluating of the pension-able age for 40 or 38 years of insurance, the trend of decreasing pension amounts owing to less favourable evaluation of insur-ance years will be stopped. The period for the calculation of pen-sion basis is gradually being prolonged from 18 to 27 years.

A change in pension indexation is also foreseen, which has a di-rect effect on the amount of pensions. It is going to be carried out once a year and will depend on the movement of average wages in the country and the cost of living as well.

For those who will meet the retirement conditions for old-age pension under the ZPIZ-1 Act until the ZPIZ-2 Act takes effect, the transitional provisions provide it will be possible for them to claim their entitlement also after that date.

Bistvo novega sistema je bilo postopno uvajanje sprememb in dalje prehodno obdobje, na podlagi esar se vsako leto zaostri-jo pogoji za uveljavitev, odmero in priznanje pravic. ZPIZ-1 tako predstavlja pravno podlago za reformo sedanjega sistema poko-jninskega in invalidskega zavarovanja, ki je zartana v obliki pos-topnega prehoda na bolj vzdren sistem obveznega zavarovanja na podlagi medgeneracijske pogodbe, ki ga imenujemo tudi I. steber zavarovanja.

Vlada RS se je zato odloila, da je po desetih letih veljavnega


14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA




etrtek, 14. april 2011PREDAVANJA

sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja as, da se natanno prouijo dobre lastnosti leta 2000 reformiranega po-kojninskega sistema, slabosti, vzdrnost sistema za javne finance, primernost odmere in viine pokojnin, invalidsko zavarovanje, itd, saj so popravki sistema na doloenih segmentih nujno potrebni.

Spremenjene demografske razmere, ki so najmoneji razlog za novo reformo obveznega pokojninskega sistema, napovedujejo primanjkljaj v prihodnosti, e ne bo prilo do pravoasnih spre-memb obstojeega sistema. Ker se poleg staranja prebivalstva stara tudi delovna sila, Evropska unija in tudi druge mednarodne organizacije e dlje asa opozarjajo, da bo treba podaljevati de-lovno aktivno obdobje. V Sloveniji, kljub pozitivnim trendom, os-taja stopnja zaposlenosti starejih delavcev v starostni skupini 55 - 64 let e vedno pod povprejem EU.

Starostna pokojnina po ZPIZ-1Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine po sedaj vel-javnem zakonu ZPIZ-1 so: starost 58 let, e je dopolnil 40 let pokojninske dobe moki ozi-roma 38 let pokojninske dobe enska.

starost 63 let moki oziroma 61 let enska, e je dopolnil 20 let pokojninske dobe.

starost 65 let moki oziroma 63 let enska, e dopolni 15 let za-varovalne dobe.

V prehodnem obdobju pa je mono pridobiti pravico do sta-rostne pokojnine:enske v letu 2011 ob starosti 57 let in dopolnjeni pokojninski dobi 37 let in 6 mesecev, v letu 2012 ob starosti 57 let in 4 mesece in dopolnjeni pokojninski dobi 37 let in 9 mesecev, v letu 2013 ob starosti 57 let in 8 mesece in dopolnjeni pokojninski dobi 38 let.

Starostna pokojnina po ZPIZ-2Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine po zakonu ZPIZ-2 so: starost 65 let in dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe za oba spola.

starost 60 let moki, e je dopolnil 43 let pokojninske dobe (brez dokupljene dobe) oziroma starost 58 let enska, e je dopolnila 41 let pokojninske dobe (brez dokupljene dobe).

V prehodnem obdobju pa je mono pridobiti pravico do sta-rostne pokojnine: od leta 2011 do 2013 pridobi enska pravico do starostne po-kojnine ob dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe: 2011- starost 63 let 6 mesecev, 2012- starost 64 let, 2013- starost 64 let in 6 mesecev.

od leta 2011 do 2013 moki pri starosti od 63 let in 6 mesecev do 64 let in 6 mesecev oziroma od leta 2011 do 2017 enska pri sta-rosti 61 let in 6 mesecev do 64 let in 6 mesecev, ob dopolnjeni pokojninski dobi najmanj 20 let.

od leta 2011 do 2020 moki pri starosti 60 let do 64 let in 6 mes-ecev in dopolnitvi najmanj 40 let pokojninske dobe oziroma od leta 2011 do 2024 enska pri starosti 58 let do 64 let in 6 mes-ecev in dopolnitvi najmanj 38 let pokojninske dobe.

od leta 2011 do 2016 moki pri starosti 58 let do 59 let in 8 mes-ecev in dopolnitvi pokojninske dobe od 41 do 42 let in 8 mes-ecev oziroma od leta 2011 do 2019 enska pri starosti 55 let do 57 let in 8 mesecev in dopolnitvi pokojninske dobe od 38 do 40 let in 8 mesecev.

Predasna pokojninaZPIZ-2 uvaja pravico do predasne pokojnine, ki jo bo lahko moki pridobil ob dopolnjeni pokojninski dobi 40 let oziroma enska 38 let in starosti 60 let. Tudi tu bo veljalo prehodno obdobje za moke do leta 2013, za enske pa do leta 2016.

Pri predasni pokojnini so predvideni malusi 0,3% za vsak manjkajoi mesec starosti do 65 let po konanem prehodne ob-dobju. Predvidena je tudi monost prejemanja 20% predasne ali starostne pokojnine za tiste, ki bodo izpolnili pogoje za predasno ali starostno pokojnino in e nadalje ostali v zavarovanju vendar najve do dopolnitve starosti 65 let. Po sedaj veljavni zakonod-aji je pomembna tudi polna starost, ki pa je po predlogu ZPIZ-2 opuena oziroma jo nadomea pravica do predasne pokoj-nine.

Leto(31. 12)

Vrsta upokojenca

Starostni InvalidskiDruinski in vdovski skupaj Delni

starostni SkupajSkupaj Druinski Vdovski

1 2 3 4=5+6 5 6 7 8=2+3+4+7

2000 284.911 97.802 88.195 85.974 2.221 14 470.922

2001 291.556 97.698 89.740 83.118 6.622 28 479.022

2002 297.965 97.632 91.758 80.470 11.288 41 487.396

2003 304.558 96.564 92.316 77.399 14.917 73 493.511

2004 312.521 96.892 93.600 75.039 18.454 103 503.116

2005 318.401 96.600 93.404 72.039 21.365 121 508.526

2006 327.613 95.186 91.721 67.417 24.304 150 514.670

2007 337.355 93.999 91.559 64.179 27.380 184 523.097

2008 348.054 92.954 91.624 61.261 30.363 226 532.858

2009 361.011 91.568 92.194 58.445 33.749 246 545.019

2010 376.374 90.641 92.927 55.893 37.034 291 560.233

Tabela 1: tevilo upokojencev iz obveznega zavarovanja po vrstah pokojnin po stanju v decembru, iz katere je razvidno gibanje tevila upokojencev, ki vkljuuje njihov prirast in odpad

14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA






Pokojninska osnovaBistvena predvidena sprememba je tudi obdobje, ki se upoteva za izraun pokojninske osnove, ki se bo iz sedanjih 18 let podaljalo na 27, s prehodnim obdobjem v vsakem koledarskem letu eno leto. Podaljanje obdobja bo pomenilo znianje pokojnin, pred-vsem tistim, ki so le kraji as plaevali prispevke od vijih zava-rovalnih osnov. Na ta nain bo zagotovljeno, da bo pokojnina v veji meri kot do sedaj odraz plaanih prispevkov skozi preteni del zavarovanja.

Ukinitev asovnih bonusovZPIZ-2 ukinja asovne bonuse: dodana doba, znianje starostne meje zaradi otrok za moke in vstopa v zavarovanje pred 18 letom starosti za enske, poveanje pokojnine zaradi dela nad starostjo 63 let za mokega oziroma 61 let za ensko. ZPIZ-2 pa prinaa mokim monost znianja starosti 65 let za as obvezne-ga vojakega roka. Zaradi uvedbe znianja starostne meje zaradi otrok v ZPIZ-1 je bila mokim dana monost upokojitve celo pod ugodnejimi pogoji, kot so veljali do leta 2000 in s tem so bili uinki reforme, predvsem pri dvigu dejanske upokojitvene sta-rosti novih upokojencev manji od priakovanih.

oziroma 38 let za ensko vrednoteno z 80%. Odpravljen pa bi bil tudi 151. len sedanjega zakona, kar bi pomenilo, da se povprene pokojnine ne bi ve niale v primerjavi s povprenimi plaami zaradi nijega vrednotenja pokojninske dobe.

Prilagoditev sistema usklajevanja pokojninKako ohranjati vrednost pokojnin je brez dvoma eno kljunih vpraanj, na katero je potrebno odgovoriti, ko je govor o sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja in njegovi finanni zdrnosti. Odloitev o tem je pomembna ne le javno finanno, ker nakazuje priakovano viino potrebnih sredstev za izvajanje tega zavarovanja na kratki in dolgi rok, temve tudi za slehernega posameznika, upravienega do pokojnine ali drugega prejemka s tega naslova, ker neposredno doloa njegov bodoi material-ni poloaj. Predlagano je, da podlaga za usklajevanje pokojnin, s katerim se sistemsko udejanja ohranjanje vrednosti pokojnin, ne bi bila ve tako kot sedaj zgolj gibanja povprenih pla v dravi, ampak tudi cen ivljenjskih potrebin. V prehodnem obdobju do leta 2015 v razmerju 60:40 v korist pla, po tem obdobju 70:30 v korist pla. Izvedla bi se enkrat letno in sicer v februarju, ko so na razpolago uradni statistini podatki. Uinki spremenjenega naina usklajevanja bodo odvisni od bodoih gibanj povprenih pla in cen ivljenjskih strokov. e razhajanja ne bodo bistvena, vejih razlik v primerjavi z veljavno ureditvijo ne bo. Pri viji rasti povprenih pla, pa bodo pokojnine v razmerju do pla zaostale in obratno. Predlog zakona predvideva tudi varovalko, po kateri bi se uskladitev pokojnin morala opraviti najmanj v viini ugoto-vljenega porasta cen ivljenjskih potrebin, s imer je zagotov-ljeno ohranjanje njihove realne vrednosti.

V letu 2010 pa usklajevanje pokojnin ni potekalo po sistemskem zakonu, temve po dolobah zakona o interventnih ukrepih zara-di gospodarske krize (ZIUZGK), kar je pomenilo polovino uskla-ditev vkljuno z uskladitvijo po 151. lenu ZPIZ-1.

Tudi v letu 2011 bo uskladitev pokojnin izvedena po zakonu o in-terventnih ukrepih ZIU kar pomeni etrtinsko uskladitev vkljuno z uskladitvijo po 151. lenu ZPIZ-1.

Usklajevanje pokojnin po interventnih zakonih bistveno vpliva na viino pokojnin in na razmerje med plaami in pokojninami, ki se nia v kodo pokojnin kar je razvidno iz spodnje tabele, ko je bil padec v letu 2010 najveji.

Leto

Starostni

enske Moki

Let Mes Let Mes

2000 56 1 61 0

2001 56 2 62 0

2002 56 5 62 2

2003 56 6 62 2

2004 57 3 62 6

2005 57 3 61 9

2006 57 4 61 8

2007 57 7 61 10

2008 57 7 61 11

2009 58 1 62 0

2010 58 5 61 10

Tabela 2: Povprena starost prejemnikov starostnih pokojnin, ki jim je prvi priznana pravica do pokojnine, po splonih predpisih

Vrednotenje pokojninske dobe in odprava 151. lena ZPIZ-1Do leta 2000 se je eno leto pokojninske dobe vrednotilo z 2%, od leta 2000 pa z 1,5 %, tako da je predvideno, da se iz 85 % kolikor je bilo vrednoteno 40 let pokojninske dobe za mokega oziroma 35 za ensko, v letu 2024 40 let mokega oziroma 38 let enske vrednoteno 72,5%, kar pomeni postopno bistveno znianje poko-jnin (v letu 2011 je po ZPIZ-1 40 let za mokega vrednoteno 79%). Nijega vrednotenja pokojninske dobe pa so ob vsakoletni febru-arski uskladitvi pokojnin deleni tudi upokojenci na podlagi 151. lena ZPIZ-1 z namenom zagotovitve enakopravnega poloaja med upokojenci, ki so se upokojili v razlinih obdobjih.

Pomembno pa je, da predlagana modernizacija sledi tudi zagoto-vitvi ustavitve nianja pokojnin zaradi nijega vrednotenja poko-jninske dobe na 72,5 % za 40 let, tako da bi bilo 40 let za mokega

Leto Starostna Invalidska Vdovska Skupaj

2000 75,3 61,1 53,0 68,1

2001 73,2 59,4 51,4 66,1

2002 72,8 59,1 51,1 65,9

2003 71,1 57,6 49,9 64,5

2004 70,2 56,7 49,2 63,7

2005 69,1 55,4 48,0 62,7

2006 68,6 55,1 47,8 62,5

2007 67,1 53,7 46,0 61,3

2008 67,1 53,8 46,3 61,6

2009 66,6 53,4 46,0 61,3

2010 64,7 51,8 44,5 59,7

Tabela 3: Razmerja med povprenimi neto pokojninami in neto plaami v %, 20002010


14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA




etrtek, 14. april 2011PREDAVANJAVarstvo priakovanih pravic V prehodnih dolobah je zagotovljeno vsem tistim, ki bodo do uveljavitve ZPIZ-2 izpolnili pogoje za pridobitev pravice do poko-jnine po predpisih, ki veljajo do uveljavitve novega zakona, ven-dar e niso vloili zahtevka, da bodo lahko uveljavili to pravico po navedenih predpisih, tudi po tem dnevu. V teh primerih se za priznanje in odmero starostne pokojnine na dan uveljavitve pravice oziroma do dneva prenehanja zavarovanja upotevajo: pokojninska in dodana doba, osnove, starost, vkljuno z njenimi monimi znianji, nain doloitve pokojninske osnove (18 letno povpreje), vrednotenje pokojninske dobe ter mona zmanjanja in poveanja te pokojnine. Zelo pomembno za vse, ki bi radi e ostali v zavarovanju, pa se bojijo, da bi prili v slabi poloaj, e se ne upokojijo pred uveljavitvijo novega zakona. Nobena naglica ni potrebna, tudi ni potrebe, da se ljudje upokojijo za en dan, ker si na ta nain ni bolj ne varujejo pravice.

Zakljuek Reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila uveljavljena v letu 2000 prinaa pozitivne uinke, na nekaterih podrojih pa e ni zakljuena. Kljub pozitivnim uinkom pa so za zagotovitev dolgorone stabilnosti obveznega zavarovanja in zagotovitev dostojnih pokojnin potrebne spremembe. Za za-gotovitev pomembnega cilja, dviga dejanske upokojitvene sta-rosti, se bodo dvignili starostni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine na 65 let za oba spola ob dopolnjenih 15 let zavarovalne dobe, s tem da bo za moke, ki bodo dopolnili 43 let pokojninske dobe oziroma enske 41 let, brez dokupljene poko-jninske dobe, omogoena pridobitev pravice do starostne pokoj-nine tudi pred navedeno starostjo.

Mona bo tudi predasna upokojitev pri starosti 60 let in doseenih 40 let pokojninske dobe za mokega oziroma 38 za ensko, seve-da z znianjem pokojnine- malusi. Tako kot ostale spremembe bo tudi za podaljanje obdobja za izraun pokojninske osnove od 18 na 27 let veljalo prehodno obdobje s postopnim prehodom. Pred-videna je ukinitev asovnih bonusov, dodana doba, znianje sta-rostne meje zaradi otrok bo veljalo v bistvu le za enske. ZPIZ-2 pa prinaa mokim monost znianja starosti 65 let za as obveznega vojakega roka. Potrebo je poudariti, da bo z ukinitvijo 151. lena ZPIZ-1 in zaradi ugodnejega vrednotenja pokojninske dobe za 40 oziroma 38 let v viini 80%, ustavljeno nadaljnje padanje pokojnin zaradi nijega vrednotenja pokojninske dobe. Za viino pokojnin je seveda zelo pomemben nain usklajevanja, ki naj bi bila enkrat letno z upotevanjem gibanja povprenih pla v dravi in tudi cen ivljenjskih potrebin. Vsem tistim, ki bodo do uveljavitve ZPIZ-2 e izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 je v prehodnih dolobah zagotovljeno, da bodo lahko uveljavili to pravico po navedenih predpisih, tudi po tem dnevu.

Zelo pomembno je, da se zagotovi stabilen, zaupanja vreden sistem obveznega zavarovanja, ob katerem pa naj se razvijajo do-datne oblike zavarovanj, ki bodo lahko nadomestile del izpada prihodka za as po zakljueni aktivni dobi. Strinjam se z dodat-nimi zavarovanji ob stabilnem obveznem zavarovanju, nikakor pa ne dodatna zavarovanja namesto osiromaenega obveznega za-varovanja, ker lahko to pomeni osiromaeno preivljanje obdobja po upokojitvi.

Literatura Zakoni in predpisi, navedeni v prispevku

Osnutek Letnega poroila Zavoda 2010

14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA






Izvleek e iz same primerjave predpisov na podroju obveznega zdravst-venega in pokojninskega ter invalidskega zavarovanja lahko ugo-tovimo, da imata obe podroji sicer specifini ureditvi, ki pa se na mnogih podrojih dotikata in dopolnjujeta, kar velja predvsem za podroje medicinskega izvedenstva (zaasna ali asovno kraja zadranosti z dela - Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije trajno zmanjana ali trajna nezmonosti za delo Zavod za poko-jninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije).

Postopki bi se lahko s povezavo izvedenskih organov obeh inti-tucij uredili bistveno bolj racionalno.

V letu 2009 so na predlog predstavnikov ZZZS in ZPIZ ustanovili delovno skupino za pripravo predloga o reorganizaciji izveden-stva v Republiki Sloveniji, ki je delovala pod okriljem Ministrstva za zdravje.

Skupina je v letu 2010 pripravila elaborat, s predlogom ustanovi-tve skupnega izvedenskega organa. Elaborat e ni prestal ocene ustreznosti na Ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve in Ministrstvu za zdravje.

AbstractAlthough the comparison of the provisions in the field of compul-sory health insurance on the one hand and pension and invalidity insurance on the other shows that both spheres have specific reg-ulations, they are, however, at times similar and complementing. This primarily applies in the field of medical assessment (tempo-rary or short absence from work The Health Insurance Institute of Slovenia (ZZZS), permanently reduced work capacity or perma-nent incapacity for work The Pension and Invalidity Institute of Slovenia (ZPIZ)).

The collaboration of the expert bodies of both institutions would contribute to the rationalization of the procedures. In 2009 and upon the suggestion of the representatives of the ZZZS and ZPIZ a work team under the Ministry of Health was established, whose task is to prepare a proposal on the reorganization of the assess-ment service in the Republic of Slovenia. In 2010 the team pre-pared a detailed report including a proposal to establish a com-mon assessment body. The report is still waiting to be evaluated by the Ministry of work, family and social affairs and the Ministry of Health from the political point of view.

REORGANIZACIJA MEDICINSKEGA IZVEDENSTVA NA SOCIALNEM PODROJU V REPUBLIKI SLOVENIJI

Reorganisation of Expert Assessment in the Welfare Field in the Republic of Slovenia

Mag. Dean PREMIK, direktor sektorja za izvedenstvoZavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Ob eleznici 30 Ljubljana, Slovenija

Uvod Podroje socialne varnosti zajema irok nabor raznih pravic dr-avljanov, ki jih zagotavljajo zakoni in podzakonski predpisi na podrojih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelno-sti, otrokega in starevskega varstva, posredno pa tudi zavarova-nja za pokodbe na delu in bolezni, povezane z delom. Priakovati je, da se bo to podroje v prihodnosti razirilo tudi na podroje dolgotrajne oskrbe kot nove veje socialne varnosti v Republiki Sloveniji.

Pravice dravljanov na navedenih podrojih so doloene v zako-nih oziroma podrobneje tudi v podzakonskih aktih, ki jih spreje-majo pristojna ministrstva oziroma nosilci socialnih zavarovanj. Za precejen del teh pravic je po zakonskih doloilih predviden postopek predhodnega preverjanja upravienosti posamezni-ka do posamezne pravice glede izpolnjevanja pogojev za njeno pridobitev, statusa v zavarovanju, zdravstvenega in socialnega stanja in podobno. Za veliko teh pravic je predviden upravni ali izvedenski postopek ali njuna kombinacija, v katerem se na pod-lagi ugotovitve izvedencev o doloenem stanju neposredno, ali z odlobo v upravnem postopku, odloi o pravici posameznika. S tem je zagotovljena strokovna presoja in ocena upravienosti do posamezne pravice, ki je doloena e v zakonu, hkrati pa pravno varstvo pravic dravljanov oziroma zavarovanih oseb pri njiho-vem uresnievanju pravic.

Razlini resorji, ki urejajo to problematiko in seveda razline ure-ditve, vsebovane v predpisih, lahko pripeljejo do neusklajenosti pravic ter na precejnje razlike v postopkih njihovega uresnieva-nja. Veliko postopkov, ki se zanejo pri enem nosilcu zavarovanja, se nadaljujejo pri drugem. Postopki se med seboj prepletajo ozi-roma dopolnjujejo, al pa niso dovolj usklajeni in racionalno orga-nizirani. Takna ureditev lahko gre v posameznih primerih tudi na kodo zavarovancev ali v nepotrebno podaljevanje postopkov, kar se lahko pozna tudi na strokih za dravni proraun. Zamisel, da bi se postopki v posameznih vejah socialne varnosti bolj po-enotili in poenostavili ni nova, saj je v doloeni meri zaivela e v devetdesetih letih minulega stoletja, vendar do realizacije ni pri-lo.

V nadaljevanju se bomo posvetili predvsem sinergijam na po-droju organizacijskih monosti za poenotenje medicinskega iz-vedenstva v nai dravi vzpostavljanju enotne organizacije na podroju izvedenstva, ki bi v prvi fazi zdruila organe medicinske-ga izvedenstva Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) in Zavoda za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS).

Sodelovanje ZPIZ in ZZZSIzvedenstvo, kot del postopkov za pridobivanje pravic, je pravza-prav translacija dejstev medicinske stroke v pravno stroko. Delo je


14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA




etrtek, 14. april 2011PREDAVANJAizrazito interdisciplinarno in ob strokovnosti izvedencev zahteva veliko stopnjo neodvisnosti pri odloitvah.

Navkljub razlinim nazivom in organiziranosti je konni cilj medi-cinskih izvedencev, imenovanih zdravnikov in zdravstvenih komi-sij v ZZZS ter zdravnikov izvedencev Invalidskih komisij I. in II. sto-pnje na ZPIZ, enak podati podlago za odloitev v zvezi s pravico posameznikov, ki jo vsebuje odloba, dana v upravnem postop-ku. Tako e iz same primerjave predpisov na podroju obvezne-ga zdravstvenega in pokojninskega ter invalidskega zavarovanja lahko ugotovimo, da imata obe podroji sicer specifini ureditvi, ki pa se na mnogih podrojih dotikata in dopolnjujeta.

Pri tem je osnovna dejavnost obeh izvedenskih organov omen-jenih intitucij odloati o delazmonosti zavarovancev, ZZZS o zaasni ali asovno kraji zadranosti z dela, ZPIZ pa o trajno zmanjani monosti za delo ali trajni nezmonosti za delo. Ve-liko dejanj, ki pripeljejo do odlobe enega ali drugega zavoda je podobnih, pa tudi dokumentacija, ki je podlaga za odloanje se v veliki meri podvaja ali nadgrajuje. Prav prehod iz zaasne v tra-jno nezmonost ali zadranost od dela je tako v preteni meri od-visen od presoje izvedencev, pri emer se pri ocenjevanju med iz-vedenci obeh zavodov lahko pojavljajo razlike in neenotnosti ter nepotrebna ponavljanja postopkov pri enem ali drugem nosilcu zavarovanja.

O povezanosti obeh organov govori kar nekaj dokumentov, ki so bili dogovorjeni na rednih letnih sestankih izvedencev ZPIZ ter imenovanih zdravnikov in zdravstvenih komisij ZZZS. Z izmenjavo informacij ter protokolom o sodelovanju se je na veini podroij preseglo birokratske ovire in posledino tudi skrajalo obravnavo posameznih zadev, seveda vse v okviru zakonskih monosti.

ZPIZ je ob reorganizaciji zavoda 1. 1. 2006 naredil tudi velik ko-rak k veji neodvisnosti medicinskih izvedencev, saj je centraliziral delovanje izvedenskih organov zavoda v posebnem Sektorju za izvedenstvo. Pred tem so invalidske komisije I. stopnje delova-le razpreno v okviru obmonih enot, invalidska komisija drug stopnje pa v okviru sektorja za izvajanje pokojninskega in invalid-skega zavarovanja. Rezultate reorganizacije tejemo kot izredno pozitivne, tako na podroju poenotenja izvedenske prakse kot bolje obravnave zavarovancev.

Pomembno dejstvo je tudi, da se oba izvedenska organa, tako iz ZPIZ kot iz ZZZS, ves as sooata z velikimi kadrovskimi prob-lemi pomanjkanju ustreznih zdravnikov, tako da obe intituciji sodelujeta s precejnim tevilom pogodbenih izvedencev. elja po veji profesionalizaciji je predvsem iz finannih razlogov teko dosegljiva, saj zaradi sistema nagrajevanja v javni upravi teko pri-dobimo zdravnike za delo na socialnem podroju.

Podroben sistem izvedenskega dela na ZZZS ter odloanje o pravicah bo predstavljeno v drugih referatih, medtem ko je bilo izvedensko delo na ZPIZ predstavljeno na 1. Mednarodnem kon-gresu medicinskih izvedencev v letu 2009.

Aktivnosti v zvezi z reorganizacijoPredstavniki Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve, Min-istrstva za zdravje, ZPIZ in ZZZS so na skupnih sestankih v letu 2009 ocenili, da je mono dosedanjo organizacijo ocenjevanja upravienosti do posameznih pravic spremeniti in dosei njiho-vo vejo enotnost in uinkovitost. Za uresniitev te zamisli je bila leta 2009 imenovana medresorska delovna skupina iz omenjen-ih intitucij (ustanovni sestanek 6.11.2009), z nalogo, da pripravi pregled veljavne ureditve na podrojih socialnih zavarovanj, kjer so pri odloanju o pravicah zavarovancev potrebni in predvide-

ni izvedenski postopki in mnenja oziroma upravni postopki ali kombinacija obeh. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se pripravi pregled predpisov in ukrepov, ki bi bili potrebni, da bi prili do ustanovitve skupnega zavoda oziroma organizacije za izveden-sko medicino na podroju socialnih zavarovanj.

Rezultat dela skupine je bil v mesecu maju 2010 izdelan predlog reorganizacije izvedenstva na socialnem podroju v Republiki Sloveniji, s poudarkom na zdruevanju izvedenskih organov ZPIZ in ZZZS.

Gradivo v obliki elaborata vsebuje: pravno ureditev, ki vkljuuje pregled sedanje zakonodaje na podroju izvedenstva v obveznem zdravstvenem in pokojnin-skem ter invalidskem zavarovanju;

analizo sedanjega naina dela izvedencev oziroma upravnih postopkov;

oceno sedanjih strokov za delo izvedencev na ZZZS in ZPIZ; predlog ustanovitve nove skupne organizacije (zavoda, intituta ali podobno) za opravljanje izvedenskih nalog za nosilce social-nih zavarovanj v Republiki Sloveniji;

potrebne zakonske in organizacijske spremembe za vz-postavitev nove organizacije za izvedenska opravila za potrebe socialnih zavarovanj

prikaz in primerjavo ureditve izvedenskih nalog pri socialnih za-varovanjih v nekaterih drugih Evropskih dravah.

Gradivo do sedaj e ni doivelo presoje ustreznosti v resornih min-istrstvih.

Nekaj dejstev v prid nove skupne organizacije za opravljanje izvedenskih nalog za potrebe socialnih zavarovanj Organiziranje izvedenskih slub v enem samem zavodu, intitutu ali kakni drugi organizacijski obliki bi omogoilo vejo enot-nost pri ocenjevanju upravienosti zavarovancev do posameznih pravic. Izvedenci ne bi bili ve preteno pod vplivom vodstev svojih nosilcev socialnih zavarovanj, ampak bi ravnali predvsem skladno s strokovno doktrino, ki sicer po posameznih zavodih del-no e obstaja (izvedenska praksa, Prironik za ocenjevanje inval-idnosti itd.) , vendar bi jo morali sami dokonno e izoblikovati. S tem bi bil omogoen laji razvoj posebne medicinske vede in specializacije iz tega podroja.

Dvig strokovnosti dela je naslednji razlog za ustanovitev nove organizacije za izvedenska opravila na podroju socialnih za-varovanj. Z ustanovitvijo posebne organizacije za izvedensko medicino ali izvedenstvo, npr. Zavoda za medicinsko izvedenstvo Slovenije (v nadaljevanju ZMIS) bi bilo omogoeno e bolj objek-tivno in strokovno ocenjevanje zahtev zavarovanih oseb po posa-meznih pravicah. Odpravljeni bi bili oitki, da isti zavod (ZZZS ali ZPIZ) sam ocenjuje utemeljenost do doloenih pravic in hkrati odloa o pritobah oziroma v postopkih za varstvo pravic zava-rovanih oseb.

e sedaj doloeni izvedenski postopki potekajo za nosilce izven matinih intitucij (npr. ocenjevanje v zvezi s postopki Centrov za socialno delo - druinski pomonik, ki ga opravljajo po pogodbi invalidske komisije ZPIZ), v prihodnje pa bi lahko angairali ZMIS v vseh postopkih v dravni upravi, ki potrebujejo specifina znanja na podroju medicinskega izvedenstva. Potrebe po takni deja-vnosti se pojavljajo tudi na podroju zavarovanja za primer brez-poselnosti in pri novem predvidenem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo ter pri sedanjem delu komisij za zaposlitveno rehabilitaci-jo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA






K opisanemu pa je potrebno dodati tudi finanne koristi, saj bi bili neposredni stroki niji, obutno pa bi se zniali posredni stroki (npr. as trajanja postopkov itd). V e omenjenem elaboratu so bili prikazani direktni stroki sedanje ureditve izvedenstva v ZPIZ in ZZZS, tono analizo pa bo potrebno e izdelati.

Pravna oblika in naloge ZMIS Sama organizacijska oblika za vsebino dela (izvedenstvo na podroju obveznega zdravstvenega in invalidskega zavarovanja) ni bistvenega pomena. To bi lahko bil javni zavod ali zavod, morda tudi intitut ali agencija, pomembno je, da bi delovala po naelih nepridobitnosti.

Organizacijska oblika bi bila odvisna od ustanovitvenega akta. Pri tem se odpira dilema kdo naj nastopa v vlogi ustanovitelja ZMIS. Ali sta to ZZZS in ZPIZ, skupaj z drugimi nosilci socialnih zava-rovanj ali pa bi bila to Vlada Republike Slovenije. Po avtorjevem mnenju je bistveno, da se postopki uredijo z novim, posebnim predpisom Zakonom o medicinskem izvedenstvu, saj bi usta-novitev novega organa s postopki, urejenimi po sedanji ureditvi prineslo skoraj ve problemov kot pozitivnih reitev.

Nova organizacija bi vsekakor morala zagotoviti izvajanje vseh na-log, ki jih na podroju ocenjevanja upravienosti do posameznih pravic doloajo podroni zakoni. Tako bi poleg organiziranosti po obmojih morala imeti doloene slube oziroma zmogljivosti, ki bi obravnavale zadeve na I. stopnji oziroma pritobene in re-vizijske zadeve na II. stopnji. Prav tako bi morala svoje delo prila-goditi postopkom ocenjevanja utemeljenosti do pravic, skladno s postopki, ki jih bodo doloali posamezni podroni zakoni.

V prvi fazi bi ZMIS opravljal naloge predvsem na podroju medi-cinskega izvedenstva, ki so jih doslej opravljali izvedenci ZZZS in ZPIZ, in sicer ocenjevanje: zaasne zadranosti z dela zaradi bolezni in pokodb nad 30 koledarskih dni in v vseh drugih primerih, ko je izplaevalec nadomestila plae obvezno zdravstveno zavarovanje, razen e gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloa njen osebni zdravnik;

zahtev zavarovancev ali delodajalcev o ustreznosti osebnega zdravnika o zaasni zadranosti z dela do 30 dni;

utemeljenosti do napotitve na zdraviliko zdravljenje; upravienosti zahteve po medicinsko-tehninem pripomoku pred iztekom trajnostne dobe in o pravici do zahtevnejih medicinsko-tehninih pripomokov;

upravienosti zdravljenja v tujini; invalidnosti; preostali delovni zmonosti in ustreznosti drugega delovnega mesta;

telesni okvari; potrebi po pomoi in postrebi drugega; nezmonosti za delo vdove ali vdovca oziroma drugih druinskih lanov;

utemeljenosti poklicne rehabilitacije; potrebe po prilagoditvi prostorov in delovnih sredstev, v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali zaposlitvijo oziroma premestitvijo na drugo delovno mesto ter dodatnimi usposabljanjih;

ustreznosti dodatnega usposabljanja invalidov, kako bi obdrali delo;

upravienosti do vdovske pokojnine; upravienosti do druinske pokojnine; beneficirani delovni dobi; druinskem pomoniku; nezmonost obdelovanja zemljia do starosti 63 let;

za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo;

pravice starev do krajega delovnega asa.

Menimo, da bi bilo z nadaljnjim razvojem medicinskega izve-denstva v prid nadaljnje racionalizacije dela dravnih organov in skrajevanja asa obravnave delo v novem organu raziriti e za storitve funkcionalne diagnostike, s imer bi skrajali dobe akanja na izvide, potrebne za pripravo izvedenskih mnenj. S tem bi se lahko o priznanju doloene pravice iz invalidskega za-varovanja odloalo bistveno hitreje, kar bi posledino precej zmanjalo dolino bolnikega stalea. Organ bi lahko, kot je e bilo omenjeno, opravljal naloge izvedenstva tudi ire od so-cialnega podroja, kot so za potrebe drugih upravnih organov, zavarovalnic in sodi. V povezavi s stroko bi lahko pokril tudi del praktinega izobraevanja na podroju medicinskega iz-vedenstva v sodelovanju z Medicinsko fakulteto (podiplomsko izobraevanje na podroju druinske medicine in medicine dela, prometa in porta).

Predvidena organizacija novega zavoda in njegovo financiranje Z ustanovitvijo novega zavoda za izvedenstvo bi se v prvi fazi vse naloge, ki jih na tem podroju izvajata ZZZS in ZPIZ, prenesla nanj. To pomeni tudi prenos kadrov, ki doslej v teh zavodih opravljajo naloge izvedenskih organov. Z ustanovitvenim aktom bi se ure-dile tudi medsebojne pravice in obveznosti glede lastnine in up-ravljanj z opremo in prostori, ki bi jih koristil novi zavod, ter nain financiranja.

Po prvih ocenah bi ZMIS imel v zaetku nekaj ve kot 100 red-no zaposlenih delavcev, med katerimi bi bilo najve zdravnikov, v zaetku pa bi v skladu z zakonodajo po potrebi sodeloval tudi s pogodbenimi izvedenci. Pozneje bi se to tevilo zaposlenih in njihova poklicna struktura spreminjala, skladno s potrebami nos-ilcev socialnih zavarovanj in monostmi njihovega financiranja.

V skrbi za strokovnost dela izvedencev bi bilo potrebno tudi za-gotoviti njihovo permanentno usposabljanje in izobraevanje. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci, ki naj bi bili zaposleni v bodoem zavodu za medicinsko izvedenstvo, bi morali imeti ustrezno specialistino izobrazbo ter opraviti ustrezen preizkus znanja na enem od ministrstev, ki bi tudi v sodelovanju z drugim resornim ministrstvom predpisalo vsebino tega preizkusa.

Vsi zaposleni bi bili e naprej teritorialno razporejeni podobno kot doslej, oziroma kot bodo doloali podroni zakoni. Teritorialna or-ganizacija bi sledila naelom im bolje dostopnosti in dosegljivo-sti zavarovancem, seveda ob preuitvi vseh monosti za racional-izacijo postopkov in strokov poslovanja.

Poleg klasinih izvedenskih opravil bi imel ZMIS v svoji organizaci-jski sestavi lahko tudi slube, ki bi izvajale finanno - medicinski nadzor za potrebe ZZZS, nadzor na podroju farmakologije ter funkcionalno diagnostiko za potrebe izvedencev. S temi slubami, ki bi bile organizirane centralno za Republiko Slovenijo, bi prido-bili vijo stopnjo neodvisnosti sistemov in hitreje postopke.

Z novim zavodom za izvedenstvo bi upravljal Svet zavoda, ki bi ga sestavljali predstavniki ustanoviteljev in doloeno tevilo pred-stavnikov zaposlenih. Konkretne pristojnosti ustanovitelja, sveta zavoda ter upravnega organa naj bi doloila ustanovitveni akt in statut zavoda.

Za vodenje zavoda bi bil odgovoren direktor zavoda, ki bi ga na podlagi javnega razpisa imenoval Svet zavoda. Ta bi bil tudi od-govoren za poslovanje zavoda, organizacijo dela in za strokovnost.


14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA




etrtek, 14. april 2011PREDAVANJAZa ustanovitev in zaetek dela bi bilo potrebno, da ustanovitelj zagotoviti poslovne prostore in opremo ter zagonska finanna sredstva za materialne stroke. Menimo, da bi bilo za opravila novega zavoda uporabiti e obstojee kapacitete ZPIZ in ZZZS po obmonih enotah, centralni del pa bi bil v e obstojeih prostorih Sektorja za izvedenstvo ZPIZ, Ob eleznici 30, Ljubljana, ki so bili namensko adaptirani za delo izvedenskih organov, tako da bi bil dodaten vloek v prostore in opremo (brez opreme za funkciona-lno diagnostiko) zanemarljiv.

Financiranje dela novega zavoda naj bi praviloma teklo skladno z obsegom opravljenega dela in zahtevnostjo obravnav, kar bi moral urediti e ustanovitveni akt in pravila delovanja. ZMIS bi, ne glede na organizacijsko obliko in model financiranja, deloval po naelih javnih zavodov na nepridobitni osnovi.

Zakljuek Delovna skupina, ki je prouevala podroje izvedenskih opravil na podroju socialnih zavarovanj, je prila do pozitivnih zakljukov in sicer, da je ustanovitev posebne organizacije za opravljanje iz-vedenskih opravil za potrebe nosilcev socialnih zavarovanj v Slo-veniji opraviljiva.

Predlog organizacijske strukture nove organizacije, april 2010

SVET ZAVODA

GEN. DIREKTOR

SEKTOR ZA IZVEDENSTVOI. ST.

Oddelek I. st. Ljubljana

Novo mesto

Krko

Kranj

Koper

Nova Gorica

Direktor-vodjaStrokovni vodja

Svetovalec direktorja

Tajnica

Svetovalec direktorjaTajnitvo

Oddelek I. st. Maribor

Celje

Ravne na korokem

Murska Sobota

SPLONI SEKTOR

Oddelek za finance

Oddelek za kadrovsko pravna

vpraanja

Oddelek za razvoj in analize

Glavna pisarna in ekonomat

Direktor-vodja Namestnik G. dir.

Svetovalec direktorja

Tajnica

Oddelek za funkcionalno diagnostiko

Oddelek za nadzor

SEKTOR ZA IZVEDENSTVO II.

ST.

Oddelek za izvedenstvo II. st.(pritobeni organ)

Oddelek za revizijo

Direktor-vodjaStrokovni vodjaSvetovalec

direktorja

Tajnica

Nova organizacija prinaa v primerjavi s sedanjo ureditvijo celo vrsto prednosti, ki se kaejo tako v racionalnosti postopkov ocen-jevanja upravienosti zavarovanih oseb do posameznih pravic kot v dvigu veji strokovnosti izvajalcev. Z razmejitvijo med izve-denskim in upravnim postopkom bi se omogoila vija raven raz-voja podroja izvedenske medicine po vzoru primerljivih evrop-skih drav, ki bi jo v prihodnosti kronali z uvedbo podiplomskega tudija izvedenske medicine.

Zavod, intitut ali kakno drugo neprofitno organizacijsko ob-liko bi bilo potrebno im prej ustanoviti, v prvi fazi lahko samo za potrebe ZZZS in ZPIZ, kasneje pa bi strokovni potencial razirili tudi na vsa druga podroja medicinskega izvedenstva s podroja socialnih zavarovanj. Glavni cilji bi poleg omenjenih bili pred-vsem skrajevanje postopkov, prijazneji odnos do zavarovancev, skrajevanje bolnikega stalea, vija stopnja poenotenja dela iz-vedencev na vseh ravneh, neodvisen nadzor in enotni kriteriji na podroju medicinskega izvedenstva za vse institucije v Republiki Sloveniji.

Nov sistem izvedenstva bi bilo potrebno urediti s posebnim zako-nom, saj bi na ta nain najbolje omogoili razvoj te veje medicine ter opredelilo vse dosedanje postopke, ki jih vsebujejo mnogi predpisi, na enoten in racionalen nain. Opredeliti bo potrebno tudi nain financiranja nove organizacije in njeno upravljanje, da bo zagotovljen potreben vpliv ustanoviteljev in nemoteno izva-

Vir: Lovrenov, Premik

janje nalog, ki so predvideni v izvedenskih in up-ravnih postopkih pri odloanju o pravicah zava-rovanih oseb.

Upamo, da se bosta Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve ter Ministrstvo za zdravje im prej opredelila do predlagane pobude za nov nain organizacije izvedenstva na medicinskem podroju v nai dravi.

Literatura Elaborat, maj 2010, pripravila delovna skupina: MZ: prim. Janez Remkar, mag. Martin Toth, pela Glui, univ. dipl. prav.

ZPIZ: mag. Dean Premik, ivota Lovrenov, dr. med,

ZZZS: Diana Blai, dr. med., Boris, Kramberger, univ, dipl. nov.

MDDZZ: Mitja iher, univ. dipl. prav., mag. Cveto Uri

Zakon o pokojninskem in invalidskem zava-rovanju ZPIZ-1-UPB4/(Ur. l. RS, t. 109/06)

Prironik za ocenjevanje invalidnosti, ZPIZ marec 2007

Izvedenska praksa ZPIZ, www.zpiz.si Pravilnik o organizaciji in nainu delovanja inva-lidskih komisij ter drugih izvedenskih organov zavoda (Ur.l.RS, t. 118/05 in17/07)

Letno poroilo ZPIZ za leto 2010 http://www.kongres-izvedencev.si

14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA






IzvleekOcenjevanje zaasne delazmonosti je pri srno ilnih boleznih individualna, glede na objavljena Priporoila Zavoda za zdravst-veno zavarovanje Slovenije 8 ZZZS).. Postopki pri izvedenskih or-ganih ZZZS so zakonsko opredeljeni.

ZZZS je edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji.

AbstractAssessement of temporary work ability on cardiovascular deseas-es is individual, regarding the recommendations from Health In-surance Institute of Slovenia (HIIS).

The procedures at the expert bodies of Health Insurance Institute of Slovenia are established by the law.

HIIS is the single provider of compulsory health insurance in Slo-venia.

IZVEDENSKO DELO ZDRAVNIKOV ZZZS IN UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Work of Medical Assessors at ZZZS and Exercising Compulsory Health Insurance Rights

Joe UTROA, Diana BLAI, Gabrijela DUBANZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Mikloieva 24, 1000 Ljubljana, Slovenija

UvodSlovenija je v dolgem in dinaminem razvoju uspela oblikovati javni zdravstveni sistem, ki zagotavlja celovito in kakovostno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem. Veliko vrednoto pred-stavlja v Sloveniji tudi javni sistem obveznega zdravstvenega za-varovanja, ki ga kot edini nosilec izvaja Zavod za zdravstveno za-varovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS).

Sistem zdravstvenega zavarovanja sledi trem osnovnim socialnim ciljem: solidarnost, socialna pravinost in univerzalna dostopnost.

V Sloveniji smo podobno kot dravljani drugih drav Evropske unije, ponosni na javni sistem obveznega zdravstvenega za-varovanja, ki temelji na naelih solidarnosti in ki na osnovi ob-veznih prispevkov nudi enake monosti zdravljenja vsem ljudem, takrat ko ga potrebujejo. ZZZS ima izdelan tudi strateki razvojni program za obdobje 2008-2013 v katerem so nekatere znailne strategije in ukrepi za uresniitev razvojnih trendov.

Uveljavljanje nekaterih pravic zavarovancev iz obveznega zdravst-venega zavarovanja obravnavajo izvedenski organi ZZZS, ki preko imenovanih zdravnikov, zdravnikov izvedencev in zdravstvenih komisij podajajo svoja strokovna mnenja[1].

Zdravniki izvedenci ZZZS (imenovani zdravniki in lani zdravst-vene komisije) podajajo izvedenska mnenja v postopkih odloanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poleg nave-denih nalog omenjeni izvedenci opravljajo tudi nadzorno funk-cijo, tako imenovani finanno medicinsko nadzor.

Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem se zavarovanim ose-bam zagotavljata dve osnovni skupini pravic, in sicer pravice do zdravstvenih storitev ter pravice do doloenih denarnih dajatev oziroma povrail [2].

V skladu z zakonom je ZZZS pristojen za izvajanje nadzora nad iz-vajanjem pogodb sklenjenih med ZZZS in izvajalci. V ta namen so nadzori nartovani in izredni, po vrsti nadzora pa finanno medi-cinski , finanni, administrativni in nadzor pravic. Finanno medi-cinski nadzor obraunavanja zdravstvenih storitev, predpisovanja zdravil in medicinsko tehninih pripomokov temelji na zapisih v medicinski dokumentaciji in ga zato izvajajo nadzorni zdravniki, zobozdravniki in farmacevti ZZZS.

Izvedenci, nadzorni zdravniki delujejo v vseh desetih obmonih enotah ZZZS, zdravstvena komisija kot pritobeni organ pa na senatih v Ljubljani in Mariboru.

Glede na doloila Zakona o splonem upravnem postopku mora-jo navedeni organi izdajati ustrezne odlobe po konani obravna-vi zavarovancev.

Imenovane zdravnike in lane zdravstvene komisije imenu-je Upravni odbor Zavoda. Izvedenci morajo imeti podiplom-sko izobraevanje iz ustrezne stroke, opravljen strokovni izpit za vodenje upravnih postopkov in doloene delovne izkunje. Zdravstveno komisijo sestavljata dva zdravnika in pravnik. Pri ocenjevanju utemeljenosti oziroma upravienosti zavarovanih oseb do pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, lahko v postopkih sodelujejo tudi zunanji izvedenci kot konzultanti. Vsi zdravniki, ki sodelujejo v postopku, ki je naveden, morajo imeti tudi veljavno licenco Zdravnike zbornice Slovenije. Zdravnik, ki zdravi zavarovano osebo ali je sodeloval v procesu zdravljenja za-varovane osebe, ne sme v teh postopkih odloati kot imenovani zdravnik ali zdravnik zdravstvene komisije. Prav tako ne sme sode-lovati v zdravstveni komisiji zdravnik, ki je o primeru odloal na prvi stopnji [3].

V naem sistemu zdravstvenega zavarovanja je osebni zdravnik (sploni zdravnik, pediater ali olski zdravnik) postavljen v vlogo ''vratarja'' to pomeni da o pravicah zavarovancev do zdravstvenih storitev najprej odloa sam. Pooblaen je tudi za ugotavljanje zaasne zadranosti od dela, predpisovanje zdravil na recepte, napotitve k specialistom in zbiranje ter hranjenje dokumentacije o zavarovani osebi. Del svojih pooblastil lahko prenese z napot-nico na specialiste, pri emer morajo biti pooblastila asno in kra-jevno opredeljena.

Obmone enote in direkcija ZZZS pa odloajo o pravici do nado-mestila plae, pogrebnini, posmrtnini, potnih strokih in drugih razlinih povrailih ali denarnih dajatev.

Bolniki stale in zaasna nezmonost za deloDelazmonost je opredeljena kot zmonost zavarovanca, da svoj potencial uporabi za pridobivanje. Zmonost za delo je takno


14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA




etrtek, 14. april 2011PREDAVANJAVzrok bolnikega stalea je lahko medicinski ali nemedicinski (de-javniki okolice, delovna organizacija, druina, zdravstvena sluba, ). Sicer pa je indirektni kazalnik stopnje prilagojenosti delavca, delovnim in ivljenjskim razmeram. Bolezen je vsekakor le eden od vzrokov za zaasno nezmonost za delo [5].

Ocenjevanje delovne zmonosti je tehtanje na eni strani delaveve psihofizine zmogljivosti, na drugi strani pa telesne, duevne in okoljske obremenitve na delovnem mestu.

Kazalnike zdravja prikazujemo z deleem bolnikega stalea, s tevilom pokodb na in izven dela in z delovno invalidnostjo.

Obravnava zavarovancev na ZZZSLetno izvedenci ZZZS izdajo priblino 350.000 odlob (v letu 2009 so imenovani zdravniki izdali 347.552 odlob), od tega priblino 80% odlob za zaasno nezmonost za delo.

Pri ocenjevanju utemeljenosti oziroma upravienosti zava-rovanih oseb do pravic iz obveznega zdravstvenega zava-rovanja, lahko sodelujejo izvedenci ali izvedenske komisije Zavoda, ki jih imenuje generalni direktor Zavoda. Delo na odd-elku imenovanih zdravnikov vodi in organizira vodja oddelka imenovanih zdravnikov, ki izvaja tudi nadzor nad delom posa-meznih zdravnikov.

Zdravnik, ki ga imenuje upravni odbor Zavoda odloa o: Zaasni nezmonosti za delo iz bolezenskih razlogov nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplaevalec nadomestila plae obvezno zdravstveno zavarovanje, razen e gre za nego, sprem-stvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloa njen osebni zdravnik.

Zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene osebnega zdravnika o zaasni nezmonosti za delo do 30 dni

Napotitvi na zdraviliko zdravljenje Upravienosti zahteve po medicinsko tehninem pripomoku pred iztekom trajnostne dobe in o pravici do zahtevnejih medi-cinsko tehninih pripomokov

Upravienosti do zdravljenja v tujini [7].

Podroje dela zdravstvene komisije, ki jo sestavljajta dva zdravni-ka in pravnik je reevanje pritob zavarovancev in delodajalcev na odlobe imenovanih zdravnikov.

Postopke in nain odloanja v postopkih za uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja natanneje doloa Po-slovnik o delu imenovanih zdravnikov in zdravnikov izvedencev ZZZS, ki ga predpie generalni direktor zavoda.

Postopek in nain dela imenovanega zdravnika in zdravstvene komisijePostopek pri imenovanem zdravniku se uvede na predlog os-ebnega zdravnika zavarovane osebe ali delodajalca. V primeru, ko postopek predlaga zavarovana oseba ali delodajalec, mora imenovani zdravnik zahtevati vso potrebno medicinsko in drugo dokumentacijo od osebnega zdravnika. Imenovani zdravnik je dolan obravnavati vsak posredovani predlog osebnega zdravni-ka in o predlogu tudi odloiti.

Po pregledu medicinske dokumentacije imenovani zdravnik oceni, ali je potrebno zavarovano osebno povabiti na pregled ali razgovor. Pregled pri imenovanem zdravniku mora biti opravljen, e to zahteva zavarovana oseba.

Po obravnavi zadeve mora imenovani zdravnik im prej vrniti medicinsko dokumentacijo osebnemu zdravniku zavarovanca.

Leto OE % t. Primerov

2008 OE Celje 11,2 201

2008 OE Koper 8,2 148

2008 OE Krko 3,3 59

2008 OE Kranj 8,9 159

2008 OE Ljubljana 32,9 590

2008 OE Maribor 13,9 249

2008 OE Murska Sobota 5,9 107

2008 OE Nova Gorica 3,5 62

2008 OE Novo Mesto 4,2 76

2008 OE Ravne na Korokem 8 145

Vsota 2008 38,7 1796

2009 OE Celje 11,5 191

2009 OE Koper 7,3 121

2009 OE Krko 4,6 77

2009 OE Kranj 8 134


2009 OE Maribor 15,3 255




2009 OE Ravne na Korokem 8,4 139

Vsota 2009 35,9 1666

2010 OE Celje 9,7 114

2010 OE Koper 7,5 89

2010 OE Krko 3,4 40

2010 OE Kranj 7 83


2010 OE Maribor 15,7 185





Vsota 2010 25,4 1179

Skupna vsota

100 4641

tevilo novo odprtih primerov bolnikega stalea za diagnozo I 00-I 52 za leta 2008, 2009, 2010 v obdobju 1.1. - 31.08.

psihofizino stanje, ki omogoa zavarovancu uspeno opravljan-je poklicnega dela, s polnim delovnim uinkom in brez kode za zdravje, vso delovno dobo do starostne upokojitve.

Bolniki stale pomeni zaasno zadranost delavca z dela zaradi bolezni, pokodbe, nege, spremstva druinskega lana ali drugih zdravstvenih vzrokov.

Delovno okolje je eno najpomembnejih ivljenjskih okolij, saj na delu preivimo vsaj tretjino svojega ivljenja.

14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA






Zoper odlobo imenovanega zdravnika imata zavarovana oseba in delodajalec pravico pritobe.

Zdravstvena komisijaZdravstvena komisija pred obravnavo pritobe lahko zaprosi os-ebnega zdravnika za dostavo medicinske dokumentacije, lahko pa tudi od zavarovane osebe ali delodajalca zahteva posredovan-je ustrezne druge dokumentacije. Tudi zdravstvena komisija lahko pred odloitvijo povabi zavarovano osebo na pregled. Po oprav-ljeni obravnavi zdravstvena komisija izda odlobo, ki mora biti us-trezno obrazloena. Obrazloitev odlobe, ki jo izda zdravstvena komisija mora vsebovati odgovore na pritobene navedbe.

Po prijemu odlobe zdravstvene komisije lahko v primeru ne strinjanja zavarovana oseba opravi ugovor na Delovno in socialno sodie, ki je pristojno za tovrstne spore.

Ocena delazmonosti zavarovancev z boleznimi obtoil ( I 00-I 99)Problematika ocenjevanja zaasne delazmonosti na podroju bolezni srca in oilja je zelo kompleksna. V mnogih primerih je teko oceniti natanen as nezmonosti za delo, ker nimamo us-treznih kriterijev. Zato je ZZZS leta 2002 pristopil k projektu za izdelavo Priporoil za oceno zaasne delazmonosti po vseh entitetah Mednarodne klasifikacije bolezni ( MKB -10).

Akutne bolezni zahtevajo hospitalizacijo. Po hospitalizaciji in ustrezni medicinski rehabilitacije je potrebno vsako bolezen ali stanje obravnavati individualno in upotevati trenutno klinino stanje bolnika, ter z objektivnimi preiskavami ugotoviti trenutno funkcionalno stanje kardiovaskularnega sistema. Po opravljen-ih navedenih preiskavah in pregledu rezultatov testov uvrstimo bolnike v ustrezni funkcionalni razred po mednarodni klasifikaci-ji. Kar je zopet pomembno pri oceni delazmonosti. Predlagana priporoila, ki se nahajajo v Prironiku so le orientacijska. Prob-lematika ocenjevanja delazmonosti je vsekakor odvisna od stan-dardizacije funkcionalnih diagnostinih metod [3].

Predstavljamo analizo novo odprtih primerov bolnikega stalea za diagnoze I00/ I52 za leta 2008, 2009 in 2010 v obdobju 1.1. 31.8. navedenih let (slika 1,2,4). Istoasno predstavljamo tudi tevilo ob-ravnav bolnikega stalea za diagnoze I00/I52 za leta 2008, 2009 in 2010, za enako obdobje( slika 5,6,8). Seveda je tevilo obravnav

veje od tevila primerov, saj je lahko posamezen zavarovanec vekrat obravnavan zaradi istega primera oziroma bolezni.

V letu 2008 je bilo v vseh obmonih enotah obravnavanih 1.796 (38,7%) primerov bolezni za diagnoze I00/I52, v letu 2009- 1.666 (35,9%) in v letu 2010- 1.179 (25,4%), kar kae na to, da je tevilo primerov nekoliko v upadu, istoasno pa smo imeli leta 2008- 9.736 obravnav za iste diagnoze ali 38,6% v letu 2009- 9.284 ob-ravnav ali 36,8% in v letu 2010- 6.192 obravnav ali 24,6%. To kae na to, da je resnost bolezni veja leta 2008, saj je za posamezen primer v letu 2008 veje tevilo obravnav kot na primer v letu 2010. Lahko bi iz tega sklepali tudi na to, da je diagnostika bolja in seveda posledino tudi terapija bolj uspena.

Glede na obmone enote je vsekakor veje tevilo primerov v tistih obmonih enotah, kjer je ve zavarovancev (Ljubljana in Maribor). V kolikor pa to primerjamo s tevilom oseb v navedenih obmonih enotah, Ljubljana kljub vsemu izstopa za 5,6%, kar bi lahko kazalo tudi na to, da so delovna mesta v OE Ljubljana stres-no bolj obremenjena in je zato tudi ve primerov obravnav srno ilnih bolezni. V spodnji tabeli je tevilo izgubljenih dni bolnikega stalea v letu 2009 in 2010.

Iz podatkov v tabelah, ki so v prilogi je tudi razvidno, da tevilo primerov srno ilnih bolezni od leta 2008 do leta 2010 pada, za 3 oziroma skoraj 10%, kar kae lahko tudi na to, da je preventiva bolja in da je zgodnja diagnostika in terapija navedenih bolezni uspeno opravljena. Enako je tudi pri tevilu obravnav za nave-dene bolezni.

Slika 1: prikaz novoodprtih primerov v letu 2008

Pr ikaz grafa podatkov za tevilo novoodpr tih pr im erov v letu 2008 po OE-jih

11% 8%

3%

9%

34%

14%

6%

3% 4% 8%

OE CELJE

OE KOPER

OE KRKO

OE KRANJ

OE LJUBLJANA

OE MARIBOR

OE MURSKA SOBOTA

OE NOVA GORICA

OE NOVO MESTO

OE RAVNE NA KOROKEM

Izgubljeni dnevi bolnikega stalea v letu 2009 in2010 (t. izgubljenih dni - delodajalci, t. izgubljenih dni - ZZZS)

1-6/2009 1-6/2010 Indeks 1-6/2009 1-6/2010 Index

Celje 291.198 273.962 94 218.417 224.776 103

Koper 208.224 185.666 89 172.276 182.457 106

Kranj 234.076 206.662 88 166.758 147.044 88

Krko 84.592 78.030 92 60.322 65.569 109

Ljubljana 1.012.172 1.003.141 99 836.324 940.866 113

Maribor 434.707 408.985 94 398.481 416.291 104

Murska Sobota 133.751 119.458 90 153.296 155.946 102

Nova Gorica 141.751 126.283 89 113.683 106.849 94

Novo mesto 155.348 158.292 102 110.478 138.144 125

RA 184.900 179.425 97 157.501 171.727 109

Skupaj 2.880.044 2.739.904 95 2.387.536 2.549.669 107


14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA




etrtek, 14. april 2011PREDAVANJASlika 2: prikaz novoodprtih primorov v letu 2009

Prikaz grafa podatkov za tevilo novoodprtih primerov v letu 2009 po OE-jih

11% 7%

5%

8%

32%

15%

6%

3%

5%

8%

OE CELJE

OE KOPER

OE KRKO

OE KRANJ

OE LJUBLJANA

OE MARIBOR

OE MURSKA SOBOTA

OE NOVA GORICA

OE NOVO MESTO

OE RAVNE NA KOROKEM

Slika 3: tevilo obravnav po letih

Prikaz grafa podatkov za tevilo obravnavanih staleev po letih

39%

36%

25%

Leto 2008

Leto 2009

Leto 2010

Slika 4: tevilo novo odprtih primerov po letih

Pr ikaz grafa podatkov za tevilo novoodpr tih pr im erov v letu 2010 po OE-jih

10%8% 3%

7%

30%16%

8%

4% 5%9%

OE CELJE

OE KOPER

OE KRKO

OE KRANJ

OE LJUBLJANA

OE MARIBOR

OE MURSKA SOBOTA

OE NOVA GORICA

OE NOVO MESTO

OE RAVNE NA KOROKEM

tevilo obravnav bolnikega stalea pri katerih je bila izdana odloba za leta 2008, 2009, 2010, v obdobju od 1.1. do 31.08.

LETO OE % t.obravnav

2008 Direkcija 1,5 152

2008 OE Celje 10,3 1000

2008 OE Koper 7,9 768

2008 OE Krko 3,2 311

2008 OE Kranj 6,6 643


2008 OE Maribor 13,3 1294

2008 OE Murska Sobota 8 780




Vsota 2008 38,6 9736


2009 OE Celje 11,9 1102

2009 OE Koper 8,1 753

2009 OE Krko 3,7 342

2009 OE Kranj 5 468


2009 OE Maribor 14,6 1360





Vsota 2009 36,8 9284


2010 OE Celje 9,8 608

2010 OE Koper 8,1 497

2010 OE Krko 3,7 229

2010 OE Kranj 3,6 225


2010 OE Maribor 14,1 875





Vsota 2010 24,6 6192

Skupna vsota 100 25212

14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA






Slika 5. tevilo obravnav bolnikega stalea po obmonih eno-tah, v letu 2008

Pr ikaz grafa podatkov za tevila obravnavanih s taleev v letu 2008 po OE-jih

2% 10% 8%

3%

7%

32%

13%

8%

2%

5%10%

DIREKCIJA

OE CELJE

OE KOPER

OE KRKO

OE KRANJ

OE LJUBLJANA

OE MARIBOR

OE MURSKA SOBOTA

OE NOVA GORICA

OE NOVO MESTO

OE RAVNE NA KOROKEM

Slika 6: tevilo obravnav bolnikega stalea po obmonih eno-tah, v letu 2009

Pr ikaz grafa podatkov tevila obravnavanih s taleev v letu 2009 po OE-jih

2% 12%8%

4%

5%

28%

14%

8%

3%

5%11%

DIREKCIJA

OE CELJE

OE KOPER

OE KRKO

OE KRANJ

OE LJUBLJANA

OE MARIBOR

OE MURSKA SOBOTA

OE NOVA GORICA

OE NOVO MESTO

OE RAVNE NA KOROKEM

Slika 7: tevilo obravnav po letih

Prikaz grafa podatkov tevi la obravnavanih staleev po letih

38%

37%

25%

Leto 2008

Leto 2009

Leto 2010

Slika 8: tevilo obravnav bolnikega stalea v letu 2010, po obmonih enotah

Prikaz grafa podatkov tevila obravnavanih staleev v letu 2010 po OE-jih

2% 10%8%

4%

4%

28%14%

10%

3%

6% 11%

DIREKCIJA

OE CELJE

OE KOPER

OE KRKO

OE KRANJ

OE LJUBLJANA

OE MARIBOR

OE MURSKA SOBOTA

OE NOVA GORICA

OE NOVO MESTO

OE RAVNE NA KOROKEM

ZakljuekPravice s podroja obveznega zdravstvenega zavarovanje so dokaj iroke, saj zajemajo tudi zavarovanja za primer brezposel-nosti, otrokega in starevskega varstva pa tudi zavarovanja za pokodbe pri delu in bolezni povezane z delom. Morda je v bodoe priakovati, da se bo to podroje razirilo e na kakno novo vejo socialne varnosti.

Pri izvedenskem delu ZZZS opaamo, da je tevilo primerov in obravnav dokaj pestro in obseno. Glede na to da izvedenci ZZZS, pri ocenjevanju pravic iz podroja obveznega zdravstvenega zavarovanja, le te obravnavajo kot upravni postopek v katerem imenovani zdravnik in zdravstvena komisija pri svojih odloitvah izdajata odlobe, je e vedno veliko dilem pri obravnavi tovrst-nih zavarovancev. Morda bi veljalo razmiljati, da bi v Sloveni-ji s tega strokovnega podroja uvedli dodatno podiplomsko izobraevanje ali ustrezno strokovno izobraevanje s podroja medicinskega izvedenstva.

ZZZS ni edini,ki potrebuje eksperte s podroja izvedenstva, temve je enako tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko za-varovanje, Zavodu za zaposlovanja ali pri raznih sodnih obravna-vah.

Literatura1 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,

Ur. list RS 9/92, s popravki

2 Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, Ur. list RS 3/03, s popravki

3 Priporoila za ocenjevanje zaasne delanezmonosti, ZZZS 2002

4 Poslovnik o delu imenovanih zdravnikov in zdravnikov izve-dencev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ZZZS 22.10.2003

5 Zdravstveni absentizem v Sloveniji-zbornik primerov iz prakse 14 slovenskih podjetij, Ljubljana 2010

6 Obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji danes in jutri

7 Medicina dela, Marjan Bilban, Ljubljana 1999


14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA




etrtek, 14. april 2011PREDAVANJAPREDSTAVITEV SISTEMA ZAVAROVANJA IN POSTOPKOV OCENE

INVALIDNOSTI V REPUBLIKI SLOVAKI

Presentation of Insurance System and Disability Assessment Procedures in Republic Slovakia

Viliam SINAY,md.Social Insurance Agency-Department of Medical Assasment Activities-Branch Offices Koice and Preov,

Slovaka

AbstractFirst a consice history of social insurance in Slovakia. Social In-surance Agency in Slovakia-/ SIA/ is a public statutory institution founded in recent status in 1994.Activities are focused on social insurance what mean sickness insurance,pension insurancee.g. disability + old age,accident insurance,guarantee insurancie and unemployment insurance.All this business is done under Act. No 461-2003 Coll.Further my contribution is mentioning bodies of SIA,the Supervisory Board and members.The head of the SIA is the General Director.The Headquarter in Bratislava is managed by the General Director,38 branch offices in the districts of the country is man aged by the Branch offices Directors.

Medical assessment activities are provided by 168 medical asses-sors as a staff of the SIA,they are regulalry checking work capabil-ity at persons on the sick leave.

Next figures are indicating the average rate of temporary inca-pacity of work,number of controlled sick leaving persons,average number of control by one medical assesor,number of dissability in 2009,percentage definition of disability and figures of medical reasons of disability.

PovzetekNajprej sledi kratka predstavitev socialnega zavarovanja na Slovakem. Zavod za socialno zavarovanje (ZSZ) Republike Slovake je z zakonom doloen javni zavod, ki v dananji obliki obstaja od leta 1994. Njegove dejavnosti zajemajo socialno za-varovanje, kamor spadajo bolniko zavarovanje, pokojninsko za-varovanje (tako invalidsko kot starostno), nezgodno zavarovanje, zavarovanje jamstev ter zavarovanje za primer brezposelnosti. Vse te dejavnosti so zakonsko doloene s Zakonom t. 461-2003 Coll.

Navedel bom tudi telesa ZSZ. To so nadzorni odbor in njegovi lani. Na elu ZSZ je generalni direktor, ki vodi sede zavoda v Bratislavi. Zavod ima 38 lokalnih uradov v okrojih po celi dravi, ki jih vodijo direktorji lokalnih uradov.

Medicinsko izvedenstvo opravlja 168 medicinskih izvedencev, ki so zaposleni v ZSZ. Ti redno preverjajo dela zmonost ljudi na bolnikem dopustu.

Navedene tevilke prikazujejo povpreno stopnjo zaasne dela nezmonosti, tevilo kontroliranih oseb na bolnikem dopus-tu, povpreno tevilo pregledov, ki jih opravi en medicinski izvedenec, tevilo primerov invalidnosti v letu 2009, definicijo stopenj invalidnost ter tevilen prikaz zdravstvenih razlogov za invalidnost.

14

. - 1

6. A

PRIL 2


IJA






PREDSTAVITEV SISTEMA ZAVAROVANJA IN POSTOPKOV OCENE INVALIDNOSTI V VELIKI BRITANIJI

The Insur

Zbornik predavanj 2. Mednarodnega kongresa medicinskih izvedencev

Text of Zbornik predavanj 2. Mednarodnega kongresa medicinskih izvedencev

ZBORNIK RADOVA MEĐUNARODNOG KONGRESA POVIJESNIH …

Poštovani, tudentskog kongresa Okolišnog zdravlja u ... · Poštovani, Organizacijski odbor 1. studentskog kongresa Okolišnog zdravlja u organizaciji projekta “Javnozdravstveni

Forum mladih u okviru Drugog kongresa bh. …...Forum mladih u okviru Drugog kongresa bh. naučnika iz zemlje i svijeta 8 Upoznavanje učesnika Foruma mladih Učesnici Foruma mladih

Razmerje med temeljnima načeloma mednarodnega prava o

TRANSPORTNI DEJAVNOSTI Diplomsko deloTransportno pravo je nekakšna mešanica civilnega, gospodarskega, delovnega, upravnega, kazenskega, mednarodnega zasebnega (kolizijskega) in mednarodnega

Kongresa Libro de AKE

ZBORNIK RADOVA 1. KONGRESA ZDRAVSTVENOG TURIZMA radova 1. Kongresa... · ZBORNIK RADOVA KONGRESA ZDRAVSTVENOG TURIZMA Zagreb, Hrvatska, 4. srpnja 2017. godine, Preporodna dvorana

Resume pri la kongreso Aŭtora Duonhoro hodiaŭ La kongresa

Postavitev šolske ustave in njena nadgradnja v okviru mednarodnega projekta

Predstavitev mednarodnega projekta CORE ORGANIC II COBRA …fkbv.um.si/images/agronomija-katedra/COBRA_original.pdf · 2013-11-07 · Predstavitev mednarodnega projekta CORE ORGANIC

Program 12. kongresa Hrvatskog oftalmološkog društva

Vloga Mednarodnega odbora Rdečega križa pri zagotavljanju

Čeprav skromna, je ta publikacija zelo pomembna z zornega kota mednarodnega … · 2011. 2. 16. · Čeprav skromna, je ta publikacija zelo pomembna z zornega kota mednarodnega sodelovanja

Međunarodni osnosi Prusije od Bečkog kongresa do

EKONOMSKI KAZALNIKI MEDNARODNEGA OKOLJA · 2017-08-22 · junij, 2005 analitsko-raziskovalni center september 2009 ne odraža nujno stališča bs ekonomski kazalniki mednarodnega

DEMOGRAFSKE PROMJENE NAKON BERLINSKOG KONGRESA …

Učinki mednarodnega sodelovanja na šolo in udeležence

EKONOMSKI KAZALNIKI MEDNARODNEGA OKOLJA · 3 EKONOMSKI KAZALNIKI MEDNARODNEGA OKOLJA, junij 2008 -15-10-5 0 5 10 15 20 2005 2006 2007 2008 nova naročila, desez. industrijska prozvodnja,

Temelji Mednarodnega Prava

FINANCIRANJE MEDNARODNEGA PODJETJA Z DOLŽNIŠKIM IN … · 2017. 10. 26. · FINANCIRANJE MEDNARODNEGA PODJETJA Z DOLŽNIŠKIM IN LASTNIŠKIM KAPITALOM FINANCING A MULTINATIONAL

Osnove domačega in mednarodnega kongresnega trga

Apvienotā Pasaules latviešu zinātnieku III kongresa un Letonikas IV kongresa "Zinātne, sabiedrība un nacionālā identitāte" programma

Program Kongresa

KONGRESA = ^= BULTENO - Esperanto

Program logopedskog kongresa osijek 2015 3

Zbornik prispevkov mednarodnega strokovnega simpozija ob … · 2016. 2. 16. · //Zbornik prispevkov mednarodnega strokovnega simpozija ob 10-letnici zbiranja nadomestil za sorodne

Organizacija mednarodnega trženja lastne blagovne znamke na globalnem trgu

Bosna od Berlinskog kongresa do Prvog svjetskog rata

Raspored Rada 4. Kongresa hrvatskih povjesničara 2012

Tehnike in oblike Mednarodnega poslovanja - UPEŠ Vaje 1

Documents

Zbornik predavanj 2. Mednarodnega kongresa medicinskih izvedencev

Text of Zbornik predavanj 2. Mednarodnega kongresa medicinskih izvedencev