IZDATA CP .GORP.VTSICI TISK«

• L R h i U J h URLUN1SK.I ODBOR

• G U V N J U R E D N I K S L A V K O

B E Z S I K O D G O V O R N I U R E D

M K GREGOR K O C I J A N - T E L

UREDNIŠTVO IN U P R A V A 21-90

G L A V N I U R E D N I K 24-75 - T E

KUCI RAČUN PRI N A R O D N I

B A S K I V K R A N J U 607-111-135

G L A S I L O S O

I . F . T O V V ST. 99

C I A L I S T C N i V H 'Z "'t D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A

IZrTATA OD OKTOBRA 1947 KOI

T E D N I K OD 1 J A N U A R J A 1956

K O T P O L T E D N I K - OD l .JA

N U A R J A 1960 T R I K R A T TE­

D E N S K O : O B P O N E D E L J K I H ,

S R E D A H I N S O B O T A H - L E T N A

NAROČNINA 1300 D I N . M E S E C

N A NAROČNINA 110 D I N . P O

S A M E Z N A ŠTEVILKA 10 DIN

G O R E N J S K O

Nekaj mis l i i / razgovora f predsednikom G O S Z D L Slovenije Alber tom J a k o p i č e m

Lokalizem nam ustvarja veliko materialno in politično škodo

Predsednik Glavnega odbora S<»eaaJistične zveze delovnega Ijsdstva Slovenije A L B E R T JA K O P I C je pred nedavnim sprejel IjaMJanskega dopisnika Borbe i n

pogovoru govori l o aktualnih • • l e p h Social is t ične -/veze v na-H republ ik i . V razgovoru se je to­variš Alber t J a k o p i č dotaAcnil š t e -vflalb v p r a š a n j in med ostalim t od i poudari l , da je postala S<>-t\tX\9ki(\\ i zveza Sloveni je po V. kongresu vedno bolj aktivna in da m vse bolj uvel javl ja

JCa vprašanje dopisnika, da se • H adi. da se tudi v S loveni j i še naratkje pojavljajo n a j r a z l i č n e j ­še oblike lokalizma, je t o v a r i š A l bert Jakop ič odgovor i l :

-Pojavi loka l izma so resda Se ?ri* močni . na j raz l i čne j š i in lahko M rekel, da se pojavljajo v zelo tirate em radiusu. tako v okraj ih ,

ih. podjetjih, zadrugah i td. T« je eden izmed elementov, k i

•stvar j a v e l i k o materialno in saHtSčno škodo. L o k a l i / c m ima svo­je idejne in ekonomske korenine Mejne i zv i ra jo iz administrat iv mik rn b i rokra t sk ih pojmovanj, kjer gre predvsem, da se nekdo »veljavi, i z k a ž e : marsikdaj tedaj M l ljudje pravijo, da si postav­lja spomenike; medtem ko eko-mmMke izv i ra jo Iz nesposobnosti, da b( posamezne ukrepe znal i

v«es t r ansko , z vsemi eko-asatskimi posledicami i n korist­ili, ki Jih lahko prinese ju t r i šn j i daa. V preteklost i marsikje nismo Hs4avljalj na pr imer ob in vesti -dijak v p r a š a n i ekonomičnos t i , ren-tabttnu iti zadovoljevali smo se aajbeij enostavnimi in dozdevni-mi račniri. N a s p l o š n o je karakte-JM(m ii. da je vsaka k o m u n a v i ­sela svojo perspektivo le v ve l ik i katastri ji In v ve l i k ih dohodkih I Znano je, da č r n a metalurgija ta te danes ne v id i jo tisoči m o ž - | v preteklosti n i bi la t ip ično i z

kjer bi lahko na drobnih I vozna panoga. K l j u b temu pa je lednih (od nalog do tur izma — I ž e l e z a r n a Jesenice vse od leta MftvarjaJi V*w to l iko ali relo š e j 1955 naprej izvažala letno okoli T«*ie doboke. V vsaW komuni so 1 10.000 ton 6 V 0 j i h proizvodov. Ze

že le l i , da imajo vse - od ve-I več let so glavni izvozni proizvo­d i žičniki , k i j i h je j e sen i ška Že­

lezarna izvažala letno 5 do 7000 ton. Kasneje se je kot stalni iz­vozni proizvod pr ik l juč i la še bo­deča žica. var i lne elektrode i n š ivne cevi (2000 do 5000 ton). Iz­voz slednjih je bil zaradi deficit-nofiti na d o m a č e m t rž išču usta

m zadnje v p r a š a n j e , kaj meni Ivl jen . J e s e n i š k a Že leza rna kljub

Trgovina na drobno v prvem polletju

K u p n a m o č prebivavstva se ni občutneje povečala Več moke in manj kruha — Največji porast pri prodaji televizijskih sprejemnikov — Slabi časi za tekstilce in čevljarje, dobri pa za mizarje

Za maloprodajni promet v prvem polletju letos Je zna­čilno, da se Je povečal veliko manj kot Je bi l to primer v pre­teklih letih. To povečanje znaša letos le 3 odstotke, lansko Isto obdobje pa se je v primerjavi s predlanskim promet povečal za 9 odstotkov. TI podatki veljajo za količinski promet medtem ko Je vrednostni promet precej višji, kar Je pač posledica po­viševanja cen. Iz tega lahko razberemo, da se kupn? moč pre-blvavcev letos nI več občutne je poviševala. Sicer pa Je bilo zaradi uveljavitve novih pravilnikov o razdeljevanju osebnih dohodkov tudi pr ičakovat i , da se bodo dohodki stabil iziral i .

Ni jbol j se je povišal iztržek za živila, eaj je letos večji kar za 11 odstotkov. Co odš te jemo delež /»v i šan ja cen. nam preostane še 17 odstotkov za povečanje količin kupljenih živil. Pr i skupini živil najdemo več zanimivih podatkov. Tako so na primer ugotovili, da j«, bilo letos prodano več moke !fot lansko leto in manj kruha. Za to ima prav gobJVo največjo zaslugo neurejena preskrba s kru­hom. V prid ugotovitvam o povi-•evrnju standarda sodi podatek, da snio Irtos pojedli 27 odstotkov več mesa in po 17 odstotkov več mesnih izdelkov ,rib In konserv.

Količina prodanih maščob se je

sti ne na škodo kvalitete hrane, saj Je znano* da smo z zabelo preradodarni, kar pa ne koristi našemu zdravju. Je po zato slab­še, da opada tudi potrošnja mle­ka i n posebno Se mlečnih izdel­kov. De l vzroka zn to moramo pripisati povišanju cen, pr i mleč­nih izdelkih pa še posebno nj i ­hovemu pomanjkanju na trgu. Akci ja za večjo pot rošnjo mleka in mlečnih izdelkov torej n i bila uspešna in je očitno, da Je bila nekoliko preuranjena.

Precej se je povečala tudi pro­daja krompirja (ker jo bi lo lan­sko leto posebno v nekaterih i n ­dustrijskih središčih težko priti

Ena izmed velikank nase m e t a l u r š k e industrije, j e sen i ška že lezarna znižala, vendar po vsej verjetno- do njega), zelenjave i i konservi-

Izvoz v črni metalurgi j i

Prihodnje leto za 3,7 milijona dolarjev J E S E N I C E , 28. avgusta — Včera j Je b i l na Jesenicah

sestanek, k i ga je organizirala gospodarska zbornica okraja Kran j skupaj z r epub l i ško gospodarsko zbornico In predstav­nik i Jeseniške že l eza rne . Pogovori l i so se o le tošn jem Izvozu jeseniške Železarne in perspektivah izvoza za prihodnje leto.

Namreč instrumenti za izvoz so bili za Železarno v začetku leta nemogoči. Zaradi tega je razum­ljivo skupaj z drugimi proizva-javci podobnih proizvodov pred-

rdravstvenega doma, bol-šoJe. vseh vrst industr i j -

ddft podjetij itd. Take tendence t» se vesoih zelo m o č n o i z raža le v ivctjfc prsfzvajavcev i n obč insk ih •Aerlh. kjer se Je razvi ja la borba u rs*. To Je seveda razumlj ivo, Mater ima svoje meje.-

Izobraževanje kadrov na področju organizacije dela

vsebini prihodnjega dela orga-Mada! jevanje na 2. strani)

š tevi ln im t ežavam p r i izvozu ni [prenehala 6 sklepanjem pogodb.

Organizacija dela i n ustreznih s lužb zavzema v proizvodnem in delovnem postopku v naš ih go­spodarskih organizacijah i n zavo­dih čeda l je p o m e m b n e j š e mesto. Spr ičo sp lošnega razvoja zahteva tudi to področ je ustrezne kadre, ki bodo kos sedanjim kakor tudi perspektivnim nalogam. Nedvom­no bo k izobraževanju i n izpopol­njevanju teh strokovnjakov mno-

Iz programa cestnega podjetja v Kranju

Ceste terjajo popravila Clirn podjetje v K r a n j u - 1 V okraju Je tudi precej maka-1 domešča l dva lesena mostova. Sle-

toteaovljeno j e b i lo 1. januarja | damskih cest. k i nujno terjajo ' d i j o še mostovi čez Savo v Radov-Ictos — j> v osmih mesecih sv o- popravila. Semkaj sodi predvsem | g » obstoja z a b e l e ž i l o lepe de-1 cesta Gor j e -Pok l juka , k i je dol -I M M u s p e h e . Seveda je pr i ure.s-

Ju svojega delovnega pro-naletelo tud i na ka r ne-

»—MStlJive t e ž a v e , posebno še , W zadeva pomanjk l j ivo mehani­zacijo. P r e c e j š n j e t e ž a v e je po-hratala tud i organizaci ja podjet-* In * e : tudi potrebe vselej pre-***s;o r azpo lož l j i va denarna sred-

V tab mesecih je podjetje i z ­teklo rod i podroben delovni pro­t o n , k i ( i bo s k u š a l o v o k v i r u tkaateih motnost i v prihodnosti %d| rar—nliMfl Za modernizacijo W predlagane naslednje okrajne »•ste: B r e g - P o d reč a 7.3 k m , Cer -fcj*-Z.čn:ca Krvave«- 3.7 km. Cer -<*J» P r n i k l « k m . Skorja L o k a ­v a U l u n . P o d v i n - Z a p u ž e 2,4 hhmttn, K a m n a g o r i c a - L a n c o -J» 4km. Goren ja v a s - D o b r a v a 4 štliMMira, Treb i ja -Sovoden j 6,7 M f l t r a . dalje odcep ceste i z *H«raae proti .Jesenicam 1.8 km, Ve**ta—Selo 2,7 km in 1 km ce-

d povezuje Podnart z %0*m cesto. Skupna do lž ina VMaJesffc. cest z n a š a 44 km.

ga 16 k m in k i je iz leta v leto bolj obiskovana. N a drugo mesto sodi cesta Trž ič -Bis t r i ca—Begu­nje, k i ima vrsto nepreglednih In ostrih ovinkov ter ozkih odsekov. Sledi cesta Planica- ' famar , k i bi jo moral i po planu popravit i le­tos. Morda bo imela prihodnje le­to več s reče .

Program predvideva tudi prelo­ži tev nekaterih cest. Semkaj so­di jo : cesta, k i pelje skozi Kamno gorico in ceste v Jereki , Cešnjici in v Srednji vasi. V nač r tu je tu­di pre lož i tev klanca Kreda pr i Mojstrani , saj je ta odsek ceste moeno izpostavljen hudounvku.

Program obsega tudi nekatere novogradnje. Semkaj sodi 5.2 km dolg odsek ceste, k i pelje jz Zg. Radovne v Mojstrano. Sledita ie cesti Besnica-Podnar t in cesta Jamni k - S v . Jera—Dražgoše.

V pristojnost Cestnega podjet­j a sodi tudi vzdrževanje , popra­v i lo in gradnja mostov. Obstaja predlog za gradnjo železobeton-sk ih mostov v Puš ta lu , dalje med Podnartom in Otočam, kjer b i n a -

IJici. v Fortuni v Sp. Gorjah in v Stari Fužini .

go doprinesla prav šola za po­slovno organizacijo v Kranju , k i jo jc ustanovil kranjski zavod za izobraževanje kadrov i n prouče­vanje organizacije dela. Predvi ­deva se, da bo ta šola že letos sprejela prve s luša te l je i n da bo najbrž verificirana kot višja šola.

Sola bo izobraževala strokovne kadre, k i se že sedaj ukvarjajo s problematiko organizacije dela ali pa se nameravajo temu šele posvetiti. Sola za poslovno orga­nizacijo v Kran ju ima že sestav­ljen u č n i ' p r o g r a m , k i se deli na teoret ični in prakt ični del. Prav slednji bo imel v sklopu celot­nega učnega programa še poseben poudarek.

Razen že obstoječe viš je ka­drovske šole in višje t ehn ične šo­le je zavod za izobraževanje ka­drov in proučevan je organizacije dela ustanovil še šolo za poslovno

lagala pristojnim odobritev novih instrumentov. T o je Železarni , tu­di uspelo i n novi instrumenti so bili določeni z veljavnostjo od 1. januarja letos. V nasprotnem pr i ­meru b i jesen iška Železarna utr­pela samo pr i žičnikih skoraj 150 milijonov man j šo realizacijo v odnosu na d o m a č e prodajne cone.

Kolek t iv jeseniške Že lezarne se trudi, da bi še naprej izvozil čim­več. P r i tem pa Je seveda tudi treba upoštevat i dejstvo, da za vse izvozne proizvode še n i po­trebnih instrumentov. Reševanje teh pa traja zelo dolgo. Prav ta-

(Nadaljevanje na 2. strani)

ranih povrtnin. Po t rošn ja kave se še vodno skokoma povišuje . Spet je večja za 45 odstotkov. Zan imi ­vo je, da se je, medtem ko se je potrošnja vina v gostinskih podjetjih znižala, v trgovskih podjetjih prodaja vina poveča la kar za 28 odstotkov.

Premajhen je bil porast prodaje tekstila in obutve. Najbolj se je povečal« prodaja svile, več kot za polovico manjSa pa je bi la pro­daja tkanin iz umetnih vlaken. Povečala se je prodaja konfekci­je, posebno šo o t roške Po obču t ­nem zman j šan ju prodaje usnja lahko sodimo, da čev l j a r ska obrt rev; izumira.

Razumljivo je, da Je bi la letos manjša potrošnja vseh vrst grad­benega materiala. Povečal se je lud ' promet z vsakodnevno po­sodo za gospodinjstvo, kar Je brez dvoma posledica dobre zaloienosti (pravzaprav prvič po vojni) ustreznih trgovin. Presenetilo je znižanje šfevlla prodanih š ivalnih strojev, motornih koles i n koles, kar opozarja na domnevo, da j« naš trg s temi predmeti i e pre­cej zasičen. Nasprotno Je večja prodaja e lekt r ičnih š tedi ln ikov, hladilnikov, pralnih strojev in drugih gospodinjskih p r ipomoč­kov. Najbolj se je povečal promet s televizijskimi sprejemniki. L a n ­sko prvo polletje so j i h prodali «>l<"li 170, letos pa skoraj 400.

Zman j šane kol ič ine prodanih cigaret dokazuje, da je ded ka-divcev, k i so ob podraž i t v i toba­ka vsevprek zatrjevali , da bodo nehali kaditi , le d r ž a l svojo be­sedo. Nekateri pa so svojo po­t rošnjo vsaj nekoliko omejilL No, kl jub temu so izdal i za cigarete precej več kot lansko leto. Ne­kol iko bolj mis l i jo na denar tudi lastniki motornih voziL saj se po­t rošnja bencina ni povečala toli­ko, ko l ikor bi zaradi povečevanja v preteklih let ih i n zaradi novih motornih vozi l lahko predvidevali.

P o h i š t v o , k i Je v glavnem ob­držalo lanske cene, Je šlo še po­sebno dobro v promet. Prodal i so ga za eno tretjino več kot lan i .

M. SosiČ

Za turizem ni štipendij

Vsa naštet, d e l . bi po predr.- ? w n l » c i j a . ^JLTSSL čunih veljal. 1.5 milijarde dinar- I ( , v m J * m T » i ! n«flh t.,, -r„ i , . . I kr. la marsikatero vrzel v naših 17' 2 J ! Z " 7 P ^ e t j i h . ustanovah i n zavodih, k i ga v nrtkaj letih prav gotovo J

ne bom« zmogli. — S. P

V ponedeljek, 27. avgusta, je b i -v Ljubl jani seja prrdsedstva

Tur i s t i čne zveze Slovenije. Med obravnavanim gradivom je vzbu­d i l posebno pozornost problem š t i ­pendiranja v turizmu. Ugotovil i so, da občinski l judski odbori pr i razpisu š t ipendi j ne upoš teva jo potreb v turizmu. T o velja tudi za kranjski okraj.

Pred časom jc Gorenjska tur i ­s t ična zveza opozorila obč inske ljudske odbore, da bi kazalo raz­pisati tudi š t ipendi je za višji ozi­roma visokošolski š tud i j , k i bi usposobil določeno š tevi lo turi­

st ičnih in gostinskih delavcev. K l j u b temu da ni manjkalo inte­resentov za take š t ipendi je , ob­

činski l judski odbori tega niso upošteval i .

Morda bodo letos pr i razpisova­nju š t ipendi j bolj prožni , tako d a bodo upošteval i tudi potrebe t u ­rizma. Interesentov ne manjka. Gorenjska tur i s t i čna zveza je do­slej prejela sedem vlog za dodel i ­tev š t ipendi j . Nadejajo se, da j i h bo prispelo še več. Prosivci žel i jo obiskovati ekonomsko fakulteto, visoko komercialno solo ( tur is t ič ­ni oddelek) v Mariboru, dalje f i ­lozofsko fakulteto (geografsko tu­ris t ična umor) itd. Skratka - mla ­d i ljudje žel i jo postati v dogled-nem času dobri tu r i s t ičn i strokov­njaki . K o n č n o pa j « v Interesu sleherne občine , da si na področ­j u tur izma i n gostinstva zagotovi č imbol j še delavce. - S. B.

Obrazi i n pojavi a Obrazi In pojavi * Obrazi in pojavi • Obrazi In pojav! # Obraz i i n pojavi % Obraz i i n pojav! « Obraz i

Bilo je okrog poldneva, ko te ie po dva ali trije skupaj, nekajkrat »ni lepo, da se prepirate zaradi dejal toliko %orja?* ga je povpra-večja skupina otrok z vzgojitelji- pa kar pn cele pesti. ?r preden so bonbonov Ce si jih ne morete sa- 'sala ženska, ki je prav tedaj do­to namenila iz otroškega vrtca na se razleteli po prasni cesti, so se mi razdeliti, mi jih izročite, V hitela otroke. >Neee*, ja začudeno krajši sprehod. Hodili so lepo ob otroci zapodili za njimi. Ta je do- vrtcu jih borne robu ceste in se mirno pomenko- bil ene^a, drugi dva, tretii »obe- vično razdeli t.* vali. nega. 7.ato se je vnel hud prepir, ntradi ubogali.

dal

B O N B O N I

bomo prešteli in pra- zategnil, »zato, ker nam ni Otroci so jo le bonbonov.*

Ali jc mogoče se kaj reči? Nam >Arme Kinder!* je sočutno za- J"*"1™™?™ očitajo da smo pre-

vzdihnila nemška potnica ob h " r o . * 0 7 * h U n a m e d v ^ n . ° sprednjem oknu, vzgo,itel,ica se ,e n ) e >»»>e*ov< r^?rocttel,e. Toda se enkrat prijazno nasmehnila h h n c e m n - ? ° , Z * k e J z e h m

J ° avtobus ,e odpeljal m i r m P">at'll<tvn. ™f narodi.

' zato se nam tega ni treha sramo-Le neka] minut za njim je pri-'vati. Samo — ali se moramo zs-

Kenadoma je fantek iz prvega ki so ga močnejši podkrepili 'se z pehal svetlo rumen mercedes. Prav radi tega tudi poniževati? Pra*> para zaklicali »Glejte, avtobus!* vnetim suvanjem in nasilnim pu- tak" < tujo tablico. Otroci sn spet gotovo ne. Otroke moramo poučiti, Res jim je peljal nasproti velik l,en,em pribor jenih bonbonov iz mahali, vendar voznik ni ustavil, da nam tako prosjačenjc ni pn-avtobus. Imel je nemško registrsko rok svojih tovarišev. »Svinja* je dejal eden izmed fant- trebno in da nam zelo zelo ško-tablico. Kot na ukaz so začeli Vzgojiteljica, ki je doslej vse to kov in pokazal jezik za drvečim du/e. Mislim, da bodo to lahko otroci mahati z rokami. Avtobus mirno in smehljaje opazovala, se avtomobilom. »Zakaj mu pa pra' doumeli. Nekoliko težje je /e, če se je ustavil in ni bilo dolgo, ko je odločila, da posreduje. »Otro- vis tako? Ali zato, ker je pred- 'wn IUVJIS qo oif/OJf waj ud tu-.-so začeli iz njega frčati bonboni: ci», je nagovorila svoje varovance, stavnik naroda, ki nam je priza- ki bi jh moral poučiti. — M. Sosii

TE DNI PO SVETU ft I. \(>s V N O V I D O f i l

Lcos, ki jo b i l tako dr.lgo pr i -z n i l V r krvavih spopudov. jc komno stopil v nnovo fazo ure­janja notranjih razmer v de­želi. Koal ic i j ska laoska vlada je prevzela celotnno oblast, deželo pa so zafoli znpuMat! tuji voja­ški in tehnični strokovnjaki.

0 1'OMIIMEN.IE V B E R L I N U Zadnji dnevi na berlinski moji

potekajo mirno. Incidenti in ne­mir i , k i So vnašali veliko za­skrbi irnosl med berlinsko prebi-vavstvo, so prenehali. To H i t le zatišje nekateri krogi razlagajo kot željo, da ne bi poslabševali položaja i n bi utrdili pol pogovo­rom med vel ik imi silami. Vlada Z D A je v svoji noti obsodila so­vjetsko vlado, da dovoljuje brutal­ne poslopkr svoji policiji in s tem odgovorila na noto sovjetske vlade, v kateri so izraženi prote­sti zaradi »sovražnih akcij prebi-vavcev Zahodnega Berl ina«.

% B A N D A R A N A I K E O D S T O P I L

Finančni minister ccvlonskc vlade Fe l ix Bandaranaiko je od­stopil. PoznavavcL cevlonsklh raz­mer pripominjajo, da je njegova ostavka izhod iz dolgotrajnih trenj med posameznimi skupina­m i v vladajoči stTanki svobodo in sami vladi , obenem pa jo tudi po­sledica nasprotovanja njegovomu predlogu, da zmanjša redno pre-skrbo cenenega riža.

I i ČETRTA V I L A J A V OPOZICIJ I

Svet če t r t e vilaje je pred dnevi odkrito izrazi l s v o j e nfMOflsgJO • polit ičnim birojem V I A . Njen po­veljnik je iz jav i l , da ne namera­v a zapustiti Alžira. Politični hirn pa jo iz javi l , da ho ustrezno ukrepal, če se mu četr ta vilaja ne bo podredila.

O AMERIŠKA R A K E T A P R O T I V E N E R I

V ponedeljek so iz amer iškega raketnega središča Cape Canave-ra l Izstreli raketo, k i nosi v sme­r i Venere vesoljsko ladjo Marlner II . Št i r inajs tega decembra naj bi se približala Veneri na HO.000 km In zabeležila kakršnokoli oblikn Življenja na tem planetu.

Ljudje In dogodil © I.iudie in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudi -

Tred dobrimi tremi ledni se je vsa svobodoljubna ivelovna jav­nost odtl prišlo do so­glasja, med začasno alžirsko vlado in poli t ičnim birojem, obenem pa izražala bojazen, da ne bi ropot prišlo do nasprotij. NI d v o n a . da se je mirne reši tve spora najbolj razveselilo alžirsko ljudstvo, k i s i želi, da bi bilo č impre j konec be­de in pomanjkanju, nasilja In nr> gotovosti in da bi lahko v miru delalo in se posvetilo napredku.

jo precejšen oseben pečat , so spet i 'zvala v Alžiriji negotovost in nemir. Pod na videz mirno gla­dino soglasja so še naprej ostali spori. Svet če l r l e vilaje M ni str i­njal z dejavnostjo in .stališči poli­tične*« biroja in jc želel poslati rassodnlk, katera je p rav i lno jša pol v i HVoiu nižlrske doi.eic. zalo se je uprl, Izvršil neke vrste udar v mr-Mu Alžiru, se polastil obla­sti in pol i t ičnemu biroju onemo­gočil nadaljnje delo. Do zelo hu-

A l ž i r s k i gordijski vozel

Po mirni rešitvi spora se je po­litični biro F L N z. vso vnemo loti l dela. da bi prišlo do dokončne ureditve živl jenja v Alžiri j i . Od parlamentarnih volitev, kt naj bi bile 2. septembra, so st A l f l r c i mnogo obetali; v prvi vrsti pa se­veda, da bodo prišli do enotnega p a r l a m e n t : ! , k i bo imenoval prvo vlado v neodvisnosti, in da bo s tem konce prehodnega obdobja, v katerem je prisotnost Francozov zagotovljena z. mešano začasno iz­vrš i lno oblastjo. Na žalost so no­tranja nesoglasja povzročila, da so volitve že t ret j ič odgodili. In to dotlej, dokler pač »si tuacija ne bo razčiščena«. Notranja trenja, za katera noikateri trdijo, da ima-

de zaostritve je prišlo, ko so upor­niki zavzeli radijsko postajo ih uvedli l i f t a « cenzuro. Generalni sekretar polit ično?« biroja Moha­med Kide r je v zvezi s tem doda­janjem izjavi l , da -v takšnih anarhis t ičnih okol iščinah politični biro ne mr.rp veo opravljati svo­j i h funkcij..; hkrati je politični b i ­ro tudi aftleoll odložiti volitve za ugodnejši čas .

Svet če t r t e vilaje s polkovni­kom Si Hasaa—I na čelu (s 4. v l -lajo sojflaca v glavnem tudi tret­ja) je pol i t ičnemu biroju očital, da je »obrnil hrbet revolucij i in njenim nače lom- , napadel je za­časno izvršilno oblast in predsed­nica Farcsa obtožil zavezniš tva

z. oasovci; v deklaracij i so uporni­ki zahtevali, da je treba sklicati nacionalni svet a lž i r ske resolucije in da ie treba odstopiti od take reorcanizaeije a lž i r ske osvobodil­ne armade, ki bi zagotovila arma­do klas ičnega tipa, zakaj -v. vrnit­vijo armade v barske bi se za­nemaril pravi smisel boja a lž i rske vojske na strarti l j uds tva« . Skrat­ka, po vsem sedanjem dogajanju V Alžiru lahko sodimo, da si lasti vojska dokaj pravic i n da bo po­trebno precej napora, da bi se Prepreči la v s a k r š n a samovolja. — Da p« gre trenutno večkra t tudi za samovoljo »na d robno« , nam zgovorno dokazuje protestiranje predstavnikov diplomatskega zbo-ra v Alžiru, in sicer zaradi dejanj pripadnikov enot pod poveljstvom 4. vilaje.

Trenutno še ni pr iš lo do »ener­gičnih uk repov« , k i j i h je napo­vedal Klder . pač pa je politični biro pod vodstvom Ben Bele za­pustil mesto Alžir — seveda pa Pri tem iz javl ja l , da še naprej predstavlja vrhovno oblast v de­želi — ne glede na to. al i jo i z ­vršuje ali ne. Sanje o enotnosti poli t ičnega biroja so se ob uporu L vilaje na žalost kmalu razbile, in sicer spr ičo ravnanja enega Iz­med šestih č lanov pol i t ičnega bi­roja - Mohameda Budijafa. Bu -dljaf Je n a m r e č zapustil politični 1'iro z utemeljitvijo, da ta ni de­lal tako. kot je bi lo prvotno za­mišl jeno. Vendar se zdi . da ko­renine tega spora segajo globlje. I>a Je to res. priča tudi dejstvo, da Budijai ni sodeloval pri sestav­ljanju vol i ln ih list. Izjavi l je. da

po škoduje nadaljnjem« raitej* »Ilirske detele in sa vleče ko*s# diranje države , katere l judsu« j * sedem let krvavelo V «*Hk«|0' nem boju. da M st priborilo na? pravice. Trenutno k r i z o v AJj^ii zelo uspešno Izkoriščaj« i « > e p r sile«, k i niso naklonjene tlUaf^' neodvisnosti. Alžirski tt*tra>? spor jc voda na mlin j-n%.j|P* stičnih s i l , k i kot hijene prtii>* kdaj se bo »alž i rski otrok, kj *» je rodil osvobodilni boj. . 2 ^ podhranjenosti vdal v in zaprosil nekdanje gfrsp*«*1" je 7a skorjleo kruha. Arfttrtjt naklonjeni zvočniki (rrance*k|0 :

vso jakost jo poši l jaj« v t*e | a*" vire o gospodarskem !>n>!>4du *> žirije. N i dvoma, da je \ l j j | ^ j | f

zelo kritičnem KOS p o d u k e « pr ložaju. ki ga po l i t i čna k r i « | a « r ROtovost še s l abša ta , zate m fs»* no, da so imcria l i s t i fa« *H« f< r

večale propaasndo. d« ^ ^> pripomogle k s t o p n j e v a n j « »il» f ' ske krize in se antetn «k«rui»K Sovražniki svobodne AUUHJ* ^ tudi zelo razveseli l i BudiUf % v fS* odstopa, ker se Je s tem. kol a**" vijo. »razbil mit o m « « * * ^ #* l i t ičnega biroja«.

Težnje p« enotnosti Or* s** i h iHst i v Alžiriji so trenutan f veda premagane, toda pnheds**1

j i h bo nedvomno posta r i l * n. -r»' vo mesto. T o so po« t e a k i > • krči neodvisne a l ž i r s k e d p i » t r " Prav gotovo lahko upamo •

v , , n * ' bodo v Alatrijl zbral« ^ J * ^ -vendar bo dokončno zaveso res- ^ pozitivne sile in sadi t i ,

težko priborjeno neodvisan Alžiriji jc

Mohamed K i d e r

Je njegovo stal išče neod ' r e " nje pozitivne ail« j n — »-**" "k

niee odkri la šele prihodnost. i t i k a Ha^im** — rT*"*'* »** Ta ponovna kr iza v

zelo zaskrbl jujoča, saj lahko moč-

Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje tn dogodki • Liudie in dogodki • Ljudje in dogodki • U » d i > ,

Izkušnje prve ortopedske kolonije Zadeva »Šipad« na zatožni klopi

Osem let strogega zapora za predrznega goljufa

K K AVI. -% A V G U S T A - Vče­raj se jc pred pe tč lanskim sena­tom okrožnega sodišča v Kran ju

Prihodnje leto za 3,7 milijona dolarjev

(Nadaljevanje s 1. strani) ko Je razumljivo, da ne ho mogo­če če« noč rentabilno izvoziti pro-irvodov, k i j i h doslej niso izva-aall. Prav tako ne *mrmo i t i m i ­mo dejstva, da so cene valjanim

Lokalizam nam ustvarja veliko materialno in politično škodo (Nadaljevanje a 1. strani)

nizacij S Z D L v Slovenij i , jc pred­sednik G O S Z D L Alber t Jako­pič naglasi), da mora aktivnost Social is t ične »veze pr i t i Is bolj do izrazu na> vseh področj ih. Ven­dar pa jo rojmil, da bo treba v osnovi usmeriti dejavnost naš ih organiaarij prodvsem tja nekatero nalogo. Cnprav smo imel i v pre­teklosti v naš ih občinskih in okrajnih odborih zo razprav i <> nače lu nove ustavo, pa bo seveda razprava o nacrtu novo ustavo od­pr la so celo vrsto novih vp rašan j , prav tako je tovariš Jakop ič me­n i l , da bo treba še nadalje utrje­va t i v proizvodnji principe dohod­ka« skrbeti za, povečanje proizvod­njo i n delovno storilnosti, izvoza i n za č im boljšo uresn ičevanje nače l o de l i tv i dohodka.

zaključila tridnevna zaradi kazn iv ih dejanj šefa pošlo '..ilnier sipad v Kran ju ZlvO-mirja Tanasknviea. komercialne

Uslužbenke iste poslovaliiiro I ie-posaVe ftmltran, medlem k ° 1*

S sodišča

• t ravnavi se je n a m r e č izka/alo. da Aco Crni lcc za to dejanje nI kriv.

Za svoja predrzna kaiftiva de­janja je b i l glavni ob toženec ZI-

obravnava V O M I R T A N A S K O V I C O B S O I F A

proizvodom na svetovnih tržiščih z red no nizke, da Je ponudba ze­

lo močna In končno, da je na vseh koncih mogoče čut i t i posledice za­padnoevropske integracije. "V tej i narejeno zvezi je treba tudi upoštevat i , da

okv i ru j esen iške Že lezarne ni ve l ik ih možnost i /a zniževanje plafoniranih cen proizvodov, ker je znano, da je celo velik del nj i­hovih valjanih proizvodov, pred­vsem ploščatih profilov, na ravni pod proizvodnimi cenami.

Zelo pomembno bi bilo, da bi vsi zainteresirani storUl vse. kar je mogočo, da bi pristojni organi hitreje reševal i vprušanja za re-Kiilin-.njo izvoznih instrumentov. Med drugim so nn včera j šn jem ftestnnku tudi poudaril i , da opa­žajo pomanjklj ivo sndrtlovanjo med d ržavn imi organi oziroma celo med s lužbami posameznih d r ž a v n i h sekretariatov.

Po p rv ih ugotovitvah bo imela j e sen i ška Železarna ffžave ludi pri izvozu pocinkane pločevine, ra katero ni dovolj resnega zanima­nja.

J e sen i ška Železarna ho letos Iz­vozila za okoli 2 do 2.« mili jona dolarjev svojih Izdelkov. V svo­j i h načr t ih za prihodnje leto pa Ima predviden izvoz svojih izdel­kov v vrednosti za okoli 3,7 m i l i ­jona dolarjev, seveda oh usodnih izvoznih instrumentih. - M . Z.

bila obtoži)« sa zasebnega prevoz­nika Aea C e r n i l i J zaradi pomanj­kanja doka/nv umaknjena. V ob-toinlei je bilo n a m r e č navedeno, da Je Aco Cernileo napravil po-

Hstino po napeljevanji /[\<>mii i i Tanaskovića . Na glavni

' » n u n inoiiu....

N A 8 LET STROGEGA Z A P O R A Baftfee j r pri odmeri kazni upo­števalo kot obte/ilno okolnnsi -vrsto te.lkib, d ružb i škodl j ivih kaznivih dejanj, obto/emevo pred-rszssovanoat itd. L J E P O S A V A ŠMITRAV P A J E B i l A O B S O -II N \ / \ S V O J A K A Z N I V A D E ­

J A N J A N \ 1 I TO D N I S T R O G E ­G A Z A P O R A . Proces je vodi l predsednik okrožnega sodišča Ivan Repinr. obtožnico je zasto­pal namestnik o k r o ž n e g a javnega tožilstva Pavle Gantar, ob tožen­ca pa je zagovarjal odvHnik Ja ­nez PernuS. — M . Z .

V L A G A N J E P R I J A V ZA SEČNJO L E S A V OBČINI R A D O V L J I C A ZA L E T O 1%3

N t podlagi 10. členu Zakona o gozdovih (Ur. Uli š tevilka 30-262/61) In v skladu z gozdno gospodarskim n a č r t o m OhLO Ra­dovljica razpisuje Oddelek zu gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Radovljica rok za vlaganje pr i jav za sečnjo lesa v letu l%i v gozdovih v državl janski lastnini.

Rok za vlaganje prijav |c določen v času od 1. 9, 1%2 do 30. 9. 1962.

Prijave za posek lesa v letu 1963 sprejema g o z d n o gospodarstvo Bled , po svojem strokovnem osebju na sledečih kra j ih :

1. Za teritorij bivšega ObLO Radovlj ica na odseku za gozdarstvo ObLO Radovljica (Grašč ina , I . nadstropje).

2. Za teritorij bivšega ObLO Bled , v prostorih Krajevnega urada Bled.

3. Za teritorij bivšega ObLO Bohin j , v prostorih Krajevnega urada Bohinjska Bis t r ica .

Gozdarski us lužbenci Gozdnega gospodarstva Bled spre |cmnio prijave n« zgoraj navedenih mestih vsak delovni dan med 8. in 13. uro. kjer dobijo lastniki gozdov tudi vse ostale informacije.

Las tn ik i gozdov morajo prinesti s seboj ppsestni Ust, iz katercj;.i je razvidno las tn i š tvo in ostali podatki o gozdovih ter kolek za din 50 . - .

Posebej opozarjamo lastnike gozdov, da poznejših prijav in pozneje vloženih p rošen j za posek lesa v letu 1963 ne bo mogoče upoš teva t i .

Številka: Datum: 15. 8. 1%2 Načelnik

Oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve

Uspeh presegel pričakovanja

Vidno izboljšanje zdravja otrok — odreda »Stražnih ognjev« iz Kranja 8 o c opravili sprejeto dolžnost

Pred nastopom na Bledu se bo vokalni kvartet MAGNIFICO iz. Skopja predstavil tudi k ran jsk im ljubiteljem latlnskoamerl-skih ritmov s koncertom. Ta bo drevl (sreda, W. avgusta) ob 20.30 v kinu Center

Sporočamo žalos tno v«s t , da jo tragidno p r r n . -nul l jubi mož , brat i n s t r i c

J A N E Z S E N K

Na zadnjo pot ga bomo spremili v četrtek, dne 30. avgusta 1962 Neutolažljivi: lena, sestri, brata In ostalo sorodstvo

Predoslje, dne 28. avgusta 1982

V drugi polovici juni ja , k o je odšla prva izmena otrok v orto­pedsko kolonijo v Fnžano, smo o tem priobčili k ra j šo vest. Tedaj smo omeni l i , da jo dalo pobudo za to letovanje vodstvo fiziotera-petvskega oddelka zdravstvenega doma Kran j , da so taborniki od­reda »»Stražnih ognjev« prevzeli organizacijo letovanja i n da naj bi letovalo okoli .100 otrok z rat-flimi telesnimi deformacijami.

Pred kra tk im se j e i r Fazane vrnila druga izmena otrok, zato ) • čas . da .si ogledamo. 0o so bila pr ičakovanja pobudnikov in orga­nizatorjev uspešno uresn ičena . — Glavn i namen trna letovanja, pri katerem «> sj nalogo razdelil i m«d sabo zdravstveni delavci in tabor­n ik i . , j c b i l . d* bi otroci medte dn i - ž ive l i zdravo taborn i ško živ­ljenje, obenem pa da bi vsak dan redno telovadi!:. Ortopedska telo­vadba je n a m r e č najnujnejš i po­goj / - i Izbol jšanje zdravja otrok, k i so preboleli paralizo in za od­pravo slabe d r ž e otrok s skrivlje-nirm hrbtenicami. N a letovanju v Fnžani KO bi l i p r a k t i č n o skoraj v.«*i otroci iz raznih krajev G o ­renjske, k i potrebni takega zdrav) jenja.

Usneh leloviinja je presenetil Pri jetno živl jenje v taboru j « otrokom do neverjetne meje pr i l jubi lo celo ortopedsko telovadbo (tri do allri y re na dan), k i ae je • k e r doma ali v zdr«v*tveo*m domu ude ležu je jo z veliko jtejfl voljo. P r v i dnevni -obrok- telo­vadbo se jo začel že ob C>. uri zjlt" traj i n prav zanimivo jc, da so se otroci zbiral i na tclovadiačti , >ie preden je laborovodj« svišgal vstajanje Radi ••>.> so udeleževali tudi plavalnega tocaja. Uspehi hit*. SfOstHij, Čvfttoat mt;'(! otrok »o je m o č n o p o v r ć i l « (kor moti boleznijo nekatere miš ica omrtvi-jo, morajo biti zato druc«* niočnej-

TOKRAT PLENUM O NOVOSTIH V SOCIALNEM ZAVAROVANJU Tržič , 28. avgusta. - Za danes

popoldne ob 16. uri je občinski s indikalni svet Trž ič skl ical pla» num. na katerem bodo razprav­lja'!, o zadnjih spremembah rta področ ju socialnega zavarovanja, zlasti pa še o pr ipravah ga se­znanjanje neposrednih proizvaja v-cev s spremembami. Občinski s in­d ika ln i svet je v zvezi s tem po­kazal dobr ino mero aktivnosti in prizadevnosti, saj j c o teh vpra­šanj ih razpravljalo že predsed­stvo, razen tega pa so poalali Iz­vršn im odborom sindikalnih po­d r u ž n i c tudi nekatera stal išča.

Z a d a n a š n j i plenum je pred v! dena tudi razprava o pripravah za občni zbor obč inskega s indika l ­nega sveta i n nekatere kadrovske spremembe. Na razpravo o p rv i točki dnevnega reda sta povab­ljena tudi ""zastopnika, zdravstve­nega doma i n zavoda za social­no zavarovanje. — P .

se), mnog; so prqU * 0 f t

nja hodil i *e k a r r ^ ^ * * £ . naučili so se p lavat i i n t e S S * ^ se močno okrep i l i .

Vs i ti uspehi gredo \ * k e x > cun zdravstvenih d e U v e * . ? *!%gr nikov, k i so redno T»»S»L **^1E otroke, boln išk ih sester i N ^ ^ r pevtk). i n vodičev, k i so ^ " f S * mladi - tako paz i l i ^ fZJ^ti* se prav n ikomur n i nl'^^^Ut kot tudi na r a č u n t a h » L 2 * ^ ^ P j im je iu<pclo d o b r r » ^ r n ' ' c < , , ' ' L # r prehrano i n \TSP osbsio ~ m m f * a ^ ' ne dobrine- ^ M j e n t * ' * * ^ * ^ « taboru ob morju so t e l o R tabornimi ognji , T a u S j J P P * ^ in drugimi ob l ikami 1 < ^ t

življenja ln t ako v e e i n o T ^ ^ V vduMll za svojo < * g * ^ < £ » £ nje tedrn- so i m e H v INST^ ^

ml krožek, kt ^ 7 * 1 ^ l : kovni dv« absolvent*, gea^ ~

Ta dva su, otrnipT^ preob l ikovan j« ±mL£j*\*

čle rn drugega p r « p c m t ? c , ¥ -riala zelo pr r t s fn i la , " * a ^

Zapisek m, ,. h

ZLORABA LOVSar.il PRAVIC Nepnie tno in hkrati U*A

no je, da moramo p o n i tavljati, da so z a < i p i r ^ [ bo l i številni priatacL ni lovci in ncdisc in l i

cite

trelja med d smonoše . Z | Pod k

J bo p o d a t c l l * ™ , * < , ' nth tednih ussL * V

i ro i ive naj cadnjth dveh b l i i n o 20 pr imerov oht t r^ i^ . peks j h tevtkt p o l k e ubitih bov-pismonoš.

Nedvomno j c t o ( i e jaoV v i \ ne moremo ka r m i r n o prefeš r toku «asa. V teh p r imer ih •AWC

reč nc gre samo z a t « , da ^ golobi zašč i t en i i n da predsta** ' i jo precejinjo vrednost , da prizadetosti n j ihovih re>c«v %TA ne u p o š t e v a m o , t e m v e č tudi * ugotovitev, da Jje tako početja , rovo in skrajno nekulturna • je končno tudi veren i ja ljudi, ki so za govorni.

' t u r ^ J f l

Menda ni potrebno še opozarjati — toda kljub te*nu ifL ramo — da jc l e skrajni i * . * prizadeti prenehajo s taJkba f Častnim izživljanjem ht d* rijo svoje strelsko in kmko A^V vanjo na druga dovoUetia pojf^ ja. k i j ih nt primanjkuj y r . ravnavanem primeru gre za zlorabo lovskih pmie. danje izkušnje kažejo, da ta določila In končno lepe (če prizadeti pa« nimajn « a * ^ ga moralnega čuta> ne »kJujs^ da bo treba v prihodnja. H*** jestni primeri ne bodo \ * & ^ poseli po učinkovite)!«

1

L . •< ia komisija za pregled gospodarjenja v MLIP Češnjica

A k t i v n o podjetje z nedoseženimi plani

K o m i s i j a o b č i n s k e g a ljudskega odbora škof ja Loka , Id Ima nalogo p r e g l e d a t i poslovanje in gospodarjenje v podjetjih v loški o b č i n i , j e med prv imi obiskala m e d z a d r u ž n o lesnoindu­str i jsko p o d j e t j e v Cešnjlci. V nadaljevanju bomo skušal i opi­sati, k a j s o č i a n i komisije zvedeli v razgovoru z nekaterimi s t r o k o v n j a k i i n predstavniki samoupravnih organov podjetja.

i n da samo Iskra dolguje M L I P Cešnjlci 60 milijonov dinarjev. -Podjetje ima na zalogi tudi za 70 tisoč dolarjev izdelkov za izvoz, k i samo čakajo na odpoklic kup­cev, tako da njihove planske na­loge prak t ično lahko vzamemo že kot izpolnjene.

Podjetje je postavilo tako v i ­sok plan, ker je r ačuna lo na po­večani izvoz, sicer pa itak š e vse le tošnje povečanje plana sloni na povečanju izvoza, medtem ko je bila realizacija lani tr ikrat večja. Komisi ja zato predlaga, naj se v podjetju takoj p r i čne s priprava­mi za p rep rečevan je slabih rezul­tatov gospodarjenja - predvsem z reorganizacijo dela komercial­nega oddelka. - Predvsem bi bi lo potrebno okrepiti komercialni od­delek, preskrbeti pr i zunanjetrgo­vinski zbornici v Beogradu podat­ke o svojih odjemavcih v tujini

Finančni p o k a z a t e l j i gospodar­jenja • pod je t j a v p r v e m polletja krtes so v p r i m e r j a v i s postavije-auni p l a n s k i m i n a l o g a m i razme­rama slabi . Č e p r a v je podjetje s»ej p ro izvodni p l a n neko l iko po­pravilo ( z n i ž a l o ) , s o fizični obseg preizvednje d o s e g l i l e s 47 odstot­ki, plaa r e a l i z a c i j e s 37 odstotki, irrozoe naloge p a s 26 odstotki. K sonci j a pa Je m e d d r u g i m ugo-

LOŠKI 'gŠOL-

D E L A V E C tevila. da Je p r e c e j dniteljev v p l i v a l o n a T podjetja in z a t o t e pokažejo p r a v e s l i t ke aja sicer a k t i v n e g a podjet ja . Ra­sen tega je t r e b a u p o š t e v a t i tudi

objektivnih tako stanje š tev i lke ne gospod arje-

V M L I P Češnjica je zaposlenih 450 delavcev In plan v tem n i pre­sežen. Pojavlja se le vp ra šan j e zasedbe tehničnega kadra, saj imajo v podjetju le enega inže­nirja, pet tehnikov in t r i delovod­je. Mesto tehničnega vodje sploh še n i zasedeno, vendar bi ga bilo koristno kmalu zasesti, ker bi se tako izboljšala povezava med ko­mercialno s lužbo i n proizvodnimi obrati.

Člani komisije vseh podrobnosti v podjetju niso pregledali, ker menijo, da so že z ugotovljenimi problemi pokazali na na jvažne j še delo v podjetju. S povečano real i ­zacijo — predvsem z izvozom — bodo prav gotovo ustvaril i zado­sten dohodek za prejemke delav­cem, za sklade podjetja i n za na­bavo manjkajoče strojne opreme - J . 2.

Hišo na levi strani ceste proti Stari L o k i bodo podr l i . Tam bo speljana cesta prot i »Novemu svetu«, kasneje pa morda tudi proti Selški dolini

Spomini ne smejo v pozabo m, da so dolgovi p o d j e t j u v pri-nerjavi z l ansk im letom narasli | in pričet i z lastnimi s t iki s kupci as okrog 20 m i l i j o n o v dinarjev I v inozemstvu.

Sestanek predstavnikov gozdno­gospodarskih organizacij

Ko je o b č i n s k i o d b o r S Z D L v Ikofjf L o k i p r e d n e d a v n i m s k l i ­cal sestanek s p r e d s t a v n i k i kme­tijskih zadrug i n gozdnogospodar­sko) organizacij, n a katerem so gnila* o p o d r u ž b l j a n j u gozdov Hksini « n a č r t n e . l š e n i gospodar­jenja z n j u n i , s o s k l e n i l i , da bodo aUieaJi ie p o s e b e n s e s t a n e k pred-atsraikov g o z d n o g o s p o d a r s k i h or-pnizacij, na k a t e r e m s e bodo po-pprertU, kako b o d o z l a s t n i k i goz-mn sklepaj i p o g o d b e o upravlja­nja z n j i h o v i m i g o z d n i m i površ i ­nami. Tak s e s t a n e k j c b i l v Skof-| Laki v soboto, s k l i c a l pa ga je pristojni o r g a n o b č i n s k e g a l jud­skega odbora,

r^edstavniki g o s p o d a r s k i h orga-nbadj. k i b o d o v prihodnje spravljale z g o z d o v i n a področ ju laske obč ine , s o s k l e n i l i , da bodo •tkalorni p o g o d b e z l a s t n i k i goz­dov Sklepali o d 5. d o 2 0 . septem-ka. V teh p o g o d b a h — ve l ja le naj k po 10 let — s o n a v e d e n e vse pavke i n d o l ž n o s t i o b e h pogod-aeoo vezan ih s t r a n k . Sole na mam teh d o l g o r o č n i h pogodb bedo gozdnogospodan-J te organiza-cije z l a s t n i k i g o z d o v sklenile nanetne pogodbe , k i p a bodo za neuko od p r e j š n j i h v s e b o v a l e vse pakabnosti o u p r a v l j a n j u i n go­spodarjenju z g o z d o v i . T a k o bodo »njih n a t a n č n o o z n a č e n a vsa de­l i na posamezn i g o z d n i površ in i , hobčine in v r s t e p o s e k a n e g a lesa, katera dela b o v g o z d u opravi la sadnegospodarska o r g a n i z a c i j a in katera l a s tn ik s a m i t d . K d a j bo­sa s posamezn imi l a s t n i k i gozdov

pa tudi podrobnosti. V glavnem bodo to delo opravljali gozdarski strokovnjaki, medtem ko bodo ob­čanom vso stvar pojasnjevali predstavniki Social is t ične zveze. - J . 2.

V počasti tev le tošnjega t r ž i ške -ga praznika je združenje borcev N O V tržiške občine založilo do­kumentarno brošuro o ljubeljskem taborišču — nekdanji podružnici Mauthausena. Brošura je izš la v nakladi štiri t isoč Izvodov, od k a ­terih so j i h nad 2500 že razpečal l zlasti v Tržiču in bližnji okol ic i . Ndkaj izvodov je dobila tudi kranjska knjigarna -S imon Jen­ko, medtem ko na obč inskem združenju borcev N O V v Trž iču menijo, da bodo ostale izvode raz­poslali tudi v druge kraje (na pr i ­mer v ljubljanske knjigarne). Za omenjeno brošuro je med prebi-vavcl veliko zanimanje, saj pred­stavlja pomembno zgodovinsko gradivo. Prihodnje dni , ko aa bo

Začel se je VIII. gorenjski zlet Lesce, 28. avgusta — Minu lo ne­

deljo, k ose je zaključi l I. repu­bliški padavski tečaj se je začel VIII. gorenjski zlet, hkrati pa

trenirata na tuka j šn jem letal išču slovenska in h rvaška padavska re­prezentanca za d r žavno prven­stvo. V nedeljo in ponedeljek so

RADOVLJIŠKA K O M U N A

tekmovali jadravcl, včera j i n da­nes padavci, jutr i i n po ju t r i šnem pa bodo motorni piloti , medtem ko bodo v nedeljo dopoldne tek­movali letavski modelarji z Go­renjske. Popoldne ob 16. ur i bodo svečano objavili rezultate, ko bo­do glodavcem prikazali letalsko dejavnost na Gorenjskem, s či­mer bo tudi uradno zak l jučena letalska sezona.

N a nedavnem padavskem teča­j u so bile osvojene: 2 diamantni, 3 z.ate (2 pa 6ta izpolnila pogoje) in 10 srebrnih m a č k , podeljeno pa

ka letala v Begunje i n Drago, kjer so se pokloni l i spominu talcev in na grobove položili vence.

pričel šolski pouk, bodo brošure razposlali tudi po vseh bližnjih šolah. Prav prosvetnim delavcem bo lahko to gradivo znaten pripo­moček pri pouku zgodovine do­mačega kraja. Občinsko združenje borcev NOV se vsem trž iškim go­spodarskim organizacijam lepo za­hvaljuje za pomoč, k i so jo izka-

1 ItZlŠKI

VESTNI K zale pri izdaji te brošure . Vel iko priznanje gre tudi Mišu Peteku,

k i je z nesebično požrtvovalnost­jo zbiral i n urejal material, k i bo ponesel glas o ljubeljskem tabo­rišču tudi Izven t rž iškega območja.

Vendar pa s tem akcija za zb i ­ranje materiala o ljubeljskem ta­borišču še n i končana ; prav na­sprotno — to je šele začetek. Ob­činsko združenje borcev N O V si j a zadalo nalogo, da ne sme tako droben spomin v pozabo.

še

Pomenek s slavljencema N i še dolgo, kar je b i l a na r a ­

dovl j iškem ma t i čnem uradu ne­vsakdanja slovesnost: M A R I J A i n F R A N C P E R C sta sklenila zlato

poroko. Nismo hoteli moti t i Jubilejnega

svatovskega razpoloženja z vsilji­v imi vprašanj i , zato smo j i h obl

je bi lo 18 diplom, razen te^a pa ntispati te p o g o d b e , b o d o le - t i po-• 15 č lanov A L C . S tem je Zveza a*ej obveščeni .

Reševanje p o s a m e z n i h vpra-knj pri s k l e p a n j u p o g o d b bo od pradnogospodarskih o r g a n i z a c i j na tfrerra zahtevalo p r e c e j d e l a , ker M znani le osnovni k o n c e p t i tega naftna p o d r u ž b l j a n j a g o z d o v , ne

je skakalo v okviru tega tečaja letalskih organizacij Slovenije pridobila tako predavateljski kot tekmovalni kvali tetni kader, k i ga je doslej primanjkovalo.

Omenimo naj, da so ob zak l juč­ku tečaja odšli padavci i n posad- Marl ja in Franc Pere

»Informacije« o uspehih GG Kolektiv G o z d n e g a g o s p o d a r s t v a jetju, aktualnimi nalogami itd.

ftVd je v l e t o š n j e m l e t u začel Majati svoje g l a s i l o — >»Inf o r ma­fije«. Izšle s o ž e p r v e š t e v i l k e v nakladi 200 i z v o d o v . B r a v c e -0 M kolek t iva s e z n a n j a j o prod­ajen s t e k o č i m i d o g o d k i v pod-

Tako je v drugi številki ••Informa­cij« natisnjeno obsežno poroči lo o polletni realizaciji proizvodnih nalog, k i ga je obravnaval central­ni delavski svet.

Radovl j ičani r e p u b l i š k i prvaki

gaoavljica, 28. a v g u s t a — V ne-#E> Je bilo v t u k a j š n j e m bazenu sAlJuceno t r i d n e v n o p r v e n s t v o UK v p lavan ju . U d e l e ž i l i so ise p plavavd i z k l u b o v I l i r i ja LJubljana). K o p e r , N e p t u n iz Ce­di, Radar i z T r b o v e l j , k r a n j s k e g a t Y . d m Jn d o m a č e g a P r e š e r n a . V Ipjkff konkurenci s o z m a g a l i do-ssčl p tevsvd."najhujSI n a s p r o t n i k «* a i i Cel jani .

lenattsii: m o š k i — 100 m pro­stat 1. Orel (N) 1:03,7; 400 m pro­sa 1 Orel (N) 4:59,7; ZmO m prsno PapMk (T) 2:59,7: 200 m metul j -Int; L Peternet (T) 2 :52 .5 ; 200 m pAtor I. V r h o v S e k ( N ) 2:43,3; *$ m naeiimo: 1. O r e l <N) 5:49,1; t s HI BIJ 1. T r i g l a v 9:55,3. — Zen-mt m m p ros to ; 1. B o g a t a j (T) VXl%; m m p r o s t o : 1. K o č a r (R) Wt; m m prano: 1. P e t r i č (R) '%v, I N m metuJJčVuk: 1. Jen-

sterle (P) 1:35,0; 100 m hrbtno: 1. Florjane (R) 1:32,6; 400 m m e š a n o : 1. Kočar (R) 7:04,9; 4 x 100 m : 1. Rudar 6:12,3.

V končnem 6tanju točk so Ra­dovlj ičani na prvem mestu s 25.756 pred Neptunom (25.125), Rudarjem (10.551), Tr iglavom (7.565), Koprom (6.140) in I l i r i jo (5.372).

Z osvojenim naslovom republi­škega prvaka so s i plavavcl i z Radovljice pr ibori l i vstopnico za kvalif ikacijske tekme - za vstop v drugo zvezno plavalno ligo.

Ob koncu naj omenimo nasled­njo zanimivost. Trener P K Pre­še rna M i r a n Kenda je pred za­če tkom tekmovanja iz javi l , da skoči v obleki v bazen, č e posta­nejo Radovlj ičani prvaki . Za to besedo, 6o ga tekmovavci držal i i n - j e seveda skotu. - St. 3.

•»Letošnji plan po.soka za celot­no področje G G znaša 89.131 k u ­bična metra, realizacija v I. pol­letju pa je bila z upoš tevan jem akontacij (5.159 kub. m) 46 od­stotna.

V primerjavi z lanskim I. pol­letjem so 6e zaloge povečale za 79 odstotkov. Zaloge v gozdu so večje za 86, na cesti za 83, v skla­dišču pa so nižje za 4 odstotke. Te nenormalno visoke zaloge so posledica lanskoletnih snegolo-mov«. — St. S.

POLJSKA SINDIKALNA DELEGACIJA NA BLEDU V našo državo je prispela kot

gost Zveze sindikatov Jugoslavije delegacija sindikatov gozdarske in lesne industrije Poljstke, hkrati pa vrača obisk naše delegacije na Poljskem. Med svojim 14-dnevnim bivanjem bodo preživeli 3 dni na Bledu, In sicer kot gost Gozdne­ga gospodarstva Bled .

Danes opoldne bo delegacijo sprejel direktor G G Pavel Tolar. Gostje si bodo ogledali obrate G G na Jelovici , Pokl juki In Bohiniu, razen tega pa si bodo ogledali tu­di tovarno špor tnega orodja •»Elan«.

Za zakl juček njihovega bivanja v radovlj iški komuni pa bo polj­sk im gostom priredil predsednik O b L O Radovljica sprejem na blejskem grada. - St. S.

6kali še le potem, ko se je slav­nostno vzdušje poleglo. Našli smo ju doma. Posebno zgovoren je b i l ženin, zakaj nevesta je imela opravilo — tako kot pre težni del življenja - okoli š tedilnika. »Ve­ste.« je povzela, »najbolj sem bila srečna, tako kot je vsaka gospo­dinja, če je bi la družina zadovolj­na z mojimi kuharskimi proizvo­di . Včasih eem Stregla tudi .stran­kam v trgovini,« Maks Pere je n a m r e č vsa leta, odkar živi v Ra­dovljici skrbel, da so imeli Ra ­dovljičani svež i n dober kruh, malčki i n odrasli sladkosnedi pa da so b i l i zadovoljni z njegovimi slaščicami. B i l je pek. Med vojno 60 b i l i izseljeni. K o l i k o žalostnih spominov se j ima je u t r n i l o . . . Se danes j ima je bridko pr i srcu, ko se spomnita sina Staneta. V 38. letu starosti je 1955. leta umr l za posledicami vojne. Mimogrede: narodni heroj Maks Pere je njun nečak. »111110 beži čas, kajne?« - je dejal Franc. — - C e verjamete al i ne, sem se že 1926. leta ogrel za avtomobilizem. Danes pa če­prav bi b i l še mlad, ne v e m . . . Sicer pa sem že nekaj desetletij aktiven gasivec. Drugo leto bo 80-letnica P G D Radovljica i n zato 6e že pripravljamo.««

- K a j pa, sta imela težave z zdrav jem?«

-Tis to pa ne, da b i bila resnej­šo bolna. Sedaj - že čut iva sta­rost, a se ne dava. Mnogo knjig sva že prebrala i n novice v čas­n ik ih nama ne uidejo.«

- I n k a k š e n je vajin recept mla­dim zakoncem?«

-Zmerno in skromno življenje ter dovolj r azumevan ja« . - St. S.

Zato bo v prihodnje s i s temat ično zbiralo, dopolnjevalo i n urejalo tovrstno gradivo. V zvezi z l j u ­beljskim taboriščem je n a m r e č še mnogo materiala, k i bi ga bilo potrebno zbrati, ga preveriti in objaviti, da bi tako našim potom­cem ostal veren zapis o strahotah nacističnih taborišč v zadnji sve­tovni vojni. Vse to doslej zaradi objektivnih težav n i bilo mogoče obdelati i n objaviti v že omenjeni brošuri. Izmed na jpomembnejš ih vzrokov sta nedvomno sorazmer­no kratek čas, k i je bil odmerjen za izdajo te brošure, in pa dej­stvo, da ni bilo mogoče prit i v stik z različnimi ljudmi, k i š e mnogo vedo o tem taborišču. Zato na občinskem' združenju menijo, da bo treba v nadaljnji akcij i — letošnja brošura naj bo začetek - obiskati še vrsto l judi, k i hra­nijo še mnogo spominov na l j u ­beljsko taborišče. — P.

TUDI TRŽIŠKI BORCI V VERUDICI V taboru okrajnega združenja

borcev N O V Kranj v Verudici pri Pul ju so letos letovali tudi borci in njihovi svojci s področja t rž i ­ške občine. V petih izmenah je letovalo pr ibl ižno 60 nekdanjih borcev — povprečno v vsaki izme­ni dvanajst. Vse Izmene so se zvrstile v času od prvega juli ja do 25. avgusta. Tržičani so b i l i s taborjenjem v Verudic i v glav­nem zelo zadovoljni in prav zato si takih prijetnih dni želijo tudi v prihodnje. — P.

KNJIŽNICA SPET ODPRTA Tržiška ljudska knjižnica, k i

posluje v novdh prostorih ma ob­čini, Je spet odprta. Bravci jo ahko obiščejo oziroma s i izposo­

dijo knjige vsak torek in petek od 17. do 20. ure i n vsako sredo od

do 10. ure. - Knjižnica je ne­dvomno ena izmed pomembnih oblik kulturno-prosvetne dejavno­sti, zato je zanjo med občani pre­cej zanimanja.

PRVE POLLETNE KONFERENCE Kakor smo že najavili, bo v tr-

žiški občini ta teden večina osnovnih organizacij Zveze ko­munistov imela svoje polletne konference Komunist i v tovarni čevljev Peko so pregledali svoje delo že prejšnjo sredo In v zvezi

tem konkretno razpravljali. V ponedeljek je imela svojo pollet­no konferenco tudi osnovna orga­nizacija v tovarni lepenke, t

Množičen pogin rib vTržiški Bistrici

V petek zvečer je prišlo do zastrupitve r ib v TržLški B i ­strici, i n to zlasti na odseku od tovarne lepenke pa skozi Tržič do Pristave. V tovarni lepenke Tržič so n a m r e č Čisti­l i bazen za reprodukcijsko vo­do s strupom fundevgum (ker se je v bazenu nabralo že mnogo alg). Bazen so čistili pod strokovnim nadzorstvom vendar so pristojni oziroma odgovorni ljudje v petek sto rili nepremiš l jeno dejanje, ko so zastrupljeno vodo iz baze­na spustili v strugo Trž i ške Bistrice, namesto da b i jo iz črpali na za to ustrezno mesto,

Posledice tega nep remiš l j e ­nega dejanja so se pokazale kaj kmalu. Ribe so n a m r e č pr ičele poginjati v vel ikem številu, tako da so j i h povsod odnašal i ljudje iz struge men­da kar s škafi. Ribe so se namreč v vodi zadušile , vsaj tako menijo ribiči, ker ome­njeni strup oziroma kemika l i ­ja odvzame vodi kisik. Proces delovanja tega strupa, k i na­čenja oziroma uč inku je na škrge, deluje t r i dni i n . zato so nekatere ribe, k i so bile okužene v petek, poginile šele v ponedeljek. Zato so lahko ljudje videli v strugi Trž i ške Bistrice poginule ribe vse od petka zvečer do ponedeljka.

Omenjeni de l Trž iške Bis t r i ce je b i l z r ibami zelo bogat, saj so ribiči na tem delali na­čr tno. Za r ibj i lov na tem od­seku so n a m r e č veljali posebni predpisi, k i so varovali preko­merni ulov in seveda hkrati s tem tudi r ib j i zarod. Zato so se v tej vodi zaredile zelo velike ribe, saj so nekatere tehtale tudi po dva kilograma. V povpreč ju pa se je gibala teža poginulih r ib — p r i tem zaroda seveda ne upoš t evamo — od pol do dva kilograma.

Skoda, k i jo Je prizadejala ribištvu zastrupitev Tržiške Bistrice sicer trenutno še n i ocenjena, vendar pa je ne­dvomno zelo vel ika . P rv i dan so menil i , da znaša škoda p r i ­bl ižno pol mil i jona dinarjev, vendar pa je nadaljnji razvoj pokazal, da se bo verjetno, vsaj tako menijo nekateri ri­biči, škoda povzpela na dva milijona dinarjev. Upoštevat i Je treba, da je uničen plank­ton i n druga ribja hrana ter r ibj i zarod. Predvidevajo, da Tržiška Bistr ica najmanj dve do tri leta ne bo imela tol iko rib, kot j ih Je Imela do sedaj.

P ,

Doslej brez večje zagate O uspehih in neuspehih dose­

danje letošnje turis t ične sezone v t r ž i , k i občini seveda še ni do­končnih uradnih podatkov. K l j u b temu pa vsaj trenutno zadostu-

D Na današn jem skupnem sestanku predstavnikov zavoda Delavske univerze i n predstav­nikov množičnih organizacil bo govora o programu d ružbe ­no - pol it ičnega izobraževanja, ki ga bo izvajala D U v letoš­njem šolskem letu.

% Cesta - od tam, kjer se v Begunjah odcepi v Tržič — v Oragp je že asfaltirana do pekdanje žage. Razširjena je povprečno na 4 m i n na njej bodo postavili nova prometna znamenja. Tudi parkirni pro­stor pri domu je urejen, razen tega pa so ob sami cesti tudi majhni parkirni prostori. Dela so izvajali delavci radovlj iške komunalne uprave, k i so v do­govoru 7. blejsko asfaltirali tudi na Bledu nekaj ulic (mc:l drugim: od hotela »Jelovico-do kina).

jejo izjave nekaterih tur i s t ičn ih delavcev, k i menijo, da vse tako kaže, da le tošnja tur is t ična sezo­na tudi v tej občini ne bo naj-pJaMa. Lotos je n a m r e č nepri­merno več tujcev kakor pre jšn je leto. K l j u b temu pa doslej i e n i ­so imel i večjih zagat glede tur i ­s t ičnih zmogljivosti; zlasti p renoč-ninskih. Večje povpraševanje po turis t ičnih sobah oziroma preno­čiščih predvidevajo turist ični de­lavci za čas, ko bo v Tržiču prva mednarodni ljubeljski mo to -k rm To pa bo sredi prihodnjega mo­reča (16. septembra), zato bi Ka­zalo že sedaj nekoliko razmiš i ja -

i tUdI 0 (u r dičnih zmogljivostih. Izredno veliko pa je letos skozi

tržlško občino tudi tranzitnega prometa. Pr i tem seveda odigra

.odločilno vlogo ljubeljski prelaz. Turisti , k i pridejo z Ljubelja v Tržič, pogosto zahtevajo turlsub> ne informacije. Turis t ični delavci j ih med drugim usmerjajo zlasti v Slovensko Primorje in na Bleo. Nedvomno pa na dotok turistov znatno vpl iva tudi le tošnje izred­no lepo vreme.

Turisti , ni delavci v Tržiču si mnogo obetajo <xl dograditve l ju ­beljskega predora, ker se bo tu-daj dotok tujcev krepko povečal .

P .

Sekcije se uveljavljajo Najrazličnejše sekcije Sociali­

st ične zveze se čedalje bolj uve­ljavljajo tudi v jeseniški obi lni . Pr i delu pa kljub temu izstopajo še vedno določene slabosti, ki se kažejo predvsem v tem. da pone­kod ustanavljajo sekcije le for­malno.

Delo sekcij je tudi izvršni od­bor občinskega odbora S Z D L Je­senice posebej proučil in sprejel zakl jučke, k i naj bi prispevali k

JESENIŠKI K O V I N A R

boljši organizacijski utrditvi sek­ci j . V ta namen so organizirali tudi seminarje za sekretariate sekcij, k i pa so bil i na žalost zelo slabo obiskani. Med sek-ijami. ki so j i h ustanavljali krajevni odbori S Z D L . zasledimo v jeseniški ob­čini naslednje: za organizacij­ska vprašanja , sorialno-varstvena vprašan ja , ideološko-vzgojna vpra­šanja , zunanjepol i t ično delo. go­spodarska vprašan ja , komunalna Vprašanja i td .

Ce pa pogledamo po krajevnih Ociborih S Z D L v občini, katere •ekcije delujejo, bomo dobili na­slednjo sliko: V Ratečah delujeta gospodarska i n socialnovarstvena sekcija, v Kranjski gori socialno-Zdravstvena, organizacijska in sekcija za d ružbeno upravijanjo, v Mojstrani socialnovarstvonn, Ideološko - vzgojna, gospodai>ko

komunalna in zunan. 'eppli t ična sekcija. Na Plavžu deluje s tv ia l -noskrbstvena, ideološka, gospo­darska. orgpn:zici ! -!:«!. mladinska in zunsnjepoMM'na sek? !!a. ns te­renu Podmef.rC.lja gospodamka, socialnovarstvena, za družbeno upravljanje, gesoodarska, za k u l ­turo in presveto. m!ed!rwka, zu­nanjepol i t ična • in ideološka sek­cija. Na Javorniku pa delujejo naslednje sekcije: organizacijska, ideološka, komunalna, socialno­varstvena. programska, gospo­darska in zimanjeooll t ična sekci­ja, na Hlevski Dobravi deluje Sa-mo gospodarska sekcija in v Ži­

rovnici prcsverno-kulturna, komu­nalna, c" janizaci ' ska. za d r u ž b e n j upravljanje, za kmetijstvo in zu­nanjepol i t ična isckcija.

Š tevi lna sek-ije. k i so pri kra­jevnih odborih Soc ' : r l ; s t ične zve­ze, kažejo na to, da je v njih vkl jučenih prece jšn je š tevi lo čla­nov S Z D L <n drugih občanov . Za­to jc prr.v. da j ih krajevni odbori uporabljajo kot obliko vkl juče­vanja in mobiliziranje občanov pri urejevanju na j raz l ične jš ih problemov. Seveda je treba vso pomanjkljivosti, k i nastajajo pri delu sekcij, sproti odpravljati . -M . 2.

Vpis možen iz osnovne šole Ker v tehniško srednjo šolo na

Jesenicah zadnja leta ni bi l mo­žen vpis absolventom osnovnih šol, je bilo zato precej negodova­nja. Za novo šolsko leto je žele­zarski izobraževalni center v spo­razumu z Železarno Jesenice pr i ­stal na vpis absolventov osnovnih šol, če občinski ljudski odbor pr i ­stane na sofinanciranje. O zadevi je razpravljal svet za šolstvo pri O b L O Jesenice in ugotovil, da je to potrebno, ter predlagal občin­skemu ljudskemu odboru sofinan­ciranje. K e r je O b L O na to p r i ­stal, je izdal Z l C te dni razpis za vpis v p r v i razred TSS. k i je možen z dovršeno osnovno šolo

Pojdite na izlet na Srednji vrh nad Martuljkom

N a izredno lepi izletniški točki na Srednjem vrhu nad Mar tu l j ­kom, k i je oddaljen od železniške postaje Martul jk komaj 30 minut, stoji poči tniški dom »Poči tn iške zveze«. Dom z zmogljivostjo pre­ko 90 ležišč je namenjen med po­či tnicami dijakom in š tuden tom i z vse države , v preostalem obdob­j u pa tudi drugim stalnim in pre­hodnim gostom. Dom je toliko bolj pril jubljen, ker nudi prelepe razglede na Martuljkovo skupino,

na Triglav, na Mojstrovko i n Zgornjesavsko dolino sploh.

Celodnevna oskrba je v domu za č l ane po 500 dinarjev za ne­člane pa po 800 dinarjev. Z izred­no lepega kraja je mogoče orga­nizirati tudi enodnevne izlete na Vitranc, v Rajsko livado, k Per ič -n i k u in v druge tur is t ične kraje ter na vrhove v neposredni b l i ­žini. S septembrom bo postal dom odprt zopet za nečlane. — U .

Zanimanje za vpis v TSS Jese­nice je kljub poznemu razpisu zelo veliko, vendar ho odprt s šolskim letom 1962 63 samo en razred. Sprejeti bodo ti.sti kandi­dati, k i bodo ustrezali sprejem­nim pogojem in k i bodo zadovo­ljivo opravili sprejemni izpit v obliki testa. K e r bo jeseniška tehniška srednja šola v prihod­nje posvetila večjo pozornost ra­zen tehnike tudi organizacijskim in ekonomskim problemom proiz­vodnje in vprašan ju odnosa do sodelavcev, bodo absolvente ra­zen v Železarni uporabil i lahko tudi v ostalih podjetjih in usta­novah jeseniške komune. Železar­ski izobraževalni center na Jese­nicah je v letošnjih poči tn icah oskTbel za TSS tudi nove uči lnice iz dosedanjih delavnic v prvem nadstropju m e t a l u r š k e industr i j ­ske šole, medtem ko je dosedanje učilnice v pr i t l ič ju preuredi l v delavnice. Preureditev bo vp l iva­la tudi na boljši pouk, saj ga delo v delavnicah ne bo več motilo.

KJE SO 2ELEZARJI PREŽIVELI DOPUST Jesen i ška 2elezarna i m a ob

morju, oz. v gorah lepo urnjej* svoje poči tn iške domove, kr«. njeni delavci p rež iv i jo svoj oddih. Pa ne vsi , nekater i ostane-jo doma, drugi pa se podajo kare drugam. Torej kam vse hodi jo na dopust ljudje izpod v i s o k i h p i ^

Pravijo, da je zelo pr i l jubi«*, kraj za oddih C r i k v e n i c a . 5 C ima 2elezarna svoj

za oddih

v ' S a . r P°fctnišk dom. V poči tniških m e s e c i h i e

plaži tega doma vse ž ivo . p*, j ih zahaja tudi v Opatijo,' sev^u največ tisti, k i imajo m a l o / V v žepu. Tist i delavci , k i se ^ popeljejo malo dlje z l a < j j 0 , r * d -jejo v Kaštel L u k š i č u . k je r • prav tako Že leza rna svoj HI"1* dom v vročih poletnih m e S f Ljubitel j i gora pa se med I v ! ? nicami podajo v d o m ž e l e , v Ravnah na Mežakl j i . P p ^ * ^ * * nih podatkih je letos v vse-K^ 0 ^ či tniških domovih 2 e l e z a m « i valo nad 2000 delavcev i r l f • Železarne. Jesen išk i ž e l e z a ^ ?

sto do odhajali na odd ih n a **" še ves sentember. — fcf «j n**}*

Sodobnim hlevom, k i Jih gradi kmeti jska zadruga Naklo ob cesti Naklo—Tržič, se bo kmalu pr idruž i l še lepo urejen silos za krmo.

Z novimi objekti kmetijske zadrug ge iz Naklcga se bo njena proizvod­nja nedvomno precej dvignila

Srečanje v Novakih Krajevna organizacija Z B N O V

v Novakih p r i Cerknem zelo uspešno utrjuje stike z nekdanji­m i borci, k i so med vojno pr iha­ja l i z Gorenjske na Pr imorsko i n se zadrževal i v Novakih . Tam je tudi znana partizanska B O L N I C A F R A N J A .

Leta 1960 so v Novakih odkr i l i lep spomenik padl im borcem i z Novakov i n vsem borcem iz š te-

KRANJSKI G L A S

vi ln ih drugih krajev, predvsem z Gorenjske. Znatno materialno po­moč pr i odkrit ju spomenika so prispevala tudi š tevi lna podjetja z Gorenjske.

Delovna kolektiva podjetij Iskra i n Tekstilindusa iz Kran ja bosta na pobudo nekdanjih bor­cev, k i so se bori l i v 6estavu X X X I . divizi je N O V . 2. septem­bra obiskala Novake. T a m k a j š ­njim borcem bosta podarila tele­viz i j sk i sprejemnik i n obdarovala socialno šibke ude ležence N O B . Ob tej slovesnosti bo krajevna organizacija Z B Novaki razvila

J E S E N I C E , 28. avgusta - Ob 18. ur i so imel i sestanek senioe spet pr i š le mladinske Dane« so brigadirji, k i sestav- s v e t * i " 1 * ^ * « z v e ž e T o b 2ff. uri delovne brigade. Maj<> mladinsko delovno br i ­gado »Prežihov Voranr« z Ra -

pa je b i la na sporedu zadnja brigadna konferenca, kjer so podelili tudi odlikovanja. Z

ven na Koroškem, prenehali z d e l i p r i špor tnem parku pa delom pri gradnji špor tnega Jesenicah bodo nadaljevali Parka pnd Možaki jo. prihodnje leto, ko bodo na Je-

Danes je b i l v delavskem domu na Jesenicah tudi ple­num občinskega komiteja L M S , kjer so se pogovorili o nalogah mladine pred letnimi mladin­skimi konferencami. — M . Z.

tudi svoj prapor. Razen tega bo slavnost p o s v e č e n a spominu 20. obletnice prihoda Fazanove čete , k i j e p r i š la z Gorenjske preko Novakov na Primorsko.

Slavnost se bo pr iče la 2. sep­tembra ob 10. u r i v Novak ih s sprejemom mladinske brigade iz podjetja Tekst i l indus i z Kranja, k i bo šla iz K r a n j a po poteh Pre­še rnove brigade. Pr i redi te l j i va­bijo vse nekdanje borce i n ude-'

ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU N a svoji zadnji p laninski tur i

6em med mnogimi l jubi tel j i p la­n i n na Ratitovcu (1666 m), visoko nad Železniki , spoznal tudi ved­rega i n vedno nasmejanega Alojza B I Z J A K A i z Kranja . Nič posebnega ne bom povedal, č e za­pišem, da bo tovar i š Biz jak kma­lu dopolni l 83 let, mnogo bolj ne­navaden je podatek, da se Bizjak tako r ekoč od rojstva ukvar ja s planinstvom. Skoraj ne mine ne­delja, da ga ne b i naš l i na tem ali onem v rhu od S lavn ika i n K a m n i š k i h A l p pa do Juli jcev.

Po rodu je Biz jak Dolenjec, dalj časa pa je ž ive l i n s lužboval kot uradnik v L i t i j i . P rav i , da ga v okol ic i L i t i j e bolj poznajo kot v Kran ju , pa č e p r a v je t u že 23 let. Vse do svojega 60. leta je bdi n a m r e č akt iven špor tn ik i n vod­nik v tedanjem naprednem dru­š t v u Sokol .

K o se je presel i l v K r a n j , se je popolnoma posveti l planinstvu. Za svoje neumorno delo v p la­ninski organizaciji je b i l večk ra t pohvaljen i n odl ikovan s srebr­n i m planinskim znakom.

Vpraša l sem ga, k a k š n e p lanin­ske ture i m a še v nač r tu , pa mi je odgovoril, da b i rad v itali jan­ske Dolomite. Največ ja njegova žel ja pa je še naprej organizirat^ razne skupinske izlete v planine, da bi na nj ih mladina spoznala i n pravi lno doumela lepote naš ih go­ra. — R. Carman

USPEŠNO PRIZADEVANJE

Mladinska organizacija na Oreh-k u j e v minul ih nekaj let ih dose­gla lepe uspehe, č e p r a v n i manj­kalo težav . K uspehu so pripomo­gle tudi druge d r u ž b e n e i n pol i ­t i čne organizacije, saj so mladini pomagale ob vsaki pr i ložnost i .

Š p o r t n o igrišče, k i so ga pričeli urejati p r i gozdičku pod Oreh kom, so za silo usposobili za nogomet i n odbojko. Sedaj se pripravljajo, da bodo igr i šče razšir i l i , hkrat i pa uredi l i še igr išče za koša rko i n druge igre. V neposredni bližini špor tnega igr išča bodo s skupnimi napori postavili mon tažn i objekt, k i bo služi l predvsem mladini . V njem bo mladinska soba, garde­roba za s l ačen je i n prostor za špor tne rekvizi te .

ležence N O B , k i so se med vojno zadrževal i na tem področju, da se udeleži jo slovesnosti i n tovari-škega s rečanja .

P O N O V N O POVABLJENI V ITALIJO Izredni uspehi, k i s t a

segla komorni zbor i n _ h

narodnih plesov Svobod ^ Cufar« na nedavnem , " T ' * *

Trbižu Ital i j i , so dal tudi ostalim krajem, k i ± ti v goste j e sen i ške s v e - b ^ i), septembra je niska. Svoboda

P o v a b U e n f ^ Z a i s t ima

pa 'ne. ma v Nimis v p rov inc i r^J 1* 6 1*"

L

bost

se z a n i m a j « • Ce bo gostitelj ^ . t u * T

štovanja . s e b o T * / e j e l P»-

gostovanje Bari ju goje gos bel narodnih plesov zbor vabilu odzvala š tovala v

ta­

k s a m .

in enem mesecu 5**°

Italij i . Vsekakor j e <«. V <lrWu

znanje jeseniški SvoboJ . ! f °

ŠAHISTI IZ B E l T \ » NA JESENICAH K * Šahovska ekipa e lekt

darake skupnosti K E L A c 0 ? 0 s w w

l jaka je bi la te d n i v »»L*1* R n

šahovskem d r u š t v u n * j 0 9 * * * PH Srečanje z d o m a č i m i J a k ^ f * gubila s 3:4. bolje p* c ™ 5 * 1 i* b> odrezali v kegljanju. K« se

na igravcev ni še nikdaV ^* je ta del srečanja potek i * 1 * " * bavnem vzdušju. P r i 50 7** r av zmagali gostje g 1278-mn?**^« V mi k a < r 1 U _ V « r ~ U ' Podn m i keglji. - V . K .

Seja občinskega odbora SZDL Kranj

Še nadaljnje povečanje storilnosti Za danes popoldne je občinski

odbor S Z D L Kran j sklical 10. red­no sejo odbora. Na njej bodo raz­pravljali o nekaterih značilnostih gospodarstva i n delitve dohodka v fcranjslki občini v prvem polletju le tošnjega leta. — 2e doslej je bilo na področju gospodarstva storje­nih precej ukrepov, k i naj bi za­gotovili povečan je proizvodnje i n uskladitev delitve dohodka z do­seženo produktivnostjo, današn ja razprava pa naj bi odkri la mož­nost za še nadaljnje dviganje pro­

duktivnosti . Člani odborm v_ ta namen najprej p o s i ^ , ) ^ v čilo o gospodarskih USLW.K^ jetij kranjske obč ine v tošn jem polletju. ^ » n * Uv

N a eni izmed p r e j š n j i K S Z D L je o svojem d e l u !2 ° » 0 komisija, k i je p r e g l e j a , , ^ osebnih dohodkov v «r<w ^fcte? organizacijah, na d a « ^ 1 ^ * ^ !

Pa h . podobno poročilo p o d a U l za pregled delitve osebn 1, ° l ***Jl kov v zavodih i n ust^,* d « b e * . v javnih s lužbah. - 7 « V a h ^ T

K o m i s i j a za imenovanje in odstavitev direktorjev upravnikov in poslovodij gospodarskih organizaci j p r i O b L O Radovlj ica J

R A Z P I S U J E

mesto direktorja tovarne »Alrnira« v Radovljici

Pogoji : teksti lni tehnik s 5-letno prakso al i srednja e k nomska izobrazba z 8-letno prakso v teksti lni s t r o k i vodi lnem mestu; oba pa z veščino vodstveno u p r a v n i k poslov. n

Prošn jo kolkovano z 250 din d ržavne takse je p 0 « t v 15 dneh po objavi razpisa. Pri loži t i je živl jenjepis di lo o kval i f ikaci j i i n o nekaznovanju. ' p o t p '

NESREČE POŽAR V VELESOVEM V torek* 28, avgusta, ob 1.30

zjutraj je izbruhni l v Veleeovem požar. Vnelo se je gospodarsko poslopje posestnika Ivana Koroš­ca. Ogenj se je zelo naglo razšir i l , tako da je poslopje v kratkem času pogorelo do taL K a k o je p r i ­šlo do požara , še niso ugotovili. Tudi škoda še n i ocenjena, vse­kakor pa je prece jšn ja .

ODGRIZNIL MU JE USTNICO Radovljica, 28. avgusta - Pre­

pir med Pavlom Zupancem iz Laneovega i n Janezom Zupanom iz Kamne gorice, k i j e bi l v ne­deljo zvečer v gostilni »Avgu­štin«, se je konča l dokaj nena­vadno. Zupane je odgriznil Z u ­panu spodnjo ustnico(J), tako da so ga mora l i prepeljati v bolnico na Jesenice.

ALKOHOL VZROK PROMETNE NESREČE

Kranj , 28. avgusta — Minulo nedeljo je mopedi s t Š te fan B u -

šenik na Cesti v v a * <Š,.V^"* Predosljah podrl p o š c a , J * Senka. P r i t r čen ju j e dobn hude telesne p o š k o d b e **•**« odpeljali v l jubl jansko ' b o L * ° * Vzrok: oba sta bi la v i n j ^ j ^ * 0 * . *

KRVAVI OBRAČUN V AVTOBUSU

Radovljica, 27. a v g u s t « _ či ob 19.30 u r i Je p r i š l o v " I su, last »L jub l j ana - t r ana iViM^* 1 -** v o z i l delavce S G P »GrLv 1 5 1

K a m n i k a z n e d e l j s k e J ^ ' 1 * ^ -J« voz i l delavce S G P »Grarf I i K a m n i k a z nedeljeke*a * po Oorerrtski. do k r v a v i fluna. ^ * °br»-

K o so se peljali z Bl©d, Radovlj ici , 60 nekateri J J začeli p r eveč razgrajati, j Z - ^ * je šofer opozoril, da bo ustavil. K e r n i bi lo

jih oaik) m i r u 1 «

tudi storil . V tem je i l - i e t n , t *° Janez Vrhovnik z n o ž e m « » i w ? i r

22-letna Meha Djurakoviča š k o 1 * * * « n j * .

med prevozom v Jesenice, bol«- ' umrl . Vrhovnik je z nobeni** škodoval tudi 20- l e t n e g a r v 1 ? " Sodnika i n 28-letnega MuVj a

ća. Storivca kaznivega dejanj njegovega brata VladimirjVeoa^ to v RaRdovlj ic i p r ip r l i . VkrekT kako Je pr i š lo do krvavega obnw čuna , še raziskujejo.

i t e l M . 29. A V G U S T A 1962

- M M I

mah oglasi • mah oglasi

prodam Predam F i a t R00 D . v od l ičnem

' l f l j » . « p r e v o ž e n i m i (5000 km. -Prtive se - G r a j zar , A k u m u l a -vjoka delavnica 3453

Prešani 6 tednov staro pujske. - Zalog 3», C e r k l j o 3459

Predam kravo, k i bo če/, moset tefctua. - Zg. B e l a 33, Preddvor

3460 r>odam N S U - P r i m n - 175 ccm.

Sadov v oglasnem odde lku 3461 r>ešani p r a š i č k a , o d 40 do 50 kg

- Suha 20, K r a n j 3462 Vola. sposobnega za vsako delo, *rf M i i n « , prodam. - Sr. Bft-

n 3483 Predan posestvo %seh kult \ as po dogovoru. — Janez G o d -

Podljubelj, Trž ič - 3464 Predam spalnico, sobno kred en-

m. kave. predsobno steno, lestc-'** In karnise. — Stri tarjeva 8, "itličje - desno 3465 itedno prodam kuhinjsko pobi­ra. - Jože M u l e j , K ran j , Par t i -.T*t* 29 3466 Predam č e v l j a r s k i šivalni stroj

^ttftr aH zamenjam /,a ženski i rsj. - Zalog 62. Cerklje 3467"

Predam betonsko železo, prof i l i ifl !•, po 90 dinarjev in kupim U kub. metrov rabljenih desk. -Ttpiae. Pievska c . JT* 3468

Pradam plemenskega vola. — CoJerman. Zabije 3, Goln ik 3469

Predam P rimo — 150 ccm ali za­menjam za moped. — Setina, Z b i -

I V 3170 Prodam N S U - M a x l — 175 ccm. -

Lj.ibljanaka 33, K r a n j 3471 Prodsm smrekovo ž agane opor-" in emajliran l i jak . - Faru

Priclenik. Mlaka, n . h . 3472 Prodam dobro o h r a n j e n kontra­

sti. - K r i v K . B r e z j e - 66 3473 Prodam dobro o h r a n j e n o N S U -

Priaio - 175 eem za 130.000 dinar­ja*. - Joža D o b r e , K r o p u 3447

i'rodam motor • < . s \ <• ipa -liitmu v d o b r e m e tan ju , - S i n i ­la* Pogačnik. Oto<e 21 3478

kupirn Kspiin stroj C za »Topolina«.

•Ivan B a j ž e l j , P l a n i n a 33, Kranj 3479

ostalo Zs prevez i n nakladanje vel ike

fdlčine opeke v S t r a ž i š č u iščemo prevoznika. — K r a n j s k e opekarne Kranj 3456

Sprejmem v a j e n c a za pr iuči tev »Ji Izočitev. — S o b o s l i k a r Alo jz frantar. Trojarjeva 16, Kran j 3384

Zahvaljujem se M i h i Nagliču s fofcrice za i zkazano požr tvoval -*Ht ob nesreč i , ko m i j " <>l> opla-ritvj strele r e š i l ž i v l j e n j e . — A l ­bin Bradeško. K r a n j 3471

Lastnik izgubljene potovalne torbe naj se Javi pr i Janezu Man-dcljcu, Sp. Gorje 22 3475

Na pol i ClrČe-Planina ,je bilo iz­gubljenih 4700 dinarjev. - Pošten najditelj naj vrne denar v mle­karno Ćirče 3476

Oddam opremljeno sobo in ga­ražo - skupaj aH posamezno. Pondube oddati pod »Škofjeloška cesta« 3477

Iščem gospodinjsko pomočnico /a dopoldanski čas. Nudim hrano in stanovanje. — Zasavska c. 35, Kranj (Informacije po 15. uri)

3480 Iščem žensko za čiščenje Osno­

vanja (3-krat tedensko) v dopol­danskih urah. Ostalo po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni odde­lek poti »Poš tena« 3481

s v r i ZA ŠOLSTVO O b L O K R A N J SPOROČA. D A B O N A VSEH &OLAH PfUUCETEK R E D -NF.GA P O U K A V S R K D O , DNI-. .->. SEPTEMBRA tHt

R A Z P I S

Svet zavoda za prosvetno pe­dagoško s lužbo v Kran ju razpisu­je delovni mesti

1. pedagoškega svetovavca za slovenski jezik oziroma za mate­matiko.

2. psihologa — pedagoga. Pogoji: visoka izobrazba, stro­

kovni izpit i n več le tna uspešna praksa v prosvetni stroki .

Osebni dohodki po p rav i ln iku o formiranju in de l i tv i dohodka.

Prošnje, poš l j i te Zavodu za pro­svetno pedagoško s lužbo v Kran ju do 10. septembra 1962.

G i b a n j e p r e b i v a v s t v a

Rodile so: Ivana Svcgelj — deč­ka; Mar i j a Jagodic — deklico; Ma­rija Stanonik — dečka; Antonija š i l n e r — deklico; Jožefa Lakič — deklico; Antonija Perko — dečka; Margareta Mihclić — dečka; Anto­nija Vctcrnik — deklico; Marjeta Bcrgant — dečka; Tvana Raincr — dčklicO; Antonija Ahačič — deč­ka; Mari ja Gomboc — deklico.

• V T I / H I .

Poročl l iso sc: Jakob Cotelj , de­lavec in Amal i ja K o k a l j , delavka; Miroslav Stular, p e č a r in Helena Golmajcr , us lužbenka ; Stanislav Zupan, us lužbenec in Antoni ja Dcr l ink, u s lužbenka .

Rodil sc je: Roman Dornig Umr la sta: Jane/. Langtts. osebni

upokojenec in Leopoldina š m l d , osebna upokojenka.

Z A H V A L A ,

Ob n e p r i č a k o v a n i In nenadni Izgubi našega ne­nadomestljivega

A N T O N A O G R I N A — M I R K O T A zidarskega mojstra

ne toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate­ljem, s o s e d o m , znancem in ostalim, ki so ga spre­mili v t a k o ve l ikem številu v njegov poslednji dom in mit z a s u l i grob s to l ikšnim cvet jem.

E n a k o v e l j a Folklorni skupini Iti oktetu Bohinj , nadalje g o v o r n i k u folklorne skupine Bohinj , Turi­s t ične Trvezc K r a n j , Tur i s t i čnega d ruš tva Bohinj in p r e d s t a v n i k u gradbincev Bohinja.

V s e m . p r a v vsem Se enkrat p r i s rčna hvala. B o h . B i s t r i c a , dne 1 7. avgusta ]%?.

/ena z otroki

S PORTl. ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT

Na Koleziji vse pripravljeno Tržičanl zadovoljni z drugim mestom

Kakor vsako leto bo tudi letos republ iška zveza oziiroma in i c i a ­t ivn i odbor zveze za inval idski špor t i n rekreacijo organiziral re­publ i ška prvenstva invalidov v raznih .športnih panogah.

Prvo je na vrsti plavanje. Zo v nedeljo, 2. septembra, startajo na ljubljanskem kopališču >Kolez i j a . . vsi najboljši plavavci- inval idi iz vse Slovenije. Dvanajst sloven­skih klubov se na to že resno p r i ­pravlja z željo, da bi sc na tem tekmovanju čim bolje uvrs t i l i . -Med favorite vsekakor u v r š č a m o dolgoletne republ iške prvake Ce­ljane, nato Mariborčane in L j u b ­l jančane.

Invalidi t ržiškega Partizana, k i bodo razen Kranjčanov na tem

tekmovanju zastopali Gorenjsko, sc že dalj časa resno pripravljajo na ta nastop. Trenirajo na t rž i -škem kopališču. K e r j i m zveza lansko leto n i dovolila nastopa za mat ično druš tvo, so nastopali za ekipo Kranja in osvojili drugo mesto — takoj za ekipo Celja. Ze­l ja vseh je. da bi tudi letos osvo­jili drugo mesto. Konkurenca bo močna in pr ičakuje jo ostre borbe v vseh disciplinah in kategorijah. Letos bodo tekmovavci razdeljeni v 7 kategorij po stopnji invalid­nosti.

Poglejmo, kakšne so možnosti tr/.iških tekmovavcov. V IV. kate­goriji bo imel Franc Prolog ostro borbo z dvema Celjanoma - V i -tom in Gerhardom. Peta katego-

O B V E S T I L O

Zdravstveni dom Kran j obvešča matere, da bo tretje cepljenje proti o t roški paralizi, davici , tetanusu in oslovskemu kašlju za otro­ke rojene od L decembra 1960 do 31. decembra 1961.

Cepljeni bodo tudi s t a re j š i , k i do sedaj še niso bi l i cepljchl ali pa so bil i nepopolno. S seboj prinesite žličko, vabilo In izkaznico o cepljenju ter 400 dinarjev za cepljenje proti o t roški paralizi, ozi­roma potrdilo o vplačilu.

R A Z P O R E D ;

OTROŠKA P O S V E T O V A L N I C A MAVČIČE 3. septembra 1962 ob 7.30 uri

D R U L O V K A št . 41 P R I F A J F A R 3. septembra 1962 ob 8.30 ur l

O S N O V N A SOLA P O D B L I C A 3. septembra 1962 ob 10. ur i

POMOŽNO C E P I S C E G O S T I L N A N E M I L J E 3. septembra 1962 ob 10.30 ur i

O S N O V N A SOLA B E S N I C A POMOŽNO C E P I S C E G O S T I L N A R A K O V I C A

3. septembra 1962 ob 12. url %

OTROŠKA P O S V E T O V A L N I C A STRAŽlSCE 3. septembra 1962 od 14.30 ure do 17.30 ure

ZADRUŽNI D O M K O K R I C A 4. septembra 1962 ob 7.30 ur i

O S N O V N A S O L A P R E D O S L J E 4. septembra 1962 ob 9.30 ur l

ZADRUŽNI D O M V I S O K O 4. septembra 1962 ob 11 30 ur l

O S N O V N A SOLA K O K R A 4. septembra 1962 ob 14 url

Z D R A V S T V E N A P O S T A J A J E Z E R S K O 4. septembra 1962 ob 15 uri

ZDRAVSTVENA POSTAJA P R E D D V O R 4. septembra 1962 ob 17 uri

OTROŠKA P O S V E T O V A L N I C A S E N C U R 3. septembra 1962 ob 7.15 uri

O S N O V N A SOLA T R S T E N I K 5. septembra 1962 ob 10J0 u r l

O S N O V N A S O L A G O R I C E 5. septembra 1962 ob 11 JO ur i

OTROŠKI V R T E C G O L N I K 5. septembra 1962 ob 12.30 u r i

O S N O V N A S O L A P O D B R E Z J E i 5. septembra 1962 ob 13. ur i

OTROŠKA P O S V E T O V A L N I C A Ž E J E 3. septembra 1962 ob 15.45 uri

ZADRUŽNI D O M N A K L O 3. septembra 1962 ob 17. ur i

OTROŠKI D I S P A N Z E R K R A N J 10. septembra 1962 od 8. do 12. ure 10. s e p t e m b r a 1962 od 14. do 18. ure

O S N O V N A S O L A Z A B M C A 11. septembra 1962 ob 13.30 ur i

K M E T I J S K O P O S E S T V O H R A S T I E II. septembra 1962 ob 13. ur i

O S N O V N A S O L A V O K L O II. septembra 1962 ob 16.13 uri

O S N O V N A S O L A T R B O J E 11. septembra 1962 ob 17.30 ur i

O S N O V N A S O L A V E L E S O V O 12. septembra 1962 ob 7.30 ur i

Z D R A V S T V E N A P O S T A J A C E R K L J E 12. septembru 1962 od 9. do 11. ure

O S N O V N A S O L A S E N T I J R 3 K A G O R A 12. septembra 1962 ob 13. url

O S N O V N A SOLA ZALOG •12. septembra 1962 ob 17. uri

/ r f M v s T V F N I D O M K R A N I

rija bo derbi gorenjskih predstav­nikov. V njoj ed bosta pomeri la Ivo Bcvc (Kranj) i n Henr ik Jereb (Tržič). V V I . kategoriji se bo Ja ­nez Furlan boril s favoriziranim! Ljubljančani in Mariborčani . — V VII . kategoriji so bodo pomeril i gluhonemi. Ta kategorija jo letos prvič na sporedu, zato njihove moti niso znane.

Zanimive borbe bodo *>e v obeh štafetah 4 r 50 m in 7 x 5 0 m ter vaterpolu. Vsi tisti, k i se bodo na tekmah dobro odrezali, imajo mož­nost priti v jugoslovansko o l i m ­pijsko reprezentanco, k i bo p r i ­hodnjo pomlad sodelovala na i n ­validski olimpijadi v L i n z u v A v ­striji. Upajmo, da se bo med re-prezentanti našel tudi k a k š e n predstavnik z Gorenjske. - N . A n -tonič.

REPUBLIŠKI REKORD VLADA BRINOVCA Kranj , 28. avgusta - V okv i ru

priprav za bližnje d ržavno ekipno prvenstvo so imeli plavavci T r i ­glava včeraj klubski miting.

Tokrat je bil spet najboljši V l a ­do Brinovec, k i jc z rezultatom 5:32.8 postavil nov republ iški re­kord na 400 m mešano. Boljše re­zultate so dosegli še:- Bogatajev« (100 m hrbtno - 1:28,0), S. Košnik (200 m prosto - 2:17,8) in Nadižar (100 m prosto - 1:03,2).

Državno ekipno prvenstvo bo od nedeljo do torka, zato bomo v prihodnji številki napisali nekaj več o pripravah kranjskih plavav-cev in njihovih možnosti za uvr­stitev na tem prvenstvu. - S.

V Kranju finale II. zvezne vaterpolo lige

K R A N J . 28. .• v"usta — Tekmo­vanje v II. zvezni vaterpolo l ig i jc razdeljeno na 2 skupini po 4 moštva . Po 2 prvoplaslrana iz vsake skupine sodelujeta v final­nem turnir ju za uvrstitev od 1. do 4. mesta, prvak pa sc plasira v I. zvezno ligo. Podoben turn i r i m a ­jo zadnja 4 moštva , le da sc naj­slabši vrne v r epub l i ško tekmova­nje.

Lan i jc Triglav zmagal na tur­nir ju s labše skupine i n tako osvo­j i l 5. mesto v II zvezni l i g i . Letos v zahodni skupini za Korču lo i n so Kran jčan i zasedli drugo mesto si tako priboril i pravico nastopa v finalu najboljš ih š t i r ih m o š t e v . K o t smo zvedeli, bo to finale v Kran ju od 6. do 8. septembra. N a turnirju bodo mimo Tr ig lava na­stopili š e : Korčula, Crvena / v e / . ,

da (Beograd) in Medveščak (Za­greb).

Kranjčani se na finalne tekme nadvse marlj ivo pripravljajo pod vodstvom svojega trenerja Dldiča. V okviru teh priprav bodo odigra­l i tudi več prijateljskih tekem. Včeraj so se pomerili z Ljubl jano in jo premagali z 8:3 (2:1, 1:0. 2:1, 3:1). Za Triglav so dosegli gole: dr. Pet r ič 3, Čolnar 3 i n V . B r i n o ­vec 2, za goste pa Adleš ič 2 i n Goršič 1. Danes so odigrali po­vratno teikimo v Ijubljani. j u t r i pa sc bodo spet pomerili v K r a n j u .

L . S.

Zakl juček prvega prijateljskega s rečan ja strelcev Furlani je . K o m . ške In Gorenjske Je bi l v nedeljo zvečer na Jezerskem, kjer so zrna-govavcem razdelili priznanja In nagrade. Na s l ik i : predsednik okraj« nega strelskega odbora Kran j EDO VONCTNA izroča priznanje za Izreden uspeh na troboju d r ž a v n e m u prvaku J A N E Z U O T R I N U z Jesenic. Naslednje tako s rečanje strelcev bo prihodnje leto v Av­strij i (Foto: J . Zaplotnik)

Romao o b j a v l j a m o s p r ivol i tv i jo založbe Obzorja Mar ibor , k i ga K izdala « knj ig i .

M o r d a ne t i moje pripovedovanje Zdi naivno. Toda videl §m. kako j « bolničarka stekla k tovornemu vagonu in kako se jo atoal vrata utegnilo k a k š n i h dvajset vojaških r o k . . . Ne vem. kako U ti pojasnil , t o d a t o je v ž ivl jenju poglavitno. Ponosen bi b i l , če k toliko v e s e l i h r o k s e g l o k Nataš i . T o d a to j i je b i lo luje in - kar p i t b i s t v e n e j š e — pr ipe t l j a j jo sploh ni vznemir i l . Po pravic i t i ymcn: N a t a š e n i k d a r nisem pol jubi l . «nj tudi n ikomur no b i dovo-tia. Vendar r a z m i š l j a m : bi lahko živela na fronti kakor tale bo ln i ­čarka, kakor R i t a ? N e k a t e r e revi bi morali gledati z d rugačn imi akni. Zame j e z d a j p o g l a v i t n o kaj d rugega .«

Prav z a n i m a m e , k a j se m u zd i poglavitno in kaj ne. So stvari , 9 katerih n o č e m r a z m i š l j a t i v zvezi z Rito.

Horde j e p r i k u p e n : visoko če lo ima, kodrasto lase na senceh, •JTObKe prate i z o b r a ž e n c a , lepo je r a š č e n — vendar na njem n i mo­t a t i , Cee Je, d a b i epoznal , kako ne k a ž e venomer kvas i t i !

Zs h rb tom N i k o l e k e g a sc začen ja svet l ikat i . Z leve žari , med stružnimi stebli j « v i d e t i grude zemlje. Odsev ognja se preproda s Mesečino. V t i š i n i r a z l o č n o s l i š im glasove Ri te i n Maklecova.

Zalim, da b i N i k o l s k i j s l edn j i č že odšel , vendar sedi i n s trmi

•Kaj miaLiš,« v p r a š a po premolku, »bo Nemec danes n a p a d e l ? « Vsako n o č , p r e d e n se razstaneva, zastavi on a l i jaz isto vpra-

Isn*. Naše m o s t i š č e i m a poldrag ki lometer š i roko fronto. Globoko J« kilometer, zadaj j o DnjoMor. Pastali smo malce babjeverni. K o »'ihem sporazumu n ikdar ne odgovoriva naravnost »*ne* — da b i ne SrtkLcela n e s r e č e . Praviva le > K d o ve?« Toda danes sem slabe ••.:>• in tako g a z l o b n o nahrulim:

»Vraga bo napadel .« Nikolski j dosadi M za hipec pa odide Zatem te o-lprav'm k Ba­

binu. Krivonc.sj Makierov s -opico na t i lniku Sedi pobrani rtu robu j . i rka in brenka na Kitaro. Babin objema zdravo koleno, vleče t 'za­prtimi OčTtli i / , pipe m ob njegovih noi;sh. z gobcem na tacah. W i ovčarski pes. K o mi p r ikažemo, odpre le <-no oko pa ga spet zatone. Pozdravim In sedem. Rita nenadoma vzbočl hrbet in jermen se Ji zazre v prsi:

»Lepo je tukaj. Celo zrak je drugnOn. Vos. če jo človek pre­dolgo v bolnišnici , s lednj ič še sam zboli. Le kakšno sem videla: na fronti so lokali vodko, v bolnišnici pa so j im rezali želodčne čire. Fden izmed teh >e celo umrl j unaško «mrt j - za pljučnico. In to v vojni!« Ritine polne rame flpreleli srh. dn vzdrhtijo. »Se spomi­njaš, pri Ostrovekem pripoveduje Arkašk« NedčastllVOSV, kako živi pri sorodnikih: kosilo jc ob enih, po Jedi spijo do petih in potem pijejo čaj s smetano. In premišl juje : mar se ne bi obesil?«

»Oh, da, res je,« se razvname Maklccov. »Vem iz lastnih izku­šenj . V bolniSnki smo imeli poročnika . . . «

Babin jc vzel pipo iz ust in vprašal z nasmejanimi očmi: -•Poča­kaj, Maklccov, si bral 'Gozd '?-

••Ves č a s vojske nisem prebral n i t i ene knjige,« pravi dosto­janstveno.

- N o , s lednj ič bi «o spodobilo, če bi Jo prebral še pred vojno.« »Ce se spodobi, jo bom prebra l !« -Vseeno: povej, HI bral al i ne?«

v gozdovih, kakšn ih se Ostrovskemu sploh Še nanjalo ni . . .i« Bnbin ga dobrohotno opazuje in nenadoma prhne v smeh. » C c m u me obdelujete, tovar iš bataljonski poveljnik, in jeml.'ete

v sak r šno pobudo! G o z d . . . ! Med obkoli tvi jo 1941. leta sem se boril »Da — ne — zares!« Maklccov je ve« zmeden In proseče zre

vame ln v Rito. - V tistih aozdovih sem se nalezel revmatlzma zn vse živl jenje , tukaj pa mi opletate okrog ušes z Ostrovskim.«

» I m e n i t e n fant si,« pravi Babin, - i n prav zaradi toga te cenim.-Maklecov ne ve, kaj bi počel.

Iz bunkerja stopi Štabni nače ln ik stotnik Slbunovsklj v sukneni čepici z zapetim plafičem in prav t a k š n i m obrazom. Sede, porine torbico z zemljevidi na trebuh in začne nekaj povpraševa t i . V tre­nutku zavlada puščoba .

»V četi Kondakova imajo vsi malari jo.- Pogled dvigne k Bi t J pa ga af*t poVesi'. - V četi Mnkleeova.« in Sibunovskij pogleda k i ta ­ro v rokah MakleoOvi, -jf zdrava le petoricH.«

»Teh n-.? omete prišteti ,« so razvname Ri ta i n i z oči j i p r š i j o i,sk;-'\ -rudi ta petorica bo /.bolela.«

Sil unovskij je zanimiv človek. Hudo vesten je, želi izpeljati VjMitO nalogo dO podrobnosti in tako sam leze v sprednje č r t e i n sa pa|tešpkn>< ispostavlja novarnoMti. Malar i ja m u je- mimogrede p u -sitll sg4Knrbek rn j c i r l l i In včasih ga hudo trpinči . Navz l i c temu ml me beg obvaruj, da bi prišel pod njegovo poveljstvo! So ljudje^ ki se vse življenje borijo z n e r c o m in malenkostmi. T a k š e n je S i -bunovfkij, če opazi le na jmanjšo nepravilnost — ga ske l i i n zboda ter Jo želi odpraviti. In pri tom sploh ne v id i , da je vojna.

»Nerazumlj ivo, kako razsojate to vprašan je ,« pravi po t rpež l j ivo Slbunovsklj. »Sicer nisem zdravnik, vendar p n bi lahko prav tako rekel: 'Tudi ti bodo zboleli . ' Vendar ne rečem, kajti moja dolžnost

' jc , da se borim proti malarij i . . . »In pravim vam: malarija pozn a le eno zdravilo - spremembo

zraka. Razumete? Zavzeti , napasti moramo tistele vzpetine, teko bomo pozabili malar i jo!«

Slbunovskij pogladi z nohtom upognjen vogalček svojega pa­pirja. Tiho govori kakor vselej, če je sogovornik glasen:

»Povel js tvo nam za zdaj še n i zastavilo to naloge. Prot i mala­r i j i se moramo boriti s sredstvi, k i Jih imamo p r i rok i . T u gre za acrlhln In menda še d r u g « zdravi la .«

Rita vpraša : »Ste poročeni . S ibunovski j?« »Ne razumom, v kakšn i zvezi naj bi bila moja soproga n to

re jo . . . o'lgovori Čet nekaj trenutkov Sibunovskij s še t i š j im glasom. »Smili se ml . In T O je v zvezi s to rečjo.« »Lahko od idem?« Babln. k i Jc ves čas vlekel iz pipe ln naslanjal brado na ko­

leno, s t rmi za nJim in v očeh se mu pobliskujejo p la rnenčk l . »Kakšen človek.« pravi Rita po odhodu š tabnega n a č e l n i k a , » k a r

mimogrede p režene dobro voljo. Zapoj, Afanasi j !« » K a k o r želiš.« In Maklecov zatisne oči ter močne je zabrenka na strune. Zapoje

uvojo na jd raž jo pesem, ki pripoveduje, kako sta » o b a nrdada, oba Petji, preganjala Nemce prek polja.«

C I A « Š i r n i * . / % v r , r S T \ t«C

MED PLI Število gostov se manjša - Turizem v očeh komunale - Začasna dela za »ozdravitev« jezera - Aretacija lažnega novinarja Zavore zaškripljejo in avtobus se ustavi. »Bled, konč­

na postaja!« najavi sprevodnik/»Kupite sadje, hruške, sli­ve . . . ! Evo, lubenice, još malo pa nestalo! Opanci! Frrr, fijuuu, frrr...!« —- so klici, ki jih menda najprej zaznajo ušesa turistov. V teh dneh so ti klici glasnejši,, bolj vsi­ljivi, zakaj prodajavci pod kostanjem vedo, da bo vsak dan vse manj turistov.

Kopališča brez sanitarij

R es jo naval , k i je bi l še pred nekaj dnevi značilen, začel ponehavati. Domačega tu­

r izma je za letos v glavnem ko­nec. Ljudje, k i so v »biseru ob vznožju Ju l i j sk ih Alp«, preživeli poči tnice, odhajajo. . . Ozračje 6e ohlaja, šola se bo začela . . . Ubogi gostinci!? A l i j ih bodo rešili trije tedni »pasj ih dmi«, ko je bilo vse zasedeno? V nedeljo se je števi­l o noči tev spustilo pod 2000: bilo Jih je 1721 (866 domačih in 855 tu­j i h gostov). Sicer pa so letos na Bledu zabeleži l i rekordno število

petih krajih dovoljeno kopanje, torej pet kopal išč , a le dve (graj­sko in Toplice) imata urejene sa­nitarije. V Za ki je mrgolelo ko-pavcev; tam je bife, sanitarij pa ni . Razen tega bodo do prihodnje sezone, seveda če bodo sredstva povečali dohod do jezera. Na Straži bi bi lo potrebno gostišče. Kakor predvideva urabanis t ični načr t je na Bledu prostora še za precej postelj. Danes j i h je 2.500. lahko bi j ih bi lo 4.500. Vendar se vse te želje, da bi v prihodnje čimbolj zadovoljiti turiste, vedno ustavijo pri sredstvih. In vend.-u bo potrebno nekaj ukreniti, da so uredijo sanitarije. Res je, da je

divja« plaža mikavna, vendar noči tev v zadnjih dvajsetih letih prijetno, ko iščeš prostor med — 2916. V platnenem naselju v Zak i pa je v enem dnevu dalo 20R gostov tol iko dohodka kot vsi skupaj celo predlansko sezono. Sicer pa je le tošnja sezona tako o r i kraju: tolažba so še septem­brski gosti, zato poglejmo, kaj nameravajo oziroma želijo izbolj­šat; blejski tur is t ični delavci za prihodnje. Ob obali jezera je na

36 IET ŠOFER Skoraj n i Ločana, k i ne bi po­

znal 62-letnega šoferjaJožcta Er­žena , malokdo pa ve. da je Jože eden izmed redkih voznikov, k i je v 36 letih šofiranja doživel le eno prometno nesrečo. K o sem ga on-dan obiskal na domu, se je rade volje odzval moji prošnji - naj m i pripoveduje o svojem življe­nju in delu. Začel je pr i začetku svoje šoferske kariere:

»V naši okolici se je prvi avto pojavil v Zireh 1900. leta. Leto dni kasneje pa se je to ,eudo teh­nike ' pojavilo tudi v Skofji L o k i . Avto je bil tedaj prava senzacija In ga je občudovalo mlado in sta­ro. Tedaj še nisem slut i l , da bom postal njegov nerazdružljdvi p r i ­jatelj . Po prvi vojni sem sc nam­reč, izučil za mehanika in opravil šoferski izpit. - Svojo vozniško pot sem pričel v Zireh, leta 1926 pa sem začel voziti avtobus v Sk. L o k i . Za Antonom Ješe tom sem b i l drugi šofer v tem mestu. Te­daj jc bilo mnogo teže voziti av­to, ker so bile ceste slabe, gume pa polne — brez zračnic. Tudi av-tomehaničn ih delavnic aH servi­sov ni bilo In je šofer moral sam popravljati vse okvare. Za k r m i ­lom sem že 36 let, vendar sem , doslej doživel le eno prometno! nesrečo.«

0 Cemu menite, da se imate za­hval i t i za to?

»Naj povem, da še n ikol i nisem vinjen sedel za volan. Verjetno je v tem ena izmed poglavitnih .skrivnosti' moje varne vožnje. Človek postane dober šofer šele po desetih letih vožnje, medtem k o m o r a š biti pred vsako vožnjo spoči t i n t rezen.« 0 Ka te r i dogodek s ceste vam je

ostal najbloblje v spominu? »Napet ih trenutkov sem doživel

precej, morda pa jc b i l najbolj razburlj iv tisti na vrhn iškem klancu, k i se je k sreči dobro konča l . Leta 1959 sem v decembru voz i l proti V r h n i k i s hitrostjo 70 kilometrov na uro. Pred menoj je drvel avto-cisterna, k i se je na 6poIzkem ovinku prevrnil . To sem opazil šele, ko sem tudi Saz izvo­z i l ovinek. V hipu sem svoje kr­mi lo močno obrnil , da se je vo­z i lo dvakrat obrnilo na cesti i n obstalo na robu. Strašni nesreči sem se tako izognil.« - V . Rozman

grmovjem i n bičevjem, da bi se preoblekel in . . .

Aretacija v Toplicah

O ndan smo v hotelu »Topli­ce« spraševal i , kako čuti jo »oseko« le tošnje sezone. 14.

avgusta so imel i toliko gostov (380, kapaciteta 313 postelj), da Jih ne pomnijo v vseh povojnih Zagorčič (vulgo Popovič) se je iz letih. Izkoristi l i so vsa pomožna dajal za novinarja. B i l j e ele-ležišča, zasilno so odprl i dve v i l i . jgan tno oblečen i n s pipico v

Vabljiv napis za bar na steklenih vratih čitalnice v Kaz in i . R u d i K u -nej, vodja razstave In či talnice, nam je povedal, da jo obišče dnev­no okol i 200 l judi. 4

ni čeki in gotovina v tuji valuti v vrednosti 80.000 dinarjev. Sle­di la je prijava na Ljudsko milico. Osumljene so bile tri osebe, toda sum še ni dokaz. K r o g osumljen­cev se je zoževal. K o je osum­ljenec plačal 16. t. m. račun , je bilo sklenjeno: preiskava. Vaša

ral za denarnice inozemcev, so aretirali .«

Jezero ne bo več »cvetelo«

O Belj.skem jezeru, pravzaprav o njegovem zdravljenju je bilo napisanih i n spregovor­

jenih nič kol iko besed. Znano je namreč, da vsa alpska jezera, ta­ko tudi blejsko, k i nimajo doto­kov, odmirajo. Strokovna ugoto­vitev: d a n a š n j e stanje Blejskega ezera pri procesu staranja je ta­

ko, da je voda V globini n iž je od 10 m skoraj v celoti brez kis ika :n za biološko živl jenje nesposob­na. V spomladanski dobi pride do tako imenovanega jezera« To stanje pa bi leta v leto s labšalo , če ne bi mi­slili na sanacijo. Predlaganih je bilo več variant. Naposled s o s e odločili, da bodo »ukradl i dovno v Grabčah in jo po skem cevovodu speljali v Tokia bo vanj vse leto, le pred se­zono bodo dotok zaprl i , da se vo­da ne bi p r e v e č ohladila.

Z deli prve etape je ljubljanski -Tehnograd« že začel. V Gorjah so začeli z zemeljskimi deli m ča­kajo na dovoljenje, da b i Prepe­ljali na gradb išče bager. In sred­stva? Prva etapa bo veljala 130 milijonov. Za 65 mili jonov bo ob­činski ljudski odbor Radovljica naiel republ iški kredit, preostalih 65 milijonov pa bo šlo iz občin­skih sredstev, k i pa še tOtO v celoti zagotovljena. K a k o r je pred­videno, bodo sanacijska dela kon­čana leta 1964.

cvetenja iz

Ra-beton-

Jezero.

Prizor z blejskega kopal išča je lahko le spomin, zakaj toliko kopavcev letos ne bo več. Pred dnevi j i h je bilo še nad tisoč, danes pa le nekaj sto,

Pred desetimi dnevi pa je nas to- ustih. Pr i njem so naš l i pogre-p i l a »oseka«

Receptor Marjan Jarc nam je med drugim povedal tudi o do­godku, k i j e pred dnevi n i le raz­bur i l gostov, t e m v e č . . . »Bilo je trinajstega avgusta, letos seveda, ko je 28-letna Avs t ra lka vsa obu­pana spravi la iz sebe: »Okradli so me.«< Zmanjkal i so j i potoval-

šano. Razen tega pa še tri oseb­ne izkaznice z različnimi imeni Dodam naj, da je bil lažni novi­nar v akcij i dva dni prej, pre­den je mlada Avstra lka ugotovila primanjkljaj i n isti dan menjal čeke i n gotovino na Bledu i n v Kranju, kot so kasneje ugotovili. Dolgoprstneža, k i se je speciall -

Komunala brez moči

B lejci in številni turisti se zgražajo nad čistočo blejskih ulic, zlasti pred avtobusno

postajo. Tam je vse polno razno­vrstnih • olupkov, ogrizkov, pečk, ki j i h mečejo brezobzirno na tis potniki, k i hodijo sem pa tja in posedajo po pločniku, zakaj v b l i -

Za koči jaže se največ zanimajo Angleži, Nemci i n S k a n d čije ne vozijo samo okol i Jezera in na grad, t emveč t u d " 7 " m »Kandinavci cije ne v u u j u a a m u u * « , , j — - " • grad, t emveč t u d i v ^ ' ^cv Drago i td . Pač po želji gostov. Toda po cesti do L e 8 c S o \ f * P o . resna ovira, k i b i Jo kazalo č impre j odpravit i . To pa J e T(? J N f c zano s sredstvi, zakaj zgraditi b i moral i zanje obvozno not v pa bo treba mis l i t i , zakaj promet n a r a š č a . . . W l - \*a to

dan so barski gostje \ T R l i

dva stola, palme so 1 S"atfj da ne omenjam k a m n i t « m i J « * .

zini n i nobene klopi . »Komunala bi j i h morala postaviti, komunala bi morala bolj skrbeti za čistočo«, je sl išati š tevi lne pripombe. A l i je temu res tako? Ka j pravi ko­munala. V razgovoru z us lužben­cem blejske komunalne uprav« Stankom Knafl ičem 6mo zvedeli: »P ravzap rav smo brez moči. Zmanjšan je p ro računa nam j« zvezalo roke. Nekaj delavcev smo morali odpustiti. Vse ulice in asfaltirane pločnike v ožjem sre­dišču č is t i jo samo tri ženske (!). Začnejo ob 5. u r i zjutraj i n delajo ves dan. Stežka zmorejo. V krat­kem bomo nastavili pred avto­busno postajo snaži lko, ki bo skr­bela za čistočo ves dan (zdaj ob zakl jučku sezone!). Več kot toliko v teh pogojih res ne moremo. Sa­mo poglejte klopi v parku, k i so bile letos prepleskane, na večini so vrezana i m e n a . . . Turis t i so mnogokrat zelo brezobzirni. On-

• T o T e J vee, kar je z v e a a ^ • njami. da b i b i l o v S ? • *«** m na Bledu lepše , d a b i ft°*njt • je (ki naj b i j i h b i l o ft čutili najbolje, da b i * J*>" • raznovrstnih, morda m bilo • nih pripomb, pa ven j ,

ponavl java ; . ^ * r . • ima ponavl ja joč i r o f r l ^ ' ' # s t v a , sredstva. T u d i • ne prostore bo ^ k i r . • »križ«. Pr imeren b i l j , 8 0 lete • v parku pod n e k d W , : I * Q «t<* f toda nad tem d r ž i j o °bčjr — - — r,re:*wian<rv >*»«a • toda nad tem d r ž i j o £L • n i s t i - K o n č n o pa bo ^ • Premostiti pa rk i rne t o » f ° t ^ » • zadeva čistočo, c e , rje

gače, bi kazalo, d a K i dro-w „ ^ .v^_u . c e n e • gače, bi kazalo, d a b i < • in druga podjetja s u i ^ n s k a • bi bil del ul ice p r e d <U • prostori pometen n j l o « v i m i

S T A N E S K R A B A G

Pogled na »divjo« plažo v Zakl , k i privablja ne samo prebivavce »hotela na pros tem«, temveč tudi š tevi lne druge kopavce. Zlast i ob nedeljah j i h tam mrgoli kot mravelj . V bifeju trgovskega podjetja »Koloniale« seokrepča jo , toda n i sanitarij(!), razen na cam-pingu, do tja pa je bržkone p reda leč za bose noge ,

BODICE • ,.e ifcau pojest o

pogumnem krojačku, ki je z enim mahom ubil sedem muh. Zato se povest tudi imenuje »Sedem na en mah*. Ubogi krojaček zdaj ne bo več tako popularen, saj so ga go­stinci iz gradu Hrib v Preddvoru prekosili. Poslej bomo pripovedo­vali povest »Dvanajst na en mah*. Potrpite — takoj vam povem!

Nekako "štirinajst dni je tega — bila je sobota — je gostišče grad Hrib obiskala neka družba. Ko so gostje naročali pijačo, se je neko­mu kolenilo po malinovcu. Zakaj pa ne! Prinesli so mu ga, pa se je žejnemu gostu uprl, še preden ie nesel kozarec k ustom. Y mali­novcu je naštel nič manj kot 12 mrtvih muh (vzrok smrti: menda samoMor zaradi visokih cen!) To­rej so mu jih gostinci servirali »dvanajst na en mah*. Kajne, po-{

seben rekord, ki ga bo kar težko prekositi!

• Zdaj vam pa povem še dva dogedka, ki ju lahko nataknemo kar na isti kalup. Nič ne de, če se je stvar zgodila pred štirinajsti­mi dnevi, posebno še, ker s£ taki dogodki v zadnjem času vse pogo­steje ponavljajo.

Hudo je, kadar se napije,o mo­ški in potem ponoči razgrajajo. St bolj neokusno pa je, kadar to po­čenjajo ženske. In nekaj takega se ie zgodilo v noči med 15. in 16. avgustom. Družbica hudo naseka­nih zastopnic »nežnega spola* je ob tretji uri zjutraj vse grej kot nežno tulila in razgrajala po Pre­šernovi ulici v Kranju. Seveda so se morali tamkajšnji stanovavci ti­sto noč odreči spanju. Prav goto­vo pa so bili zaradi nočne pred­stave hudo Navdušeni, saj sem do­bil z raznih strani kopico pohval. Celo poimensko so mi našteli ka-livkt nočnega miru.

• Glejte — nekaj podobnega so doživeli pred časom tudi stano­vavci na Gosposvetski cesti v Kra­nju. Ob pol petih zjutraj, ho se je komaj začelo svitati, jih ie vrglo pokonci zagrizeno hupanje motorista, ki je kar pred hišo bu­dil svojega znanca. Prav gotovo še ni utegnil razmisliti o obzirnosti!

• Zda, pa se 2eleiniL »™--Pravi,o, da , 0**' »ece-tzornnh Železnikih Štete Pri obl,ub\,ajo, da ga Ao<*0 *7'.&w pravhati, pa le ostaja *_,,ftti p+ hubah. Menda čakajo J o*. narasle vode ob p r v e m « *« k*uU bon zrahhale. Tako h vsa, kaj popravljati, Pa, * ° imeti s ki za obnovitev bodo / . T rasi. " Cr*n0 ^

• Kdo bi si mislil *L. Selški dolini tolikšne iHl*h • vodo V vodozodne „„1,s<c*osti i letnikih so vložili ltp v pa tudi prebivavci v ? L ^ f M r r t Iczmkih in na Mirju f f ^ 1 ' * 2* ml: znaten delež. SnioU Voda ima tako »slabokrJ?* tisk, da napaja samo st**** M * skupnost Železniki — e, n°?**i<k» Cesn,ica, do Zgornjih -» in Mirja pa priteče le tJu ****•» dar je posebno dobre vor*** det, firebivavci se v p ^ ' t -kle, bo se trajala Uv«t£*> «V Le muleki so tega ve«e/i L 1 1 * * * ,tm menda ni treba » ' * * r te umivati. ^°gt»nj

• V Železnikih kmmh ,Mj* ce>sn,e težave z i z g r a d n h S t * . javne razsvetljave. Rok v " ^ j s regali morali javno r « > ; ° izročiti namenu, je menda itt]*^ na, potekel, svetlobe p* ni od nikoder. Menda u

morejo zediniti glede n**,?? «* vedno jih spreminjajo. J*.j™??« 5* čakal še'kakšnih petdeset i T krat bodo potrebe po svetlel' /•* drugačne.

• Za most v Palmado S e

<od nosom obrišite. Ko ko' •nost, -ki pelje v Ovčjo vas **{ ** žvižgat, bodo 'ljudi S r e t ' / r * * brega na breg s helikopt^k^» dimo sodobni! «e*

?!" t n '>° " ' • e n * menil od Železnikov proti > »*** logu, sem zagledal nad ogrome« oblak nekaklneg* V * * 0

in dima. Natanko tako L f***. eksploziji atomske bombe, / T * srcu me je stisnilo. Samo cadW " mi je zdelo, ko ni nič pofifo * tudi zračnega pritiska nisem *jL fif Pozneje sem se prepriča}, i o 2 S . -prahu je dvigajo z o»asaJ"TfT republiške ceste Železniki^** log. Torej ni tega kriva cesta, .-^ več avtomobilisti in motoristi se tam prevažajo. Pa naj se driiv asfaltnih cest. Vas ' ° * ^ r " ^ * ^ u J