APRil * 85

:AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ffi KAJ DELl Tuje družbe bodo najemale naša letala Domač i letalski pre­

vozniki bodo kmalu lahko v sk ladu z za­konskimi do l oč ili da­ja li svoja letala v najem tujim letalskim dru­žbam. Tako možnost predvideva predlog za sprejetje za kona o spr­emembah in do polni­tvah za ko na o obliga­cij skih in materialno­pravnih odn osih v le­talskem prometu. Ta k predlog so podprli de­lega ti odbora zveznega zbora sk upšč in e SFRJ za notranjo politiko.

(Tanjug)

Več potnikov na mednarodnih letalskih progah

v prvih dveh mese­cih tega leta je J at prepelja l 360.500 po­tnikov ali za 0,4 odsto­tka manj kot v istem času lani . Raz log za to zmanjša nje je predvsem manjše štev ilo doma­čih potnikov, ki so jih prepeljali nekaj več kot 206.000 ali za 6 odsto­tkov manj kot januarja in febru arj a 1984. Opo­gumlj ajo pa dosežki na mednarodnih progah. Na evropskih progah je potova lo z Jatom za 6 odstotkov več potnikov kot lani , na medcelin­skih pa kar za 13 odsto­tkov - to razlagajo z uvedbo tretjega letala DC-tO.

Inex- adria Avio­promet je I . apr ila uki­nil progo Maribor­Ljublj ana - Sarajevo - Skopje Za to so se odloč ili zaradi gospo­darnos ti , saj je treba za gorivo za uro letenja odš teti 200.000 din . Ta skl ep je v severovzhod­ni Slove niji povzročil precej hude krvi. Tako bo imel Maribor poslej samo ja tovo progo v Beograd, letal a IAA pa bodo v Sarajevo in Skopje letela samo iz Ljublj ane.. (Tanjug)

Slovensko nacionalno tekmovanje Zapisnik komisije za jadralno letenje pri PS ZLOS, 13.4.1985, v Ljubljani

Navzoči: M arjan Med ič , predsednik (Ljubljana), Miran Plešnar(Ajdovščina) , Drago Glinše k, Niko Gro beljnik (Celje) , Ernest Pušenjak (Maribor), Boštjan Pris­tavec (ALC Lesce ), M a tej Jevšček (Novo mesto), Jože Napotnik (Velenj e), Beli za r Kerš i č (Vrh nika), S ta ne Bi zilj (ZLOS).

Sejo je vodil predsednik kom isije po pred laga nem dnevnem redu v va bilu, oz. točk a 3. je bil a obravnava na pred t očko 1.

Točka 3. republi ško nac io nalno tek­movanJ e

Obravnavan je b il predlog pravilnika tekmova nj a in spreje te spremembe, o dn . dokončna do ločil a. Pravilnik bo za objavo s sprememba mi izd elal tov. Ke­ršič B. v rok u 10 dni .

(Pravilnik objavljamo v tej številki na 12. str.) .

Komisija je im enova la ocenjeva in o komisijo tekm ova nj a in to: Marjan Me­dič , Leon Mesari č, Sta ne Bizilj . Kom isija ima pravico zahtevati od kluba dodatn e poda tk e o le tu. T ekmovalci morajo izbi­rati za obra tne t očke markantne objek te­naselja, ka tere bo ko misija iz filma lahko ugotavljala.

Točka 1. - republiško jadralno prvenstvo

Poročilo o org. pripravah za repu­bl iško člansko in ml adinsk o prvenstvo

Mladinci, na štart v Novo mestol

9. maj a se začne v Novem mestu štiridnevno republiško mladinsko jadralno prvenstvo. Organizator Dolenjski letalski center je zbral 20 prelimina rnih prijav, v konkurenci za medrepubliški Pokal Cvetke Klančnik-Belin pa bodo nastopili tudi jadralc i iz Zagreba, Čakovca in Rijeke. Discipline bodo cilj-po­vratek in hitrost ni trikotniki na območju med Zagrebom in Ljublja­no.

sta podal a navzoča delega ta. V zvczi z rep. prvenstvi je komisija sprejela na­slednj e sk lepe:

- za m lad ins ko prvenstvo ve lja pra­vilni k č l a nsk ega prvenstva 1985

- za č l ansko prvenstvo velja prav ilnik rep . prvenstva 1984, sprememba je v do l­oči lih č l e nov poglavja 19 - ka zens ke t očke . Za rep. prvenstvo ve lj ajo ka zenske t očke , predvidene v pravil niku d ržav ne­ga prve nstva 1985

- rezu ltat i se račun ajo s fa ktorjem hand icapa, ki so bili objav ljeni v rev iji Kril a št. 1/85 , stran 21. Za jadralno le­ta lo VUK T je komisija določ il a fa kto r 100.

- g lede na geografske pogoje Ajdo­vščin e pred laga komisija vodstvu tekm o­va nja, da za dolet določi kontroln o o b­ra tn o t očko

- do l oča nj e disciplin naj bo v širše m ses tavu sodelujočih v or8,.a ni zac ij i tekm o­vanja (Lo renco n, Greif, Stokelj , sodniki)

- za rad i težav na mestit ve tekmo­va lcev naj AK Ajdovščina d o bi poda t ke - možnost i in cene v dij aškem d o mu (o ri entac ijsko števil o v zapisniku se min a­rja uprav nik ov ) in to sporoč i klubom .

Točka 2. - drža vno ja draln o prvenstvo

In fo rma cij o o o rgani zacijskih pripra­vah je po dal tov. G lin še k. Ko mi s ija je o b­ravnava la bistvena do l oč il a pred loga pravi lnika in se strinjal a, da se tak pravi l­nik pošlj e v potrditev rep. zveza m.

Za udeležbo tekmova lcev ZLOS na državne m prvenstvu je ko mis ija sk lenila , d a se predviden a participac ija PS ZLOS razd eli d ese tim udeleže nce m iz ra ng lis te rep . prvens tva, ki sod eluj ejo na držav­nem prvens tvu.

Točka 4. - informacij a o SP v It a liji

Info rm ac ij o j e poda l tov. Med i č, na os nov i te lefons kega razgovora za LZJ (K o rd o ). Probl em preds tav lja na ka zil o te km o va ln e ta kse (750 US $ - po pri­j aV ljeni ekipi) , ker LZJ nima dinarskih sredstev za odkup deviz, ta ksa pa mo ra b iti na kaza na do 30. 4.

Ko mis ija je ugoto vila , da bi bili vs i proble mi ma njši in hitreje reš lji vi, če bi bila repreze nta nca znana in ne bi ča ka li na za klju če k letoš njega prvenstva. ko bo do l oče na reprezentanca. Zato je po treb­no po no vn o pokreniti vpraša nj e spre-

(Nadaljevanje na 30. s trani)

stran 4

stran 10

stran 16

stran 20

stran 24

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

.~e'L,4 LETO XV "f;:r APRIL '85 "f;:r ŠT. 4

Končno spet v zraku! Pomlad. Posnetek Boštjana Vovka na naslovnici za jadralce najbrž ne potrebuje nobenega komentarja. Pa vendar si ne morem kaj, da ne bi poskušal vsem drugim vsaj z enim stavkom opisati njegovih čarov: narejen je med rahlim kroženjem na višini 3400 m z dvema metroma gor pri 70 km/ h in »natrimani vzdolžni stabilnosti. Malo je tako lepih priložnosti za posnetek! 1;:{ Letalska zveza Jugoslavije nekako ne najde poti iz začaranega kroga administriranja, nesklepčnih sestankov, nepriznanih letalskih šol, neurejenega financiranja in drugih bolezni predstabilizacijskega obdobja. Najhuje pa je, da se niti ne potrudi najti pravega stika z »bazo« na tleh, če je že tista v oblakih zanjo previsoka. Kdaj pa smo nazadnje lahko slišali ali samou­pravno prebrali, da Letalska zveza Jugoslavije kaj dela ? Ceprav je zapisano, da morajo njeni voljeni (zlasti pa plačani!) funkcionarji redno obveščati tudi navzdol! Eno, toliko bolj dragoceno lastovko pa smo vendarle prestregli: inter­vju s predsednikom LZJ povzemamo po vojvodinski letalski reviji in ga obja­vljamo na naslednjih štirih straneh 1;:{ Pišemo tudi o ljudeh z orli v srcu, našimi najbližjimi sosedi te vrste, in njihovih prizadevanjih, da bi jih bolje spoznali in bolj pravično cenili 1;:{ Ambicioni slovenski jadralei se bodo zanesljivo najbolj zagrizeno spopadli z razpisom SPP (stran 12), amaterske graditelje letal pa bo še bolj zaskominalo po »racah « in drugih specialitetah njihove stroke, ko bodo prebrali svariini prispevek o UL 1;:{ V Beogradu je vzletela Avala, domqče ljudsko letalce izpred 27 let, v Zagrebu pa računalnik za prelet z jadralnim le­talom - da ne bo kdo godrnjal, kako zaostajamo s tehnologijo 1;:{ V (letalski) kulturi smo že pred 47 leti pisali verze - boljše kot danes! - če ne verjamete. se prepričajte z izvirno dokumentacijo. od 24. strani naprej Pa srečne pristanke!

Priti iz anonimnosti Orel v srcu in na nebu Slovensko prvenstvo v preletih Kdaj je ultralahko letalo zares dovolj lahko Na obzorju: naše prvo ljudsko letalo Prelet z računalnikom Pesnik, skladatelj in jadralec Eksplozivna dekompresija

4 10 12 16 20 22 24 28

K:e'L4 Izdaja Zveza letalski~ organizacij Slo~e nij e v Ljub.ljan,i. Lepi po t 6 Rev ija izhaja vsak mesec . ra .zen ju li ja in avgusta ,', Grad ivo za objavo v KR IUH prispevajo IJu,bllel]1 letal::,tva brezplačno, De nar!l0 nagrado p~eJm e sa mo avtor fotografije, uporabljane za nasloyno stran : 2,000 din za barvni dlap~)zltIV. 500 din ~~ erno b~h . pOZltIV . Za tC?čnost vsebi.ne svoJih pri,spevkDv odgovarjaJ.o pisci samI. Vabimo vsakogar, n('lJ s,odeluj€ v revIJI s porocI II ln ~llkaml , ki obravnavajo dejavnosti. kot: modelarstvo, Jad .ralst~o . padalstvo. motorno letenje. raketarstvo.yrosto letenje balo­narstvo in amatersko gradnjo. Urednišlyo si pridrŽUje pravico skrajšat i, dop~lnltl all pril agoditi prispev ke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji ,Uredniški odbor: Gustav Ajdi č, Mirko Bitenc. Stane BI zil j. Jan ez Breza~. Tone Čerin, Jože Čud e n . Rok Go lob. Domin ik Gregl. Beiizar K erš i č. Ivan Konavec. Taras Krlvenko. Leon M esanc, JurE\M ežnaršič-, Franček Mor~ej , Marjan Moškon (glavni, in odgovorni urednik ). JožePerhavc. Jure Pes totnik . Srečo Petria. (tehničn i urednik) ln Ciril Trček Naslov uredništva: Marjan Moškon. pošlnl predal 33.68001 Novo mesto-

Prispevki za obJ~vo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje d <:> 10., dne v mesecu. p.red mese~em v kat~ r em izide nasl ednja št ~v ltk a - RokopISOV in Slik. ne vračamo. raze n barvnih diapozitivoV ln tUJih knp g. ~e Je pr!lozena ovoJn ica s pov ratnim naslovom ln potrebnimi znamkam i Naslov uprav e: Zveza letalskih o rgani zac IJ S lovenIJe . Le­pi pot 6. poštni pred al 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222 -504, (ekocl racun pri ZLOS. š tev. 50 101 -678-5 10n Spremembo naslova sporočite upravI revij e ter obvezno napišite stari ln novI naslov . upravI revije sporoclte tudi. ce rev ije ne prejema te redno Letna n a ročnina 800 din. cena posamezne š tev ilke 80 din G rafična prip rava DIC tozd Grafi ka, Novo mesto - tisk : Tiskarna . Novo mesto .

Našel letalsko bombo

46-letni Anton Per­ko z Mirne je prijavil mi l ičnikom, da je pri kopanju temeljev za gradnjo stanovanjske hiše našel manjšo le­talsko bombo dolžine 60 centimetrov. Za un­ičenje nevarnega os­tanka druge svetovne vojne je poskrbel piro­tehnik.

(Dol. list)

V vsebino dejavnosti Letalske zveze še ni vgrajeno informiranje, kot bistven element - Problem financiranja dejavnosti LZJ še naprej kamen spotike - Dostojno počastiti jubilej - 40 let delovanja

Znano je, da ima Letalska zveza Jugo- Kljub pomembnim rezultatom slavije velik in poseben družbeni pomen, tudi resni problemi. predvsem z nalogo , da na široki osnovi vzgaja mlade in jih izobražuje v letalsko­športni h panogah ter razvija smisel in na­gnjenost za tehniko. V širši javnosti je manj znano, da se je ta dejavnost zaradi spleta oko l iščin , objektivnih in subjektiv­nih, znašla v težkem po ložaju.

Prav zaradi tega je redakcija p~osila predsednika LZJ general-majorja Zivka Blagojeva za razgovor o organizaciji v tem trenutku , nakar je pristal, čeprav je obremenjen z nalogami pokrajinskega sekretarja za ljudsko obrambo AP

Vojvodina . General Blagojev je z ob ilico dobre volje privolil opraviti to »nalogo«.

Na zače tku nam povejte, kaj je ta čas najbolj značil no v Letalski zvez i Jugo­s lavije?

Smo v obdobju proslave 40-letnice delovanja Leta lske zveze, katere pokro­vitelj je bil tovariš Tito. Menim, da to včasih pozabljamo. V tem obdobju smo imeli pomembne uspehe. Zdaj ni tre­nutek, da bi delali analizo teh rezultatov , .vendar je res, da je Leta lska zveza s svojo dejavnostjo izučila na tisoče mladih v zahtevnih športnih panogah, katere te­rjajo vrhunsko izurjenost in znanje, sto­tisoče mladih pa je približala tehniki in letalstvu .

Zadnja leta je bilo več pomembnih rezultatov tudi na športnih tekmovanjih.

KAJ DELA LZJ

Splitsko letališče obnavljajo

Zaradi obnav lj a nj a pristaja ine st eze in sve­tlobne signali zac ij e j e bilo splitsko letali šče za prto do konca mar­ca. V tem času je zračni promet med Split o m in notranjost jo in tujino potekal prek zad rske­ga l e t a li šča . S celotno rekonstruk cijo. v kat e­ro bodo vložili okoli 290 milijonov d inarjev. se bo split sko letališče v Resniku mcd l e tali šči svoje kategorije še višje uvrstilo . Dela. poveza­na s prenovo. ki sta jo prevze la Podjetj e za ces te Split in Tegrad iz Ljubljane. je tr eba do kraja op rav iti. hkrat i s tis timi. ki naj bi jih dokončali mcd norma­lnim obratovanj em le­tališča. do 15. junija oz iroma pred zače t­kom glavn e turis t ične sezone.

(Tanjug)

Arabsat I je začel poskusno delovati v vesolju

Prvi arabsk i komu­nikacijski sateli t je že v krožni ci in je zače l po­skusno delovati. Kot je sporočila francoska tvrllka Aerospatile. sa­telit Arabsat 1. ki so ga izstrelili z raketo tipa Ariana ev ropske veso­ljske agencij e (ESA). zdaj lebd i nad Zairom. Gre za prvi iz med treh sa telitov . ki jih jc za arabsko ligo izdela l konzorcij pod vodst­vom Ac rospa t iala. Vs i trije sateli ti bodo sta li okoli 134 mi lijonov dolarjev. Prvi sa telit. ki bo apri la začel no r­malno delovati. bodo nadzo ro va li iz post a je v Dirabu blizu Riada .

(Reuter)

Spomnil bi na najpo membn ejše: prvo mesto v Ev ropi v jadra ln em letenju , drugo mesto na svetovnem padalskem prvenstvu. drugo mesto v tekmovanju evropski h modelarjev in šesto mesto v motornem lete nju na svetov nem prvens­tvu. To so samo nekateri izmed vrhun­ski h rezultatov v letu 1984. Po moji oceni je največj i uspeh organizacije v širini naše dejavnos ti . Letno vzgajamo okoli 200.000 otrok o rgan izirano, nadalje let no nale­timo okoli 50.000 ur , opravimo 40.000 pada lskih skokov, izučimo 500 do 600 padalcev, 400 jadralnih pilotov, nekaj 100 motornih pilotqv, 1000 modelarj ev, precej zmaja rjev in tako dalje. To so samo nekateri pokazatelji naše množične dejavnosti .

Kljub takem u razvoju je prav poveda­ti, da v zad njem času stagn iramo, opažamo resne težave, ki so de lno to tudi težave naše družbe, de ln o pa moramo poiskati nove reš itve v dejavnosti zveze, ki bodo ustreza le seda njim realnim zahtevam mlade generacije.

Zaostrilo se je vprašanje: kaj ima pred nost - ra zvoj vrh unsk ih tekmo­va lcev , a li množičnost , kar je eno izmed bistvenih vprašanj v nadaljnem razvoj u LZ.I .

V luči teh podatkov, ki ste nam jih povedali in ob množični dej avnosti LZJ čutimo pomanjkanje informiranja jav­nosti o delu LZJ, kar je bilo že ugotovljeno, saj je zveza skoraj nepozna­na v naši Družbi?

Naj povemo samo primer: o šestem mestu jugos lovanske reprezentance na svetovnem prvenstvu motornih pilotov sploh ni bilo objav lj eno v tisku.

Povsem se str inj am z vam i in menim, da je to resna pomanjkljivost v de lu zveze, posameznih sekcij in celotnega članstva. Nespreje mljiv je položaj , ko primerjamo rezu lt ate naše dejavnosti ter kaj je o tej dejavnost i poznano naši javnosti. Niste da l eč od resnice, da je de­javnost zveze v dobri meri ano nimn a. Nism o dovo lj naredili v tej smeri, nismo javnosti navad ili na svojo navzočn ost, razv ijamo gospodarske, šport ne, vzgojn e, turist i čne in druge dejavnosti, venda r se o tem zelo malo ve. To se potem odraža na položaj Zveze v okviru o rgan izacij za fizično kulturo, ljudsko tehniko in dru­gi h. V vsebino naših dejavnost i nismo vg­radili učinkovitega sistema informiranja. Prav go tovo bi tudi naši rezultati bi li boljši, če bi že le-te, ki jih dosegamo. pra­vi ln o in sproti predstavili javnosti. Dru­gače bi bilo naše delo ovred noteno. kar bi se prav gotovo odražalo tudi v naši materialni osnovi. Ni samo to . da se hva-

limo z naš imi rezu ltati , prvo mesto v sve­tu , a li drugo v Evropi, malo javnost ve o resnično vloženem delu našega č l a nstva. Letalska Zveza Slovenije 70% svojih stroškov pokriva s prostovoljnim delom č l anstva. Zakaj t ega javnost ne bi vedela? To je afirmacija prav iln ega odnosa do le­ta lstva. Včasih so nogometaši, ko smo imeli nogomet nič slabš i kot danes, šli na tekme brez hrane in potnih stroškov, na desetine kilo metrov daleč, na kmečkem vozu, brez dnevnic, samo, da so igrali. Danes smo mi na istem - to je v pretežni meri čisti amaterizem.

Dve smeri pri reševanju materialne osnove

Pred kratkim je predsedstvo SZQL.I ra zpravljalo s predstavniki LZ.I o teža­vah. s katerimi se srečuje organizacija. Zakaj je prav zaprav šlo? Stroški vzdrže­vanja in obnav ljanje opreme so taki, da jih ne prenese nobena a materska orga­ni zac ija. I ščemo izhod v dveh smereh. Najprej je treba sa nirati trenutno stanje in ustvariti pogoje za normalno de­javnost , po drugi strani pa je treba najti možnost za trajno in sistemsko rešit ev po ložaja LZ.I. V razgovoru, ki ste ga omeni li , je bila potrjena ocena, da LZ.I ne obravnavajo pravilno v družbi, da ni rešeno vprašanje pogojev za nj eno de­javnost. Dogovorjeno je bi lo, da jo je tre­ba obravnavati drugače, kot ostale orga­nizacije za fi z i č no kulturo. Kaj je tukaj sporno. Zveza organizacij za fi z ično kul­turo upošt eva posamezne špo rtne veje­košarko , odbojko itd. , medtem ko vse le­talsk e športe opredeljuje kot enega. Ne govorijo o jadralnem letenju, kot poseb­nem športu pa o tem da se ono fin ancira, t emveč vse zvrst i obravnavajo kot eno vejo, zarad i česar dobimo precej manj sredstev , kot jih dobi boks, a li skoki v vodo , a le-t i seveda nimajo tak ih stroškov.

Poiskati je treba sistemske reši tve, da bi lahko reproducira li materialno osno­vo . Obstaja napačno mnenje, da armada financira LZ.J . To je povsem n eresničn o. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo financira tisti dcl dejavnosti. za katerega so oborožene si!e zai nt eresira ne. S tem je pokrito le 10% dejavnosti LZJ. Iskati je treba sistemske rešitve v dveh smereh, ali , da se s predpisi dol oč i , da se napr. od vsakega proda nega litra letalskega gor i­va izloči do l očen del za financiranje de­javnosti LZ.J. kot je to reše no pri Avto­Illoto zvez i. drugi. Illanj dober način pa bi bi l, da bi dejavnos t LZ.I financirali direktno iz pro računa.

t:e'L.4 6

.. Vsaka igra z žogo, košarka, nogomet ali od~ojka, so za Zvezo organizacij za telesno kulturo samostojne panoge, medtem ko vse letalske športe opredeljujejo kot enega ... !«

Francozi bodo kupili naše raketne motorje

Strokovnjaki fran­coskega centra za ve­soljske raziskave eNES so v Titogradu preiz­kušali raketne motor­je, ki jih za obrambo proti toč i proizvaja ta­mkajšnja tovarna. Z gosti se je pogovarjal tudi Marjan Zidarič, generalni sek retar Zve­ze astronavtično-rak e­tnih o rganizacij Jugo­slavije. Testiranje ra­ketnih motorjev je ze lo uspelo, tako da bo Francija pri nas že letos kupil a 50.000 teh naprav.'Podpis pogod­be hkrati odpira vra ta tudi za prodajo v druge evropske države. Pred­stavnika francoskega centra Lebaron in Pre­aux sta obljubila, da se bosta konce aprila ud­eležil a 5. simpozija ast­ronavtično-raketnih o­rganizacij .Jugos lavije na Lisci pri Sevnici.

Glede materialne osnove, ki je za nas bistvena, je rešitev tudi v združevanju sredstev vseh tistih, ki so, ali bi morali bi­ti zainteresirani, od .J LA do gospodars­tva, letalskih družb, letalskega gospo­darstva, industrije, turizma , Zveze orga­nizacij za fizično kulturo, Ljudske tehnike in drugih. SamQ tako Vidimo izhod iz tega položaja. Zal pa moram povedati, da je zaskrbljujoča premajhna pripravljenost za tako združevanje sred­stev, sicer pa bi le-to morali pričakovati, predvsem od letalskih družb in letalske industrije.

Bila je tudi beseda o fin a nciranju med­narodnih tekmovanj. Nimamo možnos­ti, da bi jih organizirali, čeprav imamo velik ugl ed v svetu. Viso ko nas cenijo v FAI (Mednarodna leta lska fed eracija). Tam smo dobili nekaj funkci onars kih mes t kot priznanje, posebno pomembno mesto imamo med balkanskimi in neuvrščen imi državami . .Jasno je, da že lim o, in da moramo sodelovati na svetovnih tekmovanjih, ker s tem posp-

• ešujemo selekcijo in kakovost. Za vse to je potrebno financiranje, kar pa je problem. Organiziramo nekaj med narod nih tek­movanj , a niti dinarja ne dobimo od Zveze organizacij za telesn o kulturo. Za­rad i tega je dovo lj raz logov , da začnemo te zadeve v osnovi reševati za daljše obdobje.

Premostiti tehnično-tehnološko krizo.

Iz vsega izjaja, da se LZJ nahaja na prelomnici, zdaj, ko pripravljamo srednje­ročni načrt razvoja do 1990 leta. Po ne­katerih ocenah, če financiranja ne bomo rešili zadovoljivo bo na koncu tega obdobja

KAJ DELA LZJ

LZJ, v najboljšem primeru na stopnji, ki smo jo dosegli do danes. Ali bo pobuda, ki ste jo dali, imela odmev v javnosti?

To je eno izmed vključnih vprašanj. Prišlo je do tega, da praktično nimamo dvosedežnih jadralnih leta l in nimamo možnosti za učenje jadralnih pilotov. Ni­mamo leta l za akrobatsko letenje motor­nih pilotov. Večina letal je pred iztekom resursa, obnova letalskega parka pa je zelo otežkočena. Ker se tega dobro zave­damo , smo pripravili posvet , ob tesnem sode lovanju aero-k lubov in napravili skupen program srednjeročnega obdo­bja in razvoja materialne osnove, ki bi morala biti nosilec za premoščanje te tehnično-tehnološke krize, v katero smo zašli .

Omenili ste, da se v nekateri h sredinah večji del dejavnosti financirajo z lastnim delom. Na pr. Letalska zveza Hrvašje je s svojimi letali organizirala protipožarno opazovanje, s čimer pridobiva pomembna sredstva. Ali lahko poveste kaj o takih na­logah, družbeno koristnih, ki jih lahko opravlja LZJ?

Brez takega dela ni možnosti za obs­tanek. LZ.J bo imela tako mesto v družbi, kakršno je tej družbi potrebno. Naša stvar pa je, da te potrebe č im bolj popolno družbi prikažemo. Enostavno. ljudje ne morejo razmišljati o tem , kaj mi moremo na področju zaščite proti toči , če jim sami tega ne povemo in končno tu­di dokažemo. La hko damo za nimive programe pri protipožarni zaščiti. pose­be j na gozdnih in obalnih področjih. V Sloveniji so pomembni dohodki od turiz­ma. sem sodi tudi o pa zova nje v okviru kakršnih koli elementarnih nes reč , lahko sode luj emo pri zelo nujnih intervencijah v zdravs tvu itd. Prav tako v gospodars­tvu , kmetijskem letal stvu , gnojenju posevkov, vse do nujnih poštnih uslug in podobnih nalog. To so hkrati tudi možnosti za trenažno letenje in za prido­bitev ustreznega dohodka, prav na os no­vi lastn e dejavnosti. Na tak n ačin bi mo­rali dobiti pomemben dcl s reds tev za svojo osnovo. da bi lahko opravljali vzgojno delo v športni dejavnosti med mladimi.

Novi predpisi ne predvidevajo mož­nosti, da bi LZ.J sama šo lala svoje kadre - pilo te. Zdaj la hk o profesionalno dovoljenje dobijo samo v rednih šo lah. Ali tak položaj pogojuje dejstvo, da se starostn a meja mcd motornimi piloti v Zvezi vse bolj povečuje in. da mladi tcžko dobijo priložnost za sodelovanje na tekmovanjih pa tudi za šo lanje.

KAJ DELA LZJ

1980 - najmanj letalskih nesreč

Ameriška uprava za varnos t prometa je sporočila , da je bilo lansko leto med naj­varnejšimi v letalsk em prometu. Bilo je 12 le­talskih n es r eč s štirimi smrtnimi žrtvami. Naj­boljše doslejje bilo leto 1980, ko ZDA niso imele nobene nesreče s smrtnim iz idom. Leto­šnje leto pa se je že začelo slabo: I. janua­rj a je v Boliviji strmo­glavi lo leta lo družbe Eastern , umrlo je 29 ljudi.

Z balonom okoli sveta

Šest inpetdes et letni Američan JO E KIT­TINGER , prvi človek , ki je v balonu sam preletel Atlantik , se pripravlja na veliko pustolov ščino - z ba­lo nom namerava brez vmesn ih post an kov ob­krožiti Zemljo. Kot poroča AP, se bo na nevarno pot odprav il ok tobra a li novembra letos. Nad ocean i. pu­ščavami in gorskim i veriga mi bo letel v posebni kapsuli pod pritiskom. Domnevajo, da bo polet trajal sko­raj dva tcdna in da bo Kittinger prel etel več kot 32.000 kilometrov. Smeri poleta okrog Zcmlje si še ni izb ral. Rad bi Ictel s polarnimi zračnimi to ko v i čez Atlantik, Sovjetsko zvezo , J aponsko in Ti­hi ocean v Kaliforn ijo. lahko pa se zgodi. da si bo izbral subtrops ke to kove in letel čez Me­hiko, Atlantik , Afriko. Kitajsko in Tihi ocean. Bivši poskusni pi lot ameri škega vojncga Ic­tal ska je izjav il: "To bo izred na pustolovščina. tako bo, kot da bi letcl na Luno. «

(Po DELU)

Predpisi o šolanju nas postavljajo pred nova dejstva. Prava pot je, da zagoto­vimo verifikacijo naš ih centrov, da bi do­bili status šole in, da na tak način zagoto­vimo njihovo delovanje.

Želel sem povedati še to: težave, v katerih smo se znašli, so v pretežnem de­lu pogojile , da smo forsirali iste ljudi kot znane in strokovnjake in so le-ti postali osnova dejavnos ti v naših klubih. Potem je to privedlo do posameznih skupin, katere so si prisvojile odločanje in ge­javnost v veliki meri sprivatizirale. Zal obstajajo tudi familijarni odnosi v posa­meznih klubih , ka r je povsem nespreje­mljivo. Čudno je, daje do tega prišlo brez ustreznega reagiranja v širši letalsko­športni javnosti , da se na letalskih tekmovanjih iz leta v leto pojavljajo isti ljudje iz ozkega kroga in to vedno stare­jši. Očitno smo konzervirali tako stanje, ki onemogoča mlade. Vendar je to šport mladih. Pravi odgovor na vse te nega­tivn'osti je množično Vključevanje mladih in mi to moramo podpreti.

LZJ proslavlja letos pomemben jubilej - 40 let delovanja, če temu dodamo, da se, kot ste poudarili, nahaja pred pomemb­nim prelomom in afirmacijo mladih, bo to leto v polnem smislu jubilejno. Kakšne proslave predvidevate?

Načrta sicer v ce lo ti še ni. Gre za zelo pomemben jubilej in ga bomo ustrezno

proslavili. Načrtovali smo, da bi ga v klu­bih in šolah obeležili z raznovrstnimi de­javnostmi. Predlagali smo tudi, da naj bi LZJ sodelovala v paradi ob dnevu zmage. Predvideli smo, da bi organizirali letošnji jugoslovanski aeroreli na druga­čnih osnovah, kot je to bilo doslej . Pri tem bi pripravili maršruto tako, da bi reli tekel skozi vsako republiko in pokrajino. Imeli bomo tudi nekaj pomembnih jugoslovanskih in mednarodnih tekmo­vanj. Proslave tega jubileja bodo manj slavnostne, zat4l pa bolj delovne.

Na koncu bi radi slišali še vaše mnenje o pobudi za izdajo časopisa v Letalski zvezi Vojvodine.

Vaša pobuda ni slučajna in je izraz potrebe po organiziranem pojavlj anju v javnosti. Zdi se, da je zaprtost trajala predolgo in zato ·mislim, da bo vsak lju­bitelj leta1st va in letalskih športov tako pobudo pozdravil. Realno bo revija ve­ljala toliko, kolikor bo odražala potrebe razvoja tega športa in žiVljenje in ak­tivnosti, ki potekajo v bazi. Pomembna bo, če bodo mladi ljudje našli v njej sebe in svoj interes. To delo brez entuziazma ne bo šlo, a vi ga imate dovolj . Zato raču­.najte na mojo popolno podporo, a ve­rjamem tudi vseh članov Zveze.

ARTUR DEMEK HILDA UGLEŠIC (po AEROSVETU)

"Prava pot je zagotoviti tako verifikacijo naših centrov, da bi dobili status šole in na tak način zagotovili lastno šolanje profesionalnih kadrov ... (VSi posnetki: Aleksandar Uglješic)

LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL oVIA P Fotografije Halleyjevega kometa

Halleyjev komet se približuje Soncu, na­sproti pa mu let it a dve sovjetski sondi. Po tr­ditvah sovjetskih as­tronomov je komet že mogoče videti s tele­skopi premera en me­ter. Ta komet se soncu, s tell) tudi Zemlji, pri­bliža lsamo enkrat v 76 letih. Sovjetski astro­nomi so ga iz svoje opazbvaln ice na višini 2300 metrov v Tadži­kistanu le fotogralirali.

(Tanjug)

Arabske države bodo bojkotirale belgijsko letalsko družbo

Arabske države bo­do bojkotirale belgij­sko leta lsko družbo Trans European Ai­rways (TEA), ki je prepelja!a več tisoč eti­opskih Zidov v Izrael. To so skleni li na izred­nem sestanku velepo­slanikov arabskih držav v Bruslju kot odgovor na zahtevo generalne­ga sekretariata arab­ske lige , naj proučijo to vprašanje. Družba TEA vozi tudi romarje v Meko.

(FAN)

Turške letalske sile dobijo 14 letal F-5

Turške letalske sile bodo dobile 14 letal ti­pa F-5, kijimjih bosta podarili Norveška in ZDA. se je zvedelo v krogih. blizu turškemu obrambnemu ministr­stvu. To je prispevek članic N ATO k poso­dobitvi turških oboro­ženih sil. Isti viri nava­jajo. da bodo Združe­ne države Amerike v kratkem poslale Turči­ji tudi letala tipa F-4.

(INA)

Monografija ajdovskega letalskega kluba

Ajdovski letalci so 24. marca na svojem občnem zboru temeljito ocenili svoje mi­nulo delo in predvsem kritično spregovoril o težavah. ki se zaradi nekaterih pred­pisov in pomanjkanja denarja pojavljajo pri njih. Poudarili so. da še ni pravega odziva modelmjev za nadaljnji razvoj v le­taIJ'kem športu. čeprav je v klubu skoraj dve tretjini članov prav modelmjev. Mode­larji so namreč »osnova" za bodoče jad­ralne in motorne pilote. Množičnosti pri tem ni. saj uspešno deluje le modelarski krožek v osnovni šoli Dobravlje. v Ajdo­v§Čin i in Vipavi pa zanimanja za to de­javnost ni.

.ladraIna in motorna sekcija kluba sta zadovoljni s trenutnim položajem. saj se kaj več ne da napraviti zaradi visokih cen goriva. K ljub dokaj številnemu in sodobne­mu letalskemu parku iz leta v leto upada število ur poletov. posebno pri motornem letanju.

Na padalstvo. pred leti tako rekoč pa­radno disciplino. so spomine obujali le starejši člani. Ta dejavnost. izredno pomembna tudi za obrambo in splo.fni ljud­ski odpor. ni ,'amo ajdovski problem, temveč v vsej državi. Zato so se dogovorili, da bi izvršni odbor kluba proučil. da pada­la. ki jih imajo kar precej. posodi ali proda še redkim klubom, ki se s padalstvom še ukvmjajo. To pa lahko pomeni tudi konec padalstva v naši regiji.

Čez dober mesl'c bo v Ajdovščini repu­bliško člansko prvenstvo vjadralnl'm lete­nju. možnosti so tudi za organiziranje državnega akrobatskega letenja. toda težave so nastale z letali. Letala Zlin so na­mreč že precej stara. kar postavlja pod vprašaj varnost Il'tl'nja.

Na zboru so podl'lili tudi priznanja. plakete za dolgoletno uspešno sodelovanje s klubom in sicer vojni pošti Ajdov,fčina. Zavarovalni skupnosti Triglav. sekr('/(J/ju S/TK S !liji Blanuši in članu kluba. jad­ralnemu in motornemu pilotu Emilu ri·asu.

Člani kluba so podprli tudi zamisel. staro že leto ali več. da bi začeli intenzivno zbirat i podatke o dejavnosti kluba od njegovega začetka. To bi bila nekak.fna monografija. ki jo bo uredil dolgoletni sekretar kluba Boris Grzej. OpravIjenojI' že približno tri četrtine dela. Monografija pa naj bi iz.fla .fe letos.

Pri koncu so že tudi dela na drugi reviziji Blanika. tovariš Gregl zadevo redno nad­zoruje. Zaradi slabega vremena še ne 11'­timo. dela pa imamo trenutno dovolj s pri-

pravami na republiško jadralno prvenstvo. V glavnem je vse urejeno. razen nekaterih malenkosti. tako da upamo. da bodo udeleženci tekmovanja zadovoljni zapu­ščali ta del S lovenije. ki je večinijadralcev sicer nepoznan.

EMIL fRAS Ajdovščina

Pokal Beti - Metlika 85 Da bo.do v soboto tekme. je slabo

kazalo. Ze ves teden je deževalo. pa tudi napoved za vikend ni bila obetajoča. Lju­bljanska ekipa za Metliko bo vseeno števil­na. vsaj tako je bilo smati po telefonu. ko smo se kljub slabemu vremenu odloali. da gremo. Stane in Emil sta s svojo garnituro odpotovala posebej. Mitja pa je mene pob­ral v Ljubljani. Tomaž pa je v Trebnjem čakal na najin obetaven prevoz . .Iutro je bilo presenetljivo suho in megleno - karje torej kazalo. da bo vreme lepo. Okoli Novega f?1esta se je zjasnilo in začel se je ('udovitqan. Pot {ez Gorjance je bila enk­ratna. jasen pogled na zasnežene in odson­ca osvetljene Alpe je nudil enkratne užitke. Nekje pred prelazom na Vahti smo dosegli sneg. se prekobalili na drugo stran in zdrveli proti Metliki. Pogled na letam{e Otok nas je o{aral. Na vzpetini je kot orel {akal DC-3 in obujal spomine na vojna leta in polete po tem travniku. Prijetno se je srečati in pozdraviti s starimi kolegi mode­Imji in pokramljati. vsak pa je težko {akal. da sestavi model in opravi reglažni let . .lutranja rosa po travi nasje sicer malo zadržala in ovirala. toda vedeli smo, da bo sonce kmalu opravilo tudi s to nadlogo. Pogled najasno in mirno jutroje dal {utiti da bo ro pravi dan za modelarje.

Otvoritev tekmovanja in pozdravni govor nas prepri{ata. da nasje le še nekaj modelmjev, pa tudi mladi so števil{no kar mo{ni. Potem smo se zapodili po travniku. Sodnikom niti nismo dali dovolj {asa za poavanje. vsak je želel (im prej opraviti starI. Stane se je mu{i! s celo garnituro pioni/jev. tako da mu JI' ostalo bolj malo {asa za lastni model. Sam sem z zani­manjem gledal. kako mladež dobro vleče v zrak. Prizadevni organizator nasje po('as­til med tekmovanjem še s {ajem in sen­dvi{em. ki nam je seveda dobro teknil.

Proti koncu se je vreme malo obrnilo. za{elje pihati veter in to ravno tja. kamor smo se najbolj bali. Nekaj modelov JI' letelo na hrva.fko stran. vendar je 1\011'­gialnost naredila svoje: vse modele smo na­šli. Dare. kot vem. je imel največjo ~molo: model mu je padel v sredo Kolpe. Sele po večih kilometrih plovbe se je toliko pri-

,oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA bližal bregu. daje skoc'il nag za njim in ga potegnil ven. In komqjsejeobrisal. pripla­va mimo še uška. Se enkrat j e skoc'il v Kolpo, ln k o je spet rasno nag prilezel na obalo. sva bila z Damjanom zelo vese/a. kajti ... Na k oncu se je vse srečno končalo. svoja letala smo vsi rdili.

Razdelitev pokalov. diplom in družabno srečanje namje priredila tovarna Beti. Kaj dosti časa za kramljanje na žalost ni bilo. kajti pred nami je bila še pot. Dosežena mesta so bila za Ljubljano kar v redu. m ed pion;,ji smo dosegli I .. J. in 5. mesto. Sta­ra gan/aje bila sIaMa. Najbo/jšije bil pet i - prehiteli so ga njegovi vzorniki. into je najbolj v redu. Upam. da bo organizator postal ali objavil rezultate. Vsi tekmovalci pa bomo Jpet radi prišli in se srdali na di­rkah v prijetnem kot ičku Bele krajine.

TONE VIDENŠEK Kamnik

Poročilo Z r~gijskega tekmovanja F3B ljubljana 1985

V nedeljo 7. aprila 1985 so se prvič v tej sezoni zbrali t ek~l1ovalci R C - jadralnih modelov kat egorije rJB. V prekrasnem termičnem dnevu so t ekmo valci iz Kranja. Ve/enja. Ce/ja in Ljubljane prikazali od­lično formo za začet ek sezone. Pogrdali pa smo predvsem novitet. novih modelov. za kar pa ni krivo samo .finančno stanje. Zanim iv j e iz račun povprd nih rezultatov prvih 5 tekmovalcev. ki so bili nekako za razred bolj.vi od os talih.

- V disc /jllin i trajanje j e bil dos ežen po vflrečni ('a.l' 4' 44" in pristal/ ek v 5 m. kar znaša 79. 1 J% max. možnih točk

- V disciplini preleti so 1I10deli povprečno {lre/et eli 11.9 {Ir eletov. kar zna.fa 99.2% max imuma.

- V disciplini hitrost. pa je bila povprečna hitrost modelov 71.2 kml h oz. JO.J2 sek.

Organizacija tekmoval/ja je potekala skoraj brezhibno. Na koncu ,fe rezultati pr vih getijl tekmovalcev: I. MARTIN KLANCISAR (LT - EMO Celje) 599 1 toc'k, 2. JANKO CAJHEN (A K UUBL.!A­NA) 5668 točk. J. OTOKAR I-/L UCI-IY (AK UUBUANA) 5656 točk. 4. lJUP NOVAK (AK KRANJ) 55 14 toc'k. 5. BO­RUT PERPAR (AK KRANJ) 5 170 točk.

Pozdra v: SEK IR NIK BOR IS

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribn ica partizanska 3 jugoslav ija tele fon : (061 ) 861·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

Piloti Vinko Tuljak, Dino Vareško, Goran Bulut in Josip Maltaric med zadnjim dogovorom pred poletom

Orel v srcu in na nebu Urjenje-prva naloga. Velika

ljubezen pilotov in tehnikov do novega letala in do svojega pokli­ca. Najpomembnejši' uspeh -varno letenje. Nove rešitve v takti­ki in uporabi letala.

Nov delovni dan - nove naloge: tudi inženirji in tehniki Ra­divoje Jevic, Sabit Kalili, Slavka Maletic in Mladen Raletic si morajo razumno razdeliti delo

Eskadrilo .Jože ta Jeriča bi lahko primcrjali s katerokoli letalsko cnoto v našcm vojnem Ictalstvu in protiletalski obrambi, če ne bi im ela nek e posebne lastnosti - tu poklic pilota in tchnika poscbej spošt ujejo, a novo leta lo, ki je šele pred kratkim prišlo v cnoto, jc še poscbej priljubljcno. Zato so vsi napori usmerjeni v to , da bi "Orla« č im bolje spoznal i, in bi njegove t ak tičnc in teh­nične lastnosti čimbo lj e izkoristili v praksi. La h ko rečcmo, da so piloti in t eh­niki v kratkem času spoznali vsc sk­rivnosti novega letala in zdaj vsc več pozornosti dajejo taktiki.

Lani in tudi letos so pripadniki cnotes trdim delom, marljivost jo , vztrajnostjo in zavestjo vsc nalogc bojnega urejanja iz polnili , upoštevajoč vsa pravila, meto­de in zahteve, za pisane v pravilih in na­vodi lih. Na ta način so bojno pri­pravljenost enote dvignili na višjo raven.

Piloti Marko Buko vec. Božidar Živa­nov, Obren Boškov ic in Marj iln Penov so prvi poleteli Ila "Orlu « in so veliko časa svoje znanje prenašali na svoje mlajše t(~­varišc. Na ta način so tudi mladi piloti postali pravi mojstri svojega poklica in stali vštric svoj ih učitcI.jcv. Tako pi loti:

VOJAŠKO LETALSTVO

Nesreča ameriškega reševalnega helikopterja

Helikopter ameri­škega vojnega letals­tva, ki naj bi s trgovske ladje Azijska lepot ica odpelj al bolnega bri­tanskega mornarja, se je zalete l v taisto ladjo in zgorel. Nesreča se je zgodila 540 morskih milj severo od Honolu­luja, Terja la je šest življenj, pogrešajo pa še enega č l ana po­sadke, o katerem dom­nevajo, da je prav tako mrtev. Po sporočilu ameriškega vojaškega predstavnika so požar na palubi pogas ili . Medtem se je zdravst­veno stanje mornarja izbo lj šalo, za radi česar so nj egov prevoz v bol­nišnico op ustili .

(AP)

Josip Pintarič, Iva n Baralič, Dragan Ve­Iičk ovic, Zoran Tomic in Nikica Penzeš zdaj uresničujejo zelo za ht evne naloge, ob uporabi ust rezn ih t a kti čnih postop­kov v vsakem bojnem položaju in v vseh oblik a h bojnega delova nja. Zato v eno ti poudarjajo, da brez visoke zavest i in lju­bezni do leta la in poklica ne more biti dobrega ureja nj a. Piloti v tej enoti so tudi inovatorji , ker njihove predloge upora­bljajo v taktiki in tehniki pilotiranja. Nove rešitve so na primer prispevali Vinko T uljak Marko Bukovec in Božidar Živanov, Josip Maltaric in Goran Bulu!.

O viso ki zavesti govore tudi rezultati, ki jih vsak dan dosegajo t ehn iki in meha­niki , katerim poveljuje starešina Cvetko Dančic . Visoka stopnj a priprav lj enosti leta l, njihova za nesljivost za varen in brezhiben po let je prava ocena njih ovega dela. Osnovni ton dobremu delu dajejo vodilni stareš in e venot i: Cvetko Daničic , Radivoje J evic, S lavko Maletic, Novica Milenkovic, Janez Sušnik , Zoran Savic, J ovo Žaric in drugi. Zanje pravijo - ni skrivnosti na novem letalu , ni takšn e okvare, ki je ne bi mogli popraviti .

VINKO ŠEBREK

Spasio orja * Pi/ot Goran Bu/ut: pni put MIII se priprelIIlo d. Iskolllll kad ,ulil ..ee UrII­k.o st.lDI t,... _ J _ •

O Goranu Bulutu so poročala tudi KRILA ARMIJE, ko je v brezup­nem položaju rešil dragoceno le­talo

Tovariš Zvonko Kramar (desni) je pilotom najboljši svetovalec, saj je vedno tu.s sam eden izmed njih ... (Vse fotografije: V. Sebrek)

Ameriško vesoljsko plovilo s sateliti

Ameriško veso ljsko leta lo Discovery bo ponovno poletelo v vesolje. Na loga sede­mč l anske posadk e bo. da opravi vrsto znan­stveno-raziskovalnih po­skusov in izstreli dvoje telekomun ik acijskih sa­telitov. To bosta ka­nadskitelsat-I !ANIK in Syncom IV-3. ki bosta pošilj ala podat­ke za a meriško morna­rico. Izs tr eli li ju bodo v geos tacionarni orbiti 36.000 kilometrov nad Zem lj o. Posadka bo nadalj evala že prej za­če t e posk use. pri kate­rih si prizadevajo. da bi e1ektro forezo (giba­nj e koloidnih delcev pod vpliv om e l ektrič­nega polja) izkoristi li za izdelovanje zdravil v breztežnostnem sta­nju. Poleg tega bodo proučeval i tudi vpliv breztežnostnega stanja na č l ovekov organi-zem .

(AFP)

Slovensko prvenstvo v preletih V letošnji januarski številki KRIL ste imeli priložnost prebrati

vse o »svetovnem« pokalu (Baron Hilton Cup), za katerega tek­mujejo evropski jadralei v petih razredih po FAI pravilniku. Jad­ralna komisija ZLOS je pripravila podobno tekmovanje tudi za slovenske jadralne pilote. Oo zdaj so se namreč razen pravih dirk merili jadralei na različne načine (Oolenjci na primer že od 1975 po načeloma enakem pravilniku kot je spodnji!), pričujoči razpis jadralne komisije ZLOS pa bo nedvomno lahko pripomo­gel tudi k enotni razvrstitvi pilotov po klubih - prav bi bilo, da najboljši tam dobijo tudi svoja področna priznanja in pokale.

PRAVILNIK 1. Jadralna komisija ZLOS določi tekmovalno komisijo SPP vsako leto

2. Potrdilo o startu in pristanku mora biti v originalu in na istem listu.

2.1. Potrdilo o startu mora vsebovati sledeČe podatke:

- ime in naslov kluba - ime in priimek tekmovalca ter rojs-

tni datum - tip leta la in oznaka - vrsta starta in višina odpcnjanja - mesto starta - točne podatke o tem. v katero kon-

kurenco glede na točko 3 tega pravilnika se let uvršča

- točn e podatk e o o brat nih točkah a li ci lju . o dnosno začetni in končni točki leta

- po dpis upravnik a kluba - pod pis udeleženca 2.2. Potrdilo opr ista nk umora vsebo- ,

vat i sledeče podat ke:

- tip leta la in oznako leta la - datum preleta s točnim časom

pristanka - točne podatke o kraju pri sta nk a. V

kolikor g re za in ven letališk i pristanek .i e treba narisati skico kraja pristanka tako. da ga je možno najti na karti.

- potrdilo mora podpisati zanes lji va priča (sotekmovalec. miličnik . upravnik kluba)

2.3. Vsak prelet mora biti dokumenti­ran z barogramom. ki mora b iti po pravi-

JADRALSTVO: SLOVENSKO NACIONALNO TEKMOVANJE "e'L.413

v SZ so Z eno raketo izstrelili šest satelitov

Sovjetska zveza j e z eno sa mo rak eto iz­strelil a šest sat elitov vrste kozmos naenk­rat. Vsi sateliti so opremljeni z znanstve­nimi aparaturami , na­menj enimi za razisko­vanje vesolja. Na njih so instalirani radij ski sistem i za merjenje ele­mentov v orbiti, t er ra­c1iotclemet rični a parati in oddajniki za posre­dovanje zbranih po­datkov vesoljskemu centru v , Moskvi. Si­stem šes tih satelitov kroži povprečno 14.000 kilometro v od Zemlje.

(Tanjug)

REPUBLI$KO LETNO

JADRALNO TEKMOVANJE

lih označen in podpisan s strani upravni­ka ter priložen drugi dokumentaciji.

3. Ocenjevanje letov 3.1. Na Slovenskem prvenstvu v

preletih se ocenjujejo preleti le glede na preletene kilometre in sicer:

3. 1. I.prosti prelet z 1,00 točke/km 3.1.2. prelet s ciljem 1,50 točke/km 3.1.3. prelet na cilj s povra tko m z 1,75

točk e/km 3. 1.4. prel eti v trikotniku (tudi z večk­

ra tnim obkroženjem) z 1,75 točke na km 3.1.5. trik otniki, pri katerih je najkra­

jši krak krajši od 28(/'0 celotne razdalje, z 1,75 točke/km

3.1.6. trikotniki , kjer je najkrajši krak daljši od 28% celotne razdalj e, z 2,00 točke/km

3. 1.7. trikotniki daljši od 500 km se ocenjujejo z 2,00 t očke/km, če je najkra­jši krak vsaj 25% celotne razdalj e in naj­da ljši 45% celotne razda lje.

3. 1.8. prosti preleti in preleti na cilj so lahko tudi po lomljeni liniji, vendar ne

PRIJAVA LETA V DISCIPLINI; .

V KONKURENCI (GLEDE NA TotKO J . PRAVILNIKA)' ,

@AIEAOKlU8

PRUMEK IN IME TEKMOVALCA

TIP LETALA

OATUM LETA :

eAS VZLIETANJA '._ ...

eAS PRISTANKA ' ,.

........... ... .lETO ROJSTVA

..... REG . OZNAKA YU-... ..

.. ... . _. MESTO YZLETANJA : .• ...... ......•. • __ ...•.•. ___ _

ČAS ODPENJANJA " . __ .0 ••

® ZAČETNA TotKA OOLETA :._ .•.......... .. ..... .... ....... .... _ ...

08RATNE TOČKE : .. __ _

KONČNA TOČKA PRELETA-PfUSTAJANJA : . . .... ... ...... ....... . . _ ................ .. _ . .. .

© POTRDILO OPRlsTAJANJU

POTRJUJE"MO PRISTANEl( JAORALNEGA LETALA YU-o " .. " ....... " .. .... ..

Y I(RAJU-NA LETALIŠČU .. .• .. ....... _ •••.• ..

PRIt:;A tZA IZYENLETALIŠI(O PRISTAJANJE) : UPRAVNIl( lETALSI(E ŠOL E :

PRIIMEI( IN IME PRiČE : .. _ .. .

NASLOY- TELE FON · (PODPIS IN ilO)

o SI(ICA IZVENlETALIŠI(EGA PRISTAJANJA(PO I(ARTI 1 : 306 .000)

PRELUENO I(M :

TRAJANJE LETA

PRILOŽENI BAROGRAM IN FILM PREGLEDAL IN

POTRJUJE TOČNOST PODA TI(OV

smejo imeti več kot eno obratno točko , sprememba smeri pa mora biti vsaj 15°.

3.1.9. pri preletih v trikotniku je dovo ljeno večkratno obkrožanje, vendar največ trikrat. Dolžina posaameznega trikotnika 1,75 ne sme biti krajša od 100 km in najkrajši krak ne krajši od 28% celotne dolžine trikotnika. Število qbkroženj je treba najaviti pred letenjem. Ce cilja tekmovalec ne doseže , se razdalja med doseženima obratnima točkama ocenjuje kot prelet na cilj (3.2.1). Če je posamezen trikotnik kri!,jši 0<;1 200 km , se ocenjuje z 1,50 točke na km , če je da ljši s 1,75 točke na km .

3.4. Pri vseh preletih v trikotniku lahko leži mesto poletanja med dvema obratnima točkam a. Pri obletenem trikotniku se točkuje razdalja med obratnimi točkami . Če pa cilj ni dosežen, se ocenjuje po 3.6.

3.5. Če začetna točka preleta ni identi­čna z m(}stom starta in končna točka ni indentična z mestom prista nka, jih ob­ravnavamo kot obratne točke.

3.6. V kolikor prelet na cilj, prelet na cilj s povratkom ali trikotnik niso za­ključeni , obravnavamo prelet do potrje­nih obratnih točk kot prelet na cilj v skla­du s točko 3. 1.2. Vse ostale preletene raz­dalje se ocenjujejo v skladu s točko 3. 1.1.

3.7. Po opravljenem preletu na cilj s povratkom, trikotniku ni več dovoljeno dodajati kilometrov s prostim preletom .

3.8. Če prekinemo prelet v trikotniku in pristanemo na startnem mestu , šteje razdalja do dosežene obratne točke kot prelet na cilj, prelet nazaj pa kot prosti prelet.

3.9. Dokazila o pravilno obleteni ob­ratni točki morajo vsebovati sledeče:

3.9.1. Fotografsko dokumentacijo po pravilniku F Al s tem, da je tudi pri pris­tanku izven mesta starta treba slikati oz­nako na letalu.

3. 10. Vse ciljne točke preleta (začetna in končna točka, obratne točke) mora tekmovalec pred poletom vnesti v potr­dilo o startu in fotQgrafirati na startni ta­bli . Obletet jih mora v predvidenem vrstnem redu. Obratne točke, ki jih ni najavil, ne štejejo. Prelet z več alternativ­nimi cilji ni dopusten in pomeni diskvalifikacijo .

3.11. Vse obratnetočke, kot tudi zače­tna in končna točka preleta, morajo biti izbrane tako, da jih lahko nedvoumno identificiramo na karti . Samo navedba imen krajev ne zadostuje, gre za obratno točko, ki jo moramo vpisati, v kolikor seveda ni splošna poznana.

rretL414 JADRALSTVO: SLOVENSKO NACIONALNO TEKMOVANJE

V Karačiju obesili ugrabitelja pakistanskega letala

Reuter poroča, da so v osrednjem ,zaporu v Karačiju obesili Nasira Baluhija, kije bil obso­jen na smrt zaradi sodelovanja pri ugra­bitvi pakistanskega le­tala leta 1981. Smrtne kazni, ki so jih izrekli drugim trem ugrabite­ljem,; so spremenili v dosmrtno ječo, peti ug­rabitelj pa je obsojen na 14 let zapora.

» Veliko uho« v vesolju

Po štiriindvajseturni zamudi zaradi hudega mraza in pod plaščem stroge vojaške skriv­nosti so januarja s Flo­ride izstrelili v vesolje raketoplan Discovery, ki je na krovu ponesel v vesolje vojaški vo­hunski satelit, ki mu pravijo »Veliko uho«. Pentagon je za to sto­ritev plačal ameriški agenciji za vesoljska raziskovanja 31 milijo­nov dolarjev. Satelit, ki bo krožil približno 33.000 kilometrov nad Zemljo, ima posebne naprave za lovljenje in snemanje signalov, ki jih uporabljajo sovjet­ske oborožene sile.

(Tanjug)

Strmoglavil helikopter španske vojske

Helikopter španske mornarice je strmogla­vil v močvirje blizu ameriško-španskega p0-morskega op'orišča Ro­ta na jugu Španije. V helikopterju, ki je zgo­rel, sta izgubila življe­nje dva pomorska ofi­cirja.

(UPI)

3.12. Poleg filma je treba priložiti še povečave obratnih točk , v kolikor te niso splošno poznane.

4. Posebne določbe Preletov, ki ne ustrezajo določbam te­

ga pravilnika se ne upošteva. 4.2. vsa dokazila o preletu je treba po­

slati tekmovalni komisiji na ZLOS naj­kasneje v 28 dneh po preletu.

4.3. Ugovore in proteste na rezultate obravnava jadralna komisija ZLOS , katere sklep je dokončen.

JADRALNA KOMISIJA ZLOS

RAZPIS 1. Namen slovenskega prvenstva v preletih

1. 1. Pospeševanje kvalitetnejšega lete­nja in popularizacija preletov med slovenskimi j~dralnimi piloti.

1.2. Motiviranje mladih pilotov in tis­tih, ki se tekmovanj ne udeležujejo, za doseganje značk in rekordov in za kva­litetnejše letenje sploh

2. Slovensko prvenstvo v preletih raz­pisuje Zveza letalskih organizacij Slovenije, jadralna komisija.

3. Čas in mesto tekmovanja

3.1. Prvenstvo traja od I. marca ·do 15. septembra 1985 . Točkujejo se tisti preleti, ki so izvedeni v tem časovnem obdobju.

3.2. Prvenstvo je decentralno, se pra­vi, da velja start na prelet z vseh registri­ranih letališč v Jugoslaviji.

3. 3. Za prvenstvo ne štejejo preleti opravljeni na tekmovanjih .

4. Pravila

4.1 . Vso odgovornost, tako civilno kot pravno, nosi vsak udeleženec sam.

4.2. Za ocenjevanje rezultatov velja pravilnik FAI v kolikor ni s tem pravil­nikom drugače določeno.

5. Udeleženci 5.1. Udeleženci Slovenskega prvens­

tva v preletih so lahko vsi člani ZLOS in slovenskih aeroklubov.

5.2. Po trije najboljši udeleženci avto­matično sestavijo ekipo kluba . Klub ima lahko toliko ekip, kolikor ima udeležen­cev v prvenstvu. Rezultat ekipe je seštev.ek treh rezultatov najboljših udeležencev.

6. Prijava za prvenstvo

6.1. Prijavo preleta, ki ko nkurira v prvens tvu , je treba pos lati pisarni ZLOS, kjer ga bo ocenila tekmovalna komis ija v skladu s pravilnikom in ga uvrstila na listo prvenstvenih preletov.

6.2. Prva prijava preletav konkurenci je hkrati tudi prijava aerokluba za prvenstvo.

6.3. Prijava se izpolnjuje na posebnem obrazcu.

7. Letala, konkurenca, ocenjevanje

7. 1. Na slovenskem prvenstvu v prele­tih lahko sodelujejo vsa enosedežna jad­ralna letala . Pri ocenjevanju rezultatov se upošteva izenačevalni faktor kot za repu­bliška prvenstva. Dvosedi lahko z enim pilotom nastopajo v kategoriji enosedov.

7.2. Članska konkurenca: udeleženci , ki so starejši od 25 let.

7.3. Juniorska konkurenca : udeležen­ci , ki so rojeni po 15. septembru 1960 (mlajši od 25 let) .

7.4. Ženska konkurenca: vse udele­ženke brez starostnih omejitev. Če je tekmovalk manj kot 5 se štejejo v ju­niorsko konkurenco.

7.5. Ocenjevanje posameznikov: vsak udeleženec lahko prijavi poljubno število preletov. Za končno uvrstitev se upošte­vajo tisti trije poleti, ki dajo največje šte­vilo točk .

7.6. Ekipno ocenjevanje: pri ekipnem ocenjevanju štejejo po trije preleti z naj­več točkami za vsakega od treh najbolje uvrščenih udeležencev. Vsak udeleženec lahko konkurira le veni ekipi. Ekipni prvak je tisti aeroklub, katerega ekipa zbere največ točk .

8. Splošne določbe

8.1. ZLOS bo določil zmagovalca v skladu s točko 9. tega pravilnika

8.2. Eventuelne praktične ali denarne nagrade pripadajo aeroklubom.

9. Zmagovalci Slovenskega prvens­tva v preletih 1985

9. 1. članska konkurenca - posamez­no

9.2. juniorska konkurenca - posa­mezno

9.3. ženska konkurenca - posamez­no

9.4. ekipna kon~urenca - moški 9.5. ekipna konkurenca - ženske

Na Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6, lahko na­ročite: 1. Osnove letalskega modelarstva 2. Prosto letenje 3. Raketno modelarstvo za mlade

3100,00 din 3500,00 din

3250,00 din

Imamo tudi računalniško literaturo in ka­sete:

1. Zbirka »Razumljivo in preprosto z oseb­nim računalnikom«, ki jo sestavljajo:

Prvi koraki v Basicu 3 800,00 din Grafične in zvočne igre 3 800,00 din Uvod v računalništvo 3 800,00 din Učenje z računalnikom 3 800,00 din

2. Računalništvo v 45 minutah

3. Kasete za Spectrum 48 K: Kontrabant I - 3 1.300,00 din; .

Cicibanova abeceda - 3 800,00 din; Cici­ban šteje - 3 800,00 din, Ciciban računa-3 800,00 din; Angleško-slovenski slovarček - 3 900,00 din. Želeno lahko naročite in dobite po pošti, plačate pa po povzetju. Društvo in klubi do­bijo za naročila, večja od 10 izvodov posa­meznega naslova 20% popusta, razen za knjige iz zbirke »Razumljivo .... «.

"tertIJ 15

Kdo bo letel v vesolje? Ja ponsk a agencija za razvijanje veso lj a iz­

bira posadko za svojo prvo veso lj sko ladjo. Po dveh preizkušnjah je ostalo le 12 kandidatov, te pa zdaj čaka še zadnja in odl očiln a. Med nji­mi so tudi ereds tanice nežnega spola. Osebje državne agencije za razvijanje vesolj a pre­skuša sposobnos t kandidatov za pril agajanjc na zunajzemeljske razmere s pomočjo petih nov ih medicinskih aparatov. Dekl e na prvem mora dokazati , da prenese izredne pospeš ke, pa bo med izbranci, ki bodo let eli v vesolj e.

(Po DELU)

Dvojni propeler je varčen Ni še minilo dvajset let, odka r je turboreak­

cijski mo tor izpodrinil klasični propelerski pogon, ko se propelerji spet vranajo . Simbol preteklost i postaja up prihodnosti , kajti nove oblike propelerjev naj bi prihranile precej dragocenega goriva. Zamisel u resničujeta NASA in General Electric. Dvojni pro peler ima krilca prav posebne oblike: pros torsko zavite proti vrhu pa se ožijo, da se na koni cah krilc ne pojavijo vibracije in akustični poj av i blizu hitrosti zvočnega zidu . Propeler je podo ben letalskemu krilu in njegove ae rodi­namične lastnosti omej uje zvočni zid. Nove turbopropelerske motorje preskušajo na Boeingovih letalih , leta 1992 pa naj bi z nj~mi že leteli .

(Po D ELU )

John Monnett leti na svojem novem moniju s triciklom nad zgradbo centra ameriškega Društva amaterskih graditeljev letal (EAA - ' Experlmental Aircraft Association) v Osko~hu (Foto: David Gustafson, po reviji SPORT AVIATION, glasilu EAA)

Pred dobrim letom sem napisal ses­tavek o ultralahkih letalih. Bil je to izziv za mnoge bralce in nekateri so se odločili, da na tak ali drugačen način pridejo do ultralahkega letala in do letenja.

Bilo je tudi govora o predpisih za ult­ralahka letala in kako jih obravnavajo v posameznih državah. Prava zmeda! V ZDA so ostali pri izvirni opredelitvi. V Franciji so zaradi obilice nesreč s smr-

Monl s podaljšanimi krili (po teh. biltenu)

, tnim izidom omejili to dejavnost in jo spravili pod nadzor regionalnih preds­tavništev ministrstva za promet. Nemška letalska oblast je zadolžila aeroklub za nadzor nad gradnjo in uporabo ultralah­kih. V obeh državah morajo biti ultralah­ka letala registrirana in jih smejo leteti osebe z ustreznimi licencami. V Švici in Avstriji je letenje z ultralahkimi prepo­vedano.

Zmedo ustvarjajo tudi izdelovalci ult­ralahkih letal. Nekateri gradijo letala, ki imajo vse lastnosti klasičnih letal in jih predstavljajo v kategoriji ultralahkih . Zakaj naj bi takšno neregistrirano letalo smele leteti osebe brez sleherne licence, ko pa ima potoval no hitrost, moč vzpe­nja nja in druge lastnosti le malo manj od naše utve 75, zmore pa še osnovne akro­bacije. In če je kje zmeda, smo tudi mi zraven in povabimo na letalski miting neregistrirano ultralahko letalo s pilo­tom brez licence in kontrolnega leta! Kaj bi bilo v primeru nesreče? Očitno je at­raktivnost premagala doslednost.

Naš zakon o zračni plovbi ne pozna kategorije ultralahkih letal. Imamo pa predpis za amatersko gradnjo letal, ki je izšel v Uradnem listu SFRJšt. 19/82 in je bil v celoti objavljen v reviji Krila . Toplo

KAKO BOMO LETELI?

priporočam vsem , ki gradipo kakršn o k­ol i letalo, naj se na ta nčno držijo določil tega predpisa. La hk o mi verjamete, da ima m izkušnje!

Odprta prikolica za- moni z »mini« krili skice letala moni (po tehno biltenu)

(po tehno biltenu)

Kanada za obnovitev arktičnega radarskega sistema

Kanadski senatni komite za obrambo je pripo ročil obnovo ark­tičnega radarskega si­stema. ki naj bi stal 1.2 milijarde dolarj ev. Se­danji sistem za zgodnj e opozarjanje so pos ta­vili že v petdesetih letih in je zelo »zastarel in ranljiv«; sovražniko­vim »bombnikom om­ogoča neopazen pro­dor v osrčje Severne Amerike«. Posodobi­tev in dopolnit ev »po­membnih praznin « v radarskem sistemu ka­nadskega polarnega območja vključuje ko­munikacijske satelite in ameriška bojna leta­la F 18 . Arktični sistem za zgodnje opozarj anje se razteza od Aljaske do G riinlanda. Ome­njeno vsoto 1,2 mili­jarde dolarj ev bi bilo treba odšteti , če bo obvelj al sklep o naku­pu boljnih letal in ko­muni kacijskih sateli­tov.

(Tanjug)

Ke.L417

Zmeda nasta ne tudi ta kra t , ko se o dl­očamo za ultra la hko letalo. Prav ijo naj bi bilo klasično krmarljivo. Večina bi ra­da imel a delno ali popo lnoma zaprt kok­pit. Po možnosti dva sedeža. Fineso več kot 20 in hitrost takšno, da bi poleteli iz lastnega dvorišča čez hribe in doline tja do mo rja.

V tistem sestavku sem o menil ultralah­ka leta la, ki imajo zarad i dobrih aerodi­namičnih las tnosti in dovršene grad nje vse lastnost i dobrih in hitrih klasičnih letal.

Eno med njimi je letalo Moni , ki ga pr­oizvaj a Monet Experim ental v različnih inačicah. I ma sta nda rdn o a li skrajšano kri lo in podvozje v obliki enega kolesa a li tricikel. Letalo je kovinske gradnje in ima vgrajen motor KFM 22 KS . Kit z motorjem vred sta ne približno 6000 dolarjev in 600 do 1000 ur dela. Inačica tega leta la, Monik drži dva hitrostna svetovna rekorda .

Quickie (canard a li raca* je zgrajen iz poliuretana in poliestra. Oblika je izvir-

Graditelj letala star-lite Mark Brown med poletom s svojim ultra lahkim (Foto: Ted Koston, SPORT (TION) .

Star-lIte Je mogoče naročiti tudi v kitu (Foto: arhiv M. B.l

KAKO BOMO LETELI? ~e'LI'19

Eden Izmed,doma zgrajenih qulckljev Iz Kalifornije, ki je samo lani v prvih treh mesecih »naletel .. 75 ur (Foto: SPORT AVIATION)

Vesoljska postaja Saljut 7 je že skoraj tri leta v vesolju

Vesoljska postaja Saljut 7, domovanje treh sovjetskih posadk, ki so ga obiskale tudi .. gostujoče« skupine vesoljcev, je že skoraj tri leta v vesolju. Pos­tajo so izstrelili 19. aprila 1982. Na Saljutu 7 so v tem času opravili celo vrsto raziskav in poskusov, oktobra la­ni pa so Leonid Kizim, Vla<iimir Solovjov in Oleg Atkov dosegli svetovni, rekord v pre­bivanju v vesolju -237 dni. Poleg gostuj­očih sovjetskih kozmo­navtov so bili na Salju­tu 7 tudi francoski, in indijski vesoljci.

(UPI)

.~. na. Spredaj je nekoliko pOdaljšan canard z negativno V obliko. Na koncu canarda, v aerodinamičnem z~ključku so vgrajena pristajaina kolesa. Tudi to letalo drži en svetovni rekord.

Kakor mi je znano ta firma posreduje uv­oz teh sestavljenk v Evropo. Nekaj inflormacij lahko dobite tudi pri meni .

TARAS KRIVENKO

Star Lite se je prvič pojavil leta 1983 v Oshkoshu. Osnovni konstrukcijski ma­terial je plastika in vezana plošča. Zaradi velikega zanimanja ga je pričel konst­ruktor proizvajati kot sestavljen ko.

Informacije o teh letalih lahko dobite pri firmi JLM Overiand v Miinchnu.

*Pri nas smo takim letalom že zdavnaj rekli »Ietalo-raca«, izraz canard (časopi­sna raca) pa je udomačen po svetu. De­jansko s pojmom canard mislimo višin­ski rep, ki je vgrajen v trup, letala pred krilom.

PRIMERJAVA TEHNiČNIH PODATKOV:

MONI QUICKIE STAR-LITE

Razpetina kril 8,4 m 5,1 m 6,55 m Dolžina 4,6 m 5,3 m 5,0 m Višina 1,0 m 1,2 m Površina kril 7,0 m~ 5,0 m2 5,3 m2 Teža praznega 117,0 kg 108,0 kg 103,0 kg Največja teža 225,0 kg 234,0 kg 216,0 kg ' Koristni tovor 108,0 kg 126,0 kg 113,0 kg Motor K FM 107 16 kW (22 KS) 16 kW (22 KS) 29,5 kW (40 KS) Največja hitrost 193 km/h 225 km/h Potovalna hitrost 177 km/h 214 km/h 193 km/h Najmanjša hitrost 61 km/h 80 km/h 68 km/h Gorivo 20 lit 40 I Dolet 515 km 845 km 480 km Dolžina steze 120 m 140 m 100m Hitrost vzpenjanja 2,5 m/sek 3,0 m/sek 6,0 m/sek

Prototip V-55 po reviji KRILA 2/58 (podpis k takratni objavi na naslednji strani v okvirju!)

Strmoglavilo malijsko letalo

Le eden od petdese­tih potnikov in članov posadke je preživel ne­srečo potniškega letala malijske let alske druž­be Air Mali , ki je strmoglavilo takoj po vzletu z letališča v Tombuktuju.

Kot je sporočil a dru­žba, je vozilo let alo ti­pa antonov-24 na not­ranji progi Gao-Ba­mako z vmesnim po­stankom v Tombuktu­ju v notranjosti države. Izvedelo se je le, da je edini, ki je nesrečo preživel, v kritičnem stanju. Obstaja verjet­nost, da se je tragedija pripetil a zaradi okvare na motorju.

(UPI)

Pod pojmom amaterska gradnja letal razumemo to, kar je rečeno v Zakonu o zračni plovbi, oz. dorečeno v sprem lj e­valnem Pravilniku . Beseda je torej o zveznih predpisih, ki so natanko, če ne celo strogo uredili to gradivo. Pomemb­no je, da je bila amaterska gradnja letal uzakonjena in , če vam ne manjkajo strokovnost, zanos in gradivo, lahko pridete do leta la, kot sta prišla dva na­vdušenca v beograjskem društvu Avala .

»Avala 1« pred preizkusnimi poleti

Mnoga letala, katera so pozneje gradili tudi v več desettisočih, so gradili in zgra­dili ljubitelji . Lahko bi rekli, da so amaterski graditelji dejansko strokov­njaki - profesionalci, ki imajo razen us­trezn ega znanja tudi zadostno navduše­nje spoprijeti se z vsemi problemi, ki ut­egnejo spremlj ati gradnjo letala .

Uspešna predelava (rekonst­rukcija) letala »V-55«

Predvsem ne pozabimo, da pri nas ni mogoče kupiti , a li uvoziti novega letala za zasebne potrebe . Letala in druge vrste

zračnih plovil . ki zagotavljajo potrebno varnost v letenju pa so razen tega tudi zelo draga . V kakem domačem podjetju ni mogoče izdelati dvosedežnega leta la za manj, kot 3 milijone din a rjev. A č l ani Društva za ljubiteljsko gradnjo letalskih konstru kcij Avala v Beogradu, so se loti li prav tega podviga .

Iz pozilbljenih delo! letal, katerih se­rijska gradnja je stek la pred 15 leti, so se loti li gradnje letala »Avala 1«, to je predelave letala » V-55« . V osvežitev spo­mina : Letalo .. V-55« je v 1. 1955 skonst­ruiral dipl. ing. Bora Vajic iz Zagreba . Prototip tega letala je vzletelI. 1958. Le­talo »V-55« je imelo razpetino kril 8,80 m, površino kril II m 2, dolžino 6,90 m in višino 2,04 m. Prazno je tehtalo 343 kg, Rolno obteženo v letu pa do 590 kg. Ce prav je bilo po svoji h izmerah majhno, je v preizkusnih poletih pokazalo , da je dobro opravilo tudi vlogo vlečnega letala za lažje vrste jadralnih letal. Po opravlj e­nih preizkusnih poletih so celo tek li razgovori o serijski proizvodnji tega leta­la za potrebe Letalske zveze Jugoslavije. Vendar je pozneje prišlo do nesoglasja o načinu fInanciranja in končno tudi do uvoza tujih letal s podobnimi letalnimi sposobnostmi.

DOMACA LETALA

Odložili izstrelitev ameriške rakete

Ameriška vesoljska in aeron avtična upra­va (NASA) je odloži la Izstrelitev rakete Atlas - centaur. ker je pri­šlo do okvare sistema za računalni ško vode­nje rakete. Raketa naj bi ponesla v orbito ko­munik ac ijski satelit In­telsa t 5A. ki je stal 41 milijonov dolarjev. Sa­mo štiri minute in 38 sekund pred poletom rakete so ugotov ili . da njen sistem za kontro­lo letenja ne deluj e ta­ko. kot bi moral. in da ni povezan z zemelj­skim sistemom. Nove­ga datuma izstr elitv e še niso določi li . Prek komunik ac ijskega sa­telita Int elsa t 5A naj bi opravi~ rekordno šte­vi lo 1$.000 sočasnih telef'onsk ih pogovorov in odd"jali televizijski progral~l na treh kana­lih . preds tavniki Intel­sala. organizac ije za telekom unik acijske sa­telit e 109držav so izja­vili. da jc organizac ija pl ača l a NASA 61 mi­lij onov dolarjev za ra­keto in storitv e v zvez i z izstrelitvij o.

(UPI)

Tako so leta lo »V-55 « in osnovni deli, ki so jih že izdelali za prvo serijo, utonili v pozabo. Toda medtem so začeli veljati predpisi o ljubiteljsk i gradnji letal!

Danilo Stajni in Dušan Torbica iz Dru­štva za ljubit eljsko gradnjo letalskih konstrukcij Avala v Beogradu, upošte­vajoč veljavne predpise dokončujeta gradnjo novega let a la iz razpoložljivih osnovnih delov : motorja , kril, repa in rešetke trupa. Tako sta prešla prvo veliko težavo : osnovni h elementov bodočega le­tal a jima ni bilo treba preračunavati , niti pose bej preve rjati.

Po treh in pol le tih gradnje je njuno le­talsko konstrukcijo pregledal a ustrezna državna komisija , da bi si nato pridobila dovoljenje za letenje.

Po prvih preiz kus nih poletih so odpra­vili nekatere slabost i, ki so se pokaza le v prvih poletih. Zdaj pa letalo »Ava la 1« prei zkušajo še po do ločenem preiz kuše­valnem progra mu. Preiz kuša nje lahko oprav lja pilot s športnim dovoljenjem , ki ima najmanj 100 ur samostojnega naleta.

Letalo za 500.000 dinarjev

Pričakujejo, da bo novo letalo us­trezalo za polete, katerim je namenj eno. V opisu letala »Avala 1« piše . da je to enomotorni dvosedežnik z motorjem Walter minor 3/4 s 77 ,28 kW in s porabo do 25 I nizkooktanskega benci na na uro in je na menjeno osnovnemu šolanju motornih pilotov ter njih ovi vadbi. To le­t alo lahko · vl eče tudi jadralno letalo , ali pa služi za izvaja nje padals kih skokov. seveda po enega. »Ava la 1« je oprem lj e­na tudi za nočno vizueln o letenje . njena potovalna hitros t je 180 km na uro, dolet o krog 1.800 km , največja dosegljiva viši­na pa nekaj nad 5.000 m.l zračuni kažejo, daje ne računajoč vloženo delo obeh na­vdušenih gradite ljev, gradnja letala stala okrog 500.000 dinarjev.

AVALA 1 pred poskusnim poletom (Foto: po AVIOREVIJI)

Društvo Avala bo moralo zdaj pre­pričati zainteresirane o tem, kako je ta­kšne vrste letalo potrebno športnemu le­talstvu in turizmu , saj ga bo mogoče se­rijsko izdelovati po glavnih delih, montirali pa naj bi ga potem na ljubitelj­ski osnovi. Razen tega bi , če bi osvojili koncept jugoslovans kega motorj a za to leta lo, ne s melo v maloprodaji stati več, kot 500.000 dinarjev. Obstaja pa vse­kakor upanje, da bomo, ob še določenih nada ljnjih izboljšanjih, oz. dopolnitvah. ki jih bodo narekovala temeljita preiz­kušanja, dobili naše prvo ljudsko leta lo.

Po uspešnem preizkuša nju in dopol­njevanju letala ostaja pred Društvom Avala samo še težka naloga - prepričati odgovorne dejavnike, da bi se resno loti li izvajanj a tega programa .

(po AVIOREVIJI, prevedel J. COLNAR)

Novo domače motorno letalo

Pod sliko na levi strani so Krila objavila rožnogled komentar, kate­rega dele ponatiskujemo:

Naš dopisnik Tihomil Jerbic iz Zagreba nam je poslal fotografijo in kratek opis tehničnih podatkov za novo motorno letalo, ki so ga konec aprila dogradili člani zagreb­škega aerokluba. Novo letalo V-55 je na zunaj precej podobno ame­riškemu športnemu letalu »Piper«. Doslej je V-55 uspešno opravil svoje prve preizkusne polete, ven­dar se bodo končne in natančne preizkušnje začele šele proti koncu junija. V letalski šoli zagrebškega aerokluba od novega letala veliko pričakujejo, saj je vprašanje vlečnih motornih letal po vseh naših letal­skih šolah dokaj kritično. Žal tre­nutno razpolagamo samo s skrom­nimi tehničnimi podatki, ko pa bodo. končane preizkušnje V-55, se bomo o novem prototipu obširneje razpisali in naši m bralcem posredo­vali natančen opis in lastnosti nove­ga letala. Mlademu konstruktorju in požtrvovalnim graditeljem od sr­ca želimo, da bi letalo V-55 čimbolje uspelo in izpolnilo njihova pričakovanja.

Zavzemanje za miroljubno izkoriščanje vesolja

Pravno ozadje tako imenovanega da ljin­skega raziskovanja Ze­mlje iz vesolja in up­orabljanje določil iz mednarodnega prava, ko gre za izkoriščanje jedrskih virov v vesolju - to so glavne teme pravkar končanega za­sedanja pravnega po­dodbora OZN. Ta po­dodbor bo kot telo odbora za miroljubno izkorišča nje vesolja ob­ravnaval še vprašanja ki zadevajo širše defi­nicije vesolja in izko­riščanje geostacionar­nih orbit, tudi način in sredstva, kako naj bi zagotovili smotrno up­orabo vsega tega vsem državam.

(Tanjug)

Prelet z računalnikom Prelet je gotovo med zanimivejšimi

panogami jadraln ega letalstva. H itrost je odvisna od različnih metereoloških in aerodinamičnih zakonitosti. Optimalno i zkoriščanje le-teh je dokaj zamotan problem. Tu je grob opis narave, katera naj bi pilotu pomagala izbirati naj­primernejše parametre med preletom . Nekaj podatkov je vgrajenih v nezbrisljiv spomin (ROM) naprave, nekaj jih posta­vimo s stikali na armaturni plošči, preos­tale pa meri sama. Rezultati se zapisujejo na osem številčnem zas lonu.

Najprej je potrebno definirati problem in zgraditi matematični model. Potrebni vhodni parametri so:

višil}3 odnosno hitrost dviganja hitrost letala teža letala smer in jakost vetra

Z obdelavo teh podatkov dobimo kot rezultat (izpisano na zaslonu):

- najprimernejšo hitrost med termi­čnimi stolpi

- fineso pri tej hitrost i - ter dolet s trenutne višine s to

hitrostjo

Določanje višine: Glede na to, da je v preletu najpomembnejša relativna viši-

na, je tu uporabljena Babinettova formu la

h2 -h l =16000(I+O,0036604)PI- P2

PI + P2

Koder je Tsr = TI = T 2

in so T temperature na višini M s pri­tiskom P.

Hitrost dviganja dobimo zde ljenjem relativne višine s časovno konstanto, katero dobimo s pomočjo timerj a

Določanje hitrosti: hitrost določamo s pomočjo pitot ali Venturi-jeve cevi na ta način, da uporabimo razliko med statič­nim in dinamičnim pritisko m kot nepo­sredni kazalec adrese v tabeli hitrosti . Tabela je zapisana v ROM spominu na odgovarjajočem mestu.

Teža letala: Glede na to ali so rezerv­oarji z balastom polni ali ne, preklopi pilot stikalo na armaturni plošči. Teža le­tala je sicer z ostalimi karakteristikami že vpisana v spoH\ih.

RACUNALNISTVO

Antene za sprejem šti ridesetih satelitskih TV kanalov

Nad nacionalna dru­žba za te lekomunika­cije (lTT) je sporoči l a , da bo da la že v krat­kem na trg televizijsko anteno, ki bo gledal­cem po Evropi omog­oč il a, da bodo prek satelitov sprejemali kar štirideset kanalov. Spre­jemna an tena je ses­t~ v ljena iz diska, mon­tira nega na st rehi , in nap rave, ki se jo mo n­tira na telev izijsk i spre­jemnik in poleg njega. Anteno bo že pri hod­nje leto zače l a proizva­jati in prodajaii podru­žn ica ITI - italijan­ska družba Face Stan­dard. S pomočjo te ant ene, ki nit i ne bo draga, bodo lahko gle­dalc i po Evropi spre­mljali programe v več jeziki h, in to prek sate­litov, katerih izstreli­tev je pred videna v začetku pr ihodnjega le­ta. F unk cionarji druž­be ITI pri ča kujejo, da bodo samo v Italij i, Franciji in Z R Nemč iji prodali o krog 9 mi­lijonov teh ant en.

(Reut er)

S mer in j akost vetra: T udi za dO ločanj e teh parametrov ima pilo t na voljo primern a stik ala, ki jih prila~ja razme­ra m.

S tem so definira ni vs i vhodn i pa­ra metri. Sa m i zračun uporablja še tiste podatke, ki so nujni , se pa ne spremi­nj ajo; ta ko je v ROM spo minu za pisana tudi hitrost na po lara le tala v t abe l a ri č ni obliki .

Progra m l oč i (glede na to, a li trenut na višina ras te a li pada) fazo vzpenjanja v t ermik i od faze preleta med stebli. Med dviga njem do ločamo želj ene parametre na osnov i povpreč n e vertikaine hitrosti in predpostavljenih pogojev preleta, v preskoku pa doda mo še trenutno merje­no hit ros t in višin o ter j ih primerjamo s pola ro. Oglejmo si primer, koder je med mesto ma A in B razdalja s: če se dvigamo nad t očk o A s hit ros tjo VI' potem bo mo po tr.ebovali za višino h čas

T = h I -

VI' ?dtod potujemo do toč ke B s I]itrostjo v2 lil propada mo s hit rostjo w. Ce bi torej hotel priti nad B na isto višino, s ka tero smo sta rt a li na d A, bo to t raj a lo

T = h 2 -

w. Skupen čas Ts,k od sta rta do B bo po temta kem Tsk = TI = T 2 odnos no po tova lna hitrost

Vpo t _ s _ Ts k.

Ap ro ksimirajmo hitrostno polaro s funk cijo dru gega reda (av2 + bv + c = w), pa do bimo

- ma ksimum potova ln e hitrosti

IC.Je1L423

- ma ksimun fi nese

in iz tega o ptimalne vrednosti višine in hitrosti .

, To ve lj a seveda za mirno vre me. Veter pa stvari hit ro za ko mplicira in račun anj e se izredno potegne. Avtor se je zrrašel na simpati čen n ačin : glede na raz li čne ja kosti in smeri vetra je na pravil i z račun o ptima lizac ij e na ve li kem raču n alniku UN IVAC 11 00 v Fortra n, rezultate pa v o bli ki tabele shrani l v ROM naprave. S pomočjo primern e organizacije te tabele so prav i rezulta ti dosegljiv i na direkten n aČIn adresira nja spo mina preko potreb­nih parametrov (dviga nj e, hi trost, veter, teža itd).

To je bil zgošče n opis matematičn ega modela naprave. Drug problem je bil a nabava de lov. Potrebn i so meril ci n eel e ktričnih v eli čin , ki pretvarjajo mer­jene vrednosti neposredn o v analogno e l e ktričn e. Potem je treba te pretvoriti z AID ko nvertorj i ' v digita lne (binarn e) vredn osti in jih prenesti do procesorja. Spremenljivega spo mina (RAM ) je 128 bytov. Nespremenljivega pa 8 k bytov. Rezultate vodimo na zas lo n preko vhodno i z hodneeno t~

Na prava še ni nared za vgradit ev. Niso še končana test ir anj a glav nega progra­ma. Doslej so stes tirani posamezni skl opi tako v baro ko mo ri ko t s pomočjo tes­tn ih progra mov, ta ko da s t e strani ni več ovir. Koga r bi stvar za nimala, do bi več poda tkov v prvi številki revije MR (ma la račun a l a ) , po ka teri je opis tu d i povzet in pr irejen. Lahko pa seveda piše neposre­dno na redakcijo t e revije ( Radičeva 27 I I , Z ag reb). Avtor č la nk a in ta ko tudi naprave je Vladimir Sa blj ar, jad ra lni le­ta lec in in ženir elektro tehnik e.

Pripravil MITJ A Z UPAN EK

Shema blokov Sabljarjevega računalnika za prelet z jadralnim letalom (po reviji MR)

", ( .

'J-- "1'~ v

~t ~_~.'~w r;"r-+u -~~ ;~~~-

1 I ,.. • . , :;..,

... , Jo f • • . ' . o. ..";

. ,", t.. .. .s..; 41~ ,t. - .... , ;.,.'

)

Pesnik, skladatelj in jadralec

V Belgiji so vgradili prvih 16 manevrirnih raket

Bel gijs ki predsednik vlade Wilfried Ma rtens je po trdil, da so v Bel­g ij i vgradili prve ame­riške manevrirn e rake­te. potem ko je bdgi.1-ska vlada ko nec teona sprejela odloč it ev. da omenjene rakete lahko nemudo ma montirajo. Kako r je povedal Ma r­tens. so prvih .šestn ajst raket srednjeg,l dosega vgradil i v oporišču Flo­renn es na jugu d rža ve.

(Ra ut er)

Ko brskaš in listaš po doseglji vih a rhi­vih o letalstvu. a li pa se za pl eteš v pogovor z nekdanjimi letal ci. ma rs ikdaj odkriješ . oz. izveš kaj za nimivega s podr­očja leta lstva, ka r ti je bil o do takra t šc nezna no. Nedo lgo tega se m po zaslu gi ko lege Nin a Špaca pana iz Nove G orice pri šel do pa rtiture prve jugoslovanske pesmi jadralnih leta lcev, ki jo je avt o r Anto n Berlo t spes nil in uglas bil oko li le­ta 1936, tedaj , ko se je v Sloveniji priče l o intenzivno razv ij ati brez mo torno le­talstvo . Ko sem dognal , da je bil avto r te pesmi tudi jadra lec, sem ga s kl enil o bis ka ti .

V So lk anu s t anuj oč 89-leth i Anto n Berlo t me je prij azn o sprejel in , ko sem mu pojasnil na men svojega obi ska, je najin klepet stekel tako s prošče no ko t, da se poznava še iz predvojnih časov. Na prošnjo , naj mi na kratk o spregovori o svojem življ enju in razloži ka ko jc »zaše l« med pred vojne leta lee, je ko t poživljen priče l :

»Ko se je priče l a prva sve tovna vojn a, se m mora l za pustiti gimnaz ijo in se preobleči v unifo rmo avstro-ogrske 501-da tes ke. Po ko nčani h voj nih šola h sem se

po tlk a l po raznih voj aških eno ta h in o b razpadu Avstro-Ogrske mo narhij e sem se odkrekel cesarja v činu po ročnik a. Po o klicu genera la Ma istra, ki je ocenjujoč ra zmere po ka pitul ac iji Avs trije kli ca l, naj se zavedni Sloven ci pri glas ijo v na­rodn o o bra mbo , sem se priklju č il pros tovo ljee m. ki so se postav ili v b ra n za naše seve rne meje. T u scm se udeležil boj ev za s lovensko Koroš ko. Leta 1921 so me demo bili zira li in sem se zapos lil pri ca rini . Nckaj časa sem s lu žbova l na mejnem preho du v G edero vcih , na to pa sem bil pre mešče n na .J eseni ce.« ~ekolik o je zasta l, na to pa nada lj eva l: »Mis lim, da vas bo najbolj za ni ma lo .

kak o sem prišel med jad ra ln e leta l ee . Mo ra m prizna ti . da scmi je že lj a za letenjem poraja la že na koroš ki fro nti , ko sem im el večk ra t priložnost o pazova ti Ic­ta lce iz Mais t rove eskad ri lje, ki so budn o sprcmlj a li vse p remik e sovražnih eno t ons tra n demokracijske če t e in nas us­pešno podp ira li p r i o bvladova nju sov ra­žnih na pad ov. Ničko li kokrat sem opazo­val. ka ko so se naši leta lci spo prij eli s štc­vi lnejš imi nas pro tnik i, ki so ho teli p rod re ti nad naše pos tojanke in vedno so

IZ ZGODOVINE JADRALNEGA LETALSTVA

jih naši letalci obvladali. Njihova hra­brost je vzbujala v meni posebno spošto­vanje in zaželel sem si, da bi se tudi sam enkrat lahko dvignil pod nebo.

Ko sem služboval na Jesenicah, sem pazljivo spremljal uspešen razvoj jadrals­tva v Sloveniji in nekajkrat sem obiskal jadralni center na Blokah, ki me je na­vdihnil, da sem začel pes~~ti in komponi­rati pesem o jadralnih letalcih. Leta 1937 se mi je na Jesenicah ponudila priložnost, qa sem postal član modelarske sekcije. Ceprav so bile namreč Jesenice majhno mesto, so imele izredno razvito športno življenje. To je pospeševalo društvo »Bratstvo", v katerem je delovalo nekaj športnih sekcij (lahka atletika, kole­sarstvo, smučanje, drsanje, nogomet in rokomet). Na pobudo nekaterih letalskih zanesenjakov so kot zadnjo ustanovili tu­di sekcijo letalskih modelarjev. JUlija 1937 so se na veliki prireditvi društva »Bratstvo« pojavili tudi modelarji s svoji­mi modeli, za katere je bilo med gledalci veliko zanimanja. Se isto leto je ta sekcija prerasla v jadralno sekcijo, katere člani smo pod vodstvom Izidorja Ručigaja pričeli graditi prvo šolsko brezmotorno letalo .

Z izredno voljo in navdušenjem sem se tudi sam vključil v to delo upajoč, da se bo moj davni san poleteti pod oblake ure­sničil. Gradnja letala je sicer napredova­la, vendar ne tako, kot smo si želeli, kajti ubadali smo se s pomanjkanjem denarja, podobno kot jadraici v drugih skupinah.

Ko je bil februarja 1938 ustanovljen na Jesenicah aeroklub, je sekcija izstopila iz članstva »Bratstva« in prešla pod upravo aerokluba ter se preimenovala v jadralno skupino »Puleks«. Na ustanovni skupšči­ni aerokluba so sprejeli program dela skupine za leto 1938, ki je načrtoval dog­raditev letala in pričetek šolanja članov skupine v brezmotornem letenju. Še preden je skopnel sneg leta 1938, je vodja skupine Izidor Ručigaj pričel iskati v bližini Jesenic ustrezen teren, na katerem bi se lahko šolali. Kot najprimernejši in hkrati najbližji mestu, je izbral teren na Poljanah ob cesti Jesenice-Gorje in o tem obvestil Oblastni odbor aerokluba v Ljubljani, ki je moral izdati dovoljenje za uporabo. Hkrati je zaprosil Ljublja­nčane, da bi skupini posodili začetniško letalo, s katerim bi lahko še pred dogradi­tvijo svojega »planerja« začeli začetniške skoke, s čimer bi še bolj navdušili člane skupine za graditev svojega letala. Pro­šnja Jeseničanov je bila ugodno rešena in Liubljančani so nam odstopili že 'pre~ rezmajano začetniško letalo tipa »Zoe­gling«, poimenovano z »Domžalčan«. Ko smo temeljito popravili odstopljeno

re'L426 IZ. ZGODOVINE JADRALNEGA LETALSTVA

V Londonu preprečili ugrabitev letala

Britanska policija je aretirala nekega potni­ka Lufthansinega boe­inga 737, kije poskušal ugrabiti letalo s 108 potniki in šestimi člani posadke. Neidentifici­rani moški, o katerem domneyajo, da je um­sko prizadet, je povelj­niku letala zagrozil, da bo letalo ugrabil. Toda boeing je varno pristal, pa tudi od potnikov ni bil nihče ranjen. Letel je na liniji Hamburg­London.

(OPA)

letalo, />mo že v prvih spoml~danskih dnevih pričeli začetniške skoke

r katerih

se je 1.deleževalo 16 članov ,skupine. Učitelj (etenja je bil Izidor Ručigaj, ki je leta 1937 na Blokah položili »A« in "B« jadralni izpit. Moram se pohvaliti , da sem prvi od nas začetnikov napravil skok, kajti šolanje se je začelo po abecednem redu. Prvi dnevi učenja skokov so povzročili precej manjših poškodb na letalu, toda le-te smo vedno v rekordnem času odpravljali. Zavzeto pa smo hkrati dograjevali tudi novo le­talo, ki smo ga 3. jUlija 1938 na organizi­ranem prvem letalskem dnevu krstili z imenom "Puleks«. Krstni polet z njim je opravil Izidor Ručigaj, v programu prire­ditve pa sta sodelovali še jadralno in motorno letalo, ki sta prileteli IZ

Ljobljane.

Po opravljenih začetniških skokih smo začeli izvajati krajše polete, ki pa zaradi omejenosti terena niso bili povsem varni. Nekega dne, ko je Izidor Ručigaj name­raval izvesti nekoliko daljši polet, je prišlo do nesreče . Na letalu je namreč odpovedala neka žica in letalo je strmo­glavilo in se močno poškodovalo .

~4?U..t'd ..;. i't4k.

;r~''W4W r~.2- ·~~~ ,­. ~,;,r~h4 - /.H'7;r.n~a ~/ ?J/u.hD-~· ~~:n 1--~ u.._ h~ ~~ "' 2r1.M r:H' ;k~~.

/1t?~/~~U -;u2 ~c-'2 /fr~/",a-r"'e; ~k~"'V-""'~ ,~ 4'.4l. rn.a ~

1t:;'.Ah d'?t:..r p/,+!:'./ -zr I.M!I-!~C- ? /~z ,..,.....~ . -;u ..t!. r) 4h .... 4a.:..z" /

Jt~; M~' S~~ 4L .~L"'U/ ~&Z ~tt; , ~ .. ,.c,...e 41.-"'(:4.-... I

.7~; ~~~ ~'.-;_..d....ute'~(~/

.1/1/ -;: d;' 1, .. ~.fOUVJ ~pv.L -h> ' ~4~ ~ _

~"';:/- -.:.e-p'!f~ -_<1.14> _f..:1·~.

/~i/-a.~~r~ ~, ~~~./ -11· ff.. -I1J.J J

. ~' !;fr..0~/ - -. - : ..

Letenje smo nato tukaj končali, zato je Izidor Ručigaj z nekaj člani odšel na Bloke, kjer so nekateri položili že "A« iz­pite. Po poškodbi letala smo začeli gradi­ti novo začetniško letalo in prehodno le­talo "Inka«. Hkrati je stekla akcija za iskanje novega ustreznejšega terena za letenje. Odkrili smo ga v bližini vasi Poljče blizu Begunj, kjer so bili izredno ugodni tereni za pristajanje. ~ vgusta 1939 je bil na novem terenu že drJgi letal­ski dan aerokluba, z zanimivimi letalski­mi točkami, ki so jih izvajali piloti nam naklonjenega aerokluba v LjUbljani. Prireditev je imela velik propagandni učinek, saj je privabila v naše vrste precej novih članov. Našajadralna skupina seje močno povečala pa tudi v drugih mestih so začeli ustanavljati jadralne skupine. V letenju sami nismo mogli dosegati pomembnejših uspehov, saj nismo imeli prepotrebnega avto-vitla, ki bi nam omogočal visoke štarte. Zato smo bili vezani na usluge, ki jih je nudil jadralni center na Blokah, kamor so se odpravlja­li posamezniki, če so si le mogli prav­očasno izposlovati dopus!. Moram pou­dariti, da smo vsi člani bili zaposleni, naj­več jih je delalo v železarni na Jesenicah. Meni se je posrečilo dobiti dopust leta 1940, ko sem se z bratom Izidorja RuJi­gaja na motorju odpeljal na Bloke. Zal sva imela pri Višnji gori prometno nesrečo, v kateri sem si močno poškodo­val gornjo čeljust in zobe tako, da nisem nič več letal. S tem se je nehala tudi moja letalska kariera, ki pa me ni pripeljala do popolnega uresničenja mladostniške že­lje.

Čeprav sem z za nimanjem sl edil pripovedovanju mojega sogovornika , ki je bil najstarejši član takratne skupine na Jesenicah, sem ga moral znova opozoriti na to , da me zanima , kako je začel pesniti in komponirati pesem jadralnih letal cev. Dejal je: .

»S pesništvom sem se ukvarj a) že v mlajših letih , ko sem napis al dve knjigi pesmi ra znega žarna. Nekaj letalskih pe­smi sem sestavil pot em, ko sem postil i član jadralne skupine in, ko sem spoznal slast leta lskega udejstvova nja. Tudi s komponira njem nise m imel težav, saj se m igral violino in kitaro. No imel sem le svoj notni sist em, po kat erem sem komponiral. Seveda je besedilo uglasbe­ne pesmi ustrezalo le za tiste čase , ko smo se morali jadraici mn ogo bolj truditi in prizadevati, kot da našnji let a lci , ki imajo na razpolago vse mogoče pripomočk e, npr. avto-vitla, vl ečn a letala in še mars i­kaj drugega . Kljub napo ro m, 1< 0 smo vl e­kli in prevlačili težke štart ne gumijaste vrvi po terenu pa mislim , je bilo tedanj e jadralstvo mnogo bolj bogato zaradi

pristnega prijateljstva in tovarištva, ki je temeljilo na načelu: Vsi za enega, eden za vse!«.

Mojega sogovornika bi lahko še in še poslušal in vedno bi v njegovem pripovedovanju odkril še kaj neznanega. Izredno zanimiv, zelo inteligenten in še vedno vitalen možakar obvlada kar devet jezikov. Poleg pesništva in glasbe se je ukvarjal tudi s slikarstvom in ki­parstvom. Spozna se na fiziko in mate­matiko, ukvarjal pa se je tudi s področjem raziskave kulture starih »Et­ruščanov«, o čemer je poročalo nedavno tudi naše časopisje . Kot se je odzval klicu domovine leta 1918, ko je kot prostovo­ljec branil ogroženo severno mejo, tako tudi po razpadu bivše kraljevine ni ostal križem rok. Brez razmišljanja se je pri­ključil narodnoosvobodilnemu boju. Po osvoboditvi je kot upokojeni oficir nad­aljeval svoje vsestransko delo z razpravo o nekih filozofskih problemih, ki mu tudi \:: jesen i njegovega življenja krajšajo čas. Zelim mu še naprej veliko uspeha pri de­lu, predvsem pa mnogo zdravja in zadovoljstva še mnogo let ter se mu za­hvaljujem za pogovor.

Kolegom jadralcem, ki imajo pesniško žilico pa svetujem, da na napev prve pe­smi jadralnih letalcev spesnijo novo bese­dilo, ki bo odraz najnovejših razmer in hotenj jadralcev. Morda bi to lahko pos­tala nova pesem nas, jadralnih letalcev , s čimer soglaša tudi avtor prve pesmi tova­riš Anton Berlot. Pa mnogo uspeha želim!

GUSTAV AJDIČ

Anton Berlot (levo) med pogovorom s članom našega uredniškega odbora G. Ajdičem

"re",. 28

Strmoglavil brazilski helikopter

V notra njos ti brazil­ske države Amazonije je v n esreči heliko pt e­rj a naciona ln e naftne družbe Petrobras umr­lo šes t ljudi.

Kako visoko? EKSPLOZIVNA DEKOMPRESIJA

Današnja letala zmorejo višine, ki močno presegajo človekovo vzdržljivost na znižanem barometrskem tlaku . Zato so zgrajena leta la s kabino z nadtlakom, v katerih je mogoČe 'Ietet"i v viŠina'h nad 13.000 m. Taka kabina vsbuje višji zračni tlak in zato šči ti pilota pred hipoksijo, dekompresivno boleznijo in niz kimi tem­peratu ram i. Za višine nad 25 km pa je nujno potrebna hermetična kabina .

Kadar letimo na tako veliki višini lahk o pride do popušča nja zaprtosti ka~ bine. Posl edica tega je eksploz ivna deko mpresija , ki se poka že s hrupo m, hitrim padcem temperature in pojavo m ~oste megle v kabini.

Pojav eksplozivne de kompresije bo mo (EFE) razdelili na dve komponenti : fi z ično

komponento (dekompresij a ka bine) in

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Mehanik po ameriško Veliko je bilo že sli ša ti o tem, kakšne težave

nastanejo , če pifo t ugotov i, da vsem man ev­rom navkljub leta lo ne more izpustiti ko l05 (podvozja), pa čeprav se je pristaj anj e že zače l o . Pred dnevi so imeli takšne težave na Floridi v ZDA. Ko ntro lnemu stolpu na leta­li šču St. Augustine so sporoči li , da športno le­talo ne more i zv leč i tr etj ega kolesa, nujno potrebnega za varen pristanek . Slik a kaže, kako so ukrepali . Pri hitrosti 150 km na uro je meha nik deblokira l kolo in omogočil , daje le­talo varno pristalo. Da tudi pilot ni »bil kar tako«, la hko verjamemo na besedo.

LETALSKA MEDICINA

Piie dr. VLADO SAVANOVIC sanitetni poročnik

bio loško komponento (dekompresija pljuč).

Fizična ko mpo nenta , to je čas dekom­presije ka bine, je odvisna od prostornin e kabine, velikosti o dprtine na k a bi~ i in razlike t la kov v in zun aj kabin e .

Biološka komponenta, to je čas dekompresij e pljuč, pa je odvisna od a na tomsk ih zožitev na dih a lnih po teh, ki upočasnijo izdihava nj e ter skupn e ko li­čine zraka v pljučih v trenutku! dekom­presije.

Posledice v času eksplozivne deko m­presije si la hk o razlaga mo s temi dejavni­ki: posledica z račn ega udar ca, nizke temperat ure , hipo ksij a, dekompresivne bolezn i. Posledi ca širj enja plina v pljučih in v črevesju nastane zarad i zn iža nja zu­na njega zračn ega tla ka in la hko privede do raznih okvar tkiva. Znižanje krvnega tl a ka in upočas nitev delovanja srca na­staneta zaradi eks panzije pljučnih tkiv in povečanj a tlaka v plju čih . Pos ledica je zmanjšano polnj enj e srca in nada ljnje zoževa nj e arterijskega krvn ega tl a ka.

V času dekompresije izd ihn emo več ki­sika in CO 2• Ta podatek na m pove, da pride do nasprot ne smeri v za menjavi ki ­sika , to pomeni , da izhaja iz c irkul acije v a lveo le. Ko je izhod notra nj ega p ljučne­ga zrak a blok ira n, se v dekompresiji ra z­vij e visok z račni tl ak, ki povzroči razne poškodbe plju čnih tki v. Širje nje plinov v č revesju privede do bo l eč in, ki lahko po­vzročijo kolaps, če plini v .č l ovek u os­tanejo pa tudi do šoka. Ce v takem primeru ne uporabimo kisikove opreme, lahk o pride do neposrednega nastanka hipoks ije .

LETALSKA MEDICINA

Uspešno letalo za letalske družbe

Po podatkih med­narodne organizacije za civ.ilni letalski pro­met je bilo minulo leto za letalske družbe us­pešno: 134 letalskih družb, č l a nic te orga­ni zac ije, je poslovno leto končalo s pri­bližno 800 milijo ni do­larj ev dobi čka. Skup­no so prepeljale 832 milijo nov potnikov (5 odstotk ov več kot leto prej) in za 158 milijard tons kih kilometrov bl­aga (8,5 odstotka več kot leta 1983).

(PO DELU )

Deset tisoč ostankov raket kroži okoli Zemlje

Okoli Zemlje še ved­no kroži več kot 10.000 os ta nkov raket in sat e­litov, ki ' ogrožajo ve­soljske ladje s človeško posadko. Ti ostanki so raz lično veliki , vsi pa lete s fantastično hitro­stjo (več kilo metrov na sekundo) in kolikor je potova nje vesoljcev da lj še, toliko v ečja je možnost trčenj a. Tako v ZDA kot v ZSSR vo­dijo evidenco o pred­metih zemeljskega iz­vora v vesolju, pri čemer si pomagajo z velikanskimi radarji, ki so tak o n atanč ni, da la hko na oddalj enosti več tisoč kilometrov odkrij ejo predmet , ve­lik kot teniška žoga. Večina teh razbitin. os­tankov približno 3.500 sa telitov in vesoljskih sond , izstreljenih v za­dnjih 25 letih , je o b vračanju v gostejše pl a­sti a tmosfere za radi trenja zgorelo. Toda kosi, ki so oddalj eni od 300 do 1000 kilo me­trov. se giblj ejo prav na meji, kar po meni , da o bstaja precejšnj a možnost, da se bodo .. za rili « v atmosfero in zgoreli . Predmeti , ki lete nad to mejo, lahko ostanejo v vesolju še desetletj a.

(DPA)

Hitrost in pospešek Hitrosti let a la so vsekakor bistveno

večje, kot tiste, s katerimi se človek dnevno srečuje. Zaradi ta ke dinamik e le­ta pride do različnih adaptacijski h reak­cij v organizmu. Do neke vrednosti se človekov organi zem lahko prilagodi na delovanju din a mičnih učinkov leta. To­da današnja letala znatno prehitijo naše kompenzacijske in adaptacijske meha­nizme. Prav za radi tega mo ra mo poznati fiziološko delovanje hitrosti in pospeš­kov ter njih ove meje. Zavedati se mo­ramo , da večkrat ni le meha nska trdnost meja man ev rskih sposo bnosti letal a, t emveč človek in nj egova vzdržljivost.

Gibanje je relativen pojem. Človek lahko prenaša katero ko li hitrost le pod pogojem, da je enakomerna in premočr­tna . Na zem ljini površini s mo v vsakem trenutku v enako mern em gibanju okrog Sonca s hitrostjo 29 km/s . Toda, naha­jamo se v stanju relativnega mirovanja v odnosu na Zemljo , zato t ega ne občuti­mo.

Hitrost je o pravlj ena pot v časovni enoti , pospeše k pa je sprememba hitrosti v časovni enoti . Spo mnimo se treh Newtonovih fizik alnih za konv. Prvi pra­vi , da se telo giblje enakomerno hitro in premočrtno , če nanj ne deluje nobena si­la, ali je rezultanta si la enaka nič . Drugi nam pove, daje pospešek enak kvocientu si le, ki deluje na telo in maso da nega tele­sa. Tretji pa, da pri vsaki akciji si le deluje tudi reakcija , ki je enak a in nas protna sili akcije.

Premočrtni (linearni) pospeše k na­stan e pri spremembi hitrosti v premočr­tni smeri (v letu). Pojavi se pri pada lskem skoku, dodajanju, a li odvzemanju moči , za puščanju letala s pomočjo sedeža ... Kadar deluje si la v s meri gibanja, ima mo pozitivne pospeške, kadar se hitrost tele­sa manj ša, imamo nega tivne pospeške.

Pospeše k:

a= VI - V2

Pri skoku s padalo m daje ze meljska gravit acijska sil a pos peše k 9,81 m/s2•

Hitrost se veča, do kl er ni s ila teže enaka sili zračnega upora. Takrat hitrost pos­tan e sta lna in znaša približno 58 mis. Kadar pa se pada lo odpre, nastanejo mo­čni nega tivni pospeš ki , ki zmanjšajo hitrost padanja na okrog 6 mi s.

Pri katapu1tira nju in uporabi dodat nih pogonskih raket na kr a tke steze, dose­gamo obremenitve 6 do 7 g. Med kata-

K~tL429

pUltiranjem iz letala doseže pilot obre­menitve 14 do 18 g, ki trajajo l i lO sek. Če pilot ni v pravilnem položaju na se­dežu za katapultiranje, lahko pride do poškodbe hrbtenice, predvsem vratnega dela. Ta ki pospeški zaradi kratkega tra­janja ne vplivajo na srčno-oži lni sistem .

Krožni (radialni) pospešek Nastane pri gibanju tel esa po krožnici.

Spreminjanje smeri povzroča radialni pospeše k, ki vleče v smeri pravoj<otno na smer giba nja. To silo imenujei:no cent­ripetaIn o silo in v l eče telo proti s redi šču . Ta pospešek je enak kvoci entu kvadrat a hitrosti in polmeru krožnice, po kateri se giblje:

a = r

Krožni pospeški se poj av lj ajo pri zav­ojih, evolucijah v letu in zanje je značilno, da, za razliko od predhodnih trajajo dlj e.

Kotna hitrost je sprememba ko ta v časovni enoti in je važna pri bolezni zara­di kroženj a, kot sta višinska in mo rska bolezen (KINETOZE).

prevedel: ROBERT LORENCON

v prihodnji številki: FIZIOLOŠKI VPLIVI H-ITROS-T I IN POSPEŠKA

~.

Meteoriti s Sonca Tunguški meteorit , ki je leta 1908 trešč il na

tla pri Bajkalskemjezeru,je morda priše l sSon~ ca . Eksplozija meteorita, katerega masaje bila verjetno 40.000 ton , je povzročila močan udar­ni val, ki je pokosil gozd še 50 kilometrov od kraja udarca z zem ljo. Detonacijo so slišali 1000 kilometrov daleč, svetlobo pa so videli celo iz Evrope.

Sovjetska znanstvenika Viktor Žuravljev in Aleksej Dimitrijev sta zdaj na podlagi najnove­jših analiz ugotovila , da so katastrofo povzr­očila tri nebesna telesa , ne paenosamo. Priteg­nilo jih je močno magnetno polje, ki obstaja v tem delu Sibirije ... Ognjene krogle«, kot so tele­sa opisa li očividc i , bi lahko bile .. kepe Sončev~ plazme. Toda za potrditev teorije bo potrebno nadrobno a nalizirati presežek ogljika v sre­di šč u katastrofe. 1zo topi Sončevega ogljika se namreč razlikujejo od izotopov, ki jih poz­na mo na Zemlji. Po mnenju omenjenih sovjet­skih znanstvenikov bi teorija o sončevem izvo­ru treh nebesnih teles pojasnila , za kaj je po njihovem padcu na Zemlji prišlo do magnetne­ga viharja in sprememb rastlinstva tega dela Sibirije.

(PO DELU)

~AJ DELA ZVEZA Ei' KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl Reorganizacija Pan Am

Pri ameriški letalski dru ži Pan American, ki je imela lani 206 mi­lijonov dolarjev izgube, načrtujejo reorganiza­cijo, za radi katere med drugim 300 pilo tom gr­oz i, da bodo ost ali brez de la.

V letalu eksplodirala bomba

V letalu t ipa boeing 727 bo livijske družbe Lloyd Aero Boliviana je p et minut po vz letu z l et a lišča Santa Cruz eksplodirala bomba, ki je ubila enega po tnik a. Ceprav je bilo letalo z 200 po tniki , ki vozi med La Pazo m in Mi a­mijem (Florida), precej poškodovano, je varno prista lo v Santa Cruzu. Menda so potnika, ki ga je ubila bomba, pet minut pred eksplozijo videli, kako je z majh­nim kovčkom odšel v stran i šče.

(AP)

ZR Nemčija kupuje ameriški raketni sistem

Ameriški Pentagon je uradno seznanil ko­ngres, da namerava prodati Zvezni repu­bliki Nemčij i raketni sistem patriot za 1,15 milijarde dolarjev. O tem so se dogovorili že julij a lani, toda pred uradnim podpisom po­godbe mora biti ameri­ški kongres seznanjen z vsemi večjimi pošilj­bmLm:oži.a tujim ku­pcem. Pentagon je po­udaril, da b0 sistem patriot okrepi'I protile­ta lsko obrambo držay član ic NATO . Kot so sporočili , gre za l ~ raketnih metal cev, 779 raket in drugo opremil.

(Reuter)

(Nadaljevanj e z 2, s trani)

membe pravilnika o določa nju jadra lne reprezentance z veljavnostjo v 1986 let u .

Ko misija je imenovala odbor, ki naj bi reševa l pro bleme glede udeležbe na SP, v sestavu : Mira n Fe rla n, Beliza r Kerš ič ,

. Mirko Bitenc, ki la hk o pritegnejo k sodelova nju tudi druge.

Točka razno:

a) a kcij a preletov v M . Soboti - Po info rmac iji predsed nik a vod i a kc ij o up­rav nik šo le tov. Petrovič , pri večjih sk u­pina h iz klubov ter z mlaj šimi pil oti pa vodi sk upin o uč it e lj letenja iz kluba . AK M . Sobota nudi aerov lek a li go ri vo , če klub pripelj e svoje leta lo. A K M . Sobota mora posla ti klubom obvestilo o pogoji h bi va nj? s cenam i. Klubi morajo pos la ti

terminske prija ve, pri če tek a kcije je pre­dviden po 10. jU lij u .

A kcija lete nja v Bovcu je ind ividualn a stva r za interesiranih klubov, ki se sa mi dogovarjajo o pogojih s Posoškim aero­klubom v Tolm inu.

b) trener že nske repreze nta nce - Ko­misij a ugotavlj a , da tren erja, ki bi bil pri­pravljen sodelova ti z žens~.o ekipo cca 2 meseca v ZLOS, ni .

c) Postav ljeno je bilo vprašanje mož­nosti enotnega zava rovanja jadralnih le­ta l za čas tekmovanj, od n., kaj je bil o že rešeno po sk lepu seje PS . Prob lem za­varovanja poudari na sej i PS predsednik komisije .

Zapisnik ses tav il Stane Bi zi lj

Učbenik tudi za motorne pilote Zapisnik seje motorne komisije pri PS ZLOS, 5. 4.1985, v Ljubljani Navzoči: J ože Majhen, predsed nik

(LC Maribo r) , Avgust G reif, Stojan Stokelj ( -jidovščin a ) , Slavko Lakovič (Celje), T ore Kos, J a nez Po lenec, (ALC Lesce), M~tevž Cestnik (Ptuj), J ože Na­potnik (Velenje) , Mirko Bitenc, Sta ne Bizilj (ZLOS).

Sejo je vodil predsednik ko misij e po predlaganem dnevnem redu v vab il u.

Točka 1.

Poroč ilo in analiza moto rne dejavnos­ti 1984 - pismeno poročilo je preč it a l predsednik ko mi sije in bo o bjav ljeno v letnem poročilu o delu ZLOS. Iz a na li ze je ugotovljeno, da je po prečni na let motornega pilota na meji kritičnos ti za varno letenje. Večina mo to rnih pilo tov sicer leti z jadralnimi letali, ka r poprečje izboljšuje, kritični pa so re kreativci z mi­nimalnim na letom v motornem in prav tako jadralnem na letu. Za izbo lj ša nje sta nja za zagotovitev varn osti le tenja bi bila po trebn a družbena pomoč, v šo la h pa bi morali pred sezono izdelati indivi­dualne plane in programe na leta .

Točka 2. Poročilo o seji zvezne ko misije LZ.I .

Seja je bila nesklepčna (3 delegati) , niti ni bilo člana PK VS.I, ki je zado lže n za mo torno letenje in bi mora l voditi sejo . Seja je vseeno po tekala po dnev nem redu .

Glede izbiranja najbo lj ših športnikov LZJ , je komisija ZLOS mnenja, da se zla­ti o rel izbira za vsako dejavnost posebej ter izdela ustrezen pravi lnik izbira nja športnikov LZ.I .

Točka 3. Progra m za leto 1985 - Ker so za

polaga nje izpita za dovo lj enje mo t. pilo­ta po trebne os nov ne ak ro bacij e. je ko­misija sklenila , da se obe leta li Z lin up­orablja ta predvse m za osnov no šo lanje . za ostale a kro bac ij e pa še le takra t. ko do bimo iz Za<:ha -ugci tovitve.za kaj so letala Zlin še upo ra bna. A K Celje in Ptuj izde­lata dogovor o pokrivanju stroš kov up­o ra be leta l Zlin (enotna cena). Zarad i normaln ega vzdrževa nja se le ta li posoja­ta iz Celja v Ajdovščino in iz Ptuja v Lesce. Ko misij a ZLOS se ne strinja, da bi se akro ba tsko lete nj e o prav ljalo z le ta li Utva 75 , razen tega pa im a to še vedn o začas no na vodil o za eks ploatacijo .

Rep. rall y mo to rnih pilotov bo od 28. do 30. j unija v Mariboru. Prav ilnik izda LC Maribor in je enak lanskoletnemu . Kotizac ij a znaša 6.000 din . Tekmujeta pilot in navigato r, dvojnih posadk na eno leta lo ni , ker je možno, da bo maršruta tekla tudi v Avstrijo za radi udeležbe pilotov iz Avstrije. Prvenstvo se prijavi SUKL z med narodno udeležbo.

Zarad i navedenih raz logov rep. a kro­ba tskega prve nstva v letu 1985 ne bo.

Ker datum 28 . .lAR po novno ni znan in bo po rep. ra ll yj u , ve lja za udeležbo na .1 A R rang lista rep . prvenstva 1985.

KAJ DELA ZVEZA ffi KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEl Novost na letališču

Rimsko letališče Fi­umicino se ponaša z novostjo, ki jo imajo le redka svetovna leta­li šča. S pomočjo nove­ga računalnika lahko potniki na l eta li šču v nekaj sekundah dobijo informac ije o prostih posteljah v vseh ita li­jansk ih ho telih , ob t em pa še vrsto podat kov, denimo o kategoriji hotela, njegovi po nud­bi .

Nesrečni par Na losangeleškem

l e ta li šču se je na t ekoč i progi za prtlj ago ce le ure vrt el ogromen kov­ček , ne da bi prišel kdo ponj, in detektivi, ki so pogledali vanj, so osu­pnili: v njem je bil o žensko truplo . Na kov­čku ni bilo nobene oz­nake, ničesar, po če­mer bi lahko sk lepal i, od kod je truplo . Sk­rivnost se je pojasnila čez nekaj ur, ko je poli­cij a izvede la za samo­mor 31-letnega Iranca . Njegovo žalostno zgo­dbo so policiji poveda­li njegovi prij atelji .

Madžmud Ajazi je oktobra la ni zasebno odpotova l v Iran in se tam oženil. Ker je delal kot in ženir v ZDA , je želel vzeti s seboj svojo mlado ženo, a na a me­riškem konzulatu v Frankfurtu so mu de­jali, da bo morala soproga čakati na vizo morda tudi leto dni . Ml adi par je skoval na­črt : mala in krhk a žena naj bi se sk ril a v veli­kanski kovček. Po pri­hodu na let al i šče v Los Angelesu je ml ad i mož ugotovil , da se je žena zad ušil a. V o bupu je potrgal s kovčka oz­nake, da bi imel čas obvestiti svoje. Prijate­ljem je dejal. da zdaj nima nobenega razlo­ga več, za radi katerega bi še želel živeti.

(PO DELU)

Za mednarodni ra lly B. Ivanuš naj le­talske šole pismeno pot rdijo prijave za udeležbo . Kotizacija za org. stroške znaša 2.000 din , vsako letalo dobi brez­plačno 40 I goriva.

Po špo rtn em ko ledarju LZJ so v letu 1985 nasled'1ia zvezna tekmovanja:

28. JAR"":'" datum ni določen drž. akrobatsko prvenstvo, Zagreb, l.

- 8.9.

ciklus tekmovanj v preciznem letenju za DP:

- Fizir sup, Čakovec, 18. 5. - m. 1. Sarie, Subotica , 25. 5. - m. Partizanskih pilotov, Banjalu-

ka, 22/23. 6. - m. zagrebških pilotov, Zagreb,

29/30. 6. - pokal Kumanova, Kumanovo, 3/ 4.

7.

10.

m. 1. eksadrilje NOV, Sinj, 18. 8. Kraljevački oktobar, Kraljevo, 12113.

m. E. Rusjan , Beograd , 19/20. 10.

Glede šolanja je ko misija sklenila , da se pristopi 'k izdelavi učbenika za motorne pilote. Na uvodni sestanek in razgovore, na katerem bi poiskali avtorje

za posa mezne predmete, iJredlag~ komi­sija , da se poklIčeJO: Gustav Ajdič, Jan ez Brezar, Miran Ferlan, Ro k Golob, Avgust Greif, Danilo Hoj nik, Zmago J eršan, Boja n Kadunc, Kost ja Ko la rič, Vlado Kočevar, Stanko Kodrin, Oto Verbančič .

Na sestanku sodelujeta tudi Bitenc in Bizilj , datum sklica tega sestanka določi ZLOS.

Pogodbene naloge 1985.

Za leto 1985 je podpisa na pogodba za trenažno letenj e samo z VP 2050, P9dpi­sani pa še bosta pogodbi za RV in RSTO. Letalske šole, v katerih bodo trenažisti, morajo do roka opraviti pogodbeni nalet ter ZLOS do roka posla ti za ht evana poročila po pogodbi .

Gorivo 100 LL.

Prvo ma njšo količino goriva iz uvoza lahko pričakujemo v mesecu maju, go­rivo za pogodbene na loge bo klubom dostavljeno, istočasno pa bo dostavljena tudi pogodbena količina goriva za ob­vezno rezervo. O teh dostavah bodo klu­bi pravočasno obveščeni.

Zapisnik sestavil S. Bizilj

Koledar tekmovanj letalske zveze Vojvodine za 1985 April: .

Deveto člansko prvenstvo pilotovjad­ralnih letal - od 24. aprila do 5. maja na leta lišu »Čanaj «.

Maj: Sestnajsto prvenstvo raketnih mode­

larjev v Kikindi od Il. do 12. maja . Osemindvajseto prvenstvo modelarjev

v krožn o vodenem let enju dne 12. maja na čanajskem letališču .

Enajsto prvenstvo radijsko yodenih modelov 19. maja na letali šču Canaj.

Okoli 21. maja razstava otroških izdelkov v domu JLA, kot zaključek na­tečaja in prikaz letenja na čanajskem le­tališču , najverjetneje 21. maja.

Deseto prvenstvo moto rnih pilotov Vojvodine y preciznem letenju •• Memo­rial Ivana Sariča - 19. maj, Subotica.

Junij: Petindvajseto srečanje letalskega na­

raščaja Vojvodine - 2. junija na čanajskem letališču .

Deveto srečanje let alskega naraščaja Jugoslavije konec junija na letališču VP - Sombor.

Osemindvajseto prvenstvo prosto

letečih modelov - 9. junija v Zrenjani­nu.

Prvenstvo Jugoslavije v krožno vode­J!ih modelih od 28 . do 30. junija na Canajskem l e tali šč u.

Evropsko jadralno prvenstvo za člani­ce.

Julij: V začetku julija šolanje padalcev in

pokrajinsko prvenstvo padalcev za mla­dince, člane in v skokih v vodo.

Prvenstvo Jugoslavije v prosto letečih modelih od 4. - 7. jUlija v Zrenjaninu.

Avgust: Sedmo mladinsko prvenstvo jadralnih

pilotov - od 16. do 25 . avgusta v Subotici.

September: Modela rsko tekmovanje »Novosadski

minikup« 1. septembra na čanajskem letališču .

Oktober: Pokal Bečeja v krožno vodenih mode­

lih - 8. oktobra v Bečeju.

(Po AEROSVETU)

· ,

gorenJe[p)u(Q)~®~[fi)@ (Q)[p)u®m@ Točne in pravočasne informacije pogoj za racionalno poslovanje

Ekranski terminal PAKA .1000 Emulacije: Digital NT 521

Sistemi Iskra Delta Burroughs NeR eDe Honeywell

Informacije: Gorenje Procesna oprema, Partizanska 12, Titova Velenje , Prodajni inženiring Te lefon: (063) 853-321, int. 772, 503 Te lex: 33547, 33616