AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA EB KAJ DE:

Večnamensko letalo

Eno od najnov ejših in najbolj učinkovitih letal za za praševanje v kmetijstvu NDN Fiel­dmaster, ki ga izde­lujejo v Veliki Britani­ji , je dobilo novo in zelo pomembno vlogo. Na pogled nič kaj lepo enomotorna letalo, ki je bilo izdelano iz­ključno za zapraševa­nj e in škropljenje kme­tij skih površin , ima na­mreč rezervoar, v kate­rega lahko spravi dve toni šk ropiva , razen te­ga pa letalo ne troši dragega, temveč le sta­ndardne vrste letalske­ga goriva oziroma tudi običajno dizelsko go­rivo za kmetijske stroje. Prav za radi obeh teh pred nosti so strokov­njaki NDN Aircraft Ltd. poskusili z mal en­kostnimi dopolnitvami Fieldmastra raZš irIti njegovo uporabnost. Tako so že preizkusili omenjeni tip letala pri zrač nem gašenju poža­rov. NDN Fieldmaster lahko n amreč med le­tom , tri metre nad zemljo oziroma vodno gladino spusti 8 metrov dolgo cev, po kateri pod pritiskom, ki ga povzroča hitrost lete­nja, na črpa vodo v rezervoa r letala. Na ta način lahko v manj kot minuti večkrat zapo­red napolni dvotonski reze rvoar z vodo. Pilot dviguj e in spušča cev (črpalko) s pomočjo manjše ročice v pilot­ski kabini. Dno črpal­ke ali vedro im a hidro­dinamično krilcc, da se l,;tžje potopi v vodo. Crpalka pa je pos­tavlj ena blizu gravita­cijskega centra letala, tako da ne vpliva na obnašanje letala med letom . .

(PO DELU)

Težave z gorivom o uvoženem gorivu 100 LL smo veliko

govorili na seminarj u v Portorožu ter na PS ZLO S, toda za nekatere klube še vedno premalo. Tudi pismena opozorila smo pošiljali klubom in zahtevali avanse za naročeno, oz. planirano gorivo. N e­kateri upravni odbori za to skrbijo, drugi pa samo takrat , ko jim zmanjka goriva, Na naše pismeno opozorilo št. 113 z dne 13. 3. 1985. smo prejeli avane samo za 34 ton goriva od šestih klubov. Kljub temu sino ga pri Petrolu naročili 51 ton. Toliko sredstev smo imeli na ZLOS za premos­titveno plačilo avansa Petrolu, ki podleže DUR. Od Petrola pa smo prejeli fakturo za plačilo 9,500.000 din, ki smo jo morali takoj plačati v za konitem roku. Spraznili smo vse vire na ZLOS, da smo uspeli to plačati. V tej fakturi so bile tudi kurzne razlike za 136.990 kg goriva, ki smo ga uvozili v letu 1984, na kar smo vas opozoriJi pri plačilu avansa, da sledi po­račun. Ce bi imeli več sredstev, oz. plača­nih avansov, bi ga lahko uvozili tudi 100 ton , ali še več. Zaradi neodgovornega odnosa nekaterih klubov do tega vpraša­nja, smo prišli v težave. Goriva namreč ne bo, ker ni deviz. Morda nam bo uspelo do konca leta uvoz iti še 50 ton , kar pomeni, da moramo zbrat i 10,000.000 din avansa. Trenutna cena goriva znaša 164,23 din za kg brez obračuna kurznih razlik. To je problem za vse nas in ne bo lahko rešljiv. Toliko v vednost aktivnim letalcem, da bodo lahko izračun a li , koliko stane njihova ura letenja ter članom vodstva klubov, da bodo to problematiko reševa li pravočasno in ažurno.

MIRKO BITENC

Program za 1986 OS pri PS ZLOS je pripravila predlog

stokovnega programa, s predračunom za leto 1986. o katerem naj bi tekla javna razprava v vseh članicah ZLOS, PS ZLOS pa naj bi o tem razpravljalo v mesecu avgustu.

Za let o 1986 predlagamo naslednji glo­balni načrt strokovne dejavnosti:

- 7000 ur mo tornega naleta (šolanje, trenaža , šport , turizem in pogodbene na­loge), za kar bomo potrebovali cca 200 ton goriva 100 LL iz uvoza ter 4000 kg blja. Za gorivo in olje bomo potrebovali cca 40,000.000 din.

- V jadralnem športu planiram(l 13.500 ur naleta ter 135.000 preleten ih kilometrov. To je realno v odnosu na 90

jadralnih letal. Poprečni nalet po letalu naj bi znašal 150 ur.

- Padalski šport stagnira iz objektiv­nih razlogov (ni ustreznih letal) za to smo planirali sa mo 5000 skokov.

- Tudi načrt letalskega mode larstva naj bi ostal isti, kot It letu 1985. Ostale panoge (samogradnja, prosto letenje, maketarstvo in balonarstvo) se bodo odvijale v okviru finančnih možnosti in to iz lastnih virov. Družbene pomoči za te panoge ne prejemamo.

Celotni stroški za realizacija na­vedenega programa bodo zna ša li:

Motorni šport Jadralni šport Padalski šport Letalsko modelarstvo Skupaj

din 133,000.000 54,000.000 25,000.000

4,000.000 216,000.000

Od navedenega programa in predraču­na odpade na PS ZLOS:

OD z dajatvami za OS pri PS ZLOS režija PS ZLOS delega ti za VSJ tisk , poročila ZLOS za leto 1985 meda lje, pokali in priznanja ZLOS Revija Krila priprave in udeležba na DJP priprave in udeležba na DPP priprave in udeležba na JAR

din

3,840.000 800.000 200.000

150.000

200.000 4,000.000

1,200.000

1,000.000

950.000 priprave in udeležba modelarj ev na državnih prvenstv ih 500.000 strokovni seminar 250.000 pogodbene naloge za RŠTO, LZJ in V.p. 2050 LjUbljana 11 ,000.000 din Skupaj 24,090.000

Ta sredstva bomo pros ili od TKS Slovenije ter od pogodbenih partn erjev PIS PZ, RŠTO, LZJ in V.p. 2050 Ljublja­na. Stroške za revijo Krila pa bo mo pok­riva li iz nas lova naročnine , rek la m in pogodbenega sofinanciranja rev ij e.

Rea lizac ija predlaganega programa in predračuna bo zahteva la veliko naporov vseh samoupravnih struktur ZLOS, kot tudi celotnega članstva. Vse sugestije, pripo mbe in predlogi na ta program bodo dobrodošli članom PS ZLOS, ko bodo dokončno oblikovali in sprejeli program ZLOS za leto 1986.

Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

*~e'L,4 LETO XV -{;:( JUNIJ-JULIJ ::-85 -{;:( ST. 6-7

Letošnja bogata jadralska sezona (z nekaj manj bogato letino!) je v glavnem za nami, čeprav pričakujemo veliko tudi od naše reprezentance v Rietiju, saj po dolgem času vsaj z letali ne bo za nekaj generacij zaostajala za tekmeci. Pričujoči snopič je torej domala ves jadralski - od jubilejnega XXX. državne­ga prvenstva prek Ajdovščine tja do mladinskih prizadevanj v Novem mestu. Poročilo o evropskem ženskem prvenstvu imamo obljubljeno za naslednjo številko v septembru, ko se bo prav gotovo nabralo dovolj poročil tudi iz dru­gih panog. Zadnji rok za prispevke za avgustovsko-septembrsko številko je 12. avgust, do takrat bo namreč uredništvo v senci ... * Tokrat lahko preberete tudi zanimiv razgovor z zveznim inšpektorjem Nikolicem o tem, kako pri nas uradno gledamo na ljubiteljsko gradnjo letal. Prispevek smo popestrili s predstavitvijo nekaj značilnih doma zgrajenih letal iz Združenih držav Amerike, kjer je nemara ta dejavnost najmočneje razvita. Ali je letalska nadmoč ZDA posledica tako odprtih in podružbljenih pogledov na letalsko kulturo, ali je obratno, lahko razpravljamo do onemoglosti - morda pa je samo oboje hkrati * Našli boste tudi nekaj uradnega gradiva, od razvojnega načrta ZLOS za srednjeročno obdobje, do kategoriziranih športnikov in novih pristojbin za opravljanje letalskih strokovnih izpitov, kaj več pa vam za visoko počitniško poletje niti treba ni! * Naslovnico smo spet namenili jadralcem, tokrat brezskrbnemu jadranju nad neskončno vojvodinsko ravnico, ki nas hk­rati spominja na pravkar končano, malo manj brezskrbno evropsko damsko dirko. Posnetek je prispeval urednik AEROSVETA Artur Demek iz Novega Sada.

Slabo vreme pokvarilo dirko Letalska pošta Kaj meni oblast Vsi Kranjci v Ajdovščini Plesali so samo en dan 5200 km nad Posočjem Republiško prvenstvo F3B Spisek kategoriziranih športnikov

4 14 16 22 28 32 36 38

r.~'L4 Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani, Lepi pol 6 Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta . Gradiv{) za objavo v KRILIH prispeva jo ljubitelj i letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor '?tograf!je. uporabl jane za naslovno st~an: 2.000 din za barvni diapozitiv, 500 din Z~ črno belll?ozillV. Za točnost vsebme svoJIh pn.spevkov odgovarjajo piscI samI. Vab imo vsakogar, naj s.odeluJ8 v revIJi s poročili ln slikami. ki obravnavajO dejavnosti, k?t: modelarstvo, .jad.ralslvo. padalstvo. motC?rno lete~J~. r.ake,tarstv? prc:>SIO letenje ba l o~ narstvo in amatersko gradnJo. Uredništ.vo SI pridržuje pravIco skrajšatI. dopoln IlI all prilagodItI p.n~pevke glede na prostorsk: ln kakovostne zahteve v revIJI ,~redniški odbor: Gustav Ajdič. Mirko Bitenc. Stane BIzilJ. Janez Brezar. fone Cerm. Jože Cuden. Rok Golob. Dominik Gregl. Belizar Keršič. Ivan Konavec. Taras Krivenko. Leon Mesaric. Jure Mežnaršič .. Franček Mordej. Marjan Moškon (gla'Ini. in odgovorni urednik). Jože Perhavc. J ure Pestotnik. Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček Naslov uredništva: Marjan Moškon. poštni predal 33. 68001 Novo mesto~

Prispevki .za Obj~vo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10 .. dne ~ mesecu. pred mesecem v katerem izide naslednja številka - ROk?pisov ln sltk, ne vračamo. razen barvnih diapozitivov in. tUJih knjig. ~e Je priložena ovoJnica s ~ovratnlm naslovom ln potrebnimi znamkami Naslov uprave: Zveza leta,lsklh organizacij Slovenije . Le~ PI pot 6. postni predal 496. 61001 LJUBLJAN A. telefon (061) 222-504. tekoti ratun PII ZLOS. stevo 50101-678·51077 Spremembo n<tslova sporočite upravi revijeter obve~no napišite stari in novi naslov. upravi revije sporOČite tudi. če revije ne prejemate redno Letna naročnina 800 din, cena posamezne številke 80 din Grafična priprava ole tozd Grafika. Novo mesto ~ tisk: Tiskarna , Novo mesto

N a letali šču v Levcu pri Ce lju je bilo v dn eh od 29. maja do 9. junija jubilejno, 30. prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Samo tekmovanje se je za orga­ni zatorja priče l o že zgodaj spomladi, ko so z Letalske zveze Jugos lavij e sporočili odločitev, da sprejemajo našo za orga­nizacijo prvenstva in ne kand idatu­re m akedonskih iadrakev. Ker sm o \a­ni organizirali republiško jad ral no pr­venstvo, smo n ačeln o vedeli , kako pote­kajo priprave na tak šno prvenstvo, nismo pa posvečali preveč pozornosti te­mu, da držav no prvenstvo poteka pod ok riljem LZJ .

Na začetku se vsak o rganiza tor ta­kšnega prvenstva sreča s problemom pravilnika. Tudi nam ni bilo prizaneše­no. Izbirali smo la hko med starim pravil­niko m, ki je obsegal le dve strani A4 for­ma ta, vendar s številnimi dopo lnilnimi do ločbami , ali med nov im, ki pa bi ga bilo treba šele sestaviti. Kako n edorečen in pomanjkljiv je bil stari pravilnik, naj­brž niso vedeli niti tekmova lci sami. V njem so manjkal e ce lo nekatere for mul e za i zračun točk.

Odločitev je bila za to lahka in lotili smo se izdelave novega prav ilnika , kar pa seveda ni bila niti malo la hk a naloga . Ena izmed največjih težav je bila udele­žba letal DG-300, ne toliko zaradi njihove bo ljše kvalitete od osta lih letal , pač pa zato, ker vsi še niso imeli možnosti za njihov na kup. Problem smo rešili z enačevalnim indeksom, ki smo ga pred­laga li v pravilnik . D a si indekse nismo iz­mišljali , smo jih prevzeli po D AEC iz leta 1984 s tem, da ima let alo VUK- I indeks 1,00.

Druga večja sprememba so bil e kazenske t očk e. V naprej smo hoteli pre­prečiti, da bi bilo ' morebitno kaznovanje subjektivno. Tako smo kazenske točke prevzeli iz tujih pravilnikov, računajoč, da je ta pro blem kompleksno rešen glede sa mega športa, kakor tudi glede varnosti letenja. Točkova nj e smo o bdrža li isto s tem, da smo dodali v starem pravilniku manjkajoče formule . Zaveda li smo se, da mora spremenj eni pravilnik potrditi J ad­ralna komisij a LZJ . Ker pa smo računali, da sestanka Jadralne ko mis ije LZJ do tekmovanj a ne bo, smo predlog prav ilni­ka razposla li vsem letalskim zveza m v državi s prošnjo , naj do I . maja sporočijo mo rebitne pripombe. Pripo mbe smo preje li iz Letalske zveze Hrvaške in LZJ in vse spreje mlj ive smo upoštevali . Jad­ralna komisija ZLOS na pred log pravil­nika ni imela pripomb, LZJ pa je svojo jadralno ko misij o sklicala le nekaj dni pred prvenstvom. Kaj vse se je na nj enem

DRŽAVNO PRVENSTVO

Tekmovalci so se fe med brifingom zagrizli v kubiciranje ln druge priprave ...

... kaj tele potem (Foto: Jure Pestotnik)

"l!'Lr4 8

sestanku dogajalo , ne nameravam pod­robneje opisovati, želim pa, da v prihodnje noben organizator ne bi imel toliko nevšečnosti, kot smo jih imeli mi. Glavnega krivca za to, da nismo imeli potrjenega pravilnika do zadnjega dne pred prvenstvom in še za nekaj drugih problemov, moramo iskati na ravni LZJ, zaradi neaktivnosti, če že ne zaradi lenobe nekaterih izmed članov. Glavno breme pri izdelavi Pravilnika je z naše st­rani nosil Drago Glinšek, na samo tekmovanje pa smo se tudi §icer dobro pripravili. V ta namen je tov. Zličar sesta­vil nov računalniški program tako, da smo izračune izvajali z računalnikom Spectrum 48K in rezultate izpisovali s ti­skalnikom formata A4. Vse formularje in rezultate smo fotokopirali. Prav tako je dobil vsak tekmovalec pred poletom v roke podatke o disciplini in vremenu.

Štartno uro smo si izposodili, vlečna leta­la so prispevali člani ZLOS. Za vlek 42 jadralnih letal smo porabili približno 45 minut. Vračanje jadralnih letal , ki so pristala zunaj letališča Levec, smo opra­vljali izključno s transportnimi vozili, kar je bila praksa že tudi na vseh doseda­njih državnih prvenstvih.

Na letošnjem državnem jadralnem prvenstvu so sodelovali vsi najboljši jad­ralni piloti . Precej boljših je letelo na leta­lih DG-300 Elan in tako ni nič čudnega , da so zavzeli prva tri mesta. Ker smo tik pred tekmovanjem izvedeli , da se bo mo vendarle udeležili svetovnega prvenstva v Italiji , je tekmovanje posta lo toliko bolj

DRŽAVNO PRVENSTVO

Za razporeditev Jate orhidej na štartu so veljali posebni prometni predpisi (Foto: J. Pestotnik)

zanimivo, saj je šlo tudi za uvrstitev v državno reprezentanco.

Največje nevšečnosti je vsem udeleže­ncem povzročalo izrazito neugodno vreme. V prvih tekmovalnih dnevih smo bili na robu anticiklona in ciklona, ki je skoraj miroval nad južno Poljsko . Nad naše kraje so pritekale hladne in vlažne zračne gmote , kar je povzročalo labilno atmosfero. Zaradi tega je prihajalo do pogostih zapiranj in neviht. Proti koncu prvenstva pa je letenje onemogočil močan jugozahodni veter in tako smo namesto 10 tekmovalnih dni lahko izved­li le pet, od tega pa le dve pravi hitrostni preizkušnji .

Za izvedbo prvega tekmovalnega dne­va smo porabili kar tri dni. Na dan 30. maja smo morali tekmovanje prekiniti že med vzletanjem, saj je začelo močno deževati. Naslednji dan - 31. maj ni bil priznan, ker ni nihče preletel kvalifika­cijske razdalje. Ta danje kmalu po vzletu 37 pilotov spet pristalo na letališču. Naj­dlje so preleteli 27 kiiometrov!

Prvi tekmovalni dan so bili vremenski pogoji ugodnejši in tekmovalna komisija Je določila disciplino: prelet na progi dlje-Varaždin-Ceqe v dolžini 180 km. To disciplino je Končal samo pilot Igor Kolarič, glavnina pa je pristala bo­disi v Varaždinu, ali na poti nazaj proti Celju. Drugo mesto v tej disciplini si je priboril Pripeljaš s 136,31 km, tretje pa Tepeš , ki je pristal po 115,1 kilometru.

Drugi tekmovalni dan se je obetal dober, termični dan . Tekmovalci so mo­rali leteti na progi: Celj~-Slovenj Gradec-Murska Sobota-Cakovei:;~ Celje, dolgi 215,5 km. Vendar nihče ni · opravil naloge. Na poti od Celja do Slovenj Gradca in po Pohorju do Ma­ribora so izmerili tekmovalci potovalno hitrost prek 100 km/h. Naprej proti Murski Soboti pa skoraj ni bilo dviganj tako, da je tam pristalo kar 26 tekmo­valcev. Najdlje je prvi priletel Pripeljaš in sicer 175,83 km in po dveh tekmovalnih dneh prevzel vodstvo s 166 točkami pred Kolaričem.

Tretjega tekmovalnega dne ni kazalo, da se bodo pozneje razvili tako ugodni tekmovalni pogoji za jadranje. Da bi tekmovalci lahko v primeru slabega vremena pristali bliže Celju je tekmoval­na komisija določila bolj fotografsko dis­ciplino na progi: Celje-Ptuj-Maribor­Celje-Titovo Velenje-Celje, dolgo 185 km. To disciplino so opravili vsi tekmo­valci, razen štirih. Zmagali so piloti na le­talih DG-300 .Elan in sicer Starovič pred Thalerjem in Simencem. Vodstvo je pre­vzel Starovič pred Gatolinom in Kolari­čem.

DRŽAVNO PRVENSTVO

ekip: 1. Lesce 1, III (zgoraj) - Pred­

"'"~''''.''' ne Celje je Izročil XXX, državnega prven­domačinu Poglajnu pa

:>8lmDllon je seveda privoičil nekaj požlrkov tudi predsedniku ln generalu ..• (Foto: J. Pestotnik)

"~tl412

Četrtega tekm ovalnega dn e je disci­plino: Celje-Lesce- Krvavec-Ptuj­Celj e v do lžini 288,5 km opravilo le šest tekmovalcev. Večina tekmovalcev pa je pri§tala 20-30 km pred cilj em, Zmaga l je Simenc s hitrostjo 64,5 km/ h.

Zadnj a disc iplina letošnjega državne­ga jadralnega prvenstva se je ko nča la us­pešno, saj j e kar 34 pilotov preletelo 119,5 km do lgo progo: Celje-Slovenj G radec-!<-rvavec- Lesce- Celj e, zma­gal pa je Simenc s hitrostjo 88,06 km/ h pred Starovičem, ki je dosegel hitrost 87,7 1 km/ h.

Predzadnji da n je tekmovalna ko misi­ja tekmovanj e odpovedala zaradi pre­močnega jugozahodnega vetra. Precej tekmovalcev je vzletelo »na lov za višina­mi «. Ta ko se je Starovič dvignil nad 4.500 m viso ko, Lilij a pa je dosegel zla to višino. V skupn em seštevku je prvič na­slov državnega prvaka dosegel jadralec Vojk o Starov i č, ki je tekmova l za OLC po rtorož. Drugo mesto je osvoj il Ivo Simenc, ki je zaostal le 20 t oč k za zmago­valcem, tretji pa je bil Miodrag Ga to lin ,

DRŽAVNO PRVENSTVO

le 24 točk pred če t rtim Boštja no m Pristavce m.

Na letoš nj em tekm ovanju za držav no prvenstvo je bi lo zaradi s labih vremen­sk ih razmer izpelj anih premalo preiz­ku še nj in še ko liko r jih je bilo, so bil e kra tke. V tolažbo nam je samo to, da teden dni pred do ločenim termin o m prvenstva, naj brže ne bi uspeli izpelj ati niti ene sa me disci plin e. Od l i č n o so se na tek mova nju izkazala naša nova jadralna letala DG-300 Elan in j im v pra vih hitros tni h preletih z osta limi letali ne bo lahk o biti kos .

Na ko ncu prvenstva so sestavili še državno reprezent anco za udeležbo na svetovn em jadra l[l em prvenstvu v Rietiju v Ita lij i. Prvi je Sim enc, dru gi Peperk o , tretji S ta rov i č, sled ijo pa še Ga tolin , Ko la rič , Medic in drugi. Prvi štirj e bodo zastopali Jugos lavijo v dneh od 28. 7. do Il. 8., s priče tkom uradn ega trenin ga že 20. jUlija. Vsi naš i tekmova lci bodo leteli na letalih DG-300 Elan in bodo tako po t e hni čni strani v do kaj i zen ačen em pol­ožaju s tujimi piloti .

Om enim naj le še to , da LZJ za ud eležbo na o menj enem svetovnem prve nstvu ne bo prispevala nika kršnih sredstev, pač pa gredo vsi stroški v breme ae ro klu bov in posam ez nikov, LZJ pa s tem bremeni že tako skro mn e možnosti ae ro klubov. In če bo šlo ta ko naprej , bodo zainteres irani km alu spoz na li , da na ta k način razvoj in napredek jadralne­ga šport a ni v eč mogoč.

NIKO GRO BELNIK

Portrete zmagovalcev je posnel Stane Bizilj: ob tem zapisu so samo piloti, ki niso nastopili na slovenskem prvenstvu v Ajdovščini (njihove slič ice boste našli na 24. in 25. strani)

Ko , ki je odredila reprezentanco za svetovno prvenstvo: Gojčič Korda Starovič in Primožič (foto: Jure Pestotnik) , ,

Rang Tekmovalec Aeroklub Tip j.l. TOČK 1. dan 2. dan 3. dan 4. dan 5. dan

1. §tarovič Vojko Portorož OO 300 2960 6 167 28/31 396 1 917 7 697 2 783 2. Simenc Ivo Lesce OO 300 2940 10/11 153 28/31 396 3 849 1 754 1 788 3. Gatolin Miodrag Novi Sad OO 300 2787 13/ 14 150 2 502 9 790 4 733 11 612 4. Pristavec Boštjan Lesce OO 100 2763 33/ 34 101 34 366 7 798 2 753 3 745 5. Poglajen Janer; Celje Libelle c. 2727 16/ 17 143 6 432" 4 822 8 677 5 653 6. Peperko Franc Celje OO 101 2663 9 160 23/27 397 A

5/6 808 5 721 17 577 7. Kolarič Igor Ptuj OO 100 2660 1 263 9/22 403 11 767 9/11 624 13 603 8. 'n:laler Mih .. Lesce OO 300 2628 15 144 28/31 396 2 861 14 607 9 620 9. Pripeljaš Stjepan Zagreb Cirrus 17 2486 2 203 1 629 29 540 13 609 24 505

10. Medič Marjan L.iubljana OO 100 2473 4 171 9/22 403 16/ 17 684 16/ 19 596 10 619 11. Filko Ivan Novi Sad Cirrus st 2434 19/ 31 132 9/22 403 21 668 6 720 23 511 12. Habjan ?aner; Celje Libelle c. 2359 33/ 34 101 7 4HJA 5/6 808 26 408 7 623 13. Rojnik Crtomir Celje Cirrus st 2353 19/31 132 35 365A 19 679 A 9/11 624 19 553 14. Vršič Ivan Maribor Cirrus s t 2318 19/31 132 36 362 15 724 12 615 27 487 15. Brodnik Branko Lesce OO 101 2291 36/37 86 5 444 30 510 15 601 6 650 16. Pfeifer Vladimir M. Sobota OO 100 2279 10/ 11 153 9/22 403 27 572 20 592 18 559 17. Medved Alojr; S. Gradec Jantar st 2236 8 161 9/22 403 25 583 24 553 20 536 18. Ambrožič Leopold Ptuj Jantar st 2114 19/ 31 132 9/ 22 403 8 791 27/ 33 194 15 594 19. Vranješ ~1ilenko Banjaluka Cirrus st 2070 UJ/31 132 23/ 27 397" 24 578 16/19 596 30/34 367 20. Rain Zvonko V. Gorica Cirrus st 2026 19/ 31 132 4 475 34 429A 16/ 19 596 29 394 21. Frenc Živa Zrenjanin DG 300 2021 13/ 14 150 28/3 1 396 20 677 3 745 41 53 22. ČUbric Ivan Rijeka DG 100 2018 38/39 83 9/22 403 28 569 16/ 19 596 30/34 367 23. Cestnik Hilena Ptuj OO 100 2015 19/ 31 132 9/ 22 403 18 681 27/31 194 12 605 24. Skalicki Harjan Celje Cirrus st 2006 35 88 23/ 27 396A 37 367 9/11 624 21 530 25. Stariha Janez Ljubljana OO 300 1952 5 lG8 ,12 273 10 776 37 65 4 670 26. Berginc Tomaž Celje Cirrus st 1853 16/ 17 143 23/27 396 A

16/ 17 684 40 39 16 590 27. Petek Sašo Ljubljana Cirrus st 1847 19/ 31 132 9/22 403 32 497 27/31 194 8 621 28. Krišto Stipe Banjaluka Cirrus st 1840 19/31 132 38 349" 14 739 21 585 42 35 29. Boltežar Imdolf Postojna OO 101 1806 19/31 132 9/ 22 403 25 576 27/31 194 25/26 501 30. Lilija Bogdan Celje Cirrus st 1797 19/31 132 23/27 396A 12 755 34 112 28 401 31. Stojkovic Branko Novi Sad OO 101 lH3 l n/31 132 9/ 22 403 22 665 39 42 25/ 26 501 32. Tepeš Nenad V. Gorica Cirrus st 1665 3 172 3 494 13 751 27/ 31 194 39/40 54 33. Dežman Marko Lesce OO 101 1662 36/37 86 9/22 403 31 507A 22 573 36/38 93 34. Bencik Silvo S. Gradec OO 101 1506 41/42 O 33 372 A 26 573 27/31 194 30/34 367 35. Crnko Predrag Zagreb Jantar st 1504 12 152 9/22 403 38 351 41/42 OA 14 598 36. Rihter Vlatko Novi Sad Cirrus st 1437 38/39 83 39 309 36 381 23 571 36/38 93 37. Verdev Jože Velenje vuk T 1415 7 163 8 411 41 215 25 533 36/38 93 38. Leskovšek Marko Velenje Cirrus 17 1405 40 31 32 376 35 422 38 59 22 1517 39. Milakovic Hirko Banjaluka Cirrus st 1227 32 109 40 308A 33 448 41/42 O 30/34 367 40. Kikelj Marjan Ljubljana Cirrus st 1156 19/ 31 132 37 355 40 232 36 70 30/34 367 41. Pušenjak Ernest Maribor Jantar st 896 41/42 O 9/22 403 39 245 27/33 194 39/40 54 42. Zemljic Zlatko Zagreb vuk T 650 18 134 41 275 A 42 49 35 81 35 111

A ••• rezultat s kazenskimi točl< arni Tabelo sestavil: Stane Bizilj

:A o LETALSKA POSTA o PAR AVION o AIR MAIL o VIA AE~ MTP v

Med gradnjo bencinske črpalke na leliilmiCU

A. Brato!)

Pakistan bo izstrelil komunikacijski satelit

Pakistan namerava v bli žnji prihodnos ti, je sporočil predsednik komosije za razisko­vanje a tmosfere in ves­o lj a Sa lim Mahmud, izstreliti komunikacij­ski satelit. Na ta način naj bi znatno pospeš ili in izboljšali tel efo nske in druge komunik acije v državi. Fotografije, ki jih je umetni satelit pošilj a l na Zemljo, pa bodo uporabili hidro­logi.

(APP)

Postojnčani gradijo novo črpalko

V pravkar zaključenem šolskem letu so uspešno končali modelarski t ečaj mladi iz osnovne šole v Postojni. Modelarji so si ta­ko pridobili nekaj osnovnih veščin v izgra­dnji letalskega :nadela. saj j e bil tečaj za mnoge izmed njih prvi modelarski tečaj. Mladi iz osnovne šole Postojna načrtujejo v prihodnjem šolskem letu izgradnjo modela. s katerim bi lahko zastopali barve aerokluba Postojna na tekmovanjih.

* * *

Te dni na postojnskem le tališču izvajajo zaključna dela na benzinski črpalki. ki so jo pričeli graditi v mesecu maju. Zaradi slabega spomladanskega vremena so se gradbena dela nekoliko zavlekla. Z izg­radnjo benzinske črpalke si bodo Postoj­nčani uredili shrambo goriva tako. kot mo­ra biti. saj so doslej imeli gorivo v pločev i­nastih posodah. Pri sami izgradnji so jim zelo mnogo pomagali pripadniki .JLA. zlasti pa še enota IVE STANiČA.

* * *

Že od nekdaj je mesec julij najbolj živahen mesec na letališču. Pa ne zaradi tega. k er j e vsako leto ob 22. juliju AERO­PIKNIK. ampak tudi zato. k er se prične začetniški jadralni t ečaj. Letošnji t ečaj obiskuje 5 mladih jadralcev iz Postojne in iz AK Vrhnika. Pod skrbnim vodstvom up­ravnika letalske šole tov . .Jakliča stažira kot pripravnik za uČiteljajqdralnega lete­nja tudi .JANEZ PODBEVSEK.

ANDRE/BRATOŽ Postojna

Slovenskih Konjicahi Že veni izmed prejšnjih številk revije

»Krila •• sem bolj na grobo o pisal delo modelarjev AK Slovenske Ko njice.

Tudi letos smo organizirali »med­klubske pio nirske dirke«, v mesecu maju. Tekmovanja se je udeležilo 36 tekmo­valcev iz petih klubov : AK Celje, AK Li­tija, EMO Celje, AK Slovenj Gradec in AK Slovenske Konjice.

Vreme nam je bilo več kot naklonjeno pa tudi samo tekmovanje je po tekalo. v tekmovalnem in prijateljskem vzdušju, saj so bili tekmovalci vsi tisti, s katerimi smo že poprej navezali prijateljske stike iz prejšnjih tekmovanj . Tudi letos sta »pobrisala« .dva modela, venda r pa smo uspeli najti le enega.

Tekmovali s mo v katergorijah Alin F 1 A (A 2). Mogoče bi napisal , oz. omenil prva tri

mesta v obeh kategorijah :

1. mesto v kategoriji Alje zasedel GORAZD GODEC iz AK Slov. Ko­njice , 2. mesto PETER K9LMAN izAK Litija in 3. UROS KOCEV AR iz AK Ce lj e,

v A 2.: 1. mesto, TONI NEČEMR iz AK Litija , 2. SEBASTJAN DIMEC iz AK LITIJA, in 3. GORAZD GODEC iz AK Slov. Konjice .

Rezu ltati so bili zadovoljivi, čeprav smo se zavedali, da imamo opraviti s precej močno ko nkurenco. D o bro se spominjamo prejšnjih tekmova nj in se ne bi mogel spomniti, da bi gotovi tekmo­valci , na primer iz AK Litija, AK Celje, in ostalih klubov ne bi »po kasi ra li « vsaj po eno od treh mest.

Če pa pogledam tekmovalni koledar za leto 1985, imam občutek, da gledam »hranilno knjižico« povprečnega delavca, hočem povedati, da je premalo tekmo­vanj. Seveda pa bodimo samo kritični in dajmo.roko na srce, za vse pa smo krivi sam i. Cakamo, da bi nam nekdo nakazal čarobno formu lo. Pri vsem tem pa poza­bimo, da tudi sami nismo odposlali tekmovalnega ko ledarja za t ekoče leto na predsedstvo ZLOS. Mogoče bo kdo od ko legov vrge l na moj prispevek, cini­čni nasmeh, ampak dragi ko legi mo dela­rji , takšni smo! Ponavljamo napake, ki jih delamo že kar zavestno. V prejšni šte­vilk i »Kril « se m prebra l članek, kat erega je napisa l Tone Videnšek , upa m, da mi bos te verjeli, kajti imel je, doce la prav' Da pa bo koza ce la in volk sit va bim (izzi-

~A o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAILoVIA AE valno), vse modelarje v Slovenske Ko­njice, vnovič v septembru na senijorske »dirke« , kajti takrat bomo organizirali tekmova nj e za " POHORSKI POKAL«.

Torej nasvidenj e v septembru pa brez zamere,,!

JANEZ POZNiČ Modelarska komisija AK S, Konji ce

Zanimivo V mesecu maju, en teden pred tekmo­

vanjem v Ločah, sem treniral z modelom A 2. Zaradi lepega vremena pa mi j e model pobegnil. Niti pomisliti si nisem upal, da bi model našel. Od tega časa je minilo že šti­rinajst dni, in ko pridem na pqnedeljek v šolo (Tehnična šola) v Celju so me poklica­li v zbornico in razrednik mi j e izročil moj .4-2. Seveda pa sem mu. moral do po­

. tankosti razložiti celotno delovanje modela.

Celotna zadeva ga je tako prevzela, da si je možak kupil CIR US Alin zdaj mu moram, oz. ga učim začetnega modelarst­va.

Jaz pa menim: bolje je pozno začeti, kot pa nikoli. ALEŠ LEVA

PONUDBA & POVPRAŠEVANJE

V tej rubriki brezp'lačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase po­šljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Prodam novo na pravo Multipl ex Roya l in Com bi 80 (15 rude), vitlo (Tomos), styropor term. žago, balzo in osta li mod. materijal. Tel. 061-322-536 po 19h. Mencaj Matjaž, Medvedav a 3, LjUblj a na.

Proda m kovinski izdelan ro tor in no­silno glavo z ležajem vse za avtogir cena 100.000 din. T el. 066-34-703 , Gržinič Egid ia, Ka mpel Brdo, pri Ma nžanu 36, 66000 Koper.

RC napravo va rio prop 145 (35, 27 MHZ) 2 spreje mnik a, 4 servo mo torje, mo to rj a Webra speed 6 1 RC z rez. du šil ce m, speed 41 RC, Start er, model max i in os ta li drobni materi a l prodam. Spisek za htevajte na nasl ov: Ma rjan Gujt, Vegova 13 , 69000 M. Sobota .

• Prodam l.maJa model X-R ay, Sandi Sli bar, Ka mn a gorica 59B, 64246 Kamn a go ri ca, tel. 064'79-435

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061 ) 861 ·41 1

inovak okna kombivak okna okna s polk ni gibljiva poUma notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

Sladokusea v vesolju

A ameriškem rake­toplanu Discovery sta imela francoski znan­stvenik PATRICK BAUDRY in saudski princ SALMAN AL SAUD (nečak kralja Fahda) res kraljevske obroke. Kot del po­sadke, v kateri je še pet ameriških vesoljcev, sta naročila nekaj spe­cialitet francoske ku­hinje, na primer rake in zajce. Zaprosila sta tudi za francoski kruh in francoski čokoladni pUding. Vodja centra za pripravo hrane v vesoljskem središču v Houstonu je izjavil, da bodo te poslastice pri­pravili v Franciji in jih shranili v pločevinke, vendar bo treba prej opraviti še obvezne bakteriološke teste.

Branislava Nikoliea , vodjo slu žbe za regis tracijo in plovnost leta l pri Zveznem komit eju za promet in zveze v Beograd u smo zap rosili za kratek poguv{)r o amaterski gradnji letal. Branislav Nik­o lie , diplo mirani letalski inženir ni samo odličen konstrukter , ampak je tudi velik ljubit elj letalstva. Njemu gre zas lu ga, da ima mo v Jugos lav iji prav ilnik () amater­ski grad nji let a l. Naši sosedje v Avstriji in še nekaterih drugih državah so za nami in te dejavnos ti s predpisi še nimaj o urejene.

Na vprašanje, kako je predpis o amaterski gradnji letal , ki je izšel 1982 1e­ta , vplival na gradnj o pri nas je odgovoril:

"To, d a imamo predpis , ki regulira amatersko gradnjo leta l pomeni, da je tak način gradnje lega li ziran in to je pra­vzaprav največji prisp evek k razvoju le­tals tva pri nas. Z novim zvez nim zakonom o zračni plovbi bodo možnost i še neko liko širše, ker bo po vsej · verjetnosti uzakonjena eksperim entalna kategorija«.

Imam pa občutek, da ljudje še vedno ne verjamejo v to, daje pri nas letala lahko tu­di amatersko graditi. Kaj mislite o tem?

" Na to vprašanje bi najbolje odgovoril Zoran Premuž, kije po kupljenih načrtih zgrad il e nosedežno leta lo KR-l. T o le­tal o jc dobilo dovoljenje za zračno plovbo in leti « (Pripis: Do objave tc šte­vilk e revije Kril a tov. Premuža ža l nisem na šel, so mi pa drugi povedali , daje v slu­žbi za zračno plovbo in pri Bran is lavu Nikoliču naletel na veliko podporo in razumevanje. Prizadeval si bom, da sk u­paj z lastnik om prvega pri nas registri­ran ega amaterskega leta la sestavim kratko reportažo).

Informiranost na tem področju je zelo slaba, ali pa je sploh ni. Tudi letalski strokovnjaki dokaj slabo poznajo to področje. Ali bi vaša služba upoštevala seznam letal,ki so priporočljiva za gradnjo, če bi tak seznam sestavilo naše društvo "B1oke«? Saj smo v tem smislu specijalizi­rano društvo. Kako bi reagirali, ko bi vam predlagali, da gradnjo nekega letala ne dovolite?

"Vsaka takšna informacija od vašega in tudi drugih dru štev nam bo zelo koris­tila pri presoji o podelitvi dovolj enja za gradnjo. Tudi ko bi v nekem določe nem primeru bilo vaše stališče negativno , po

AMATERSKA GRADNJA J(Ji!'lIJ 17

Vedno več potnikov

Dvajset članic zd­ruženja evropskih le­talskih družb (AEA) naj bi letos ustvarilo 650 milijonov dolarjev (okoli 180 milijard di­narjev) dobička, pri­bližno enako kot lani. Lani so članice zdruŽe­nja prepeljale 109 mi­lijonov potnikov, 5,5 odstotka več kot pred­lanskim in 2 milijona ton tovora, 15 odstot­kov več kot leta 1983. Promet se je povečeval tako na evropskih kot na ostalih mednarod­nih progah, n ajveč po­tnikov pa so prepeljali British Airways, Luft­hansa, Iberia in Air France.

pred pisu o upravne m postopku mora mo pros ilcu odgovoriti , vaše argum ent e pa pri tem lahk o upoštevamo«.

Kljub pomanjkljivemu znanju, ali je sprejemljivo, da v Jugoslaviji gradimo samo najbolj enostavna letala in to po kupljenih načrtih?

»Ni s impa ti čno, da gradimo samo naj­enostavnejše ko nstrukcij e, ali letala izpred tridesetih let. To ni napredek le­talstva pa tudi Jugoslovanom ni v čast. «

Kot povsod v svetu, tudi naše ljudi pri­vlačijo svojevrstna, nenavadna letala. Kako gledate na to?

»Menim , da je še tako nenavadna kombinacija vzgonskih površin , moto­rja, kabine in podvozja, če le nudi varno letenje, je to velik do prinos k razvoju letastva«.

Dobro poznam predpise za amatersko gradnjo letal v različnih državah. Lahko trdim, da je naš predpis zelo dober, vendar domače graditelje postavlja v neenak po­ložaj, ker od nas zahteva dosti več, kot drugje po svetu. Ali imate odklonilno sta­lišče do naših lastnih konstrukcij?

»Neka teri pravijo, da je naš pred pis v tem smi sl u konzervativen . Pogova rj a l se m se s ko legi v Ka nadi in tudi dru gje na za hodu . Ta m gledajo na odgovornost državnega a parata , ki ne sme biti kriv za­radi mo rebitne nesreče. Poglejte, mi s nI< ' hum a na soci a li stična družba, ki ne sme dovoliti, da nekdo zaradi nez nanja izgu­bi življenje. Hkrati pa mora mo zaščititi druge udeleže nce letalskega prometa in tretje ose be nasploh . Zaradi tega naš predpis za hteva trdnostni i zračun letala , neglede na ~, ali ga gradit e po kuplj enem na crtu , a li pa gre za vašo las tn o konstrukcijo«.

Strokovno znanje s področja gradnje le­tal je marsikje globoko pod ravnijo. Ali imate kak predlog, kako bi se naši člani dokopali do večjega znanja?

»Poglejte, tukaj imam na primer Cvij etkovicev priročnik, ki gradi t elje njegovega leta la pelje kora k za ko rakom, od pričetka pa do konca gradnje. Ustreza tudi za g radnjo drugih letal. Mislim , da bi pri nas morali pois kati finančn a sreds­tva za profes io nalno izdel avo tehničnega priročnika za gradnjo letal, ki bi bil

OSPREY II je dvosedežna amflblja lesene gradnje, v katero so lahko vgrajeni motorji od 125 do 160 KS. Ima razpetino kril 8 m. Prazen tehta 436 kp. Z motorjem 150 KS doseže potovalno hitrost 209 km/h, hitrost vzpenjanja pa od 4 do 6 mIs. NajmanjAa hitrost znaia 101 km/h, za vzlet po zemlji potrebuje 124 m, po vodi pa 165 m.

MUSTANG (Mldget) je kovinsko enosedelno letalo visokih lastnosti .. je opremljeno z motorjem Lycomlg 125 KS ln Ima razpetino kril 5,6 m. Povrilna kril znala 6,2 m2, tela praznega letala je 260 kp, vzletna tela pa 400 kp. Njego­va potovalna hitrost je 345 km/h, najmanjla pa 97 km/h. Hitrost vzpenjanja je 11 mIsek. Po kupljenem kitu ga je mogoče sestaviti v 600 urahl

opremljen tudi s standardi in osnovnimi izračuni iz aerodinamike, upravljivosti in trdnosti letala . Tudi popularna predava­nja naših strokovnjakov bi pripomogla k dvigu strokovnega znanja graditeljev«.

Zadnje čase se v svetu čedalje bolj uve­ljavljajo ultra-lahka letala, ki predsta­vljajo nekakšno posebno kategorijo. Kakš­ne so možnosti, da bi ta letala, oz. katego-

rijo uzakonili z novim zakonom o zračni plovbi tudi pri nas?

»Spremljam dogajanja. Znani so mi tudi predpisi o ultralahkih letalih v ne­katerih državah. Ni dobro, da zaosta­jamo v svetu pa sem poizkusil vriniti v predlog novega za kona o zračni plovbi tudi ultra lahka letala . Trebaje počakati, bomo videli! Nekakšna rezervna rešitev

Christen EAGLE II je vr"unsko akrobatsko letalo meAane gradnje. Opremljeno je z motorjem Lycomlng 360 (200 KS) ln dosele296 km/h. Njego­va najmanjia hitrost je 93km/h, hitrost vzpenjanja pa 10 mIs. Pravijo, da ga je mogoče zgraditi v 1600 urah.

Dvosedežno mini letalo KR-2 z uvlačljlvlm podvozjem je zgrajeno Iz lesa, pene in plastike. Cez krila meri 6,3 m, povrlina kril pa je 7,3 m2. Prazen tehta cca 180 kp. Z VW (1600 ccm) motorjem doseže največjo hitrost 241 km/h. Z motorjem 2100 ccm doseže hitrost 320 km/h. Najmanjla hitrost pa znala 68 km/h. Vzpe­njanja se s hitrostjo od 4 do 7 mIs. Ponujajo ga tudi v kitu.

zanje bi lah~o bila tudi eksperimentalna kategorija . Ce zakon ne regulira teh letal , potem jih ne moremo homologirati , niti proizvajati v serijah. Posamezne izdelke bi lahko registrirali, kot amatersko zg­rajena let ala. Pričakujem, da bodo z no­vim zakonom zajeti tudi zmaji«.

Do takrat, oz. do legalizacije ultra lah­kih letal, kakšno je stališče vaše službe in

inšpektorata nasploh. Lahko letalci kaj pričakujejo na ultra lahkih letalih glede na to, da niste nek »Komite za šport in rekreacijo«?

»Po obstoječih predpisih mora biti vsaka letaina naprava registrirana in opremljena z ustreznimi označbami. Za­radi preobremenjenosti in tudi zaradi simpatij do novosti, kot so zmaji, ultra

GEM 260. Skonstruiral ln zgradil ga je dvalnlte8tde8etletnl Jim Miller za dirke v formuli ena. Je plastični dv08edežnlk 8 potl8no e1l80. Prazen tehta 230 kp. Poganja ga continentalov motor 0-200 (100 KS). Ima razpetino kril 4,8 m., pov­!ilno pa cca 6 m2. Na dirkah leta 1984 je d08egel povprečno hltr08t 364 km/h.

0-2 je dvosedežni canard novejie generacije. Zgrajen je iz pene ln plastike. Poganja ga VW motor 2100 ccm. Razpetina kril ln canarda je 5 m, povriina6,1 m2, teža praznega letala pa je 213 kp. Doseže 290 km/h, medtem ko je njegova najmanjia hitrost 98 kmlh, hitrost vzpenjanja pa 6 mis. Doseže lahko viiino do 5700 m ln preleti 1600 km.

GRADITELJI LETAL AMATERJI!

Gradnja letal ni majhna stvar. Letala ne moreš zg raditi kar čez noč . Zato potrebujete čas in vzt­rajnost. To je tudi velika investicija.

Obrnite se na nas za strokovno pomoč pri izboru letala, katerega bi gradili. Letalo ni bicikel.

Strogo se držite predpisa o amaterski gradnji letal. Lahko vam pomagamo pri urejanju do­kumentacije, katero predpis o gradnji zahteva.

Do konstrukcijskih materialov in opreme boste laže in ceneje prišli, če nabavljate skupaj z nami.

»BLOKE«, Dru§tvo amaterskih graditeljev letal. T. Krivenko, 61293 Smarje Sap.

lahka letala, baloni in žiro ko pterji tega do slej nismo resno jemali . Lahk o­miselno pa je leteti, a li celo sodelova ti na j avnih nasto pih 7e neregistrir animi letal­nimi naprava mi . Ce dobimo prijavo, mo­ra mo ukrepati po za kon u o zračni plovbi «.

Naše društvo si močno prizadeva posp­ešiti amatersko gradnjo letal. Zato predla­gamo, da bi hkrati gradili dv a enaki letali Colibri. Kako vi gledate na tako organizi­rano gradnjo in ali je to še v skladu s predpisom?

Preden je odgovoril na to vprašanje. je Branislav Niko li c natančno pregledal predpis o a ma tersk i gradnji in ugotovi l, da to ni v nasprotju s predpisom. So pa do l očeni po mi slek i.

Pri letalih iz plastike, posebej tam, kjer je treba en večji sestavni del letala (na primer trup za Quickie ali Q2) izdel ati v kalupu, ali s mejo drugi graditelji uporabiti is ti kalup, ne da bi kršili predpis o amater­ski gradnji?

"V tem primeru , ko eno orodje. ka lup, a li hcling slu ži za večkratno upo rabo. la hk o že razmišljamo o nekak šni (malo) serijs ki pro izvodnji . Za takš no de lo je

AMATERSKA GRADNJA

Jugoslovanske stevardese na letajih Panam

Na nedavno obj av­ljeni razpis znane ame­riške letalske dru žbe Pan American, ki vzd­ržuje redn e linije med Dubrav nikom in ZDA in ki i šče stevardes e, se je prijavilo skoraj 200 kandidatk iz naše dr­žave, komisij a jih je izbrala 18. Najprej bo­do morale opraviti test in IS-dnevni semin ar v Miamiju; če jim bo to uspelo, bodo obl ekl e un iforme in prevzele skrb za potnike na lini­jah Dubrovnik-Fra­nkfurt in Dubrovnik­-Munchen, od Fran­kfurta do Beograda, Dunaja, Budimp ešte in Bukarešte. G re za začasno delov no raz­merje od 1. jUlij a do konca oktobra, pl ačilo bo v dinarjih , izho­di ščno mesto pa Du­brovnik. (Tanjug)

t reba im eti homologacijs ki li st (predpo ­goj za scrijsko pro izvodnjo ), ki pa je izven predp isa o a matersk i grad nj i. Tud i tu kaj naš predpis ni dovolj n at an čen in va m predlaga m , da za ht evate prav no mi šljenje«.

Pojavljajo s e želje, da bi iz dveh komer­cialno zgrajenih, vendar poškodovanih le­tal (na prime r Pilatus) sest avili enega in ga regis trira li , kot amat ersko zgrajeno letalo. Ali je to možno?

»Če je leta lo poškodovano več ko t 70% , popravilo ni več dovo ljeno . Način popravila industrijs ko izdelanih leta l do ločaj o posebni pr edpis i. Mislim , d a ni si mpati čno skoz i a m at ers ko grad nj o reševa ti druge probl em e.«

Kaj pa letala, ki so še v relativno dobrem stanju, a jim je potekel časovni resurs. Ali bi jih pod določenimi pogoji in za določen namen lahko registrirali kot »Oldtimere«?

»To idejo bi la hko o br av nava li in predl aga li , d a vpraša nj e ta kšnih leta l re­gulira mo s predpiso m . Mo rda bi to š lo tudi skozi a matersko gradnj o. V vsakem primeru bi ta kšna leta la im ela o mejitvev letenju. Ko rigirati bi mo rali tudi eks pl­oatac ij o teh le ta l. T o ni t a ko enos ta vno.

Poglejte , po s trokov ni oceni (pro izvajal­ca, le ta lsk ih eks pertov) vza memo neko leta lo iz upo rabe, ker m u' je po tekel časovni res urs, a li z dru gimi beseda mi je tako staro, da za letenje ni več va rno . Le­talo po tem stoj i nekaj let brez slehern e nege (pogostokrat tudi zu naj na proste m) nakar bi mu spet vrnili dovolj enje za plo vbo, ko t o ld ti meru. A li so o mejitve v letenju res zad ostni porok za varn os t? Prepri ča n sem , da bi v prim eru odpovedi materia la nos il od govornost tis ti , ki je v n ov ič d a l leta lu do vo ljenje za plovbo. Ne jemljit e tega k,ot odkl o nilno s t a li šče . Jaz nise m proti. Zelim le na kaza ti ko m­plicira nos t in res nost tega pro blema«.

Za naše člane in bralce so te informacije zelo koristne in za nimive. Ali vas s podob­nimi vprašanji lahko še kdaj obiščem?

»Seved a. Vesel ilo me j e vnovičn o s rečanj e z va mi , saj sva že lepo sod elova­la pri izd ela vi pr edpisa o a maters ki gra­dnji . Vidi va se, ko bos te spet im el i po ln krožnik vpraša nj«.

V imenu revij a Krila in dru štva Blo ke se tova rišu Niko li cu za pogovor prav lepo zahva ljuj emo .

TARAS KRIV ENKO

Razgovor smo popestrili s posnetki iz ameriške revije SPORT AVIATION (sep. 83). Na gornji slikI in sliki v naslovu je akrobatska skupina na letalih EAGLE II (opis na 18. strani)

Res. razprave ob 1Ikupu letala za japonsko vlado

Namen japonske vlade, da bi za potrebe premiera Nakasoneja in drugih visokih funk­cionarjev kupila letalo, je sprožil resne raz­prave. Zamisel o naku­pu posebnega letala se je rodila leta 1978, v času vlade premiera Fukude, ko je imela Japonska trgovinski presežek. V japonskih vladajočih krogih si o tem niso edini - ne­kateri sodijo, da je Japonska postala sve­tovna gospodarska sila in da se zato .. ne spodobi«, da bi japon­ski funkcionarji poto­vali z letali komercial­nih letalskih prevoz­nikov, drugi pa meni­jo, da je treba spričo gospodinjskih razmer skrčiti vladni admini­strativni aparat in zma­njšati druge vladne stroške.

(Kjodo)

Vsi Kranjci V Ajdovščini 23. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V JADRALNEM LETENJU AJDOVŠČiNA OD 18. do 26. maja 1985

Po kandidaturi Ajdovščine za orga­nizacijo tega tekmovanja je bilo precej pomislekov , predvsem zavoljo splošnega mnenja, da na tem področju ni moč jad­rati. Po sicer skromni la nskoletni udele­žbi na mladinskem prvenstvu je vse po­misleke in dvome razblinila letošnja »di­rka" saj so se udeležili prvenstva vsi jadralni piloti, ki danes nekaj pomenijo , tako v ožjem in širšem področju Jugosla­vije in Evrope.

Člani Aerokluba "Josip Križaj", so ta­ko verjetno potegnili pomembno pre­lomnico v jadralnem športu in z željo, da se jadraici še kdaj spomnijo, povečini prvih jadranj na tem področju. Vreme je sicer res nagajalo, vendar se v tednu tekmovanja tudi drugod po Sloveniji ne bi dalo narediti kaj več .

Kronološki pregled: Sobota, 18.5. 1985

Dan določen za prihod je potekal nor­malno in brez kakršnih koli zapletljajev.

Komisija in vodstvo tekmovanja sta sproti reševala probleme okrog prijav in pregleda dokumentacije. Tekmovalci in spremljajoče ekipe so se nastanile po so­bah za biv~nje, s katerimi morda vsi niso bili zadovoljni , kajti hot elske zmog­ljivosti so bile že pred tem oddane, sicer pa je bilo postelj dovolj.

Ob 20. je bil sprejem v Hotelu " PLA­NIKA" za vse udeležence , kjer so t ekmo­valci med zak usko in plesom izžrebali tu­di štartne pozicije za tekmovanje.

Nedelja, 19. 5. 1985 Predviden je bil prvi tekmovalni dan .

Nebo je bilo precej pokrito pa tudi v no­tranjosti Slovenije ni bilo kaj boljše, saj sva se z meteorologom vrnila z Brni­ka okrog 9.30. Takoj po pristanku je bil otvoritveni ceremonial, na katerem so bili prisotni vsi tekmovalci z ekipami ter predstavniki družbenopolitičnih organi­zacij Ajdovščine in Severnoprimorske regije. Prvenstvo je z najboljšimi željami za čimbolj uspešen zaključek odprl Stane Bačar, predsednik IS občine Ajdovščina .

Tekmovalna komisija je po kratki kon­zultaciji z meteorologom izdelala marš­ruto Ajdovši' ina -Kromberk-Razdrto

REPUBLIŠKO JADRALNO PRVENSTVO

Coca cola­prva v vesolju

Ameriški vesoljci se bodo od julija dalje lahko med poleti odže­jali s coca colo. Tako je sporočila NASA, ki je sporočila družbi Coca Cola, da vesoljci pog­rešajo to pijačo, kadar so daleč od Zemlje. Podjetje je investiralo nič manj kot 250.000 dolarjev za študij in izdelavo posebne plo­čevinke, primerne za uporabo v »vesoljskih razmerah«.

-Vnanje Gorice-Razdrto-Ajdovšči­na v dolžini 146,7 km. Naloga je bila kar dobro izbrana, saj je to bil pravzaprav dan, ko so »guračke« ekipe imele naj­manj dela. Na izhodiščno točko v Ajdov­ščini se je namreč vrnilo dvajset od tride­setih tekmovalcev .

Najhitrejši je bil v teh disciplini Stari­ha, ki je povedSl s skoraj 100 točkami prednosti pred Simencem. Pri izvenleta­liških pristankih sta imela smolo Thaler in Čerin, ki sta svoji letali poškodovala . Mihi je uspelo poškodbo popraviti, a Tone je moral tekmovanje prekiniti.

l. dan l. Stariha Janez 2. Šimenc Ivo 3. Lilija Bogdan

91,62 km/h 75,01 km/h 67,22 km/h

315 245 221

.. Urarji« so bili pod Stanetovim vodstvom tudi dni

Ponedeljek, 20. 5. 1985 Frontaini val ki ga je bilo moč opaziti

že prejšnji dan na »METEOSATU«, je preprečil izvedbo druge discipline. Spre­mljajoče ekipe so izkoristile prost dan za razna opravila okrog letal, vozil in transportnih vozov.

Torek, 21. 5. 1985 Jutranje ure dneva letalstva niso

obetale nič kaj dobrega za jadranje. Vsa Vipavska dolina je bila zavita v stratuse, saj je še do zgodnjih jutranjih ur deže­valo . Baza oblakov je bila na kakšnih 500-600 m. Okrog 9. pa se je začelo vedri­ti pa tudi sporočilo z Brnika je bilo opti­mistično. Tudi člani komisije so po sliki na »Meteo-satu« že začeli razmišljati o tekmovalni ruti. Na prvem »brifingu « so napovedali relacija Ajdovščina-Novo mesto-Ajdovščina, ker pa še ni bilo pra­vih pogojev so napovedali še en •• bri­fing« , na katerem je bila podana druga varianta in sicer Ajdovščina-Krombe­rk-Ilirska Bistrica-Grosuplje-Razdr­to-Ajdovščina v dolžini 202,4 km. Vreme se je resnično uredilo tako, da so vsi tekmovalci, razen dveh, ostali v zraku že po prvem štartu.

Značilno za ta prelet je bilo, da so tekmovalci, ki so pohiteli na ruto tudi kaj kmalu končali z letom in to večina med Razdrtim in Ilirsko Bistrico. Pilotom, ki se jimje uspelo prebiti skozi to luknjo , tu­di ni bilo težko nadaljevati poti in doseči dobrih rezultatov. v V povratku je ciljno linijo prvi preletel Simene , kmalu za njim pa Boltežar, na-

ka r so si sled ili v raz ma kih še osta li . Vse­ga se je na cilj vrnilo 10 t ekm ova lcev.

2. da n 1. Šiml:llc Ivo 2. Med i č Ma rja n 3. Vovk Boš tja n

. RO 2 dn evi h I . S im cnc Ivo 2. Vov k Boštja n 3. Medi č Ma rjan

69,95 km/ h 60,30 km/ h 57,27 km/ h

Sreda, 22. 5. 1985

539 505 504

784 697 695

Vremenske razmere so bile v jutra njih ura h do kaj ugodn e, toda že pred .. bri­fin go m« o b II. seje vs ulo nekaj dežja. Po d va kra tn em odlogu nada ljnj ega •• brifin­ga« so tekmovalci do končno o b 14. svoja leta la "za pa rkirali «.

Cetrtek,23.5.1985 Met eoro loš ke napo vedi za ta da n so

bil e glede na jutra nj e razmere do kaj ugodn e pa tudi .. Meleo-sa t« je kaza l izb­oljša nje v tem pr edelu. Na prvem .. brifin­gu« so tekmova lce sez na nili z vremens ki ­mi razmera mi in mo rebitno ruto Ajdo­\'šč ina - Ilirs ka Bistri ca - Loga tec -Ajd ovšč in a in to 2 kra t.

Po ložaj se je do kaj h itro poprav il , ta­ko, da so p rv i tek mova lci po leteli o b 13.30 ter tudi vsi o bvisel i .. v prvem po iz­ku su. Po vz leta nju je ko mis ij a do bil a o bves til o, da je Logatec še po krit , za to so o bves tili tekm o va lce in zemeljs ke ekipe, da o bratn a t oč k a Loga tec o dpade.

T udi ta da n se je tor kova situ ac ija po novil a , saj je veči n a k o n ča l a v Postoj­ni , a li o ko lici Ilirs ke Bistri ce.

Na i zhodi ščn o točko se je prvi vrnil Tha ler s povpr ečn o !Jit rostjo S I km , km a lu za nj im pa tudi Sim encz 79 km , ki j e ta ko ka r krep ko povedel v skupn em seš tevk u. Na cilj se js vrnil o vsega pet tekmovalcev: T ha ler. Sim enc, Pri stavec, Pfajfer in Medi č .

3. da n 1. Tha ler Mih a XI ,25 km/ h 545 2. Šim enc Ivo 79 ,05 km/ h 541 3. Pris tavec Boštja n 62,44 km/ h 5 1X

po 3 dnevih 1. Šim enc Ivo 1325 2. Pri stavec Boštja n 11 9X 3. M edi č Marjan 11 92

Petek, 24. 5. 1985 Lepo jut ro je do kaj zgo daj prebudil o

tud i tekmova lce , ki so ta koj zače l i pri­pra vlj a ti leta la za vz let. Vs e se je lepo od vija lo . najaVlj ena je bil a rut a Aj dovšči-

na-Krombcrk- Ili rska Bistrica- Ccije­Razdrto-Ajdovšč i na . Na »b rifin gu« so tek mova lci izraz il i že lj o , da ne bi let el i do Ilirske Bis trice, ker so t amk ajšnji kmetjc izvedli »protid esantni uda r« s pos tav i­tvij o ko lov po terenih, ust rez nih za pris­tanek. Vods tvo tek mova nj a je za to spremen ilo ru to in s icer le do Pi vk e in n:\ to na prej do Ce lja . Do lžina je ta ko znaša­la 294,4 km. Na tem prvenstvu je b il ve rjetn o naj s rečn ej š i dan za »š lepa rj e«. saj je p recej tek movalcev o bst alo na le ta­l išč u v Ce lj u. Naj več 243 km j e prel etel Tha le r, k i je v fi n išu bi l malo prekrat ek za ko laj no , s ieer pa je v če t rti di sciplin i zmaga l Petek z '239); kill .

4. da n I . Petek Sašo 239 ,X km X4 1 2. T ha ler Miha 243.9 km X39 3. Lil ija Bogdan 234,2 km X22

po 4. dn evi h - ge nera lni p las ma v tabe li rez ult a tov

Sobota, 25.5. 1985 Že po n oč i je zače l a pihati burja pa tu d i

ob l ačnos t je bil a razv it a v ta kšni meri , da ni bilo moč izvesti tekmova ln ega d neva. Ek ipe so večino let a l razstavil e in od pe­lj a Je do mov, p reosta le pa so jih spr av il e v ha ngarje prir edit elj a.

Nedeija, 26.5. 1985 Po razglas itv i rezult atov in zaklj u č ku

t ekmova nj a so se tekmova lei kaj km a lu po razgubili in odš li proti do mu. Za klju­č k a prvenstva se je udeležilo precejšnj e š tevil o gostov, med njimi tudi pr edsednik ZLOS tov. Gojčič . Za ključe k tekmo va­nj a je proglas il Sta ne Bača r , predsednik IZ VRSN EG A SVETA občin e Ajdovšči ­na.

Na ko ncu tega pregleda ve lj a o0da ti še nekaj besed o sa mi o rga nizac ij i in tekmova nju :

D os lej n aj večj e jadralno tekmovanj e na tem področju je za ma loštevil en klu b ka r do bro izpadl o. Seveda bi lahko še ma rs ik aj post-o rili , vend a r so pač mož­nosti do vo lj eva le le to, ka r je bilo na­rej enega . Veliko je k t emu pripo moglo tudi do kaj sla bo vreme, saj bi sicer o b no rm alnih pogojih t ekmovalci im eli , eč od tega tekm ova nja . Na vkljub vsemu pa štirje tekmovalni dn ev i vsee no do­kazuj ejo , da se la hk o tudi na tem podr­očju uspeš no j adra , ka r kaže tudi po­da tek o vsega treh po novlj enih šta rtih . O b koncu lahk o zapiše mo tudi to, da je glede n es reč to t ekm ova nj e tudi bilo na viso ki ravni , saj je za beleže na le ena poškod ba leta la o b s icer s labih mož nos­tih za izven leta li ške prista nk e.

Pa še kdaj nasvidenje v Ajdovšč ini!

EMIL FRAS

Pokali in njihovi zadovoljni lastniki (zgoraj in zgoraj desno), posebno darilo - svinjski glavo, pa so dobili tudi organizatorji od ptujskih letal cev (Ti posnetki ln vsi portreti pilotov ob tem prispevku so delo Staneta BIzIlja)

en ID ~ III

~ en -III :::s ID aJ

~

Rang

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30.

Tekmovalec Aeroklub

Šimeno Ivo Lesce Medič Marjan Ljubljana Peperko Franc Celje '!baler Hiha Lesce Pfeifer Vladimir M. Sobota Pristavec Boštjan Lesce Keršič Jože Vrhnika Boltežar Imdolf Postojna Brodnik Branko Lesce Dežman Marko Lesce Lilija Bogdan Celje Pečoler Hiran S. Gradec Vovk Boštjan Ljubljana Petek Sašo Ljubljana Skalicki Marjan Celje Medved Alojz S. Gradec De Marco Paolo Avro I. Vršič Ivan Maribor Mugerli Evgen N. Gorica Stegovec Srečko N. Gorica Bencik Silvo S. Gradec Mohar Srečo Lesce Kikelj Harjan Ljubljana Pnšenjak Ernest Maribor Stariha Janez Ljubljana Cestnik Milena Ptuj Podbevšek Janez Postojna Berginc Tomaž Celje PI einar Miran Ajdovščina

Čerin Tone Lesce

Tip j.l. TOČK 1. dan

OO 300 1977 2 245 OO 100 1975 9/18 190 OO 101 1785 4 211 DG 300 1775 23 160 OO 100 1756 9/18 190 OO 100 1723 5 196 Mosquito 1689 20 179 OO 101 1662 9/18 190 OO 101 1614 21/22 163 OO 100 1568 9/18 190 Cirrus st 1560 3 221 Astir st 1489 6/7 193 vuk T 1459 6/7 193 Cirrus st 1332 9/18 190 Cirrus st 1304 8 192 Jantar st 1284 9/18 190 OO 101 1147 25/26 145 Cirrus st 1127 9/18 190 DG 101 1109 25/26 · 145 DG 101 1068 27/ 30 71 OO 101 1018 9/ 18 190 OO 101 1017 9/18 190 Cirrus st 1007 21/ 22 163 Jantar st 973 19 189A

DG 300 940 1 315 DG 100 928 9/18 190 Cirrus st 878 27/ 30 71 Cirrus st 805 27/30 71 Jantar st 259 27/30 71 OO 300 155 24 155

2. dan 3. dan 4. dan 1 539 2 541 10 652 2 505 5/6 497 4 783 6 481 5/6 497 12/22 596 13 231 1 545 2 839 7 463 4 507 12/22 596 5 484 3 518 23/25 525 10 423 11 398 9 689 9 432 16 249 6 751 8 456 7/10 399 12/22 596 4 486 12/13 367 23/25 525 29 118 7/10 399 3 822 17 172 14 357 5 767 3 504 18 154 11 608 16 182 21 119 1 841 22 149 12/13 367 12/22 596 11 347 19 151 12/22 596

25/28 124 20 149 8 729 18/20 168 17 173 12/22 596

12 304 23/29 64 12/22 596 14/15 184 23/29 64 7 749 18/20 168 23/29 64 12/22 596 18/20 168 7/10 399 26 260 14/15 184 23/29 64 12/22 596 25/28 124 23/29 64 12/22 596

21 165 15 255 28 205 I

24 130 7/10 399 27 209j 25/28 124 22 87 12/22 596 23 145 23/29 64 23/25 525

25/28 124 23/29 64 29 O - - - - -

,ff.~~ ~~!1.§ ~.o; ~(~.~ ~ ~~:§:~~o'~5'~ 8..~;-~ r~[c.; ~(~].~ ~~ g;'rt 'o ; ~::o] ~(O ~ ~~ ~g~.[c · ~ ~:;'?f~~ ~ VJ ~ fr[g.~g' N en E . ..2:~ ~ n ~ ~ -~. ci. Q' r; o ~ o :: ~ n G:. ~ ~ ,§ ::::. o'" ~. ~ ~ ~. ~~~ ~ :< r.' ~ ~ ~ :r"\j b - < R; ~ ;3 ~ ~;i C "''O ~ . -'"0 c.. ~ N ~ '" S- o ;? 3 2 . o ro ~ • ..::. ~ ~ a o ~~~ . ""O (lJ ~ n b"c: o·3 ;.pa..?: :::.",2 :!:·~·3 ~ ~~:g ::.;:: . 9-:;;~ N~.~'~ <3 e-:c; g.-o o ~~!2. c: g 3'~ 3' ri o :J . ::r~ ri ~ -'3 ~O ~~ ~q ~ 5'~;:' ~..., N 5!. (.Il ri> (1l o 0'0 g ~ _. ~(!J' < ~ '7: ........ ~ :::; (/) ~ ~ (b ~~ :;.: ~ ~~: N N ~ ~. !J~ ~ .... ~. ~ ri "o ~:~ V. ""c g < ~ ::!. r;;' e-: °3 ~ o 3 ~ ..., < c: _ "o c.: , - ~ 2.. ri) c.: ~ ~e ~ =: (Jl VJ 5' c.. ~ ~~.:l :l 3' OJ - . o: o -::! ~ o: 3'2. ~ N tr. ~ o: o: ::! ~~ . N ~ ro "o ~ :l 8.. < =':' rC :J ~ < N ri) -..., c 1J

3 (1) ~ ~ n: c: o c........, 3 OJ ri) ~;:; 5 o: n: A (n

~aQ ' _ < ;;'0._ . ..., ~ ..., lJ~ri !!.~,-.;;- =...r< o;i ci (")e_ ~"O' tr. 10o tte~. o: 3 ri) N-'8 (Jl CJ ° < - -'n (")e 2 .::::J ::: c..~~ 2 o: =-'o?''''' ::: <:l =-::-!L:J ~ t; o IJ - . < ~« g o 3'--" =: Q . a::r ;::;. ~ c c.. ~ ::!. ~ -g ':r.' ;;; . < -g );> IJ < ~ ~( o ge 3 "'8 c..::' ~ ~ ~ c c.~~ ~ g ~ O n3 ~ C - ·~oo ~ =. ~ 3 _ O ~ ri) c» ~.~~~~;~~ N~ ~ Vle"O 5":;"'8 . 5-~A~·C. CJ < fr..., n ::r ~ (Jl ~5 C/}3 O~:r- ~ o:~ ::!.!!...§-~~~ [3' ~(~ri) :l";=~O ~ ~ ~ e-:~c..1J3 ~ ~~~ ~ ~ ~ ~ ~~Or::r!J~ g(~CJ~ 8~~ 5~ -·s::~;;6~c..~·5-gg-3~n o:N!:?e§:..J"O-o0!!.::' 'v; 'V;' o~'~~'n~ :::.::.o:C/}~~:g~~~ 2-·_30:3o.;!;.t:.;~( <

.- ·3~:::rn_.»::!!!..:::.c..o.. c: -o- ·3'-.-....J...,=.~< =:O::s'- ·~<"o-:-OJ~ ..., o<(1)::r...,~0: -·~3c.. :r- VJ:r-;;;;·3...,-ri)OJ...,"OO'C"Onn"O. O < ., "o C ~ ~ CJ ~ ~ Vl; ~ O":l CJ ~ ~( ~ - O O =. OO~ A <' ~. (b ":: :~. ~!J. OJ to: ";. 3 ~ ~( Q ~ A ~ - . =:;:; ~ CJ ~ ~ g. ~ ~ ;::. r; ~:ge ~e ~ ..., 3 Q.. 3 8. 3 ~. ~ en W ~ "s; n ~( 7'~' ~ ~ 7 o'::' ~ .. 3 sr ~ 7 o· ~~. 9" ~ :3 iB 5-= ~ :;: 3 g-~. 6 ~~: 7' < < O' 7' 7 ~ ~ ~ 7 o·~· 7 3 ;; '(;'::!.? =. ~~. 7 3 ? 9 ~ 3 ~ ri) ~ c , ,.~. ri 7 o" 7 ? 5' ~

Plesali so samo en dan Novomeški »pilatus kup" ima res že

tradicijo, pa ne glede na to, kako bi ga poimenovali. V treh dneh je najbrž prava sreča izpuliti kruti usodi vsaj en tekmo­valni dan. Kadar ni težav z vojsko , so pa druge »višje sile«, na primer vreme ali ka­kšna podobna malenkost...

Letošnje IV. mladinsko prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju, oziroma

gosti v Novem mestu so bili tudi Marjan Belin in Cvetkina hčerka Marjanca z mlado družinico

VI. Memorial Cvet ke Klančnik-Belin, oz. kajvemkateri B4 pokal , oz. DG 100/101 kup (tokrat jih je bilo več kot pi­latusov!) bi se moral začeti 9. maja. Pa je bilo aprilsko vreme tako muhasto, da ne­kateri letošnji favoriti do takrat od znot­raj kište še videli niso!

V silni goščavi vsakovrstnih tekmo­vanj je ostal prost samo še konec tedna od 13. do 16. junija. Premik je prišel prav tudi organizatorjem, saj so hoteli imeti svojo »orologio« z lastno šojo z izvežba­nimi mojstri vred.

Na žalost pa se tudi junijsko vreme ni kaj prida izkazalo in 13. junij se je zbudil v dežju. Tekmovalci z goriškega konca so se odpravili zdoma tik za fronto in preden so v Novem mestu razložili, se je že tudi tu vreme popravilo. Ko so prišli drugi, pa se je že spet ulilo. Pri sendvičih in cvičku pod pokroviteljstvom turis­tičnega tozda novomeške KRKE se je še pod debelo streho dalo komaj zdržati .

Tako sta petek in sobota minila predvsem v strokovnih meteoroloških razpravah okrog meteosata, ki je mar­ljivo razkazoval takorekoč do zadnjega kotička z oblaki pokrito Evropo. Da o grozečih ciklonih na atlantiku niti ne govorimo ...

MEMORIAL CVETKE KLANCNIK-BELlN

Tudi nedelja , vsaj iz satelita, ni kaj bolje obetala. Morda bi se dalo zavrteti na Costa del Sol a li pa na južnem Mada­gaskarju , kar pa je malo daleč za stabi­lizacijski šlep. Vendar vrli tekmovalni

"~fL429

komisiji ni kar tako padlo srce v hlače . Ko se je skozi en oblak malce posvetilo , je dala nemudoma znak za preplah: bri­fing, na štart, ura.ž gremo Julka! Najbrž je bilo to tudi edinih 96 minut in pol šest dni nazaj in tri dni naprej, ko se je splačalo potegniti v zrak!

Štirinajst spočit ih žrebcev, opcostite, mladincev in ena korajžna mladinka Ja­na Jeram se je pognalo tja čez hrvaško mejo proti Samo boru na hitrostni prelet in nazaj. Večina se jih je tudi srečno vrni­la , drugi so posedli tu in tam med potjo, eden pa se srečno sploh ni odpravil in se raje temeljito spočil kar doma. Naj­hitrejši je navzlic kilavemu vremenu dosegel skoraj 60 kilometrov na uro, več težav je bilo s slikanjem obratne točke , barografi in podobnim, sicer pa imajo mladinci še dovolj časa, da se tudi teh umetnij naučijo kot se spodobi.

Računalnik je potem zdrdral rezultate in prvo mesto in prehodni pokal Cvetke Klančnik Belinove je ponosno odnesel Aleš Maraž iz Nove Gorice. Iz tega fanta bo še kaj. Potem se je stemnilo in spet ulilo, no havalbogu so bili vsi prizadeti pravočasno pod varno streho letališke gostilne, da se dirka zapije, kot se spodo­bi. Publika se je pritoževala, da so pokali preplitki.

Vir polarne svetlobe

Skupina a meriških znanstven ikov jc spor­očila. da se ju žni in seve rni polarni s ij »na­paja ta« z energijo iz istega vira. ki lebdi 640.000 m viso ko. Do tega od kritj a so prišli z anali zo 200.000 posne­tkov po la rn ega sija (»severnega« sija), ki jih je na redil um etni satelit Explorer 1. Ug­o tovili so še, d a ima energij ski izvo r jaj ča­sto o bli ko in da je 20-do 3D-kra t večji od Zemlje. Izpo lnjen je z e l ekt ri č n o nabitimi de­lci, nj egove magnetn e silnice pa privlačijo delce Sončevega vetra. Polarna , svetlo ba na­staja za radi medseboj­nega u či nkovanja Son­čevega vet ra in magne­tnega po lj a. Po la rna sve tloba nas taja na višin i od 60 do 400 kilom etrov v obliki šibkejših a li močnejši h svetlobnih prog raz li­čnih barv. vča s ih pa tu­di v obliki pisanih »na­branih zaves«.

(PO DELU)

Pri vsej stvari so se nam seveda smilili tekmovalci, ki so morda na tihem pričakovali , da bodo v treh d!leh lahko odbrenkali vsaj šest disciplin. Zal tudi za organizatorje, ki so se pripravljali kot na olimpijado: vsa tehnika je bila na kupu, dovolj vlečnih letal in še kaj drugega, vreme pa je spet vse to, če ne že pokva-

rilo , pa vsaj okrnilo. Če si je slovensko mladinsko prvenstvo priboril o svoj prostor pod soncem, naj traja toliko časa, da se vmes vsaj enkrat zvedri. Mor­da je treba pet koledarskih dni, morda šest, kar bi tudi po statistiki v tem letnem času moralo dati vsaj dva zanesljiva tekmovalna dneva? Vse priprave, kijih je

MEMORIAL CVETKE KLANCNIK-BELlN "e'i,4 31

KONCNI REZULTATI

mesto tel<. st . pr i lme~: in ime aeroklub tip letala tocr.e

1 GI Maraz Ales AKN.Gorica OG 101 456 2 70 Perse Rudi OLe N.mesto Jantar st. 449

3 97 ,lovk Bost jan AK L.jubl jana Cirrus 75 422

4 M9 Kral j Oar~:o Le Maribor OG 101 416

5 78 Gr'desi c Sandi AK Ljubljana Cirrus 75 354 6 11 Kr' amber' ger Janez AK M.Sobota OG 1~ 327

7 85 ~leram ~Tana ALe Lesce OG Hll 319

8 TI Jezernik Oan ilo AK T .t,Jel enje Cirrus 17 315 9 12 Ramsak Rado AK Sl.Gradec Pi l atus 8-4 211

Hl 'j.,,) .<..<. Ou 1 ar' Peter' OLe N.mesto Pilatus 8-4 165

11 33 Pec:olar t1iran AK Sl.Gradec Pilatus 8-4 154 12 59 FioreIli Robert AK N. Gor' i ca Pilatus 8-4 141 13 P2 Gravnar Iztok AK N.Gorica OG 101 59 14 23 Pavl ic Borut OLe N.mesto Pi l atus 8-4 9

E2 Ahcin Pavel ALC Lesce OG 101 Q

EleUrons1<a obdelava in izrac1Jn rezultatov NOVOLES, Novo mesto

Uspešna lufthansa

V tridesetletni zgo­dovini zahodnonem­ške letalske družbe Lu­fthanse je bilo preteklo leto najuspešnejše. Ta­ko je imela lani Luft­hansa 162 milijonov mark dobička (okoli 146 milijard dinarjev), kar predstavlja v pri­merjavi s 63 milijoni v letu 1983 skoraj trik­ratno povečanje . Lani so letala Lufthanse pre­peljala 15 ,3 milijona potnikov (7,2 odstotka več kot leta 1983),525 tisoč ton tovora (+ 15 odstotkov) in 62 tisoč ton poštnih pošiljk (+8 odstotkov). Med letal­skimi družbami, člani­cami združenja lata, je Lufthansa glede na pre­peljani tovor na dru­gem, po številu prepe­ljanih potnikov pa na petem mestu.

(PO DELU)

treba izvesti za tako dirko, ne glede a li traja en dan ali deset , niti za tekmovalce niti za prireditelje niso več ta ko poceni, da bi prišli skupaj samo za en špricarali dva. O tem bo prav gotovo razmislila tu­di jadralna komisija ZLOS in rekla kakšno modro. Tekmovanj je že tako premalo in medklubske vikend dirke bi potem lahko prenesli na pokrajinsko raven. Srečanj, vsaj cenenih pa ni tako nikoli dovolj!

MARJAN MOŠKON

Novo sovjetsko akrobatsko letalo Nastop novega sovjetskega akro­

batskega letala na letošnjem svetovnem prven stvu v akrobatskem letenju na Ma­džarsk em , je bil prav gotovo veliko prese n eče nj e. zlasti za radi tega , ker gre za prvo letalo tega raz reda, ki so ga konstruira li v Z1lamenitem proj ek­tantskem bi roju Suhoj. Let a lo, ki je do­bilo oznako Su-26, je opremlj eno z devet va ljn im zvezdastim motorjem batnilil Videnj ev M-14 P z močjo 264,96 k W s kak ršnim so o premlj ena tudi akrobatska letal a J ak-50 in Jak-55. Leta lo Su-26 je mcšane konst ruk cije. Trup je klasičn e monokok izvedbe-kovinski , krila pa so mešan e gradnje iz karbons kih in stek le­nih vla ken.

JAT in njegova inozemska pro­dajna mreža danes

Danes ima JAT v tujini 45 ko mercial­no prometnih 7 komercialnih in 2 tehni­šk i preds tav ništvi, v katerih je s kupno za poslenih 345 delavcev in sicer iz Jugo­s lavije 125 in 220 domačinov iz držav , kjer so ta predstavništva. Sk up en prihodek inozemske prodajn mreže znaša okrog 180 milijonov dolarjev, kar je poprečno 3,3 milijonov do larjev na predstavništvo, ali 530 tisoč do la rjev na zaposlenega. Poprečni stroški posa­mezn ega predstavništva znašajo 346 tisoč dolarjev, oz . okrog 54.500 dolarjev na zaposlenega. Prodajna mr eža JAT de­luje na vseh celinah, razen v Južni Ameri­ki , kjer svojo komercialno dejavnost opravlja prek zas topnikov. V okviru razvoj ne po litike J AT se bo njegova ]:ro­dajna mreža razv ijala v odvisnosti od nadaljnjega razvoja letalskega prometa in ustvarjanj a boljših tržnih možnosti .

1 dria'JOo pr~ens.t~o

5200 kilometrov z zmaji

nad Posočjem 7. Državno prvenstvo v prostem letenju - Posočje 85

Na letošnjem 7. državnem prvenstvu, ki je bilo od II. - 19. maja v Tolminu, se je zbralo 43 tekmovalcev in trije predtekmovalci iz SR Srbije, Hrvaške, Makedonije in Slovenije. Tekmovanjeje potekalo na področju toiminsIse občine , na relaciji Most na Soči-Zaga. Za letošnje prvenstvo je karakteristična veli­ka izenačenost tekmovalcev tako, da do zadnjega poleta ni bil znan zmagovalec v posamični konkurenci. Ekipno je spet, že tretjič zapored, slavila ekipa Posočja in s tem potrdila, da ima trenutno najbolj kvalitetno moštvo v .Jugoslaviji. Za kva­liteten izračun in obdelavo podatkov smo se pos!užili računalniške obdelave ta­ko, dn je izračun bil znan že istega dne in nam jc prihranil marsikatero sitnost. Or-

ZMAJARSTVO

Evropski helikopter

K evropskemu ko­nzorciju. ki bo ra zv ijal in izde loval nove vrste helikopterjev. so pri­stopil a tudi itaiijanska podjetja Fiat A viazio­nc. Alfa Romeo in General Electric. ki bodo skupno razv ijale nov moto r za helikop­terje G. E. T 1700. (T. G)

ganizator je, za raz liko od ostalih prvenstev, dosledno preverjal veljavnost posnetkov obrača lnih točk in tako se je zgodilo . da so nekateri rezultati bili skrojeni za »zele no mizo«, kar je na kon­cu bistveno vpliva lo na končno uvrstitev . Značilnost tega prvens tva je tudi mn­ožično izpolnjeva nj e letalnih nalog, kar je prav gotovo treba pozdraviti, saj tekmovanje postaja s tcm bolj pestro in zantmlvo.

Poglejmo kako je tek movanje poteka­lo.

1. tekmovalni dan:

na sporedu je bil a discip li na prelet s pov­ratkom na re laciji P. Ravne-Kobarid­-Bača ob Idrijci-pristajalni prostor , razdalja 40 km . Večina tekmovalcev tere­na še ni po zna la . zato je organizator predlagal di sciplino brez časovnega faktorja . Disciplino je uspešno opravilo 12 tekm ova lcev. kar je bilo ze lo vzpod­budno za nadaljnje tekmovanje. Večina tekmovalcev je imela probleme pri slika­nju dru ge obra tn e točke, kar je imelo za posled ico zas ilne pristanke na bližnjih tra vnikih.

ICe'L433

2. tekmovalni dan:

zaradi močnega vpliva jugovzhodnih vetrov smo morali tekmova nje prekiniti. saj pre leti niso bili izvedljivi. ra zen tega, o b t ej lokalni »burji« nastaja zelo tur­bulentna atmosfera na višini okrog 200 m. Ze lo značilno je, da so se yes čas tekmovanja lokalne vremenske razmere spreminjala pod močnejšim, ali slabšim vplivom jugovzhodnih vetrov, kar je tu­kaj velik a redkost, saj ponavadi pride do pos la bša nja vrem ena zelo hitro, medt em ko so to krat takšne razmere traja le ves t ede n. Na žalost si tudi z vremenskim poroči lom nismo mogli kaj dosti poma­gati, saj so vremenske razmere na Tol­minsk em zelo specifične pa praktično nobe na napoved ni obveljala.

Tekmova lna disciplina 2. tekmovalne­ga dne je bil hitrostni prelet spovratkom na is ti relaciji kot prvi da n. Termična dvi­ganja so ta dan dos egla do 4 mis /viš in o pa okrog 2000 m, kar je omogčilo 23 tekmova lce m, d a so disciplino uspešno opravili. Na ža lost se je za taknilo pri pregledovanju veljavnosti pos netk ov, saj je komisija ugo tovi la da je kar 12 tek mo­va lcev napačno fotografiral o drugo ob-

Na sliki nad naslovom in zgoraj: štart no mesto in rampa na Podijubinskih Ravnah

r:eU434

4,5 mrd mark Za evrops ki projek t

nosilne rakete HM 60 (Ariane 5) in za ameri­ški projekt vesoljsk e postaje Columbus bo ZR Nemč ija do 1996. leta prispeval a 4,5 mi­lij arde mark.

Airbusi za Kitajsko

Kitajska bo v krat­kem podpisala pogod­bo o nakupu 3 letal evropskega konzorcija Airbus A-31O, napove­dala pa je nakup še dveh enakih letal.

ra tno t očko . Najbo ljše povprečje na tej relaciji je znaša lo 35 kml uro , kar je zelo veliko tud i v svetovnih raz merah.

3. tekmovalni dan: na sporedu je bil a najdalj ša disciplina: Qrelet s povratkom na relaciji P . Ravne­Zaga-Bača ob Idrijci-pristajalni pro­stor, v razdalji 60 km . Baze oblakov so bil e na višini 1900 m, t ermična dviga­nja pa do 3 mis. Sa m po let je nudil prečudovit e panoramske poglede na reko Sočo s Pobočj a kamnit ega Polov ni­ka in Krn a. Disciplino je uspešno opra­vilo 19 tekmovalcev, vodstvo pa je pre­vzel Bra nko Klemenčič.

4. tekmovalni dan to je bil gotovo najbolj ugoden da n za j adra nj e, saj smo že čutili vpliv priha­jajoče fro nte. Termičn a dviganja so na neka terih grebenih dosegla celo vrednos­ti nad 7 mis ta ko, da je bilo možno celoten pre let oprav iti brez kroženj a v stebrih . Na sporedu je bil hitros tni prelet z razda lj o 40 km , kot dru gega tekmo­va lnega dne. Najhitrejši j e tudi to krat bil Fra n ček Konj ar, s časom 63 min , disci­plino je pa uspešno o prav ilo 24 tekmo­va lcev. Na koncu je nas lov državnega prva ka uspel obd ržati Kl emen čič pred

ZMAJARSTVO

==:=- -- - ~-

Mlakarjem in Breza rj em, ek ip no pa moštvo Posočj a.

Zaključek:

prvenstvo je klj ub nekaterim ma njšim spod rsljajem izredno uspelo, saj so

ZMAJARSTVO

Staro pričevanje Najstarejša sled »ob­

hoda« Halleyevega ko­meta je na babilonskih glinastih ploščicah , sh­ranjenih v britanskem muzeju v Londonu. teh ploščic so n amreč strokovnjaki razbrali , da se je komet približal zemlji leta 87 in 164 pred našim štetjem. Doslej so bila najsta­rejša pričevanja iz leta 12 pr. n. št. Hall eyev komet se pojavi vsakih 75 do 76 let in astronomi že z nestrp­nostjo čakajo, da ga bodo zagledali v mar­cu prihodnjega leta, ko se bo spet približal Zemlji .

tekmovali v štirih dn eh naleteli 5200 km in v okrog 300 urah. Opazen je napredek kva lit ete letenja tudi pri t ekmovalcih iz drugih republik. Organizator je zelo skrbel za va rnost letenja, morda celo nekoliko preveč, saj bi lahko izbral tudi za htevnejše disciplin e, vendar ic na tekmova nju bil a samo ena majhna nezgoda, ki se je na s rečo konča la brez posledic. Izkaza li so se tudi gorski reše­va lci, ki so pomagali spraviti z drevesa zmaja in tekmovalca .

Ko mis ij a za prosto letenje je ugotovi­la, da bo potrebno spremeniti tudi sistem točkovanj a ter kvalit etn eje rešiti prob­lem ozn ačevanja obratnih t očk tako, da bo fotografiranje nedvoumno.

Na konc u moram dodati še to, na tekmova nju ni bilo nik ogar od ZLOS in LZJ čeprav nam vsako leto to o bljublj ajo.

IVO KONAVEC

Najtišje reaktivno potniško letalo Firma British Airspace je v sodelova­

nju z Inex Adrio Avioprometo m 19. apri­la 1985 orga nizirala posk usni polet po­tniškega leta la BA-e 146 na progi Beograd-Ljubljana. Po karakteristikah proizvajalcev BA-e je to leta lo prvo in edino potniško rea kcijsko letalo nove generacij e doslej, ki je izredno tiho in ekonomično. To letalo se odlikuje po kratk em vzletu in majhni pora bi goriva, kar nava dno povezujejo s turbo modeli , nadalje pa tudi po hitrosti in udobnosti reakcijskega letal a . BA-e 146, ki lahk o nosi 82 do 93 potniko v, nudi udobnost, kakršna ni v navadi za po lete na kraj ših razdaljah, k o mbiniraj oč po šest sedežev v vrsti in z izredno majhnim šumom v po­tniški ka bini : trdijo, da je to letalo naj­tišje na sve tu in pri merjenju glasnosti so ugotov ili, da je tudi pri polni moč i motorj ev raven nj ego ve glasnosti nižja od le- te, ki jo predvidevajo standardi do leta 1986.

BA-e 146 je nada lj e ze lo varčno leta lo, saj so stroš ki za nj egovo uporabo na prel eteno miljo za 20% ni žji od le-t eh pri drugih leta lih za krajše proge, stroški na ' potniški sedež pa so celo do 35% nižji v primerjavi z drugimi turbo rea kcijskimi leta li na kra tkih proga h. BA-e 146 leti s poprečno hitrostjo 800 km na uro (0,7 Macha), nj egov do let z no rm alni mi rezervoa rji pa znaša 2.400 km.

Skratka, la hko bi rekli , daje BA-e 146 letalo, ki v celoti ustreza po trebam jugoslova nskega let a ls kega pro meta .

Krila iz Krškega prvaki

Na Veliki planini pri Kamnikuje pote­kalo republiško prvenstvo v prostem letenju oziroma v letenju z zmaji. Tekmovanje je organiziral odsek za prosto letenje Kavka, ki deluje v okviru kamniškega Planinskega društva, udel­ežilo pa se ga je 46 tekmovalcev-zma­jarjev iz desetih klubov in društev iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovalci so se pomerili v dveh disciplinah: v hitrostnem preletu s povratkom z obratno točko na razdalji od Velike planine preko Golt do Godiča , v dolžini 44 kilometrov in v hitrostnem preletu s povratkom z več ob­ratnimi točkami, ki so bile pri Preddvo­ru, na Dobrči, na Planini pod Golico in pri Kompas hotelu v Kranjski gori, v skupni dolžini 171 kilometrov. Vse ob­ratne točke je bilo treba fotografirati pod določenim kotom, kar je po zmajarskem pravilniku edini veljavni dokaz za pra­vilno opravljeno tekmovalno disciplino .

Med posamezniki je največ točk zbral Ivan Brouč, Posočje, Kobarid, 3303 točke, sledijo pa: Boris Gruden, Let, Škofja Loka z 3290 točkami in Miran Simerl, član ljubljanske Delte, ki je zbral 3269 točk . Med ekipami je bil vrstni red naslednji : l. mesto: Krila Krško, 2. mesto: Let, Škofja Loka, 3. mesto: Pre­pih, Tržič, sledijo pa: Kavka Kamnik, Posočje Kobarid, Delta Ljubljana, Šma­rna gora, Krila Kvarnera, Reka, Comet Maribor in Delta Zagreb.

Spominski pokal Tomaža Koželja je prejel zmajar Ivan Brouč, član odseka za prosto letenje Posočje iz Kobarida.

DEJAN VODOVNIK (po DELU)

Republiško prvenstvo modelov F3B

Zbor sodnikov pri vodji tekmovanja u (nad naslovom) - v sredini Novak, levo KraAevec ln desno Hluchy

Letošnje republiško prvenstvo se je odvija lo v Lesca h v nedeljo 2. 6. 85. Tekmovanje sa mo je bilo zelo napor no, saj je obsega lo štir i turnus e, raze n tega se je pojavilo tudi nekaj organizacijskih na­pak in težav: pri disciplini preletov se je nekajk rat dogodilo, da sodnik na bazi B ni signa liziral pravega mode la in so potem oškodova ni morali svoj nastop ponoviti.

Tekmovanje je potekalo po pravilniku FAl s tem, da je vsebovalo nekaj sprememb: pri disciplin ah trajanja in preletov nismo t očkova li t ek movalcev glede na prvega v disciplini, temveč na naj bo ljšega v skupini . Vsa ka sk upin a je štela štiri , oz. tri tekmovalce. Prvi v vsaki skupini je dobil 1000 t očk. S to spremembo pravil smo izključili mož­nost, da bi na dosežene rezu lta te vpli vale vremenske razmere.

Potek celotnega tekmovanja je bil zelo za nimi v in napet že od vsega zače t ka , saj se je takoj po prvem turnusu odcepi la skupina tekmova lcev , ki se je do končno fo rmira la v drugem turnu su . Vodstvo je tedaj prevzel Sašo Krašovec, drugi je bil F ilip Novak (oba AK-Kranj) in tretji Ma rtin Kl an čišar (L T EMO Ce lj e). Po tretjem turnusu paje priše l v vodstvo F i­lip Novak, Krašovec, ki je naredil manjšo napako, Je bil drugi, sledil pa je Kla-

ZMAJARSTVO

Vrstni red aeroklub doseženo

št. točk

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

Filip NOVAK Sašo KRAŠOVEC Otokar HLUCHY Borut PERPAR Janko CAJHEN Štefan MIHOLIČ Janez RABEC

Kranj Kranj Ljubljana Kranj Ljubljana LT EMO Celje Slovenj Gradec

11608 11555 10645 10615 10524 10247 9186 9040 8801 8573 8015 7778 5626 5300 5207 3242 1964

10. Il. 12. 13. 14. 15. 16. , 17.

David KAMNIK Primož ČERNE Martin KLANČIŠAR Marko PERPAR

Slovenj Gradec Radovljica LT EMO Celje Kranj

Ivo ROPRET Kranj Jože BENDA Gregor FLAJNIK Cveto SMONKAR Marjan ŠUMNIK Janez ARHAR

Modra ptica Domžale Kranj Slovenj Gradec Titovo Velenje Ljubljana Modra ptica Jože ŠE BELA

Skupno za vesolje

Evropska vesoljska agencija ESA in ameri­ška Nacionalna agen­cija za raziskovanje vesolja N ASA sta pod­pisali sporazum o so­delovanju Zahodne Evrope v ameriškem projektu za gradnjo vesoljske postaje . Spo­razum velja samo za prvo, pripravljalno fa­zo oziroma za dol­očitev funkcij orbi­talne postaje, Po ame­riških načrtih naj bi krožila 350 kilometrov visoko, sestavljena pa bo iz laboratorija, observatorija in han­garja za transportne rakete, kjer bi po potrebi popravljali tu­di umetne satelite in iz­vajali različne posku­se, Enajst članic ESA je že 31. januarja v Ri­mu sklenilo, da bodo sodelovale v ameri­škem programu za raziskovanje vesolja, ESA naj bi prispevala modul Columbus. Gradnja vesoljske pos­taje se bo začela pre­dvidoma leta 1987.

ni nastopil

nčišar. Vse do koncajevodstvo Filip No­vak tudi obdržal, kljub temu, da mu je bil Sašo Krašovec tik za petami in je na kon­cu dosegel le 53 točk manj. Glavni kandi­dat za tretje mesto - Martin Klančišar - je v četrti hitrosti razbil model in na tretje mesto je prišel Otokar Hluchy (AK Ljubljana), takoj za njim pa tretji preds­tavnik iz AK Kranj - Borut Perpar z le 30 točkami manj.

Med tekmovanjem je prišlo tudi do ne­kaj lomov modelov, po večini med vleko, ker krila niso zdržala obremenitve. Imeli smo celo priložnost videti nekaj odtrga­nih višinskih stabilizatorjev zaradi flutt­ra, vendar se je na koncu vse, kot vedno, dokaj dobro končalo,

FILIP NOVAK

Treija številka AEROSVETA Tik pred začetkom ženskega evropske­

ga jadralskega prvenstva v Subotici je iz­šla že tretja številka vojvodinskega le­talskega glasila AEROSVET. Dobra polovica snopiča je posvečena dirki in je pravzaprav tudi uradni bilten p(venstva, Objavlja tudi izvirno reportažo z razs­tave na La Bourgetu z barvnimi posnetki (kar si KRILA še ne bodo mogla tako kmalu privoščiti .. . ) in vrsto drugih zani­mivih prispevkov. in vrsto drugih zani­mivih prispevkov. Posebno zanimivo je strokovno gradivo o vremenu nad Vojvodino v juliju, kar bi tudi marsi­kateremu našemu izletniku prav prišlo. Naslednja številka AEROSVETA bo iz­šla septembra.

M , M.

Ke,tlJ 37

VI. SVETOVNO PRVENSTVO V RELA TIV SKOKIH NA MALE'M LOSINJU

Letalska zveza Hrvaške je sredi pri­prav na 6. svetovno padalsko prvenstvo v relativ skokih, ki bo od 15. do 25. septembra v Malem Lošinju. Doslej so prejeli prijave tekmovalcev iz 25 držav.

Betonsko letališko stezo so do~ončali, projektirana pa je bila tako, da bo na njej omogočeno vzletanje in pristajanje po­tniških letal za srednje proge. Steza je široka 23 metrov, dolga pa 800 metrov s tem, da ima na obeh straneh še po 150 metrov čistega terena.

Vzporedno z izgradnjo letališča tečejo tudi dela organizacijskega komiteja, ki ga vodi Pero Car, predsednik LZ Hr­vatske. Odločili so se, da bo pokrovitelj letošnjega svetovnega prvenstva zvezni sekretariat za ljudsko obrambo. S predstav­niki JRT so se že dogovorili za termine televizijskih prenosov s prvenstva. po­sebnost bo tudi v tem, da bo hkrati s pa­dalci skočil in snemal tudi nek snemalec, ki bo predvsem posnel like tekmovalcev med tekmovanjem.

Organizatorjem se prijavljajo tudi pr­oizvajalci sodobnih padal, ki bi med svetovnim prvenstvom radi demonstrira­li svoje dosežke pri izdelavi novih vrst pa­dal. Zlasti pomembna je med temi francoska firma »Parachute de France«.

Natisnili bodo še drugo številko bilte­na svetovnega prvenstva, ki jo bodo po­slali vsem prijateljem in v kateri bodo objavljeni številni koristni podatki , razen tega pa tudi kompleten pravilnik tekmo­vanja. V prvi številki biltena so prijavIje­nim udeležencem že sporočili vse potreb­no, skupno s podatki o letališču , njegovem položaju in vremenskih raz-merah . '

Po »Aerosvet«. 2/R:,)

JCFi!'L438

Sovjetska medplanetarna postaja v orbiti Venere

Sovjetska med pla­netarn a postaja Vega 1, ki so jo izstreli li konec lanskega leta, je 9, junija vstopil a v Venerino krožnico, nato pa so vzpostavili radijsko zvezo z delom pos taj e, ki je pristal na Veneri . V urad nem sporočilu iz Mos kve je rečen o, da vse teče po načrtu in da priča­kujejo , da bo druga sovjetska medplaneta­rna postaja Vega 2, ki so jo izstrelili šest dni pozneje, prispela v Venerino krožnico 15.

Sreča pred nesrem

(Tanjug)

Letališke oblasti v Santiagu so zadnji hip pred poletom velikega DC 10 rešile neogibne smrti J3-letnega FER­NANDA ANDRESA RODRIGUEZA. Fan­tič je zašel pod trup le­tala in se je že vzpenjal v prostor za kolesa. Zaprepadenim letali­škim uslužbencem je nesojeni slepi potnik pozneje povedal, da ima teto v New Yorku in da si je že dolgo želel k njej. Povrh je menda izgubil tri kemične svi­nčnike in se je bal kaz­ni. Še večje preseneče­nje pa je doživela var­nostna služba na letali­šču, ko je fantič pojas­nil, da je zlahka prišel skozi vse kontrole na tem velikem letališču . Član skupine, ki skrbi za letala,je povedal, da bi Fernanda gotovo doletela smrt, saj bi ga bodisi zmečkalo ali pa bi zmrznil zaradi niz­kih temperatur na veli­ki višini, če ga ne bi pravi čas odkrili.

Spisek kategoriziranih športnikov iz ZLOS ZA 1985

(TK OBVESTILA št. 3/85 - maj)

LETALSTVO A) Letalsko modelarstvo: Podaljšuje status zaslužnega športnika: od 1. 1. 1982 do 31. 12. 85

1. VIDEMŠEK Anton , 1946 AK Lju-. bljana , LjUbljana (tretje leto), (1. mesto SP 1981, I. mesto F 1 A, DP Livno , 24.8 . 84)

ZVEZNI RAZRED: od 1. II. 1984 do 31. 10. 1985: 1. VELUNŠEK Oton, 1943 AK Ptuj, Ptuj , (5. mesto F 1 C, EP Livno , 2. 9. 84) ,

2. GROSELJ Janez, 19 AK Novo mesto, Novo mesto, (24. mesto EP Livno: 2. 9. 1984)

3. KLANČIŠAR Martin, 1953 MK L T Emo Celje, Celj e (1. mesto F 3 B, DP Subotica, 17.6.84)

Status od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1985 ČUDEN Jože , ARK »Ko marov «, Lju­

bljana, (1. mesto S 6A, DP Osijek , 16.9. 84)

PERSPEKTlVNI ŠPORTNIK: od 1. II. 1984 do 31. 10. 1985

1. ROZMAN Branko, 1986 AK Litija , Litija, (4. mesto F 1 A, člani Ptuj , 5. 6. 1984)

B) Jadralno letenje: ZASLUŽNI ŠPORTNIK: od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1985

1. ŠiMENC Ivo, 1954 ALC Lesce, Radovljica, (I . mesto gen. EP Lesce 13 .5. 1984)

2. STA RIHA Janez, 194.9 AK Ljublja­na, LjUbljana, (1. mesto v discipl. EP Lesce, 13. 5.84)

3. THALER Miha , 1943 ALC Lesce , Radovljica, (2. mesto v discipl. EP Lesce , 13. 5. 84)

MEDNARODNI RAZRED: od 1. 1. 1985 do 31. 12. 85

1. STAROViČ Vojko, 1952 OLC Sečovlje, Piran , (4. mesto discipl. EP Lesce 13. 5. 1984)

2. ROJNIK Črtomir, 1949 AK Celje , Celje, (4. mesto discipl. EP Lesce, 13 . 5. 1984)

ZVEZNI RAZRED: od I . II . 1984 do 31 . 10. 1985

1. MEDiČ Marjan, 1945 AK Ljublja­na, Ljubljana, (1. mesto disco 385 km, DP Banja Luka , 16. 6. 84)

2. PFEIFER Vladimir, 1955 AK Mur-

LETALSKI VESTNIK

ska Sobota, M. Sobota, (I. mesto 4. disci­plini, DP Banja Luka, 16. 6. 84)

3. PEPERKO Franc, 1945 AK Celje, Celje, (1. mesto gen. DP Banja Luka, 16. 6.84)

4. KOLARiČ Igor, 1954 AK Ptuj , Ptuj , (II. mesto, EP Lesce, 13. 5. 1984)

PERSPEKTIVNI ŠPORTNIK: od 1. II. 1984 do 31. 10. 1985

1. BERGINC Tomaž, 1962 AK Celje, Ce lj e (2. mest o gen. RP člani Ce lj e, 27. 5. 84)

2. DEŽMAN Marko , 196 1 ALe .Lesce, Radovljica , (I. mesto gen. RP mladLnci Ajdovščin a, 6. 10. 1984)

3. SPACAPAN A leksander 1963 AK E. Rusij a n, Nova Gor ica, (2. mesto gen. RP mlad. Ajdovščina , 6. 10. 1984)

C) Padalstvo:

MEDNARODNI RAZRED: od 1. II. 1984 do 31. 10. 1984

1. BOŽIČ Roman, 1962 ALC Lesce-2. INTIH A R Duša n, 1957 ALC Lesce,

Radovljica' . 3. MIRT Bran ko , 1958 ALC Lesce,

Radovljica 4. SVETIN A Darko, 1960 ALC Lesce,

RadoJjica 5. SMID Benja min , 196 1 ALC Lesce,

Rado vljica, (vsi: 2. mesto ek ipno, SP Vichy , 31. 8. - 9.9.84)

ZVEZNI RAZRED: od 1. II. 1984 do 31. 10. 1984

1. JUG Bogdan , 1964 ALC Lesce, Radovljica , (I. mesto gne. DP Lesce, 22. 7. 84)

P ERSP EKTlVNI ŠPORTNIK: od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1985

1. FRANK Duša n, 1962 ALC Lesce, Radoljica (2. mesto skok i na ci lj, DP­mlad. Tuzla , 14.-16.9.84)

D) Motorno letenje:

ZVEZNI RAZRED : od 1. II. 1984 do 31. 10. 1984

1. LAJOVIC Franc, 1954 ALC Lesce, Radovljica , (I. mesto ak rob. letenj e, DP Ohrid , 9.8. 1984)

Status od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1985: 2. VERBANČiČ Oto, AK Maribor,

Maribor, (nastop na EP Dublin, 6. 8. 1984)

LETALSKI VESTNIK

Prevrnilo se je letalo

Pri pristanku na st­ezi letališča v Lescah , se je 9. junija prevrnilo motorno letalo cessna 170, ki ga je pilotiral Tone Kos, član Alp­skega letalskega centra Lesce. K sreči je pilot· ostal nepoškodovan , skoraj nepoškodovano pa je tudi letalo. Do nes reče je prišlo, k er je letalo imeli pri pristan­ku preveliko hitrost. Zato je z eliso zade lo v zemljo in se obrni lo na hrbet.

(po DELU)

Združitev sovjetske vesoljske ladje z vesoljsko postajo

Sovjetska vesoljska ladja sojuz T -13 se je 8. junija zjutraj združila z vesoljsko postajo soljut - 7. Na sojuzu T-13, sta kozmonavta Vladi­mir Džanibekov in Vi­ktor Savinjik. Med 48-urnim poletom po ves­olju so preverjali nov sistem . kontrole lete­nja. Prvič se je v sovjetskem vesoljskem programu zgodilo, da združevanja niso upra­vljali z Zemlje 'marveč naravnost iz vesoljske ladje.

(TASS)

Nove takse za izpite Na podlagi 330. člena zakona o zračni

plovbi (Uradni list SFRJ št. 23178 in 20/79) izdaja zvezni komite za promet in zveze v sporazumu z zveznim sekre­tarjem za finance

ODREDBO O PRISTOJBINI ZA UGOTAVLJANJE IN PREVERJANJE STROKOVNE US­

POSOBLJENOSTILETALSKEGA ,)SEBJA

1. Za ugotaVljanje in preverjanje strokovne usposobljenosti letalskega osebja se plača pristojbina v odvisnosti od vrste dovoljenja za delo, za katero se opravlja izpit, oziroma od vrste pooblas­tila, za katero se opravlja poseben izpit.

2. Pristojbina za ugotaVljanje in preverjanje strokovne usposobljenosti letalskega osebja, ki se plača za vsakega kandidata, je navedena v tabeli 1, ki je sestavni del te odredbe.

3. Pristojbina za opravljanje poprav-

Tabela I

Višina Višina plačila za plačila za

Zap. Vrsta osnovno posebno št. dovoljenja dovoljenje pooblastilo

I Pilot prostega balona 3.000 2.000

2 Pilot jadralnega letala 3.000 2:000

3 Športni pilot letala in helikopterja 4.000 3.000

4 Poklicni pilot letala in helikopterja 8.000 5.000

5 Poklicni pilot letala 1. razreda \0.000 6.500

6 Prometni pilot letala in helikopterja 15.000 10.000

7 Inženir-letalec letala in helikopterja \0.000 8.000

8 Navigator-letalec 8.000 5.000

9 Verifikator-Ietalec 5.000 3.000

\o A viomehanik-tehnik \0.000 6.000

II Aviotehnični

kontrolor 10.000 6.000

12 Stevard, stevardesa letala (STW) 3.000 5.000

(PO URADNEM LISTU SFRJ 20/85)

"~'l439

nega izpita in za izredno preverjanje znaša 50% zneska, ki se plača za prido­bitev dovoljenja za delo oziroma poobla­stila.

4. Pristojbina iz l. točke te odredbe se poveča za znesek dnevnic in prevoznih stroškov za člane izpitne komisije, če se izpit opravlja v tujini.

5. Pristojbino iz 1. točke te odredbe je treba vplačati pred vložitvijo prijave za izpit za pridobitev dovoljenja za delo, za poseben izpit za pridobitev pooblastila, za popravni izpit in za izredno preve­rjanje, kar se ustrezno dokumentira.

6. Prihodki, ustvarjeni na podlagi l . točke te odredbe, so prihodek proračuna federacije in se realizirajo prek evidenč­nega računa Zveznega komiteja za promet in zveze.

7. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SFRJ.

Predsednik Zveznega komiteja za

promet in zveze: Mustafa Pljakic 1. r.

Japonsko letalce brez pilota tarča

Japonska firma F uji Heavy 1 ndustries že od leta 1983 razvija relativno ceneno letalce brez pilota-tarčo potrošnega tipa X.l1 AQM-1. To letalce bo s lu žilo za vadbo streljanja iz lovcev prestrezn ikov japonskega vojnega letalstva . Letalce­tarčo na nosi l lovec pod svojimi krili in ga bo lans ira l med poletom na ustrezni višini.

Letalce XJ/AQM-I je dolgo 3.6 m, z ral.ponom kri12m in z maso pri lans ira­nju 230 kg. Na višini 9. 150 m bo lahko letelo s hitrostjo 0,9 Macha, njegova omeji t ev v zclvoju je bo 3.2, najdlje pa bo lahko letelo 15 minut. Oprem lj eno je z reakcijskimi motorjem Mitsubitshi Heavy Industries T.lM 3, ki ima maso 45 kg in 2 kN potisne moč i . Dimna, a li IC gene­ratorja sta pritrjena na koncih kril , ki jih je možno med seboj zamenjati ob more­bitni potrebi. Osnovni sistem za vodenje l e t a l ca- t arče je bodisi pred programira ne­ga tipa, njegov let pa prav tako lahko vo­dijo tudi z ze mlj e. Cena tega letalca­tarče, pri č i gar gradnji so predvse m up­ora bili jeklo in a lu minij ter ima ci lindrasto oblik o trupa , naj bi znašala okrog 125 .000 dolarjev. V letu 1985 naj bi zgradi li prvi prototip XJI AQM-l, prihodnje leto pa naj bi ga temeljito preizkusili, preden bi st ek la množičnejša proizvodnja .

(J ane's Defence Weekly, ok t. 1984)