{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEL) Koliko bo stal sod nafte?

- Ameriško mi­nistrstvo za energetiko pričakuje, da bo leta 1985 stal sod nafte 25 dolarjev. Predsednik "British Petroleuma" meni drugače; po nje­govem mnenjubotedaj stal sod nafte tol iko kot zdaj - cene naj bi bile v prihodnjih dveh letih stabilne.

Letalsko modelarstvo - osnova usmerjenega izobraževanja za letalsko smer

Tako smo deklarativno zapisali v vseh dokumentih na vseh nivojih letalske zveze Jugoslavije. Nekoč mi je pokojni revolucionar Regent dejal, da je od besed do dejanj zelo daleč. Te njegove misli se

PRIPRAVLJAMO PRIROCNIK ZA JADRALCE

V Sloveniji fe več kot trideset let nismo izdali nobene strokovne knjige o letenju. Prav gotovo niso Iz trte zvlta razmiAljanja, da se ta vrzel odra!a tudi pri varnosti letenja.

Pomanjkanje strokovne literature za letalce je zato spodbudilo delovno skupino pri ZLOS, da začne z akcijo za Izdajo Priročnika zajadralce, ki naj bl slufll tudi kot učbenik za opravljanje Izpita za dovoljenje jadralnega pilota.

Skupina je sestavila osnutek načrta za pri­pravo ln Izdajo priročnika, ki naj bl obravnaval vsa najpomembnejAa področja Iz jadralnega letalstva:

zgodovina jadralstva v svetu in pri nas, aerodinamika, gradnja, materiali, instrumenti, tehnika jadranja in preleti, meteorologija, navigacija, radlofonija, Instrumentalno in nočno letenje, akrobacije, padala in njih uporaba, letalski predpisi,

Skupina predlaga v uredniAki odbor priročni­ka tovarlAe Roka Goloba, Dominika Gregla, Marjana MoAkona, Vlada Hočevarja, Crtomirja Rojnika ln Cirila Trčka, hkrati pa vabi vse zainte­resirane, naj pismeno sporoče pisarni ZLOS, če so pripravljeni sodelovati pri pripravi posamez­nih poglavij priročnika ln pod kakAnimi pogoji. Seveda so dobrodoAli tudi predlogi za dopolni­tev vsebine ln urednlAkega odbora.

Priročnik naj bl izlel Ae letos, zato se oglasite člmprejl

MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

vedno spomnim, ko berem deklaracije o pomenu in razvoju letalskega modelars­tva. Pedagoška praksa je potrdila re­snico, bolje rečeno prirod no zakonitost, da se strokovnjaki za posamezna podr­očja rojevajo le tedaj, če znamo pri otro­ku odkriti naravno dispozicijo, jo gojiti in usmerjati skozi celoten sistem šolstva.

To je tudi bistvo usmerjenega izobraže­vanja . Vse to nam je znano in vsega tega se tudi zavedamo. V praksi pa delamo drugače.

Ce pogledamo odnos širše družbe do tehnične vzgoje mladih, potem ne moremo dati pozitivne ocene. Takšen odnos do te vzgoje se resno in negativno odraža prav danes, ko smo, se znašli v težki ekonomski situaciji, ko še kako potrebujemo lastno znanje in lastne strokovnjake. Teh pa ni dovolj prav za­radi takšne politike.

Tudi letalski modelarji kot bodoči le­talski strokovnjaki so bili vsa leta nazaj v enaki situaciji. Trenutno je njihov pol­ožaj še slabši. Doma namreč ni mode­larskega materiala. Preko meje ga je dovolj, vendar je polog za prehod meje prevelik davek za mlade modelarje. Ta­ko zgubljamo korak z napredkom v sve­tu tudi na področju letalstva. Le kako si zamišljamo priti do letalskih strokov­njakov iz vrst motiviranih otrok, če jim nudimo samo teorijo brez praktične us­tvarjalnosti. To ni stimulativno. Denarja za te namene ni, odnosno gaje zelo malo. Letal skega modelarstva noče nihče fi­nancirati ali vsaj sofinancirati iz združe­nih sredstev. TKS Slovenije je celo zapi­sala v svoje dokumente, da letalskega modelarstva ne bo financirala. Vse, kar dobimo na ravni republike za razvoj le­talskega modelarstva, je 60.000 din, ki jih bomo dobili od ZOTKS. In če povem še to, da smo premostitveno za modelar­ski material vsega 1,16m3 balze iz uvoza plačali 45 starih milijonov din, potem ni čudno , da je ta dejavnost v upadanju. Takšno je trenutno realno stanje le­talskega modelarstva v ZLOS. Perspek­tiva ne bo rožnata, dokler širša družba ne bo spremenila odnosa do tehnične vzgoje mladih.

MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

naslovna

stran 18

stran 26

stran 28

stran 36

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIII * JUNIJ-JULlJ '83 ST. 6-7

Do polovice junija, ko smo zaključili to številko, je bila za nami že večina republiških, pa tudi nekaj državnih prvenstev. Z atoje današnja vsebina skoraj v celoti zasedena s poročili s teh tekmovanj, zlasti jadralskih in zmajarskih. Med tem pa tečejo glavni boji motornih pilotov in padalcev ter ni bojazni, da jih v avgustovsko-septembrski številki ne bi mogli pohvaliti. Cakatanas seveda še tudi državni prvenstvi jadralcev in modelarjev tercela vrsta drugih pomembnih tekem. Prizadevnim poročevalcem (ki so letos dosti bolj marljivi kot kdajkoli prej!) se zato priporočamo za čimprejšnje in čimbolj zanimive reportaie. Vse ti$te, ki na dopustu ne bodo imeli kaj početi, pa že zdaj prOSimo, naj začno s serijami jesenskih strokovnih prispevkov, saj vedo, kolikšna je potreba po takem gradivu! Ce ne verjamejo, lahko vprašajo predsednike strokovnih komi­sij! - Vseeno pa vsem skupaj lepo vreme in veliko športne in počitniške zabave! Posnetek na naslovnici opozarja na zmajarsko problematiko, ki jo prinašamo na 4. strani, narejen pa je bil na letošnjem državnem prvenstvu zmajarjev na Kriški gori, o katerem poročamo na 21. strani. (Foto: arhiv Posočja)

Kam plove zmajarstvo Pošta V osmih dneh - sedem tekmovalnih Uspešen nastop slovenskih raketnih modelarjev Prvo popoldansko mladinsko prvenstvo 9 srečanje letališč Jugoslavije Zmaji gredo na prelete PO Primorski in Notranjski Republiško prvenstvo F 3B Padala za zmajarje Visoki C nad Ljubnom 33 rdečih nageljev za Nado Dimnik Vestnik

4 6 8

16 18 20 21 24 26 28 30 36

"e'LIJ Izdala Zveza letalskih organizacije Slovenile v Ljubljani . Lepi pot 6 * Revija izhaja vsak mesec. razen julija in avgusta ·t: Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo IjubiteJji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije. uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje v reviji s poročili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti , kot: modelarstvo. jadralstvo. padalstvo. motorno letenje, raketarstvo. zmajarstvo in balo­narstvo. UredniMvo si pridržuje pravico skraj~ati , dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji 1:: Uredni~ki odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jože Cuden, Juril Franko. Dominik Gregl. Belizar Keršič . Leon Mesarič. Jure Mežnaršič. Franček Mordej. Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik). Jože Perhavc, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček <:r Lektor: Marjan Bauer <:r Na­slov uredništva: Marjan Moškon. poštni predal 33. 68001 Novo mesto * Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredniMvu najpozneje do 10. dne v mesecu , pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo , razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami * Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6. poštni predal 496. 61001 LJUBLJANA. lelefon (061) 222-504 . tekoči račun pri ZLOS. štev. 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napi~ite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno <:r Letna naročnina 300 din , cena posamezne številke 25 din * Lektoriranje rokop'iSov, grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

Kam plove zmajarstvo

• letalska pro­ga Trst-Genova - Maja so opravili prvi polet na novi letal­ski progi med Trstom in GenoV(). Pr-ogo je odprla novoustanovlje­na letalska družba Ali­giulia. Na prvem letuje bilo v letalu s 26 sedeži dvanajst potni'kov. Vsak delavnik bodo opra­vljali po dva leta. Konec meseca so odpr­li še redne letalske proge med Trstom in Firencami. Trstom in Torinom ter Trstom in Bologno. Predsednik rimskega letališča je ob odprtju nove proge Trst-Genova omenil prizadevanja deželne uprave. da bi letališče povezali tudi z med­narodnimi leti proti Jugoslaviji. Avstriji in Bavarski.

(PO DELU)

Odkar sem predsednik komisije za prosto letenje pri PS ZLOS. sem dokaj dobro spoznal razmere na tem področju. skušal bom opisati razmišljanja in poglede na to zvrst letenja. Navadno se začne z zgodovino in iudi jaz ne bom izjema. Pred skoraj desetimi letije skupi~ na entuzijastov naredila prvega zmaja v Sloyeniji. Tudi v svetu je bilo zmajarstvo šele Jla začetku razvoja . Lahko s ponosom ugotovimo. da nismo nič manj spOS0hni in podjetni kot drugi. saj so se takratni zmaji enakovredno kosali z tuji­mi na vseh tekmovanjih. Z'a začetnike zmajarstva Rri nas, lahko štejemo brata' Šorn, Nika Žumerja. Karla Herleca ter Staneta Kranjca, ki uspešno leti še danes ter s svojo prisotnostjo in entuzijaznom spodbuja tudi ostale zmajarje. Gradnja zmajev je v tujini postala donqsen posel. mnogi pionirji zmajarstva so se odločili. da si bodo s tem služili kruh. Seveda so jih lahko prodajali le. če so zmagovali na tekmovanjih. bili kvalitetnejši od drugih ter predvsem varni. Pojavili so se še osta­li pripomočki, ki sodijo k letenju- pa­dala, instrumenti, ležalni pasovi itd. Ker se je zmajarstvo hitro širilo, -so v tujini formirali posebne komisije in panogo obravnavali v okviru letalskih zvez. Predvsem so hoteli letenje narediti varno, omejiti pa ga le toliko. da ne ogr­oža ostalega zračnega prometa .

In kako je bilo pri nas? Prvi doma narejeni zmaji niso več zadovoljevali potreb zmajarjev. Sledili so pos kusi gradnje boljših zmajev. kar je nekaterim

tudi uspelo. Največja ovira so bili uvože­ni materijali ter preveliki stroški razvoja. Če si hotel narediti dobrega zmaja. si moral izdelati več prototipov. kar je bilo preveliko finančno breme. Obenem se je naše tržišče prehitro zasitilo. tako. da za samogradnjo ni bilo pravega stimulansa . Naslednji problem je bilv zakonski akti­vih . Zmaje si že lahko izdeloval. vendar nihče ni vedel . kdo'naj jih homol ogira. Tako so se vsi poizkusi organizirane gradnje zmajev končali že na začetku poti. Rezultat tega je. da danes skoraj nihče več ne izdeluje zmajev. čeprav ve­liko fantov "frizira" svoje "mašine". Ne­kateri soaelujejo kot tes tni piloti tujih proizvajalcev. Če smo že zaostali na področju gradnje zmajev in opreme. tega ne morem trditi za letenje. Čeprav nas ni veliko (okrog 200). se enakovredno ko~

' samo z ostalimi v svetu. Mislim da je zadnje državno prvenstvo potrdilo'našo kvaliteto. V štirih dneh je 37 pilotov preletelo 4600 km . To je rezultat. na katerega smo lahko ponosni . In kako je prišlo do take kvalitete? Ne z šolanjem in strokovnim pristopom. ampak z prakti­čnimi izkušnjami . Na žalost so nekateri to plačali s svojo glavo. ali pa so v inva­lidskem vozičku. Mislim. da si nihče več ne želi prehoditi takšne poti. V naših vrstah nas je vse h poklicev - od inže­nirjev. študentov in zasebnikov. do alpi­nistov. pilotov itd . Nič ni čudno. da je lanski državni 'prvak prav alpinist. saj v zraku odločata predvsem vztrajnost in mirni živci.Na mednarodnih tekm ova-

AKTUALNO

Spomenik Jatovi posadki 18. maja so v Srpski Kamenici odkrili spo­menik umrlim po­tnikom in članom po­sadke letala DC-9, ki ga je nad Čehoslo­vdko uničila fašistična ustaška organizacija. V nesreči je takrat izgu­bilo življenje 26 po­tnikov in 5 članov po­sadke, preživela je samo stewardesa Ve­sna Vulovjc. Odkritju skromnega spominske­ga obeležja sta priso­stvovali delegaciji iz Češke in Srpske Kame­nice ter predstavniki le­talskih družb ČSA in JAT.

(List JAT)

G-4 na svetovni razstavi

Najnovejše šolsko bojno letalo jugoslo­vanske proizvodnje Ga­leb 4 je bilo na ogled na veliki mednarodni razs­tavni letalskih dosežkov v Bourgetu pri Parizu. Galeb 4 naj bi opravil pet poskusnih letov. Izjemne zmogljivosti tega našega bojnega le­tala sta predstavila po­skusna pilota letalske­ga poskusnega centra v Batajnici Laslo Kolar in Marjan Jelen. Letalo Galeb 4 so pred enim letom uvedli v redno oborožitev jugoslovan­skega vojnega letals­tva. Konstruktor je inž. Ljubomir Gruborovic.

njih smo nekje na srediqi lestvice. Če ne bomo deležni finančne podpore, se v bodoče ne bomo mogli udeleževati tekmovanj. Naj omenim, da znaša star­tnina na letošnjem svetovnem prvenstvu 450 OM ter da jo večina tekmovalcev plača iz lastnega žepa. Moram poudariti, da smo se do sedaj udeležili vseh prvenstev razen na Japonskem, v tujini nas prav zaradi tega cenijo. Čeprav ni­mamo dresov z državnim grbom in ne prenočujemo v hotelih, smo še vedno ponosni, da na mimohodu pred začet­kom tekmovanja vihra pred nami naša zastava . Ko je človek tako daleč od domovine, začne na vse st'vari drugače gledati. In prav žalostno je, ko se počutiš zapostavljenega glede na druge re­prezentance. Sedaj pa nekaj o zakonoda­ji.

Kot sem že omenil, so se prvi zmaji pojavili pri nas leta 1974. Niso vzbudili , posebnega zanimanja niti pri zveznem komiteju za promet in zveze niti pri ZLOJ. Res je, da so si nekateri predstav­niki ogledali letenje zmajev, vendar je ostalo le pri tem. Verjetno niso verjeli, da takšno skakanje lahko napreduje v kva­litetno letenje, zato se niso kaj preveč trudili, da bi problem letenja in samogra­dnja podrobneje analizirali ter zako,risko kvalitetno regulirali.

Seveda tako ni moglo dolgo trajati. Pojavile so se prve nesreče s smrtnim izidom. Nekaj je bilo treba ukreniti. Ker na zveznem nivoju ni bilo nobenega odziva, je republiški inšpektor za not­ranje zadeve leta 1977 izstavil odlok o letenju z napravami za prosto letenje, čeprav ie za takšne odloke ko~,pctenten edino ZKPZ. Danes lahko trdIm, da ta odlok ni ničesar rešil. Letenje zmajev je obravnaval preveč formalistično in birokratsko, ni pa se spuščal v osnove varnega letenja. Najbolj nepriljubljenaje bila prepoved starta nad 1000 m abs­olutne višine, kar se je v praksi izkazalo kot popoln nesmisel. Če se je kak zmajar ponesrečil, je to še nekako sprejemljivo, če pa zmajar ogroža letalski promet, je to seveda bolj resna zadeva. Ker je kvaliteta zmajev in letenja napredovala, je včasih prišlo do tesnih srečanj v zraku. In tako je zadeva prispela do zveznega inšpekt­orja.

Rezultat je bil (v stilu predhodnih odl­očitev) tipično jugoslovanskih. Če hočeš problem rešiti, ga enostavno eliminiraj . Tako je prišla na dan prepoved letenja z zmaji. Kasneje je bila , dopolnjena z prepovedjo letenja na določenih terenih. Res je, da je Gajic napisal tudi osnutke pravilnika o letenju z zmaji, vendar je ostalo pri osnutkih. Ko smo zmajarji

sprevideli, da je vrag vzel šalo, smo začeli pritiskati na ZLOS, da nas sprejme v svoje vrste. ZLOS nas je priznal kot panogo letalstva, uradno pa nas mora potrditi skupščina, ko bo pravilnik o letenju z zmaji sprejel zvezni komite za promet in zveze. Tukaj se je vsa zadeva zapletla . V pičlem tednu smo zmajarji napisali pravilnik po vzorcu tujih pravil­nikov, vendar to ni zadostovalo. Na re­publiškem komiteju za promet in zveze so nam priskočili na pomoč, analizirali problematiko in dodelali pravilnik o letenju. Celotno problematiko je repu­bliški komite posredoval zveznemu in tukaj so se aktivnosti končale. Na LZJ so trdili, da o tem nič ne vedo, da zma­jarstvo sploh ni registrirano kot panoga (čeprav je ZLOJ članica FAI) ter da zmajarji ne morejo nastopati kot re­prezentanca. ;ro zveš po skoraj desetih letih letenja! Še sreča, da imajo tovariši na ZLOS več razumevanja za naše probleme. Tako bo letos spet po starem. Tekmovali bomo na svetovnem prvens­tvupod imenom Jugoslavije, jedli ko­nzerve spali v iatorih, vendar tekmovali bomo. V okviru ZLOS smo ustanovili komi!lije za prosto letenje, ki zdruwje dele,at.e i~ enajstih slovensldh .društev.

. Letos smo napJlali športni prilyilnik, uredili seznam pilotov in društev, formi­rali komisijo za izpite, prevedli učbenik za zmajarje, v .pripravi je pravilnik o šolanju itd. Dela je več kot d'ovolj. Nekaj pa me ,pri vsem tem zelo moti. Ali je res potrebno, da stvari rešujemo entuzijasti iz baze? Ali ni urejevanje takšnih stvari zadeva ,strokovnih sll:lžb,ki Zideve pri­pravIJo, potem pa jih po predhodni ob­ravnavi sprejmemo? Kot komunist in samoupravljalec ne morem mimo neod­govornega in indiferentnega odnosa strokovnih služb, ljudi ki so dobro plača­ni, da rešujejo te probleme. Upam, da ne bomo čez par let ugotavljali, da v zma­jarstvu ne pomeni mo čisto nič več. Tudi entuzijazem ima svoje meje.

IVAN KONAVEC predsednik komisije za prosto

letenje pri PS ZLOS ,.,..

(AP) - Belgijska vlada je sklenila kupiti v ZDA še 44 bojnih letal tipa F-16. Premier Martens je sporočil, da bo treba za letala odšteti .695 milijonov dolarjev. Skupaj z za­dnjim naročilom bo Belgija kupila 160 lovcev F-16, s katerimi želi v celoti zamenjati zas­tarele francoske mirage. Hkrati gre tudi za sestavni del tako imenovane prodaje stoletja, o kateri so se sporazumele leta 1975 Belgija, Nizozemska, Norveška in Danska. Te države bodo od ameriške firme General Dynamics kupile vsegll skupaj 348 lovcev F-16.

81A o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI

Slike od zgoraj navzdol: Miro Ko čevar, vsestranski pilot ln učitelj, je vedno pripravljen pomagati - Učen­ci čakalo pred bla­nikom na prve kon­trolne itarte - tan PI!orn je tudi učl­teljjadralnega le­tenja (na drugem

sede!u)

Novice iz AK Celje V maju je letalska sezona v Celju dose­

gla vrhunec. Med najbolj aktivnimi so bili ponovno jadralci. dobro pripravljeni pa so sezono pričakali tudi motornjnki in mode­larji. Jadraici so z letenjem pričeli že mar­ca. ko so izvedli prve kontrolne starte. jadranja ter prelete. Fantje so se lotili lete-

nja z veliko resnostjo. tako je bilo včasih enajst jadralnih letal premalo za veliko število kandidatov za tekme in osvajanje značk.

Jugozahodni veter. ki je pihal ves april. je omogočal celodnevna pobočna in včasih valovna jadranja nad Kunigundo in okoli­škimi hribi. Tako so prišli na račun tudi tisti. ki jim je zagodel nov delovni čas. Mlajši jadraici pa so takšno vreme izkoris­tili za osvajanje prvih značk. Aleš Kranjc in Teodor Mernik sta osvojila pogoj za C značko. Z vztrajnostjo pa se je posebej izkazal veteran Milan Rošič. kije zjadra­nja prihajal med zadnjimi.

V prvih dneh maja je vreme omogočilo prve resne prelete. tako je Leon Bauer prvi preletel slovenski trikotnik in s tem osvojil pogoj za zlati "C". Sašo Matelič in Bojan Plevčak pa sta s preletoma Celje - Ptuj kompletirala srebrni "C". Seveda so bili najbolj zanimivi "boji" za nastop na repu­bliškem in državnem prvenstvu. Kandi­datov je bilo veliko. letal pa premalo. Da bi opravili objektiven izbor. smo letos or­ganizirali klubsko tekmovanje. na kate­rem je v dveh dneh tekmovalo osem pilotov. ki so imeli v sezoni najboljše rezultate.

Prvi dan je bila diSCiplina hitrostni prelet v trikotniku Celje - Maribor -Lesce - Novo mesto - Celje. 302 km. Nalogo so vsi uspešno opravili. najhitrejši pa so bili:

l. Bogdan Lilija (84.74 km/h) 2. Frane Peperko (84.35 km/h) 3. tan Pižorn (80.53 km/h) Drugi dan je bil hitrostni prelet v triko­

tniku 500 km. Zaradi neviht v popol­danskem času tekmovalci niso mogli obr­niti nad zadnjo točko. tako je bil tekmo­valni dan priznan kot daljinski prelet. Večina tekmovalcev je preletela več kot 300 km. najdaljši pa so bili Pižorn. Lilija in Habjan. Tekmovanje je popolnoma us­pelo. menimo. da moramo podobna tekmovanja organizirati tI/di v bodoče.

Motorna dejavnost se v klubu razživi običajno šele v poznem poletju in začetku jeseni. Kandidati za republiški rally so začeli nabirati prve štarte ob vlekujadral­nih letal. Prvi in edini pravi trening je bil tradicionalni klubski rally. na katerem je nastopilo deset tekmovalcev. ki so se pomerili v reševanju navigacijskih Ilalog. časovni točnosti in natančnem pristaja­nju. V kratkiJn dokaj zahtevni disciplinije bil najboljši Zan Pižorn (305 točk). sledila pa sta Slavko Lakovič (291 točk) in Peter Ravnik (286 točk). Omeniti je treba. daje obe klubski tekmovanji uspešno izpeljala tekmovalna komisija pod vodstvom uprav­nika Petra Karnerja. Komisija je delo

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

Ljubljančani s svojim upravnikom

opravila dobro. tako dasta tekmi omog­očili varno in kvalitetno letenje.

Letenje so v tem času spremljale tudi druge dejavnosti. V začetku maja je bila redna skupščina članov kluba. Organizi­rali smo tudi prvi seminar motornih pilotov Slovenije. Delovne so bile tudi druge komisije. tako je komisija za varnost priskrbela vsem pilotom motornih letal priročnike. gospodarska komisija pa je začela modernizirati klubsko delavnico. Pred kratkim smo dobili novo štanco. Tudi za stezo je poskrbljeno. po utrjevanju z valjar jem smo jo označili z novimi mejniki.

PETER RA VNAK

Težave ljubljanskih letalcev

Kljub temu. da Aeroklub Ljubljana že nekaj let nima svojega letališča (ali vsaj močvirja) še vedno ni izumrl. O tem priča

CVETKE Z JUNIJSKIH IZPITOV V NOVEM MESTU Vprašanje: vpliv atmosferskega pritiska na možnosti za

jadranje? Odgovor: visok zračni tlak ni ugoden, ker se zrak tam

useda, ni dobro za jadranje. Nizek zračni tlak paje ugoden za jadranje, saj se zračni tlak tam dviga!

Vprašanje: definicija pravilnega zavaja! Odgovor: zavoj je letenje okoli krožnice, pri čemer so

vse sile na letalo izenačene .

Vprašanje: pojasnite polarni diagram!

Odgovor: pri največji razliki vzgona in čelnega upora dobimo fineso!

Vprašanje: centraža letala, kaj vpliva na njeno spremembo in kakšne centraž~ poznam~? .

Odgovor: letalo lahko centnramo s tnmerJem.

naša letošnja dejavnost: vso zimo smo se teoretično pripravljali v prostorih strojne Jakultete v Ljubljani in pri terit pridno raz­mišljali. kje bomo sploh leteli. Takoj po novem letu smo namreč zvedeli. da do nadaljnega v Lescah sploh ne moremo leteti. Sezona se je hitro pričela in tako smo sredi aprila poskusili leteti z jadral­nimi letali na glavni stezi Aerodroma Ljubljana na Brniku. Tu smo ostali do konca meseca. ko' so nas ponovno sprejeli tovariši iz ALe v Lescah. Letenje na Brni­kuje potekalo brez zapletov. čeprav je ves drug promet običajno potekal. Krst smo preživeli tako letalci. kot tudi kontrolorji letenja. ki zaslužijo vso našo pohvalo. tal se je vse skupaj končalo s prepovedjo jadral­nega letenja na Brniku.

Milan Korbar Ljubljana

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki nilO deijIi od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje, Oglase poliljajte .. na­slov uredhiltva: Marjan Molkon, ~ p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Prodam napravo za daljinsko vodenje - MULTIPLEX - COMBI - 80 (5 kanalov), original komplet, nerabljeno, po želji skupaj z modelom jadralnega letala Roitelet. Matjaž Menclj, Medve­dova 3, 61000 Ljubljana. Tel. (061) 322-536.

Prodam zmaja tip PIRANHA, infor­macije na naslov: Mlakar Borut, Senovo, Titova 88, tel. (068) 79-322.

Prodam odlično ohranjenega zmaja, primernega za začetnika (teža 24 kg, zl­oži se na 3,8 m). V 2 letih sem z njim naletel 40 ·ur. Boštjan Bernik Stara c. 8, 64220 Ško Loka.

Ivo SImene

Janez Starlha

Miha Thaler

21. PRVENSTVO SLOVENIJE V JADRALNEM LETENJU 13. 5. - 23. 5. 1903

V nedeljo, 22. maja dopoldne, je bilo na letališlu v Lescah slovesno končano 21. prvenstvo Slovenije v jadralnem lete­nju in prvo mednarodno tekmovanje za Elanov pokal DG - 100 - ELAN, za katerega so se potegovali tekmovalci na Elanovih letalih DG - 100 - Elan.

Vseh osem dni tekmovanja je bilo vreme kot po naročilu. Sedem lepih in kvalitetnih tekmovalnih dni je kar lepa bera za tako tekmovanje. Trideset tekmovalcev, od katerih dva nista ko­nčala tekmovanja, je zastopalo Il slovenskih aeroklubov in letalskih cent­rov, dva gosta pa sta tekmovala za Elanov pokal, Švicar Thomas Mosber­ger, ki je pravi alpski letalec, in Miodrag Gatolin, državni reprezentant iz Novega Sada, specialist za letenje nad ravninami.

Tekmovanje je po oceni tekmovalcev in gostov lepo uspelo ne samo zaradi izredno ugodnih vremenskih razmer, ampak tudi zaradi solidne organizacije, ki paje bila v Lescah letos tudi že boljša. Žirija ni prejela niti ene pritožbe, kar je na takih tekmovanjih prava redkost.

Izreden uspeh je bila velika zemeljska ura, ki so jo tekmovalci fotografirali na štartni liniji z višine do 2000 metrov. Leško uro predstavlja šest platen, ki jih je možno s sistemom vrvic razvleči ali zložiti v dveh sekundah. Velikost enega

platna je dva in pol krat dvajset metrov. Razdeljeno je na pet segmentov po štiri metre, kar omogoča razvlačenje v izredno ' kratkem času. Kombinacije platen so se spreminjale vsakih trideset sekund. Posebna povečeval na naprava, izdelek Jožeta Primožiča, je omogočala tekmovalni komisiji lahko delo pri raz­poznavanju kombinacij platen na filmih tekmovalcev. Verjetno v Jugoslaviji ne bo več tekmovanj brez take ure. Prednosti so izredno pomembne zaradi bistveno povečane varnosti letenja pri prehodu štartne linije. Komisiji ni potrebno razpoznavati številk letal na štartu. Tekmovalci lahko štartajo na višinah do dva tisoč metrov, po stari metodi pa so morali startati pod višino tisoč metrov. Odpadli so tudi vsi dvomi o pristranosti tekmovalne komisije pri za­pisovanju start nega časa. Z novim sistemom je čas dokumentiran na filmu.

Med tekmovanjem ni bilo niti enega spo­ra zaradi startnega časa.

Največ zaslug za noviteto imajo leški letalci Jože Fon, Franc Štrukelj, Ivo Šimenc in Mišo Kranjc. Slednja sta pri­pravila elektronski del merjenja in signa­liziranje časa na veliki uri, kar so preko zvočnega signala v radiu lahko spremlja­li vsi t!!kmovalci v zraku in na zemlji.

JADRALSTVO

Žan Pižorn

Franc Peperko

I.\.i

Tone eerln

Igor Kolarič

Maks Berčič

Celjani tankajo .. potlsno silo"

Žal organizatorjem zaradi lastne površnosti in nedoslednosti v programu ni uspelo izpeljati računalniške obdelave podatkov in izdajanja biltenov, zato so se po "peš" metodi za kazen trudili vsak dan precej ur pozno v noč .

Ob koncu tekmovanja je bilo zadovo­ljstvo največje v leškem taboru. Ivo Simenc je ponovil lanski uspeh iz Ptuja in ponovno povsem zasluženo postal re­publiški prvak. Pobral pa je tudi štiri posamične dnevne zmage (po eno Thaler, Pižorn in Pristavec). Postal je zrelejši, preudarnejši, zna tudi bolje brz­dati živce, izkušnje in teoretično znanje o skrivnostih jadralnega letenja so mu pos­tale bolj domače . Vse to pa je tisto, kar omogoča biti najboljši. Šimenc je doslej prebil v jadralnih letalih nad tisoč ur in preletel nad 40 tisoč kilometrov, to pa so že izkušnje, ki ga lahko vodijo k vrhu tudi na prihodnjih tekmovanjih.

Šimencu sta bila najsrečnejša tekmeca Janez Stariha in Miha Thaler. Stariha postaja izredno zanesljiv in vztrajen tekmovalec, kar ga bo morda kmalu pripeljalo v sam vrh . Ob tej trojici se je izluščila skupina enakovrednih tekmo­valcev, ki so se razvrstili do 10. mesta. V prvih disciplinah je kazalo, da se bo v borbo za kolajne vmešal Celjan Peperko, ki pa je po dveh napakah (napačno sli­kanje točke v Celju in nev ključen barog­raf) z 200 kazenskimi točkami izgubil pravo boljo za ostro borbo za vrh. Enako dobrega tekmovalca imajo Celja­ni v Pižornu, razočaral paje Rojnik, ki bi

lCet'" 9

po svojih sposobnostih moral biti med prvo trojico.

Prijetno presenečenje je bil mal di Leščan Boštjan Pristavec z zmago v prvi disciplini in z odlično povprečno hitros­tjo 124,12 km/h. Tudi dru.8i dan se je dobro držal. Bil je drugi za Simencem in po dveh dneh vodil v skupni razvrstitvi. To je bil prevelik zalogaj odgovornosti za mladega neizkušenega letalca, ki leti šele tretjo sezono. Pričel je delati napake. Kljub temu je z desetim mestom ob kon­cu prijetno presenetil.

Prvenstvo je imelo tudi svoje nesre­čnike . Novomeščan Martin Petkovšek je bil po petih dnevih enajsti, paje v zadnjih dveh disciplinah ostal na zemlji zaradi okvare zgloba na krmilu svojega letala. Zglob se je poškodoval pri trdem pris­tanku, ko se mu je letalo nepričakovano odpelo od motornega letala pri vračanju iz Maribora. Nesrečnik (bolje srečnik)je bil tudi Velenjčan Napotnik, ki je že prvi dan napravil izredno nevarno pilotsko napako, zaradi katere mu tekmovalna komisija ni več dovolila nadaljnjega tekmovanja. Napaka je tudi na strani njegovega kluba, kjer ga niso dovolj poučili in pripravili za tekmovanje. Dru­gih nezgod ali poškodb ni bilo, kar je tudi eden vidnejših uspehov tega prven-stva. '

Tekmovanje za pokal Elana je imelo poseben čar zaradi štirinajstih Elanovih "DEGEJEV" in dveh gostov. Švicar Mosberger je bil vedno med najboljšimi

mUf 10

Marjan Medič

Boitjan Pristavec

ertomlr Rojnik

Leopold Ambrožič

Bogdan Lilija

inje pokazal, da mu alpsko jadranje prav leži. Lahko pričakujemo, da bo prihod­nje tekmovanje obiskalo več tujih tekmovalcev. Drugi gost Miodrag Gat­olin pa je pokazal mlajšim, kako se je treba boriti. Bil je vzor borbenosti in vztrajnosti, za kar zasluži posebno pohvalo.

Skupno je bilo na tekmovanju prelete­nih 43.936,5 km, od tega sta gosta v tekmovanju za Elanov pokal preletela 3427,6 km. To je doslej največ, kar smo dosegli na republiških tekmovanjih (verjetno tudi na državnih še ni bilo nik­oli več?). Naletenih ur je bilo nad tisoč.

Pregled tekmovalnih disciplin:

1. dan - 14. maja: hitrostni prelet v trikotniku Lesce - Krvavec - Kr. gora . - Lesce (2 x): 244,8 km.

Bila je to značilna alpska disciplina z vetrom iz jugozahodne smeri. To je omogočilo leteti brez kroženja v vzgorni­kih, ker so vsa pobočja od Krvavca do Kranjske gore imela močna pobočna dviganja. Najbolje je znal to izrabiti Leščan Boštjan Pristavec in z zmago ug­nal vse rutinirane alpske leta lce. Dosegel je hitrost 124,12 ,mih, kar je bila tudi rekordna hitrost za slovenska prvenstva. Nalogo je v celoti opravilo 25 tekmo­valcev, štirje pa so obleteli trikotnik samo enkrat (122,4 km).

2. dan - 15. maja: hitrostni prelet v cilj povratek v lomljeni liniji: Lesce -Kr. gora - Celje - Kr. gora - Lesce -295,2 km.

Meteorologi so napovedali jugozaho­dni veter, ki naj bi se pojačal v popol-

JADRALSTVO

danskem času. Zato je bila spet izbrana hribovska disciplina, ki večini tekmo­valcev ni najbolj pri srcu, še posebno ne obratna točka v Kranjski gori. Svoje iz­kušnje v gorah je izrabil Šimenc in s hitrostjo 104,11 km/h zmagal pred Pris­tavcem, ki je tako po dveh disciplinah obdržal vodstvo. Peperko je napravil svojo prvo nerazumljivo napako pri sli­kanju domačega hangerja v Celju in zato izgubil 50 točk, tako je s tretjim časom zasedel četrto mesto. Rojnik je s pris­tankom v Celju napravil prvo napako, zaradi katere se do konca tekmovanja ni več pobral.

3. dan - 17. maj: hitrostni prelet cilj povratek: Lesce - Krvavec - Slovenj gradec - Krvavec - Lesce (2x) - 319,2 km.

Vreme je bilo izredno ugodno za oblet "slovenskega trikotnika". Žal je bil ves zračni prostor Slovenije prepovedan za letenje s športnimi letali. Dovoljeno je bilo leteti samo strogo nad hribi do Slovenj gradca in nazaj do Lesc. Žal še vedno doživljamo kratke stike v dogovo­rih z vojnim letalstvom.

Šimenc si je priboril drugo zaporedno zmago s hitrostjo 88,47 km/h, drugi Pižorn (78,10) in tretji Peperko (76,52) sta že kar precej zaostala. Do cilja je priletelo samo sedem tekmovalcev, od tega kar štirje Leščani (Čerin, Mohar, Thaler) in Ljubljančan Stariha. Vreme je bilo vzhodno od Velike planine proti Slovenj gradcu bistveno slabše kot v Al­pah, zato je večina tekmovalcev pre­dčasno pristala. Vodstvo je prevzel Šimenc, Pristavec pa je zaradi pristanka v Slovenj gradcu zdrsel na 4. mesto, Sta-

Prvi kontrolni posnetek na filmu tekmovalca je nadziral sodnik Kost ja Kolarič (Foto: Ivo Šimenc)

JADRALSTVO

Srečo Mohar

Niko Slana

Janez Poglajen

Andrej Cas

Janez Habjan

mLII 11

S potegom vrvice so se segmenti platen zlo!i1i ali razgrnili v dveh sekundah, če je zadeva primerno podprta s pivom ali kokto, pa celo veni sekundi ... To je v Lescah brezhibno klapalo (Foto: L. Mesarič)

tiha in Peperko pa sta tesno sledila Simencu.

4. dan - 18. maj : hitrostni prelet v trikotniku: Lesce - Krvavec - Hoče­Krvavec - Kr. gora - Lesce - 305,4 km.

Ugodno vreme z največ težavami v Mariboru je omogočilo, da je priletelo do cilja kar 14 tekmovalcev. Ponovna, že tretja zaporedna zmaga, je Šimencu po­večala prednost pred Starihom na 185 točk. Drugo največjo hitrost je dosegel Peperko, ker pa je pozabil vključiti pred štartom barograf, je s kaznijo 150 točk zdrsel na osmo mesto. Drugije ostal Roj­nik, kar pa mu po vseh slabih dnevih ni veliko pomagalo. Zaradi premajhnih hitrosti Berginc in Berčič kljub doletu na cilj, nista prejela točk za hitrost.

5. dan - 19. maj - hitr'ostni prelet v trikotniku: Lesce - Maribor - Novo mesto - Lesce - 305 km.

Spet je bila vremenska napoved ugod­na za vso Slovenijo, vendar z jačanjem vetra iz jugozahodne smeri v popol­danskem času. Upali smo, da bo ta dan komu uspelo obleteti "slovenski triko­tnik". Žal se je vreme razvijalo močno po napovedih. Na območju od Mariborske­ga Pohorja do Novega mesta so imeli tekmovalci čelni veter s hitrostjo do 50 km/h. z.ato kljub ugodn im dviganjem do višine 2000 metrov tekmovalcem ni uspelo Qpraviti naloge. Nekateri so pre­dčasno pristali na letališčih v Mariboru (12), Celju (2) in Novem mestu (7), vsi ostali pa po njivah in travnikih med temi letališči. Razen Gatolina, ki je uspel

prileteti ceJo do letališča Brnik in je imel ta dan najdaljši prelet. Naslednji najda­ljši je bil Thaler, ki je priletel do Ivančne gorice in v tem dnevu zmagal v repu­bliškem tekmovanju, Gatolin pa v Elanovem pokalu .

Ker so vsi ostali favoriti pristali v Novem mestu, se skupna razvrstitev ni spremenila. Šimenc je še obdržal pred­nost pred Starihom za 195 točk, Thaler pa se je na tretjem mestu približal Stari­hu na samo 25 točk in ušel Peperku na črtrtem mestu za 274 točk.

6. dan - 20. maj : hitrostni prelet v mnogokotniku : Lesce - Celje - Slov. gradec - Krvavec - Kr. gora - Lesce - 255,4 km.

Vreme je ostalo tako kot v preteklih dneh, le z blagim vetrom iz jugozahoda. Rahla cirusna oblačnost ni motila. Dvi­ganja so bila kar do 3 mis. Disciplina je bila pisana Celjanom na kožo. Dobro so se organizirali in dokazali, da so sposob­ni velikih podvigov, če dobf"O sodelujejo v zraku in z ekipami na zemlji. Dosegli so popolno zmago, posamično in ekipno. Najhitrejši s 87,55 km/h je bil Pižorn, sledila sta mu Lilija in Poglajen, na 6., 7. in 8. mesto pa so se uvrstili Peperko, Rojnik in Berginc. Med Celjane sta se vrinila samo Thaler (4.) in Stariha (5.) . Vodilni Šimenc se je z velikimi težavami rešil v Slovenj gradcu , ko se je že pripra­vljal na pristanek. To ga je veljalo veliko časa, uvrstil se je šele na 13. mesto, ostal pa je še na čelu s 75 točkami prednosti.

. Borba za prva tri mesta je potekala povsem negotovo, ker je tudi Thaler

BaIII 'l'ekllnale. Aeroklull letalo 'fOČI: 1. 4aIl 2. d .. _ 3.d .. 4. d .. &. 4aIl O. 4aIl 1. 4aIl

1. §iaeDO I~ Au: Lea.e DG lel G 4848 9 018 1 198 1 112 1 802 2/8 03& 13 00& 1 &eo

2. Starih. J .. ea Ljulllj ... DG 101 G 4134 3 10& 4 114 4/& 080 3 OH 2/8 03& & 12& 4 &21

3. 'nI.ler Miha Au: Lea.e DG 100 G 4111 2 182 8 on 1 000 4 084 1 110 4 14e & &e8

4. Pilom ŽaD Celje Cirrus at 4399 O 124 13/1:$ &10 2 133 O OT4 14/11 40& 1 810 2 &31

&. Paperko Prane Celje Cirrus at 43&0 1 111 3 ose 3 120 8 039 18/29 301 O 098 8 409

O. Čerin toDe Au: Leece DG 101 G 424& 4 140 13/15 516 4/& 080 & 081 9/10 483 9 641 O 498

1. Kolaril! !cor Ptuj DG 100 G 4192 10 OTl 10 005 8/12 514 10 012 2/8 63& 11 632 3 523

8. Berl!1l! Maka Lju1tlj ... DG 100 G 4083 12 144 :$ 668 8/12 514 13/14 &e9 2/8 &35 10 63& 12 418

9. Medil! Marj .. Lju1tlj ... Cil'fta at 38116 11 :$21 9 006 8/12 514 9 014 2/8 635 12 630 11 329

10. PrbtaTe. Boltj .. Au: Lea.e DG 101 G 3118 1 821 2 1M 8/12 &14 24/28 223 14/11 40& 16 488 1 48&

11. BojDik Črioair Celje Cirrus at 3512 11 646 18/20 293 25/28 162 2 11& 2/8 63& 1 6901 1:$ 381

12. AIl1trolil! Leopold Ptuj . JlIDtar at 3387 18 551 18 506 14/18 418 11 321 2/8 63& 14 681 18 300

13. Lilij. BoCd .. Celje Cil'fta at 3330 26 3&1 11 1188 23/24 201 1 860 18/29 307 2 111 13 402

14. Mobar Srel!o Au: Lea .. OO 101 G 3266 22 400 22 282 O 013 12 616 18/29 301 18/20 488 11 432

15. SI... Niko Lju1tlj_a Cirrua at 3108 8 083 23/26 268 8/12 614 16 44e 18/29 301 18/20 400 10 434

16. PoclajeD Jan .. Celje Cirrua at 3035 14 611 18/20 293 19/22 216 lO 342 14/11 406 3 7118 9 453

11. čas ADdrej S. Gradec DG 101 G 298:$ 21 404 13/16 :$16 18 224 11 689 18/29 301 15 610 19 295

18. lla1tjan Janea Celje C.LilIeUe 2134 16 1188 21 28l$ 11 388 24/28 223 14/11 40& 11 483 14 382

19. BrodDik Branko Au: leace DG 101 G 2644 13 036 1 035 19/22 216 18/20 314 18/29 301 21 244 24 233

20. Nonk Aloja N •• ellto Cirrua 11 26se 18 &14 23/20 2:$8 14/16 416 24/28 223 18/29 301 18/20 48e 20 282

21. Bereinc T.aI Celje C.Li1teUe 2M2 26/29 U8 18/20 293 25/28 102 13/14 &69 13 429 8 660 23 241

22. Petkoriek Martin N •• eato Jantar at 2:$14 6 131 6 648 13 498 22 273 18/29 . 301 - - - -23. PUek ViDko Ptuj Jantar at 2468 26/29 198 12 662 14/10 416 18/20 314 18/29 361 23/26 200 lO 351

24. KerlU! Jole Vrhnika DG 101 G 20M 20 416 11 401 25/28 162 24/28 223 18/29 361 23/26 200 25 225

26. P&Ddel Mri .. S. Grade. Jantar •• 2021 19 483 23/20 268 23/24 201 24/28 223 18/29 387 23/26 200 21 20T

20. Jeril!ek MaMj N ... ato B-4 1861 23 413 18 91 25/28 162 18/20 314 11/12 432 22 221 20/28 224 i".

21. Steconc Srel!ko N. Goric. B-4 16:$1 28/29 198 29 80 19/22 216 23 267 9/10 483 23/28 200 26/28 224

28. "dolt BoUeI .. Postoja DG 101 G 1013 26/29 198 21 24e 19/22 216 21 298 11/12 432 27/28 O 26/28 224

29. Liporiek toDe Marillor Cil'fta a. 11122 24 391 23/28 268 29 69 29 117 18/29 381 27/28 O 22 264

Sestavil: Stane Bizilj

JADRALSTVO

Branko Brodnik

Alojz Novak

Tomaž Berginc

Martin PetkovAek

Vinko Pišek

zmanjšal razJiko od Starihe na samo štiri točke . Zato je o vsem odločal sedmi dan.

7. dan - '21. maj : hitrostni prelet cilj povratek v lomljeni liniji: Lesce - Kr­vavec - Kr. gora - Krvavec - Lesce-179,2 km.

Izredno močna cirusna oblačnost je skoraj povsem zakrivala sonce. Sonda ob 13. uri še ni dala odgovora za začetek poietanja . Ob 14. uri so se pričeli ci rusi izgubljati, pričel je pihati dokaj ugoden jugozahodni veter na pobočja Karavank in odločitev tekmovalne komisije je bila, da se izpusti obratna točka v Škofji Loki, tako je nastala lomljena linija. Pričako­vali smo, da bo razdaljo možno obleteti v dveh urah. Ko pa so bili tekmovalci v zraku, je vreme izbruhnilo do pogojev, kakršnih na jugoslovanskih tekmova­njih še ni bilo. Vsi brez izjeme so se s startom na 2000 metrih dejansko odstre­lili z največjimi hitrostmi in obleteli na­logo ne da bi opravljali kroženja v dviga­njih . Kdor je v celotnem letu napravil samo dva zavoja v dviganjih, je napravil veliko napako.

Bila je to dirka kot na formuli 1. Ko­maj so zadnji tekmovalci odleteli s startne linije, že se je javljal prvi tekmo­valsc pred ciljno črto. Presenetljivo je bil to Simenc, ki ni poletel med prvimi. Ura je pokazala, da je potreboval za pot samo eno uro in osem minut. Bilo je prav neverjetno. Dosegel je hitrost 156,96 km/h! Nihče niti v sanjah ni upal, da bomo na jugoslovanskih tekmovanjih

RfLP 13

kdaj dosegli hitrosti, ki jih beležijo samo na nekaj mestih na svetu. Za Šimencem se je izkazal Švicar Mosberger s hitrostjo 155,33 km/h, nato pa so sledili Pižorn, Kolarič in Stariha, vsi s hitrostmi nad 150 km/h . Do desetega mesta so vsi

Miodrag Gatolin iz Novega Sada je prislužil pohvalo za najvztrajnejšega in najbolj borbenega tekmovalca (Foto: L. Mesarič)

Zmagovalci 21. RJP - Lesce 83: 1. Ivo Slmenc, 2. Janez Starlha ln 3. Miha Thaler (Foto: L. Mesarič)

JADRALSTVO

Poljska kmetijska letala

Tovarna letal WSK v Mielicu na Poljskem edina med socialisti­čnimi državami izde­luje mala poljedelska letala. Poleg Droma­derjev M-18 in M-24 bodo serijski proizva­jali tudi večnamensko kmetijsko letalo AN-28, katerih bo največ kupila Sovjet­ska zveza.

Begunjska orhldeja OG-300-Elan je pred lelkim hangarjem po­zlrala samo eno uro nato pa v vozu odpo­tovala v Zah. Nemčijo ln naprej v ZOH (Foto:

M. Korbar)

Ameriško-evrop­ska koprodukcija

Saab-Fairchild 340 je dvo motorno turbo­propelersko letalo za 34 potnikov in na­menjeno regionalnemu prometu in poslovnim poletom. Prvič je vzle­telo letos na letališču Saab-S cania v Lin­kepingu na Švedskem po dveh in polletih dela pri razvoju tega prvega civilnega letala v a me­riško evropskem sode­lovanju . Ta polet je prvi v seriji poskusov, v katerih naj bi tri taka letala do spomladi 1984 opravila 1000 ur.

ELANOV POKAL DG - 100 - ELAN RANG TEKMOVALEC KLUB SKUPAJ TEK M O VAL

TOČK 1 2 3 4 1 ŠIMENC I. ALC 5115 708 854 882 799 2STARIHA J. LJ 4-973 807 738 796 656 3 THALER M. ALC 4-918 826 615 777 64-4-4- ČERIN T. ALC 4-389 785 4-60 796 638

5 MOSBERGER T. SGB 4-33~ 752 804 629 571 6 KOLARIČ r. PT 4-301 700 585 605 547 7 BERQIČ M. LJ 4-160 668 673 605 4-90 8 GATOLIN M. NS 394-0 583 254 777 614-9 PRISTAVEC B. AIlG 3852 871 789 605 193

10 MOHAR S. ALC 3337 1+58 251 789 4-98 11 ČAS A. SG 2922 463 4-60 263 516 12 BRODNIK B. ALC 2634- 659 626 '254- 271 13 KERŠIČ J. VRH 1994- 4-77 357 194- 193 14- RUDOLF B. POS 1550 193 211 254 256

PREGLED PRELETENIH KILOMETROV TEKMOVALNI DATUM DOLŽINA DO CILJA

DAN DISCIPLINE PRILETELO Vkm

1 14.5. 244,8 25 2 15.5. 295,2 16 3 17.5. 319,2 7 4 18.5. 305,4 14 5 19.5 •. 305;0 O

6 20.5 . I

255,4 20 7 21.5. 179,2 28

SKUPAJ

nt", 14

I DAN 5 6 7

577 658 610 577 832 567 64-4- 859 553 4-39 728 54-3 31i12 591 600 577 717 570 577 721 4-4-6

771 624- 317 368 538 529 332 4-97 4-71 332 566 322 332 238 254-332 195 24-6 392 O 24-4-

SKUPAJ PRELETENIH

km

7.098,6 7.102,4 6.248,4 6.961,8 4.835,8 6.313,1 5.376,0

43.936,5

'U .~

IQ III GI ~ C O GI ..J

> IQ

cii GI til

JADRALSTVO

Jože Keršič Matej Jevšček Srečko Stegovec

Adrian Pandeli Boltežar Rudolf Tone Lipovšek

(Vse fotografije: Leon Mesarič) Miodrag Gatolin Thomas Mosberger

nt". 15

dosegli hitrosti nad 140 km/h. Tekmo­valec na 26. mestu je dosegel hitrost 102,55 km/h za to ni dobil nobene točke, ker je bil v prevelikem zaostanku za najboljšimi.

Danes lahko rečemo, da v Lescah prav gotovo izpuščamo take priložnosti za doseganje rekordov. Premalo še poz­namo vrem~nske pogoje in spremembe v Alpah . Za Svicarja Mosbergerja ni bila to nikaka posebnost. V osrednjih Alpah znajo letalci kar dobro izrabiti take vremenske pogoje.

Zato velja poziv in izziv vsem le­talcem, da je že čas popraviti državne rekorde izpred 20 in več let.

LEON MESARIČ

Banane za letala? Avstralski list "Sydney Morning Herald"

piše, da bi novozelandska letalska družba ra­da svoja potniška letala DC-lO s širokim trupom zamenjala za boeinge 747, vendar ima malo kupcev. Letala so tako draga, da ga skoraj ni kupca, ki bi lahko v gotovini odštel potrebno vsoto. Dobila pa je dve zanimivi ponudbi: najprej je Ekvador ponudil zameno za letala določeno količino nafte. vendar je za radi spreminjajoče se cene kasneje ponudbo preklical in ponudil kot plačilno sredstvo ba­nane. Letalo DC-lO stane toliko. za kolikor bi prodali sedemletni ekvadorski pridelek ba­nan. z dvema letaloma bi si Nova Zelandija priskrbela dovolj banan do konca stoletja. Na koncu se je izvedlo le. da se je letalska družba odločila. da obdrži svoja letala.

ttfLII16

Izstrelili raketo Ariano

(A FP) - S francos­kega vesoljskega cent­ra Curu v Gvajani so 16. junija izstrelili raketo Ariano,s katero si Zahodna Evropa prizadeva odpraviti ameriški monopol na področju transporta komercialnih satelitov. Raketa bo vtirila dva telekomunikacijska sa­telita .

XVI. akrobatsko prvenstvo Jugoslavije

XVI. akro prvenstvo Jugoslavije bo od 7. do 10. jUlija na aerodromu Davidovci v počastitev Dneva vstaje SR Sr­bije. Pričakujejo naše znane motorne pilote­ak robate, leteli pa bodo tudi mladinci in ženske.

(A VlO revija)

Francoski lovci in rakete za Irak

(Reuter) - Le Mon­de piše, da je sklenila Francija posoditi Ira­ku pet reaktivnih lov­cev, opremljenih z raketami exaucette. za rakete, ki so se iz­kazale . . med mal vin­skim spopadom.

Francoski funkcio­narji niso hoteli kome­ntirati omenjenega po­ročila, ki objavlja celo serijske številke petih reaktivcev in podro­bnosti iz dveletnega sporaz~ma z Irakom.

Najboijii V S~6-B: Kosir,

Mandelc ln M. Cu­den po svečanem zaključku tekmo-

vanJa

RAKETARSTVO

Uspešen nastop slovenskih raketnih modelarjev

Letošnja tekmovalna sezona se je za raketne modelarje začela v soboto, 16. aprila, z zveznim tekmovanjem za V. memorial Miroslava Jambriška. Tekmo­vanje je bilo na športnem letališču Lučko pri Zagrebu . Na startu v sezono se je zbralo več kot 50 tekmovalcev iz skoraj vseh republik in pokrajin.

Že po tradiciji dosegajo slovenski rokometni modelarji na tem tekmovanju dobre rezultate. Letošnje tekmovanje je bilo še posebej uspešno za ekipo ARK Komarov iz Ljubljane.

V kategoriji S-4-C (raketoplani do 10,00 Ns) so po izenačenem boju z vselej izvrstnimi Splitčani osvojili ekipno 1. mesto s prednostjo skoraj 150 točk. Med posamezniki je bil najboljši Miha Kozjek iz ARK Komarov, ki je opozoril nase že lansko sezono. Zmagal je z maksimal­nim številom točk iz treh poletov pred izkušenim reprezentantom Egonom En­gelsbergerjem (ARD Split). Lep uspeh predstavlja tudi 4. mesto Primoža Kuha­rja, še mladinca v ekipi ARK Komarov.

Ekipna zmaga v kategoriji S-6-B (rakete s strimerjem do 5,00 Ns) je tudi letos pripadla slovenski ekipi. Tako kot

pri raketopianih so zasedli prvo mesto ljubljanski komarovci, drugo pa vojaška ekipa ARK Bratstvo in enotnost iz Lju­bljane. Uspeh tekmovalcev iz Slovenije so zaokrožili še posamezniki . Prvi je bil Janko Mandelc iz Sevnice, drugi Marjan Čuden (ARK Komarov) tretji pa Damir Kosir (ARK Bratstvo in enotnost Lj .).

JOŽE ČUDEN

Rezultati: S - 4 - C posamezno:

1. Kozjek Miha, ARK V. M. Ko­marov 1, 720

2. Engelsberger Egon, ARD Split 1, 656

3. Butterer Nikica, ARD Split III, 655 4. Kuhar Primož, ARK Komarov 1,

638 5. Engelsberger Maja, ARD Split 1,

592 6. Mandelc Janko, ARK Vega, 520 7. Bešic Mirsad, ARD Split III, 517 8. Žerjal Marko, ARK Komarov 1,

506 9. Bunčic Nikola, AK Nova Pazova,

496

RAKETARSTVO

Izstrelili Exosat (AP, AFP) - 27.

maja so iz ameriškega oporišča v Wandenbe­rgu v Kaliforniji us­pešno izstrelili evrop­ski satelit za znanstvene raziskave Exosat. Sate­lit , ki naj bi se ohranil dve leti , bo v vesolju proučeval izvor zraka, na Rimski cesti in drugod. Sprva je bilo predvideno, da bodo satelit izstrelili z evrop­ske. rakete Arianne konec lanskega leta. Toda zaradi nekaterih okvar je evropska vesoljska agencija za­prosila za pomoč ame­riško N aso; tako so Exosat poslali na pot v vesolje z rakete Delta.

IV. memorial .. Ivan Sarie"

14. maja je bilo v Subotici tekmovanje motornih pilotov v na­tančnem pristajanju, ki šteje za prvenstvo Jugoslavije. V skupni uvrstitvi je bil najboljši Aeroklub Osijek s osadko Ban-Tominac, najboljši trije posa­mezniki pa so: 1. Mijo Ban, Osijek (87,7 toč­ke), 2. Nijaz Delic, Borovo (94,1) in 3. Oto Verbančič, Maribor (171) .. Ocenjevale so se discipline: navigacijski test, izvidovanje in pristajanje.

(A VlO revija)

Neškodljiv slepi potnik Potniki ameriške dru­žbe TW A so v Parizu dve uri s strahom čaka­li na polet boeinga 747 proti New Yorku, kajti izkazalo se je, da je v letal u slepi potnik z neznanimi nameni. Ko so strokovnjaki teme­ljito pregledali vse le­talo, so ugotovili, daje slepi potnik mačka, ki se že dva dni potika po oddelku za prtljago.

(PO DELU)

JO. Papic Vladan, ARD Split IV, 495 Il. Duževič Lovro, ARK Komarov II, 477

(37 tekmovalcev)

s - 4 - C ekipno:

1. ARK V. M. KOMAROV Lj . 1, 1864

2. ARD SPLIT 1, 1718 3. AK NOVA PAZOVA, 1379 4. ARD SPLIT III, 1172 5. AK OSIJEK, J085 6. ARD SPLIT IV, 735 7. ARK V. M. KOMAROV II, 637 8. ARK ZAGREB, 597 9. ARK VEGA, 520

JO. AK NAPREDAK S. Pazova, 363 Il. ARD SPLIT II, 38 12. AK VOJKA, 15 13. AR AK DUBRAVA Zg., O 14. AK RADOŠEVO, O

s - 6 - B posamezno: 1. Mandelc Janko, ARK Vega 1, 540 2. Čuden Marjan, ARK Komarov,

504 3. Kosir Damir, ARK Bratstvo in

enotnost Lj., 434 4. Engelsberger Maj!!, ARD Split 1,

365 5. Indžic Pera, AK Vojka, 360 6. Stančevic Miroslav, AK Napredak,

346 7. Subic Vladimir, AK Napredak, 335 8. Orešek Robi, ARK Vega II, 324 9. Georgievski Georgi, KRM Feniks

Sk.,309 JO. Kozjek Miha, ARK Komarov, 303 • (53 tekmovalcev)

ekipno: 1. ARK V. M. KOMAROV, 1017 2. ARK BRATSTVO IN ENOTNOST

Lj ., 927 3. AK NAPREDAK, S. PAZOVA,

·897 4. KRM FENIKS Skopje, 664 5. ARK VEGA 11,622 6. ARK VEGA 1, 620 7. AK VOJKA, 540 8. ARD SPLIT 1,513 9. ARD SPLIT III, 510

JO. ARD SPLIT II, 473

(18 ekip)

s - 5 - C posamezno: 1. Hofman Berislav, AK Osijek, 1008 2. Georgievski Georgi, KRM Feniks

Sk., 1001 3. Ivanovski Sašo, RAD P. Grnarov

Sk.,803

(13 tekmovalcev)

ekipno:

1. KRM Feniks Sk., 2359

mLIf 17

2. RAD P. Grnarov Sk ., 2178 3. ARD Split, 2041 4. ' AK Osijek, 1944

Modernizacija španskega vojaškega letalstva

(Tanjug) - Španska socialistična vlada je uradno sporočila, daje sklenila kupiti britan­ska vojna letala harrier v vrednosti 370 mi­lijonov dolarjev. Gre za prvih 12 letal tipa "hurrier". Vlada je že plačala tudi predujem za nakup 84 letal "F-18-A" ameriške pr­oizvodnjeJ" katerih cena presega tri milijarde dolarjev. spanija je začela največjo akcijo za posodobitev oboroženih sil v svoji zgodovini, ki bo stala več kot 20 milijard dolarjev. Zat­rjujejo tudi, da namerava Španija kupiti 30 vojaških hilikopterjev in rakete "roland" in !l.exocet" francoske izdelave. Poleg tega bosta spanija in Francija začeli skupaj izdelovati ene najmočnejših tankov "AMX-32".

"Razgaljen" motor Prebivalci Jacarepague, predmestja Ria de

Janeira, so se pošteno prestrašili, ko so kot strela z jasnega prileteli z neba trije kosi ploče­vine. En zelo velik je pristal na strehi neke vile druga dva pa na ulici. Na srečo niso nikogar ranili, škode pa je kar precej.

Dogodek se je razjasnil kasneje, ko je letal­ska družba Trans Brazil objavila poročilo o nenavadnem poletu svojega letala, ki je vzletelo z letališča Galeao in bilo namenjeno v Curitibo, medtem pa muje odletela obloga na motorju, ki jo je bil mehanik očitno preslabo pritrdil. Letalo je srečno pristalo v Curitibu, kjer so ga popravili, in se še isti dan vrnili s 120 potnikov v Rio de Janeiro. Strokovnjaki me­nijo, da so imeli vsi izredno srečo, da letalo ni strmoglavilo, saj je polet brez obloge na moto­rju zelo nevaren: vožnja je počasnejša, še huje pa je, da se lahko prekine dotok goriva v motor.

Zatožil jih je satelit Las~iki gozdov v švedski provinci Dalarna

so posekali več hektarov gozdov, ne da bi o tem obvestili oblast. Mislili so, da inšpekcij­ska služba ne bo nikoli odkrila, kaj se dogaja globoko v gozdovih. Brezskrbno so sekali les na črno in ga preprodajali, dohodka pa seveda niso prijavljali. Kako naj bi si tudi mislili, da njihovo početje od zgoraj spremlja ameriški satelit "Landsat", ki vsak dan pošilja na tisoče natančnih fotografij švedskega ozemlja in jih pošilja v vesoljsko središče v Kiruni. Nezako­nite drvarje so seveda poklicali na odgovor­nost.

"II. Mladinsko prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju - IV. Memorial Cvetke Klančnik - Belinove" tako se je uradno imenovalo tekmovanje, ki je bilo na novomeškem letališču v Prečni od 5. do 8. maja. Poleg starega naziva "Pokal Pi­latus" in letošnje ideje o "B prvenstvu Slovenije" bi mu lahko dali nov, zelo ustrezen naziv ,,1. popoldansko prven­stvo v jadralnem letenju".

Pri tem pa naziv "popoldansko" nima nič opraviti z uvedbo poletnega časa. Kljub temu, da je bilo letenje na tekmo­vanju za vse tri dni najavljeno kontroli (najava je bila sprejeta), smo v petek ob najavi začetka letenja izvedeli, da je letenje prepovedano do 14. ure. De­jansko se je lahko začelo že dvajset minut kasneje. V soboto se je zgodba ponovila, le da smo tega dne dobili dovoljenje za začetek letenja šele pet minut po tretji -popoldne seveda. Vodstvo tekmovanja se je v soglasju z vodji ekip odločilo, da tekmovanja ta dan ne bo , saj je bilo kljub poletnemu času vendarle prepozno. Ko je v nedeljo (zelena luč za letenje je ~orela že od zjutraj!) okoli desetih dopoldne začelo deževati , je postalo jasno, da je bilo tekmovanje zaključeno že v petek.

Zelo okrjeno tekmovanje je torej imelo eno samo disciplino - hitrostni prelet na cilj s povratkom Novo mesto -Višnja gora - Novo mesto v dolžini 46 km. Ker je do zapiranja ciljne linije od 21 tekmovalcev disciplino izpolnil en sam

JADRALSTVO

Slike na levi od zgoraj navzdol:

med razglasitvijo rezultatov - dele­gat Aportne komi­sije Rok Golob iz­roča odličja zma­govalcem - v ra­čunskem centru

tekmovanja, inA ta­lira nem na letali­Aču (Foto: Mirko

Vesel)

(Pavel Ahčin, ALC Lesce-Bled), drugi (Boštjan Vovk, AK Ljubljana) pa je preletel ciljno linijo nekaj sekund pre­pozno, disciplina ni bila priznana, točko­vala se je le preIetena razdalja. Ker so rezultati tega tekmovalnega dne ostali tudi končni rezultati, je prišlo do zapleta, saj je bilo treba razglasiti zmagovalca, pravilnik tekmovanja pa za tak primer ni dajal rešitve, kdo od obeh tekmovalcev z enakim številom točk je to. Po posvetu s športnim funkcionarjem ZLOS, čigar pokal je bil podeljen, je bil za zmagoval­ca proglašen Pavel Ahčin, ki je edini izpolnil disciplino v predvidenem času.

Grenkega priokusa, ki so ga zaradi pokvarjenega tekmovanja čutili tekmo­valci, še bolj pa organizatorji tekmova­nja, ni mogla popraviti niti prijetna novost. Prvič so bili v Jugoslaviji -kolikor nam je znano - rezultatijadralne­ga tekmovanja obračunani računalni­ško. Uporabili smo mikroračunalnik NEC 8000 BE z 32 Kbyti spomina, barv­nim zaslonom, dvema enotama magne­tnih disket in matričnim tiskalnikom.

Programi so napisani v programskem jeziku BASIC. Obdelava je koncipirana tako, da se vnaprej vnesejo podatki o tekmovalcih, vključno s podatki o jad­ralnem letalu in handikap faktorju, ter podatki o disciplini. Sprotno se vnašajo podatki opreletanju startne in ciljne črte oz. podatki o preletenih kilometrih posa­meznega tekmovalca (ključ je tekmoval­na številka). V kateremkoli trenutku je računalnik, ki je bil postavljen v zgradbi na letališču , lahko izračunal trenutne rezultate in jih seveda tudi izpisal na papir. Programsko se izvaja kontrola in opozarja na to, kdaj so izpolnjeni pogoji, da je priznan tekmovalni dan oz. discipli­na. Po izbiri lahko izpišemo rezultate posameznega tekmovalnega dne ter, rezultate po večih disciplinah oz. končne rezultate.

Tokrat je bila računalniška obdelava rezultatov bolj zanimivost kot korist, up­ajmo pa, da bomo lahko program upora­bili kdaj drugič, ko bosta vreme in predvsem KVL bolj naklonjena tekmo­valcem.

JOŽE UHAN

KONCNI REZULTATI SAOP Novo I es

mesto teK.st. pri lmeK in ime aeroKlub tip letala tocKe

1 E2 Ahcin Pavel ALC Lesce OG HHI 760 78 Vovk 80stjan Ljubljana Cirrus st. 760

3 58 Jezernik Danilo T. Velenje Pilatus 8-4 496 4 61 Dular Peter OLC N. mesto Pilatus 8-4 476 5 00 JevsceK Matej OLC N. mesto Cirrus 17 447 6 37 Ravnak Peter Celje Ubell e 435 7 78 Petkovsek Mar tin OLC N. mesto Jantar st. 481 8 59 Spacapan AleKsander Nova Gorica Pilatus 8-4 338 9 94 Kovac Dani I o LC Maribor Cirrus st. 293

18 73 Vrsic Ivan LC Maribor Cirrus st. 268 11 El Mohar Sreco ALC Lesce OG 188 194 12 87 Pristavec 80stjan ALC Lesce OG 188 143 13 95 Vranc RiKo LC Maribor Cirrus st. 89 14 96 Srsa Miran LC Maribor Cirrus st. 29 15 97 Vugrinec Igor Ljubljana Cirrus st. 0

M7 PusenjaK Ernest LC Maribor OG 18e e 22 Perse Rudi OLC N. mesto Pilatus 8-4 8 71 Ambrozic Polde Ptuj Jantar st. e 89 Krajncic Janez Ptuj OG lee 0 4e PiseK Vinko Ptuj Jantar st. 8

57 NapotniK Joze T. Velenje Pilatus 8-4 8

.mLIf20 LETALISKA DEJAVNOST

9. srečanje letališč Jugoslavije Alitalia kupuie~ 30 DC-9-80s

Alitalia je podpisa­la končni sporazum za nakup 30 letal DC-9-80 s v vre­dnosti milijarde ame­riških dolarjev. Ame­riška Export-import Bank bo pokrila 85 odstotkov stroškov iz­delave teh letal.

Prizor s tekmova­nja gasilcev .... ... In prtlJafnlh

delavcev

Tekmovalna sezona je pred vrati, aerodromci smo ta vrata že prestopili. To smo pohiteli! Kot že devet let zapored smo se delavci jugoslovanskih letališč zbrali tudi leto~ tokrat v Ohridu. Od 21. do 23. aprila. Ze beseda srečanje pove, da tu ne gre samo za tekmovalne disci~ pline, temveč tudi za medsebojne pogovore, izmenjave izkušenj, dogovo­re, nova poznanstva itd. Danes se bomo malo več pomudili pri tekmovalnem de­lu srečanj.

Na letališču Ljubljana smo sestavili "reprezentanco" 22 članov. Najti je bilo treba najustreznejšo varianto poti do Ohrida. Izbrali smo letalski prevoz preko Sarajevo do Skopja. Vmes smo zamenjali letalo in si ogledali obe leta­lišči . In potem v Skopju avtobus, udobna setra in nočna vožnja gor in dol, levo in desno po Makedoniji, kar naenkrat pa

avtobus s ceste, ne v jarek, temveč pred gostilno. Notri pa 2 (dve) pevaljki, pe­smi, "samo za DC-lO iz Ljubljane," mastika, vzdušje, ki ga redko doživimo. Točno opolnoči smo prispeli v Ohrid.

Naslednje jutro je bila na mestnem šta­dionu, ki je mimogrede rečeno zelo urejen, slavnostna otvoritev. Zatem so se začela tekmovanja najprej v športnih potem pa še v delovnih disciplinah. Tekmovanje je namreč razdeljeno na ta dva dela, za skupno uvrstitev pa štejejo le delovne discipline. Tekmujejo naslednji službe: gasilci, prtljažna, gostinci, ste­vardese, loadsheet , HTZ ter tekmovalci za SLO. Ljubljančani smo se udeležili samo delovnih disciplin. Stabilizacija!

Naslednji dan so bila na sporedu tekmovanja aerodromskih delavcev . v delovnih disciplinah. Stevardese in de­lavci loadsheeta so pisali test , gostinci so pripravili pogrinek in obrok za catering, pripadniki SLO so streljali, metali bombo in se preizkušali v razstavljanju puške. Najbolj zanimiva so bila tekmo­vanja prtljažnih delavcev in gasilcev. Trije prtljažni delavci morajo pretovoriti več kot 2 toni balasta v vrečah, med tem ko voznik traktorja montira in snema kolo, povrhu pa še vozi slalom s kom­pozicijo treh natovorjenih vozičkov. In to vse skupaj v nekaj več kot treh minu­tah. Gasilci z objekta, visokega 2 metra, naložijo vrečo težko 75 kg na nosila in potem štirje nosijo ta nosila v teku na razdalji 100 m - v času 22-23 sekund.

' In še uvrstitve: Ljubljančani so se uvrstili na nasle-

dnja mesta­Loadsheet - 4, Gostinci - 4, SLO - 4, Gasilci - 6, prtljažna - 7, Stevardese - 9, HTZ - 9. V skupni uvrstitvi smo zasedli 8.

mesto med 14. nastopajočimi . Dobršen delež k tem rezultatom so

prispevali tudi sodniki, zakaj bi bili razli­čni od svojih kolegov pri nogometu in košarki .

Zvečer podelitev priznanj in "fešta". A kaj , zjutraj smo morali zgodaj na pot , tokrat z majhnega, a simpatičnega ohridskega letališča. Srečanj je bilo konec, najboljši ocenjevalci dela letali­ških služb pa so v vsakdanjem življenju potniki in letalske posadke.

JURE MEŽNARŠiČ

Po Primorski in Notranjski FIZIR kup v Cakovcu

21. maja so se v Čakovcu pomerili ju­goslovanski motorni piloti na tradicional­nem Fizir kupu. Nasto­pilo je 33 tekmovalcev iz II aeroklubov Hr­vaške, Bosne in Herce­govine, Vojvodine in Slovenije. Zmagal je Oto Verbančič iz Ma­ribora (79,5 kazen. točk), za njim pa sta Nijaz Delic iz Borova (83.2) in Slobodan Pu­kanic iz Višje zrako­plovne šole v Zagrebu (94,6). Ekipno je bila najboljša posadka Ivan Pagarič-Branko Stru­gar iz Aerokluba Zag­reb , druga je bila ekipa Višje zrakoplovne šole Zagreb, tretja pa ekipa Aerokluba Osijek.

(A VlO revija)

XIX. REPUBUSKO PRVENSTVO MOTORNIH PILOTOV Letošnje republiško prvenstvo je orga­

niziral aeroklub "Josip Križaj" iz Ajdo­vščine . Prvenstvo je trajalo tri dni (od 3. do 5. junija), v lepem in ugodnem vreme­nu za tekmovanje v vseh disciplinah. Tekmovanja se je udeležilo 19 dvočlan­skih ekip ter 6 tekmovalcev "solistov" iz vseh letalskih šol Slovenije. Žal je že v prvi doletni maršruti nesrečno končala tekmovanje ekipa AK Postojne, tako da se v listi rezultatov ne omenja.

Prvi tekmovalni let je bil 3. junija. Za vse tekmovalce je bilo izhodiščno leta­lišče Postojna. Na 42,5 km dolgi maršru­ti do Ajdovščine, so morali piloti opravi­ti nekaj tekmovalnih nalog, na "neznanem " mestu se je merila vmesnll časovna točnost, nad letališčem točnost doleta in pristajanje.

Po prvem dnevu so bile vodeče posadke:

1. Hojnik Danilo, Ptuj, 277 2. Majhen Jože, Maribor, 270 3. Krepil Karel, Ptuj, 269

Drugi tekmovalni dan (4. junij) je imel dopoldanski in popoldanski tekmovalni let.

Dopoldne so tekmovalci leteli na 122,5 km dolgi ruti: Ajdovščina-C­ol-Idrija-Hotederščica - (Kalce) -Logatec-Cerknica-Postojna - (Se­nožeče) - Divača-Podnanos-Ajdo­vščina . Med letom so morali opraviti precej nalog, skupaj 20, tako da niso utegnili počivati vse do·pristajanja.

Najboljše rezultate so v tem letu dosegli:

1. Bauer Leon, Celje, 476 2. Verbančič Oto, Maribor, 444 3. Krepfl Karel, Ptuj, 440 Popoldanski let je bil nekoliko krajši,

po doseženih rezultatih pa verjetno težji, ali pa so bili tekmovalci že utrujeni od dopoldanskega leta. Tekmovalni let je bil dolg 95 km inje potekal na ruti: Ajdo­vščina-Vipava-Podnanos - (Razdr­to) - Divača-Sežana-Dutovlje (Štanjel) - Komen - (Renče) -

ICRfL422

Zmagovalci v disciplinah: Sorn, Verbančič ln Krepil

Zmagovalci v generalni uvrstitvi: Krepil, Verbančič in Bauer

Zmagovalci Memorlala Klavdija Replča: Kodrič, Greli ln Fras

MOTORNO LET~NJE

Dornberg-Branik-Ajdovščina . V ok­lepaju navedeni kraj je bil v tekmovanju navigacijska neznanka. V tem letu so morali tekmovalci opraviti 22 nalog. Najbolj so se uvrstili:

1. Florjanc Andrej, Celje 452 2. Verbančič Oto, Maribor, 448 3. Krepil Karel, Ptuj, 440 Po vseh treh tekmovalnih letih pa 1. Krepil Karel, 1160 2. Verbančič

Oto, 1156 3. Bauer Leon, 1148 Zadnji tekmovalni dan (5. junija) je bil

odločilen za končno uvrstitev, saj so bile razlike med prvimi majhne. Disciplinaje bila točnost pristajanja z višine 300 m z odvzetim plinom brez kasnejših po­pravkov. Vsak tekmovalec je opravil tri pristajanj"a, za rezultat sta veljala boljša. Poleg tekmovalca je bil v letalu vsakok­rat navzoč tudi sodnik . Najboljši v pris­tajanju so bili s po 200 točkami: Hojnik, Lukanc, Verbančič, Greifin Vogrin. Vsa tri pristajanja s po 100 točkami je opravil le Hojnik.

Disciplina je bila istočasno tudi tekmovanje motornih pilotov primor­skih aeroklubov za prehodni pokal Klavdija Repiča , za katerega se je potegovalo 8 pilotov.

Končni rezultati republiškega prvens­tva oz. prvi trije za pokal in medalje so bili:

1. Verbančič Oto, LC Maribor, 1356 točk

2. Krepil Karel, AK Ptuj, 1350 točk 3. Bauer Leon, AK Celje, 1328 točk Najboljše uvrščeni po disciplinah so

bili : - časovna točnost 1. Šorn Miha, Ljubljana, 426 točk 2. Kos Slavko, N. mesto, 425 točk 3. Verbančič Oto, Maribor, 424 točk

- navigacijske naloge 1. Krepil Karel, Ptuj, 453 točk 2. Bauer Leon, Celje, 452 točk 3. Kodrič Matija, N. Gorica, 449 točk

- točnost pristajanja 1. Verbančič Oto, Maribor, 490 točk 2. Krepil Karel, Ptuj, 480 točk 3. Polenec Janez, ALC Lesce, 470

točk V memorialu Klavdija Repiča pa so se

najbolje uvrstili: 1. Greif Avgust, AK Ajdovščina , 200

točk 2. Kodrič Matija, AK Nova Gorica,

180 točk 3. Fras Emil, AK Ajdovščina, 160

točk Vsi rezultati po dnevih in disciplinah,

(celotna lista rezultatov) je v tabeli orvenstva.

I.

60 80 70 100 60 200 pilot - kopilot AK letalo a2a3b cal • •

1. VerbanUč oto - Medlarac Darko Maribor Robin

C 172

U 711

U 711

U 711

U 711

pa 18

U 71i

U 71i

2.

3.

4.

II.

'&.

7.

8.

9.

Krapfl Karel - Ver~i~ Tomo

Bauer Leon - ŠeiDroY jl'llu

F10rjuc Andrej - Li~ija Bogdan

Pekolj Idok

Ilo jnik Danilo-'

Kodri~ Matija - StegOYeG Srečko

Šorn Miha - Hren Danijel

Kralj Milu - Pilek Vinko

ptuj

Celje

Celje

N •• e.to

ptuj

N. Gorica

Ljubljana

ptuj

10. Mo.etič Elon N. Gorica pa 18

N .... to pa 28

AjdoriHna U 711

Celje U 711

Ajdori~ina U 711

11. Kos SlaTko

12. pras Emil - Štokelj Stojan

13/14 lakOYi~ Sla~o - Ra.nak Peter

13/14 Greif AYgU.t - Aabro!i~ Boadan

111. l'I1čko zYonko - Štrucelj Sreh Maribor

Maribor

pa 38

pa 38 1&. Majhan Jo!e - Jakli~ Andrija

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

M. 211.

lukanc Jole Velanje pa 38

Li~or Bonj .. in - Zornada Vojko Porto rol U 711

Voerin Inn - Brodu Pnnc M. SoltoM U 711

Pilo.. žan - Glinlok »raco Celjo U 711

Pot~nik SMuislay Velonjo pa 38

Poleno. Janos - Ko. Tune ALe Les.o U 711

Ocopek Jole - VOIlu nado Portorol pa 18

PoUOYi~ Juo. - BDltina Sla~o l'tIlJ C 152

šaJ'-r Adolf N .... to pa 38

Ilo 60 64

54

60

112

56

117

118

42

112

118

119

o

80

54

80

Ilo

&0

60

80

80

60

o

80

80

411

411

45

80

411

80

60

611

39

69

44

60

119

40

63

67

80

38

89

39

47

70

90

90

90

80

90

100

60

30

30

90

80

70

90

100

80

90

32 o 29 90

80 60 57 30

o o 38 80

23 Ili 32 100

34 80 211 Ilo

38 o 21 100

116 80 89 30

42 o 31 30

42 30 1& 80

1 ••• aarll'Ilta Y prihoda 3.8.

II .. aarll'Ilta dopoldne 4.8.

III ... maril'llta popoldne 4.6.

IV ••• prista,janje brez plina

118 30

34

118

54

118

119

42

80

o

60

80

30

80

60

60

60

111

113

1511

156

l5&

80

112

l5&

118

54 60 64

119 30 118

54 80 80

"4 60 Ilo

54 80 48

112 45 Ilo

Ilo 111 - o

42 o 44

o 30 o

Ilo 45 o

II 60 40

14 60 116

54 o o

o 45 311

44 o o

21 80 48

193

203

138

11111

186

1811

188

174

110

163

123

149

90

161

124

100

100

90

90

30

70

70

100

60

100

80

30

90

70

100

120 80

H 90

108 100

97 100

114 80

84 100

118 o

100 100

109 80

54 60 54 180 100

119

54

117

54

54

Ilo

119

118

4

60

47

118

112

23

118

411

111

60

411

o

80

30

o

&0

60

60

o

41i

30

o

112

54

Ilo

34

112

114

119

60

4

54

118

1i2

1i2

60

118

191i

210

1911

170

119

205

190

2011

215

90

180

142

1411

160

124

44 411 42 1311

117 o o 185

42 o 44 1411

60 30 o 140

118 0110 911

37 111 18 120

54 Ili 112 140

1111 111 o 105

9 o 12 80

100

90

90

90

100

30

90

90

100

30

80

100

30

30

100

30

100

30

30

30

90

70

90

20

200

190

180

180

170

200

180

120

180

160

170

160

180

200

1110

130

200

160

200

120

100

180

80

120

100

1356

13110

1328

1261

1232

1177

11611

11M

11411

1139

1118

11111

1104

1104

1078

1029

933

903

882

8112

838

833

822

732

687

al

a2

a3

časo.na točnost Y odleta

časoyu točnost Y prileta

_esna časoyu točn08t

c

naYigacijske naloge

točnost pristajanja

Sestavil: S. Bizilj

Z leve proti desni: Ivo Volarič, (2. me­sto), Ivan Brovč,

POSOeJE (1. me­sto), Borut Pestot­

nik, KAMNIK, (prehodni pokal

Tomaia Kofelja), Ivan Konavec,

POSOeJE (3. me­sto ln Marko Ho­čevar (4. mesto)

XII. repubIlAko

Srvenstvo V slleku 5. junija je bilo v

Osijeku končano XII. republiško prvenstvo v jadralnem letenju. V treh disciplinah -trikotnik 304 km, trikotnik 230 in triko­tnik 180 - je med jad­ralci s plastičnimi letali osvojil prvo mesto Ne­nad Tepeš iz Velike Gorice, med kovinski­mi pa Zlatko Zemljič iz Aeroklub~· Zagreb.

(AVIO revija)

Zmaji gredo na prelete CETRTODR2AVNO PRVENSTVO ZMAJARJEV NA KRISKI GORI

Člani društva Let iz Škofje Loke smo si zastavili nalogo organizirati DP v preletih. Opustili smo zastarele tekmo­valne discipline. Nismo namreč hoteli ponoviti napake, da bi ob najbolj ugodnem vremenu za prelete pristajali na piko. Obvezno je bilo fotografiranje obratnih točk.

Kriška gora je s svojo ugodno lego, s kočo in tovorno žičnico zagotovo naj­bolj primeren kraj za tovrstna tekmova­nja pri nas. Spomnimo se, da je bilo tu že leta 1981 državno prvenstvo, na katerem je Tine Kos prvi pri nas preletel razdaljo 50 km in pristal v Ratečah ob državni meji. Do zdaj je ta prelet ponovil le še Viktor Vreš v začetku letošnjega aprila.

Tako smo nestrpno čakali, kaj nam bo prineslo DP. Vreme nam je bilo ves čas naklonjeno. Zahodni oziroma jugoza­hodni višinski vetrovi so sicer preprečili prelete od Jesenic proti Kranjski gori, vendar smo glede na vremenske pogoje izbrali ustrezne tekmovalne discipline.

V tednu dni smo izpeljali štiri tekmo­valne dneve in tri dni "nabiranja ur" nad grebeni Karavank. Priznati moramo, da . s.e je prilegel tudi kak dan počitka, saj je bilo tekmovanje precej naporno. Večur­no letenje, prevozi in vzponi vsak večer nazaj na Kriško goro so povzročili, da so bile ob koncu tedna hlače v pasu kar

malo preši roke. A utrujenost ostane v nogah, ne pa v očeh in srcih. V koči so se zvečer oglasile kitare, razvezali so se jezi­ki in s pesmijo smo se poslovili od dneva.

1. tekmovalni dan (23. 4. 83)

Tekmovalna disciplina je bila prelet s povratkom: Kriška gora - Kališče -Kranjska gora - Križe. Zaradi zahod­nega vetra nihče ni uspel priti do Kranjske gore. Najdlje je priletel Ivo Volarič, do vasi Belca. (50 km)

Za njim so se zvrstili: 2. Brovč Ivan (48,5 km) 3. Krajnc Stane (35,5 km) 4. Bečan Viktor 4. Hočevar Marko (33,5 km)

2. tekmovalni dan (25. 4. 83)

lsta tekmovalna disciplina

1. Pestotnik Borut (52 km) 2. Pompe Stanko (42 km) 2. Simeri Miran (42 km)

3. tekmovaln"i dan (26. 4. 83)

Hitrostni prelet: Kriška gora - Ka-lišče - jezero Završnica - Križe (43 km)

Najhitrejši je bil Ivan Kovanec, ki je prelet s povratkom preletel veni in 16 minut.

Clani društva LET so bili marljivi or­ganizatorji letošnje­ga državnega pr-

venstva

URADNI REZULTATI

mesto priimek in ime

1. Brovč Ivan 2. Volarič Ivo 3. Ko navec Ivan 4. Hočevar Marko 5. Konja r Franček 6. Pestotnik Borut 7. Po točnik Brane 8. Hrabar Bogo 9. Breza r Matjaž

lO. Beča n Viktor Il. Simeri Miran 12. Ku štrin Franc 13. Smodej Stojan 14. Fajfar Janko 15. Po mpe Stane 16. Grdešič Sandi 17. Anderle Libor 18. Biza nt Vojko 19. Škulj Brane 20. So teljše k Andrej 21. Vreš Viktor 22. Brovč Emil 23 . Skurjeni Srečko -24. Kranjc Stane 25. Svo ljša k To ne 26. Pavc Franc 27. Graš i č Dušan 28 . Ko lendo Matjaž 29 . Fl o rj a nč i č Vili 30. Svatovše k Kl emen 31. G ruden Bo ris 32. G rahelj Drago 33. Kleme nč i č Brane 34. Lakner Mitja 35. Kl ač ič Miro 36. Mlakar Borut 37. Frank o Jurij 38. Megli č Mirko

sk upaj

klub

Posočje Let Posočje Posočje Šmarna gora Kavka Šmarna gora Delta Prepih Prepih Delta Posočje Delta Let Krila A. K. Ljubljana Prepih ~marna gora Smarna gora Krila Prepih Prepih Zagreb Let Let Krila Prepih Prepih Posočje Let Let Pos očje Posočje Šmarna gora Zagreb Krila Let Prepih

točke v 4. dneh prelet. km

6306 189 6121 173,5 6003 180 5652 152,5 5536 156 5485 212 5445 150,5 5333 148 5075 146,5 5003 144 5001 155 4916 147,5 4843 139,5 4771 139 4745 158,5 4713 148,5 4667 139 4568 135,5 4221 133,5 4206 148 3966 155 3825 117 3643 119,5 3620 111,5 3158 116 3069 104,5 3064 83,5 2856 67 2658 83,5 2455 63,S 2309 88,5 2101 84,5 1505 32,5 1505 32,5 1304 44 1199 27 580 24 305 17,5

4465

sledijo : 2. Pestotnik Borut 1.25 3. Hočevar Marko 1.36 4. Brovč Ivan 1.37 5. Potočnik Brane 1.44 4. tekmovalni dan (28. 4. 83)

Tekmovalna komisija se je odločila za trikotnik : Kališče - Sv. Peter - Lete­nice, ki naj ga piloti preletijo čim večk­rat. Borut Pestotnik je štartal prvi in se pošteno namučil v slabih dviganjih, še zlasti po prvem obletu trikotnika. Okrog 16. ure so se dviganja okrepila in šele takrat je startala večina tekmovalcev.

Držalo je tja do noči in kot za stavo so fantje nabirali kilometre in presegali svoje osebne rekorde.

Nova najdaljša preletena razdalja je 117 km . Preletel jo je v šestih urah Borut Pestotnik iz Kamnika in s tem osvojil prehodni pokal Tomaža Koželja, ki se podeljuje za najdaljše preletene razdalje na DP.

2. Vreš Viktor (80,5 km) 3. Sotelšek Andrej (80 km) 4. Pompe Stanko (73,5) 5. Konavec Ivan (72 km) Zadnji dan DP ni bil tekmovalni.

"Oposto letenje", smo dejali in razpeli smo tiha krila, da pomahamo v pozdrav Kriški gori, ki nas je tako prijazno sprejela.

EKIPNO:

l. Posočje 2. Prepih 3. Šmarna gora 4. Let

. 5. Delta 6. Krila

BOŠTJAN BERNIK

25535 22536 21275 20125 15177 13219

Martin Klančliar (v sredi) Je zasedel

1 .. mesto

Prireditelji letošnjega republiškega prvenstva radijsko vodenih modelov le­tal kategorije F3B smo bili letos člani aerokluba Kranj. Tekmovanje je bilo v soboto, 21. maja, na travniku pri Pre­bačevem. Omeniti velja zelo korekten odnos vodstva in delavcev ekonomije KŽK Kranj, ki so nam priskočili na pomoč pri organizaciji prvenstva, nese­bično so nam odstopili travnik in ga tudi pokosili.

Za tekmovanje se je prijavilo trinajst tekmovalcev iz treh slovenskih aero­klubov (AK Ljubljana, L T EMO Celje in AK Kranj), ki so izpolnili normo na klubskih ali regijskih tekmovanjih,

sodeloval pa je tudi en tekmovalec izven konkurence.

Odločili smo se, da bomo poizkušali čim bolj odstraniti vremenske vplive, zato smo sklenili, da bomo izvedli pet turnusov. Skupino sestavljajo štirje tekmovalci, zmagovalec vsake skupine dobi po 1000 točk. Ta sistem smo izvedli v disciplini trajanja in preletov. S tem smo dosegli enako - vrednejše vremen­ske pogoje.

Ta sistem tekmovanja se je po mišlje­nju udeležencev zelo dobro obnesel, priznati pa je treba, da smo imeli nek­oliko nevšečnosti v prvem turnusu pri disciplini preleti. Nesporazume smo s pomočjo tekmovalcev hitro rešili. Pred­nost tega sistema tekmovanje je zelo veli­ka - to namje potrdil tudi potek tekmo­vanja . Tekma sama je enakovrednejša, ker so pogoji za letenje v posamezni sku­pini skoraj enaki . Do izraza pride, kdo leti dobro in kdo malo manj dobro. Element sreče je odstranjen v veliki meri. Tekma dobi tudi na zanimivosti. saj je izid tekmovanja negotov do konca .

To se je tudi zgodilo, saj je šele zadnja disciplina (hitrost) odločala o prvem mestu. To je osvojil član L T EMO Celje Martin Klančišar, ki je zbral 14 353 točk. Na drugo mesto se je uvrstil tekmovalec AK Kranj Borut Perpar s 14188 točkami, tretji pa je bil Marko Malec, prav tako iz AK Kranj, ki je zbral 13755 točk . Na četrto mesto se je plasiral Otokar Hluchy iz AK Ljubljana. Ti štirje tekmovalci so se tudi ves čas borili za vodilna mesta .

RC MODELARSTVO

V Jordaniji odprli novo mednarodno letališče

(AP) - Jordanski kralj Huseinje 25. maja ob razglasitvi dneva neodvisnosti odprl novo mednarodno letališče Queen Alia. Letališče je stalo 225 milijonov dolarjev, na leto pa bo lahko sprejelo dva mi­lijona potnikov. Poi­menovali so ga po tretji ženi jordanskega suve­rena, ki se je leta 1977 ubila v helikopterski nesreči 40 kilometrov jugovzhodno od Ama­na.

Marko Malec med startom (3. mesto)

Borut Perpar je zasedel 2. mesto

Oa ostalih udeležencev so se odlepili po prvih treh turnusih, ko sta odpadla iz borbe za višja mesta Milan Lenart -dvakratni republiški prvak in Tone Pe­rčič - drugi na republiškem prvenstvu leta 1981. Milan Lenart je naredil na­pako pri disciplini hitrost, enako tudi Tone Perčič. Lenart pa je imel še to smolo, da je zlomil model pri zadnji dis­ciplini tega prvenstva - hitrosti, vendar

. je kljub temu osvojil solidno šesto mesto. Tekmovanje je bilo zelo naporno, saj

je vsak tekmovalec naredil kar petnajst startov, tekma je bila v hudi vročini. Do izraza je prišla psihofizična vzdržljivost pilotov, o najvišjih mestih je odločala zbranost ter letenje s čim manj napaka­mi.

Člani aerokluba Kranj

RtL~28

Challenger opravlja naloge

Petčlanska posadka ameriškega vesoljske­ga letala challenger je uspešno izstrelila dva komunikacijska sa teli­ta. potem pa spremeni­la vesoljsko ladj o v pravo o rbital no to­varno in začela vrsto poskusov. katerih re­zultati bi morali biti "zelo pomembni" za morebitno "industria­lizacijo" vesolja.

Vse naprave so delo­vale normalno in po­sadka. ki soji Američa­ni pridružili svojo prvo žensko Sally Ride. je bila nenehno v stiku s kontrolo na Zemlji.

ZMAJARSTVO

Padala za zmajarje Že nekaj let imamo zmajarji posebna

reševalna padala . katerim se ima marsi­kateri zmajar zahvaliti za rešitev iz nepredvidene situacije. Ta sestavek je namenjen vsem letalcem z zmaji. v nekaj besedah bomo spregovorili o uporabi padal. njihovemu shranjevanju in na­zadnje še o pakiranj!l.

Vrste zmajarskih padal Danes obstaja v svetu na desetine vrst

padal, vendar bo v tem sestav ku govor samo o padalih, ki so v uporabi pri nas. Naši zma­jarji uporabljajo predvse m padala, ki jih imajo pritrjene na posebnem pasu, s kate­rim so pripeti na zmaja.

Ločimo dva načina odpiranja padal, ven­dar je prvi že začel izgubljati na veljavi.

/

Gre za način direktnega odpiranja. Ko akti= viramo padalo, se odpre torba padala in ku­pula se začne takoj polniti z zrakom (glej sliko 1). Ta sistem omogoča hitro polnjenje kupole. vendar ima slabost. Obstaja namreč možnost za pet ja kupole in vrvic ob ogrodje zmaja, kar preprečuje normalno odpiranje padala.

VARNOST LETENJA

Strela ubila letali Ika delavca

Zvečer 18. maja je v letalo na titograjskem letališču udarila strela in ubila delavca JAT Nikolo Božoviča in Čedomira Dabanoviča, ki sta se pred neurjem zatekla pod trup letala.

Letalo s potniki iz Beograda je tik pred nevihto pristalo na st­ezi v Golubovcih. Božovič in Dabanovič sta šla k letalu, da bi prevzela prtljago, ker pa se je začelo bliskati in močno deževati, sta se skrila pod trup, po­tniki pa so počakali v letalu.

Ko je bila nevihta mimo in so potniki izstopili, so zagledali, da pod letalom ležita dva človeka . Božoviča in Dabanoviča so odnesli v letališko poslopje, na poti v bol­nišnico pa sta oba umrla.

(Tanjug)

Na Kitajskem strmoglavilo letalo

!Xinhua) - 5. aprila je nekaj minut po vzle­tu z letališča Baiyun blizu Guangzhouja v LR Kitajski strmogla­vilo majhno letalo, naj­eto pri neki francoski naftni družbi . V njemje bilo pet francoskih državljanov in trije Ki­tajci. Vzroki nesreče, ki je nihče ni preživel. niSO znani.

Druga vrsta padala je takozvani sistem "Container". Ta vrsta padala je danes naj­bolj razširjena, skoraj vsi proizvajalci se poslužujejo tega sistema. Ta sistem je mnogo zanesljivejši, saj preprečuje zaplete ob konstrukcijo zmaja. Vreča s padalom ali kontejner leti pri aktiviranju približno deset metrov od zmaja, trak (gurtna) se zategne, izvleče se zatič, prične se faza od­piranja. (glej sliko 2)

še nekaj o hitrosti odpiranja, oziroma fazi, ko je padalo napolnjeno z zrakom. Pri normalnem letu (rahlem poniranju) potre­buje to padalo za polno kupolo okrog 10 ~ kund, v strmoglavnem letu (hitrost je takrat mnogo večja) pa je čas polnjenja 1-2 sekundi.

Shranjevanje padal Zmajarji bi morali posvetiti malo več

pozornosti ne le zmaju, am'pak tudi pa-

ntL429

dalu, ki je ravno tako pomemben del opreme, čeprav se mnogo pilotov tega ne zaveda.

Praksa je pokazala, da zmaja po pole­tu še nekako pregledamo, na padalo pa se ne spomnimo. Zelo malo pilotov ve, kdaj so nazadnje pregledali svoje padalo, ga oprali, prezračili in ponovno prepa ki­rali. Sam sem kolegom velikokrat prepa­kiral padalo (ne obvladajo te veščine), vendar sem v večini primerov naletel na slabo vzdrževana padala. Nekatera niso bila prepakirana po več let, čeprav pred­pis pravi, da je rok prepakiranja 3 mesece. V padalih sem dobil stvari, ki sploh ne spadajo vanja. Najpogostejši obiskovalec padal je zemlja, ki pride v padalo ob pristanku na trebuhu, pa pesek, trava ... Zatič ali špiljka so slabo vzdrževani in še bi lahko našteval. Vsi ti faktorji so potem vzrok, da padalo ne odpre pravilno.

Naštel bom nekaj točk, ki se jih velja držati!

l. Padalo prepakiraj vsake 3 mesece. Najbolje je, da ti ga preloži športni pa­dalec, ki je tega vešč.

2. Pred poletom preglej, če je špiljka dobro nameščena, da se padalo ne odpre brez potrebe!

3. Padalo imej na suhem mestu, kjer ni kislin in maziv.

4. Ko ni sezone za letenje, padalo od­pri in ga imej shranjenega v kartonaski škatli. Tako mu povečaš življenjsko dobo, saj je material tako ves čas na zraku.

5. Tudi ta točka je važna, čeprav se bo nekaterim zdela malce humoristična. V navadi je, da zmajarji kupujemo opremo na tekmovanjih v tujini. Tako pridemo sorazmerno poceni do instrumentov in nazadnje tudi padal. Ko kupite padalo, ga odprete in pogledate, kaj je v njem, oziroma v kakšnem stanju je padalo. Zahtevaj te knjižico padala, v kateri so vpisani vsi podatki o proizvajalcu in o padalu.

Poznam zmajarja, ki je kupil padalo. Ko pa ga je doma odprl, v torbi ni bilo ne duha ne sluha o padalu. Za kup starih cunj je odštel kar lepo število deviz .. . Mislim, da je komentar tu odveč.

Sklep Ker se število zmajarjev veča, z njim

pa možnost nesreč, predlagam, da se o zmajarskih padalih organizirajo pre-d"a~L EDI BRUS

A-K. IDRIJA

Visoki C nad ljubnom

Aplha Jet v Egiptu

Ob petdesetletnici egiptovskega vojnega letalstva, lani 4. nove­mbra, so v Heluanu ob prisotnosti najvišjih vo­jaških in državnih funkcionarjev in preds­tavnikov letalske in­dustrije svečano izroči­li prvi Alpha Jet , ki je bil narejen v Egiptu po licenci Dassault-Breg­uett-Dornier. Licenč­na pogodba predvide­va 45 letal te vrste, od tega jih bo 37 narejenih v tovarni v Heluann. Z uspešno osvojitvijo li­cence za proizvodnjo tega najsodobnejšega in najkompleksnejšega šolsko-bojnega letala na svetu, je domača le­talska industrija do­kazala, da se bo lahko lotila tudi predvidene licenčne proizvodnje nadzvočnega lovca Mi­rage 2000.

(Revija VIDICI, Mostar)

Novomeščani smo pri vsakem močne­jšem jugozahodniku dolga leta nazaj vznemirjeno opazovali lentikularise, ko so se zableščali nad Kočevskim Rogom, včasih tudi nad Gorjanci in še v kakšni drugi, popolnoma nerazumljivi smeri. Vedeli smo, da pomenijo valovanje zračne gmote, ki bi spretnemu jadralcu lahko prinesla zlato, če ne celo dia­mantno višino. To pa je bilo tudi skoraj vse .. .

Zgledovali smo se po modelu PIješi­vice pri Bihacu in raziskavah posebne skupine Letalske zveze Jugoslavije iz let 1957 in 1958 ter se večkrat zagrizeno poskušali ujeti v skrivnostna valovanja nad Rogom, saj bi po vseh pravilih mo­rala biti tam nekje ...

Razen poročila bihaške skupine in do­kaj skromnih drugih zapiskov, ni bilo kaj vzeti v roke. Seveda tudi uspeha ni bilo pravega, čeprav so posamezniki že pred skoraj 15 leti na zavetrni strani Ro­ga, včasih popolnoma nepričakovano, doživeli enakomerna vzdolžna dviganja celo do 2 m/sek. Ker je šlo za izjemno ozka in dolga področja dvigovanj, ni nihče dvomil, da gre res za "valove". Ta­ko se je Ivan Štrasner s skoraj 4000 metrov "odpeljal" v Zagreb, Adolf Šušt­ar je moral odnehati na 3500 metrih, ko je učenca, s katerim stajadrala v blaniku, začela neznosno tiščati plomba v zobu,

tretji srečnež jebil brez barografa, četrti je z 2 m/sek zlezel do 2500 metrov, potem pa je val v trenutku odnehal, pe­ti .. . , da Jože Barbo pa je pred dvemi leti vendarle dosegel 4624 metrov absolutne višine in 3350 efektivnih metrov ter imel tudi barograf s seboj.

Sreča, znanje, slučaj? Vse skupaj je bilo preveč ugank, premalo vedenja, pa najbrž tudi eremalo poskusov in razi­skav sploh. Se zlasti, ker so trije naši piloti na severni strani PIješivice dosegli diamantne višine in še več! Medtem so se (1978) tudi Zagrebčani lotili posla v Titovi Korenici na južni strani PIješivice ter osvojili zlate in diamantne pogoje s kombinacijo pobočnega in valovnega jadranja. Tam so, po Rainovem poroči­lu, lahko že v pobočnem položaju spleza­li na 4000 metrov, preskočili PIješivico in nadaljevali na zavetrni strani na valovih, brez tvegane severne poti skozi rotorje.

Nato so še Leščani leta 1981 dokončno pogruntali svoje valove, prav tako v kombinaciji s pobočjem , in Dolenjci že nismo več vedeli , kam kreni­ti . V Bihac, v Titovo Korenico, na Gorenjsko .. .

Potem se je vendarle nekaj prema­knilo : Andrej Zore in Martin Petkovšek sta se lani spet odpravila v negotovo roško turbulenco. Oba sta dosegla zlato višino in oba sta imela - barografe.

VALOVNO JADRANJE

Nov rekord JOSEF STARCKBA·

UM, devetinštirideset­Ietni avstrijski pilot, je dosegel nov svetovni rekord v letenju z balonom, napolnjenim s toplim zrakom. po­vzpel se je na viši no 13. 900 metrov. Prejšnji svetovni rekord, ki ga je dosegel Francoz Michel Arnouly, je znašal 12.300 metrov. Starckbaum je svoj rekord postavil med dveurnim poletom v bližini Eferdinga na Gornjem Avstrijskem.

(PO DELU)

Leteča bolniinica Mednarodna leteča

bolnišnica za očesne bolezni je z velikim uspehom končala prvo turnejo po dvl!.isetih državah sveta. Clove­koljubnega potovanja se je udeležilo okoli sto znanih očes nih stroko­vnjakov, ki so povrnili vid več sto slepcem. Bo­lnišnica je vreaktivnem letalu DC-8, v njej so predaval nica. ambulanta za diagnostiko in ope­racijska dvorana z naj­novejšo lasersko mikro­rurško opremo. Opera­cije snema devet TV ka­mer. posnetke pa lahko gledajo zdravnik i po vse m svetu in se tako seznanjajo z najnovej­šimi metodami zdravlje­nj a.

Na koncu turneje so na leta lišču Are pri New Yorku priredil sveča­nost. ki so se je udele­žili stalni predstavni­ki številnih držav v OZN . Ogledali so si le­talo .. Orbis" . se pogo­varjali z zdravniki. medicinskimi sestrami. inženirji in piloti . Le­talo bo zdaj nadaljeva­lo svojo pot in delo. Pred njimi je izredno ambiciozen nač rt : v naslednjih desetih letih naj bi ozdrav ili 12 mili­jonov očesnih bolni­kov po svetu.

Martin je že takrat sestavil prispevek za KRILA, in čeprav pozno, ga danes, vsaj zaradi popolnejše slike roških valov, objavljamo:

Bilo je 27. avgusta. Že navsezgodaj sem iz službe skozi okno lahko opazoval velike lentikularise, ki so se raztezali ka­kšnih 6 kilometrov na široko od Dolenj­skih Toplic do Uršnih sel. Pojavljali so se od kočevske strani, prvi je bil morda nekje nad Kočevjem, drugi nad Toplica­mi in tretji nad Otočcem (valovna dolži­na torej okrog 15 kilometrov, po čemer bi se dalo sklepati, da: so nastali zaradi orografske prepreke jugozahodno od Kočevja na Kočevskem Pogorju nad Kočevsko Reko in Gotenico, ali morda še bolj proti SW med Čabrom in Delni­cami - opomba M. M.).

Ob dveh se nas je zaradi teh oblakov kar precej zbralo na letališču . Ugibali smo, kje naj bi bil priključek, ko se je okrog treh popolnoma zjasnilo -lentisi so izginili! Veter pa se je celo pojačal.

Nemalo razočarani smo vendarle izvlekli blanika in pilatusa, saj smo hote­li vsaj poskusiti. Prvi je poletel Andrej v Blaniku. Kos gaje potegnil čez Ljuben in Toplice na 1100 metrov. Odpela sta nad Sotesko v močnih rotorjih. Takoj za njim sem poletel še jaz. Utva se je usmeri­la naravnost v veterproti vrhu Roga. Vse do 1100 metrov naju je razmetavala mo­čna turbulenca, potem sem nad vrho m odpel v rahlem dviganju . Nekaj časa sem se mučil nad pobočjem Baze 20, potem pa na isti višini poskusil še proti Koče­vju, vendar brez uspeha. Odločil sem se za povratek na letališče in na novomeški strani Roga, na planoti, ki rahlo visi pro­ti To plicam, za bredel v močne rotorje in hitro izgubljal višino. Če ne bi vedel za prehod med griči , bi moral po ravnati kar tam, na kakšni zakrivljeni košenici , kakršnih sicer ni manjkalo ...

Ko sem preletel rob nad Podturno m, sem imel samo še 600 metrov, tam pa se je pra vi .. kevder " šele začel! Tudi do 15m/se k! Nad Toplicami sem se znašel že na 200 metrih, ko variometer nenado­ma ni več kazal tako močnega padanja, in se začel rahlo pomikati proti ničli . Na desni sem zagledal dva kragulja, ka ko mirno krožita v dviganju . Zapeljal sem se k njima - kazalec se je dvignil za eno črtico nad ničl o - in nadaljeva l proti Ljubnu. Bilo je popolnoma mirno, va­riometer pa še vedno spodbuden. Ko me je bliže hribu spet začelo premetavati , se m hitro obrnil nazaj . Spet pol metra gor. T ako sem se nekajkrat zapeljal sem in tja ter kar mimogrede zlezel na 500 metrov.

Medtem se je tudi Andrej priključil na val v višini 700 metrov. Do tedaj se je

mučil v rotorjih nad Sotesk o in ves čas izgubljal višino. Kot jaz, je tudi on našel dviganje bolj po srečnem naključju .

Moje dviganje je bilo od 500 do 1700 metrov trajno med pol in enim metrom. Med 1700 in 2000 metri je bilo slabše, nad 2000 metri pa spet boljše, meter do metra in pol. Veter se je na tej višini precej pojačal, pihal pa je z zahoda.

Ko sem dosegel 4000 metrov višine, se je začelo na zemlji že skoraj mračiti. Up­ravnik me je začel klicati dol. Ko sem zapustil dviganje na 4020 metrih,je šlo še vedno meter gor. Nad letališčem sem se l20stavil v veter in odprl zračne zavore. Ze po desetih minutah sem bil spet na zemlji, kjer se je zbrala velika družba tovarišev, ki so nama veseli ob uspehu, hiteli čestitat.

Tako piše Martin, ki je s to višino kompletiral zlati C.

Ali naj to pomeni, da je roški val mogoče zajahati že na 200 metrih nad domačim le.tališčem in to brez pobočne­ga vzgornika? V letnem načrtu smo imeli tudi Titovo Korenico. Dobro pripravlje­na skupina se je oktobra vseeno odpravi­la tja, vendar deževje in megla nista po­nudila kaj več, kot nekaj trenaže.

Tudi letošnja pomlad se nam je kazala bolj v dežnem plašču kot s sončnikom, proti koncu aprila pa smo imeli veliko dela s kontrolnimi leti in pripravami na obe republiški prvenstvi in zato bolj malo časa za razmišljanje o poletnem in jesenskem valovnem jadranju. Šele praz­nične dni okrog prvega maja smo smeli upati tudi na kakšen resen start.

Pravzaprav se je nekaj pomembnega zgodilo že prej. 19. aprila smo poleteli na jadranje pozno popoldan. Mučili smo se na umirajoči terrniki, ki jo je močan jug­ozahodnik vztrajno odnašal. Baze obla­kov so bile na okrog 1300 metrih in zdelo se mi je, da se stalno znižujejo. Že tako slaba dviganja so bila raztrgana in obd­ržal sem se na posameznih močnejših sunkih, za katere sem mislil, da so "baloni ". Nedaleč od mene je na isti viši­ni izginil za zaveso scefranega kumulusa Matej v cirrusu OO. Minilo je nekaj mi­nut , morda pet , morda deset . Nisem se prijetno počutil , saj sem nenadoma opazil, da se celo pri tej višini pod menoj pojavljajo fraktusi . Uma knil sem se od Mateja, na čistino, in še vedno strigel z živci, skozi katero paro bo prižvižgal on ali pa kdo drug. V tem trenutku zaslišim vodjo letenja Slavka Kosa :

"Nula-nula, pozicija, višina?" "Ljuben, ena šest. Grem lahko nad

oblake? Nula-nula." Moral sem se uščipniti v bedro: baze

so se znižale že skoraj na 1000 metrov, letenje brez zunanje vidljivosti ni bilo

mtL.432

Nov boeing 767 - Novo letalo boeing 767, proizvedli so ga v sodelovanju ameriških, japonskih in italijan­skih strokovnjakov, je prvič poletelo na do­mačih progah v ZDA. Letalo je popolnoma avtomatizirano z raču­nalniki, ima 235 sede­žev, znjimpa upravlja­ta dva pilota. Porabi precej manj goriva kot dosedanja letala te vrste.

Japonska letalska družba bo sedanjo floto, v kateri so letala boeing 727 in 737, nad­omestila s 40 novimi vrstami letal , šest takih letal pa bo konec leta letelo na domačih pro­gah. Boeing 767 stane 10 milijard jenov oziro­ma 41 ,5 milijona dolar­jev.

(PO DELU)

predvideno, ura je bila pol sedmih, o termiki menda ni govora?! Razmišljal je tudi Kos. Končno:

"Nula-nula, Novo mesto. Poskusi!" Meni inštrument ni kazal nikjer bolje

kot meter dol. Kaj bi drugega kot proti Ljubnu?! Bolj ko sem tiščal,Proti jug­ozahodu, bolj počasi je šlo. Celni veter torej! Izgubil sem dobrih 300 metrov in nenadoma zašel v močno premetavanje. Hkrati se mi je nad glavo odprlo, roška planota je bila čista, le zadaj nekje za grebenom so se v mraku kopičili temni oblaki do tal. Za poglobljena meteorolo­ška opazovanja ni bilo pravega časa, če sem hotel ostati v zraku. Veslal sem kot za stavo, pa ni kaj dosti pomagalo. Mimogrede sem opazil, da tudi po dese­tih minutah napornega semtertjameta­nja nisem izgubil več kot morda 50 metrov višine. 650 metrov je bilo še zme­raj preveč za domov in seveda premalo za kakršenkoli optimizem na tistem ma­kadarnu. Minilo je še 10 minut in čeprav

. so vsi drugi instrumenti bolj noreli , kot kazali , je višinomer vendarle zlezel na 700 metrov, v naslednjih 10 minutah na 750 in potem .. .

Kot bi odrezal, je vse utihnilo, kompas 190, variometer meter gor, brzinomer 90

V ALOVNO JADRANJE

kilometrov na uro. Šele čez nekaj sekund sem okoli kabine zaznal rezek šum, pravi balzam v primerjavi s prejšnjim škri­panjem nosilcev in pokanjem v kosteh. Kot da ne verjamem (in res nisem verjel!) samemu sebi, sem pričel skrajno pre­vidno vleči palico nase: 80 km/h, 75 km/h.. . 2 m/sek! Palice nisem prema­knil več niti za las (od strahu, da ne bi kako pokvaril tega fenomena) in buljil v variometer: 2 m/sek! Kazalec je ot rpnil. Kaj če se je zataknil? N arahlo sem pot­rkal po stekelcu . Nič, oziroma še vedno nepremično zakleta dva metra! Ta tre­nutek se mi je posvetilo, dJl se trka (!) pravza prav po višinomeru! Ze sem hotel. Pa mi je roka zastala: 1450 metrov! Vidno je lezel navzgor. Kdaj , koliko časa sem za to rabi!...?

Nula-nula je javil 2300! .. Še vedno gre dva metra! Nula-nula." Zdaj se m moral končno tudi jaz priz-

nati, da je to V al. Ne Val dlsere, ne val od Bihac, ampak

pravi, dobri domači, roški VAL! Madona! Hura! Trikrat hura! Kaj pa barograf? Doma. Pa dan? Pri

kraju! Piši kuti: propala stvar! Kaj pa Kos: .. Fantje, ura je sto. Gremo v hišo.

Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije

PrOPOStiC!na karta za 30. april 1983

Vreme in temperatun dne 29. aprila 1983 ob 13. uri

~ Jasno

~ poloblaeno

~ obialno .. nevihta .,. elel ,

* sneg '

'- megla .--.- topla fronta

......- hladno fronta

.,.... okluzlJa

..... 11le Cclklana Il antIciIdona

SLOVfl\IIIA Bo precej.;.no s~ji\lO~­

jo. Najnaje ju~je temperature bodo od 6 do 10. ob obali 12. najvilje dnevne med 18 in 24 stopinj.

JtJGOSLA, VDA Vjufncm ,delu drf.aw bo precej sončno

CIrUaOd po dd.avi bo ipIemenIjivo oblačno,

~SI.IKA Nad SredozemIieII'!. Balkanom ir. Alpami

je polje enakomernega zračnega pritiska. Z juaazahodnimi vetrovi priteka nad na!e kra­je topel ZJ'ak. zahodno Evropo je dosegel nov frontalni val.

KAKO KAŽE CEZ PRAZNIKE V nedeljo 6e:E dan se bo vreme od zahoda

poisIablalo s padavinlUlli, v začetku prihod­njega tedna bo hladneje s krajevnimi pada­villanli.

kraj

LjubIjIna PIIniCa BmiI< KRdOriCa Maribor Mo soboca SI. GrDe Celje Ncwo mesto NeM Gorica portorof

Reta PII1j }Mr

DOIIrOmik zopb BCOPI sonjcw ThOPI stapje ca.-GrDe Dunaj lIeneIkC MilInO <:iCnCM MiicbeD ZiiriCII Jbn l'IriZ BCrIiD SIOCtmIm McoIr. ..

....... SI.

delnoobWno 23 zmernoobWno 17 delnoobWno 21 prei. ObWnO 1 delnoobWno 24 zmernoobWno 22 _ObWnO 21 deInoobWno 22 rahloobWno 22 zmerno obWno. 21 demo ObIOlnO 18 prei. ObWnO 20 demoebWno 21 jasno' 21 zmernoobWno 24 zmemoobWno 22 zmernoobWno 26 zmernoobWno 24 deInoobWno 27 deInoobWno 26 zmerno ObIOlnO 22 JRI. obWno 23 JRI.obWno 20 prei. ObWnO 19 ObIOlnO IS prel.obWno 19

zmemoobWno 22 prei. ObWnO IS ObIOlnO 16 ObWnO 8 ObWnO 17

c( ...1 W C ~

V ALOVNO JADRANJE

Pacifiško ladjevje dobi rakete

(AFP) - Združene države Amerik e so obve~ti le Japonsko, da bodo svoje pacifišk o ladjevje opremi le tudi z raketami s kratkim dosegom. Nosili jih bodo bombniki B-52. ki jih bodo leta 1986 stacionirali na paci­fišk em otoku Guam , kjer je veliko ame­rišk o vojaško opori­šče.

Emagram za 1. maj 1983 ob 01.00 ln

13.00 ter podatki o vetru za 1. maj ob istih urah ln 2. maj ob 01.00 (Radio­sondažna postaja

Zagreb)

Nula-nula je številka ena za stezo 23 ... " I mel sem 1650 metrov in res je šlo še

vedno dva metra, kaj dva, dva in pol! Kot vedno takrat, kadar te pokličejo dol! No , vsaj nula-n ul a gre pred mano ... Obr­nil sem proti letališču, proti mestu, in zdaj šele zagledal oblake pod seboj v vsem njih ove m kipečem razkošju. Za­dnjižar zahajajočega neba se je lomil na belih vznemirjenih kupolah in med njimi je kukala zemlja s svoj imi modrosivočr­nimi luknjam i. Skozi eno se bom spustil, kot devetka, sem se od ločil , saj sem s te višine vendarle še hotel nared iti en krog nad mestom. Zagledal sem morje poč i­tniških prikolic na travniku ob Težki vo­di. IMV. To je pravi trenutek . Izvlekel sem zavore, 140 kil ometrov na uro bo dovolj . Bilo je stokrat lepše kot z devetko!

Vendar sloj oblakov ni bil tako tenak, kot je bilo videti . Če sem hotel ostati na čistem, sem moral zaviti. Še bolj in še bolj. Iz slavnostnega glide pathaje nasta­la samomorilska spirala, luknja pa čedalje ožja! Preklemansko sem si od­dahnil , ko se je na 900 metrih nehala. Temnosiv razburkan strop je bil sedaj nad mano , midva z letalom pa spet v živahni turbulenci! Nič počitka za nas, furmane. Tudi kroži .ti ni bilo kaj dosti,

- '"-------, , -- ------\-0-\,-- ----,.-----.------- -..

. _ .. _' .. --_ .. _ ..

\

saj je bil čelni veter še vedno tako močan, da 900 metrov mo rda niti do letališča ne bo dovolj .!

Jadrno sem se usmeril proti domu. Dobro mi je spet pretreslo drobov ino tja do zone , vendar sem jo le dosegel s 600 metri višine. Turbulenca je namreč z vetrom vred nenadoma popustila in po klobasi zraven našega "FlO" sem ocenil, d a je na tleh komaj kaj več kot 3 m/sek sa pe. Seveda, lepo vljudno v čelo, oziro­ma iz 225 ali iz jugozahoda, kot se temu lahko reče ...

Ta polet za slovensko javnost ni · bil niti slaven, niti zgodovinski. Zame pa je bil zanimiv, saj sem prvič zares povohal valovanje in valovno jadranje. Opisal sem ga zato, ker je bil na las podoben poletom, ki smo jih opravili na istem območju, na enakem valu, komaj dobrih deset dni pozneje.

V tistih startih (1. maja popoldne) je bilo namreč 9 naših pilotov višje od 4000 metrov nad tlemi . Lentikularisov z na­šega letališča tudi tokrat nismo mogli videti, saj se je vsa novomeška kotlina pokrila z rotornimi oblaki, svetlo je bilo samo nad roško planoto. Nina Bojanc in Franci Stariha, ki sta z blanikom jadrala na termiki že od zgodnjega dopoldneva,

. .

Tlorlsna sklca po­leta, kakrino je dolbn narediti

vsak pilot

sta okrog pol treh nad Toplicami spor­očila višino 2300, potem 3200 in končno 4000 metrov. Zjadralskega potepanja po Dolenjski se jima je pridružil še Martin Petkovšek z jantarjem, kmalu javil 4000 in 5000 metrov QFE (še vedno je šlo meter in pol gor!) in spogledali smo se: zdaj gre zares!

Slavku Kosu, ki je vodil letenje, je zdrdral računalnik med ušesi: veter, barogrami, predpisi, odgovornost. Kdo

•

V ALOVNO JADRANJE

naj gre, s katero kišto .. . Še enkrat je vse skubiciral. Gremo!

"Tiger" Jože si je resno zavihal brke, zapregel super-cuba in hitro so bili vsi razpoložljivi barografi v zraku . Prekli­njali smo le inšpektorja, ki pred dvemi dnevi ni znal podaljšati registracije pila­tusom, za katere imamo prirejeno di­halno napravo. Veter pri tleh je dosegal hitrosti do 10 metrov na sekundo, pot skozi rotorske vice od letališča do Toplic nas je "očiščevala" s petnajstmetrskimi

URŠNA SELA

r/ / ! -

" ,1, ,J' "'j J", / II I ' " • , 11/ i ; ;j ! 1/ "/1': ' i ,1 ' , .

/,1,' : / /" ' /I /' ;~' "' /;" "V,/ ' Prerezterenav ,, " '!// ; ~ / ')/jji/;\'; /lk " II' I: ,/;' .: ,XI. , ',~ l'" , !j ,

smeri SW-NE čez , 1/.' . ,/1 ~ ,,'j.!.t..L:LJ4.1..J· -<-L.u."f.!.J.,-' .. .: I"' ~' " • ..tl, 'r ' , "i ' r • .',

, vrh rolkega gre- 1 2. a 4 S bena (1100 m.n.m) Ni '

Merilo 1:50.000, =1100 ~19! ~'9?' kleflClGori<.č\ 4480

VALOVNO JADRANJE

Povečanje letalskega prometa vZDA

- Večina ameriških letalskih prevozniških družb poroča, da se je ?račni promet v aprilu - v primerjavi z istim mesecem lani - znatno povečal. Nekatere dru· žbe, denimo "United Air", so ustvarile za 11 odstotkov večji promet. So pa tudi družbe, v katerih se je zaslužek zmanjšal, med njimi je slovita "Pan Am ".

dviganji in padanji, potem pa se je na 700 do 900 metrih (odvisno od sreče!) začela nirvana z direktnim priključkom ... Višje kot Mont Blanc!

Efektivnih 3000 metrov smo dosegli vsi prej kot v 25 minutah, najmočnejše dviganje paje bilo 5 misek! Nihče ni imel težav z dihanjem, niti z nizko tempera­turo (okrog minus 5 stopinj na 4000 m), le veter je na višini dosegal hitrost do 120 km/h. Sicer pa je za naše zdravje skrbel tudi Kos, ki nas je pred pravo blaženost jo pravočasno zbezal dol.

Morje oblakov nad Slovenijo in Hr­vaško, do Triglava , do PIješivice, do Lesc in Titove Korenice. Kongestus nekje nad Ljubljano. Za Rogom in kočevskimi hribi proti morju sivočrna fenska gmota, nad njo pa bleščeče bela sončna krogia na temnomodrem nebu . Globoko spodaj utripa srebrni zavoj Krke pri Meniški vasi kot Ariadnina nit. '

V Novem mestu zdaj zbiramo podatke o vseh ugotovljenih pojavih valovanj nad dolino srednje Krke. Iz tega gradiva bomo poskuiall izvleči kar največ podlage za resno spremljanje pojavov, ki povzročajo nastanek valov. Lažje jih bomo potem nalli in upamo, da le bolje izkoristili.

hf!r1Jst' vdht 4?JO

ff lun/IJ

i I

I J

!

' f

I 1

!

Vse drugo je ravno, modro, ,zeleno .. . Radio je spet odločno ukazal: "Smer 23, polne zavore, hitrost 140!" Družba je družba, služba pa služba!

Kaj hočeš? V nebesa! Na tla ... Dol grede se je spet ponovila vznemir­

ljiva slika z labirintom lentikularisov, fraktusov in penastih kumulusov. Drvijo proti tebi kot rahla prosojna krila go­rjanskih vil in zdrsnil bi skoznje ... Pa so v resnici škratje: vse neizmernejši in zahrbtnejši postajajo, široki in globlji od same Pendirjevke. V zadnjem trenutku se jim moraš izogniti . Švigajo mimo kot , plečate bele Columbije, naznanjajo vr­tinčenje zračnih tokov, mečejo grozljive sence po drugih in tebi, pa spet vabijo v svoj nemirni, puhasti objem ...

Na tleh se meje'lotilaotožnost. Minilo je mojih 63 minut. Ali ste že kdaj gledali jadralna letala štiri in pet tisoč metrov visoko na modrem nebu? Res so kot drobni diamanti, kot kristalne zvezdice v vesolju. Dvigajo se, potujejo, uživajo. In to je vse.

Zlato višino so ta dan potrdili z barog­rami novomeški piloti Matej Jevšček, Peter Dular, Rudi Perše, Lojze Novak, Marko Glavač in podpisani. Nina in Franci pa bosta morala še enkrat na pot, mogoče po rekord?

MARJAN MOŠKON

Vendarle letalec Znani avstrijski

smučarski skakalec Ar­min Kogler je bil v mi­nuli sezoni ob svetovni pokal in svetovni re­kord. vendar vseeno ostaja navdušen le­talec. Na letališču Langenle ga imajo se­daj v šoli poklicni piloti avstrijskega letalstva .

(Po DELU)

33 rdečih nageljev

za Nado Dimnik

Za nesreCo je kriv pilot

(Reuter) - Vladna preiskovalna komisija je sporočila. da je za nesrečo japonskega le­tala DC-8. ki se je feb­ruarja lani zrušilo v bližini Tokia - umrlo je 24. poškodovanih pa je bilo 142 ljudi - kriv pilot; naknadno so na­mreč ugotovili. daje bil shizofrenik. V poročilu preiskovalne komisije je rečeno.dabiselahko izognil nesreči. Japon­sko letalsko družbo pa so obtožili. da ne po­sveča dovolj pozornos­ti rednim zdravstvenim pregledom pilotov. Pi­lot Seiji Katagiri (36 let) je bil do septembra lani v bolnišnici za duševne bolnike. Kot so ugotovili. se je zdra­vil za shizofrenijo že od leta 1976.

Satelit veC Agencija TASS spo­

roča. da je Sovjetska zveza izstrelila satelit Kozmos 1455. ki sodi v okvir programa za raziskovanje vesolja. Opremljenje z različni­mi napravami. med katerimi so tudi radij­ski sistem za merjenje oblike tira in naprave za pošiljanje zbranih podatkov na Zemljo. Satelit deluje normal­no, njegov računalnik pa je že začel zbirati podatke.

Že tako majhen, vendar delaven . kolektiv Letalske zveze Slovenije se je

pred nekaj dnevi "zmanJšal" še za ~~ega člana : v zasluženi pokoj so spremili pe­dantno in vestno uslužbenko, administ­ratorko in blagajničarko, ki jo najbrž poznajo vsi povojni .Ietal.ci, N~do .Dim­nik. Polnih 33 let Je bila DImnIkova Vključena v delo letaleev, v tem času se je spoznala' z vsemi problemi, ki tarejo le­talske organiza~ije. Prav zaradi nam je vest "nare"ovala", da jo ob odhodu v pokoj predstavimo bralcem "Kril ".

Po obljubi, da bomo napisali sa~o tisto, ki naj bi zanimalo leta lee, sem JO povprašal, če se morda spominja kakšnega posebnega dogodka in ljudi, ki so vodili našo organizacijo.

"Seveda se jih spominjam, saj sem bila z njimi v stalnih stikih in tudi mnogo jih ni bilo v teh 33 letih. Najbolj mi je ostal v spominu prvi, žal tragično. pr~minuli predsednik Branko Ivanuš. Bilje Izredno aktiven in zelo ambiciozen letalec in funkcionar. Povsod si je prizadeval, da bi postala letalska or~anizacija čim večj.a in čimbolj usposobljena za opravljanje nalog. Njegova prezgodnja smrt je prizadela slovenske leta lee, vendar je spomin nanj še vedno živ. Za Ivanušem so se zvrstili Marko Peršič, Venceslav Jeras, Stane Menegalija in končno seda­nji predsednik Alojz Gojčič . Sedanji in najmlajši predsednik je prevzel vodstvo organizacije v dokaj zamotanem gospo­darskem stanju, ki razvoju letalstva ne gre ravno na roke. Delo v ZLOS ni po­suto z rožicami. Vendar so letalci z vzt­rajnim delom vedno premagovali težave, upam, da bodo tudi sedaj s skupnimi napori dosegli predvideni razvoj .

Moram reči, da sem se z vsemi pred­niki dobro razumela, čeprav delo včasih ni bilo brez težav. Z dobro voljo in

SPOMINI

potrpljenjem je bilo mogoče vs~ l?rebro­diti." Kako je bilo delo organIZIrano v začetku?

"Zdaj so v ZLOS zaposleni samo štirje uslužbenci," je dejala Dimnikova, leta 1950, ko je predsedoval Ivanuš in je bila letalska dejavnost mnogo manjša kot da­našnja in tudi sredstev ni bilo toliko, pa je imel tedanji glavni odbor LZS veliko več uslužbencev. Za vsako vejo dejavnos­ti je bil zadolžen samostojni referent, vse skupaj pa je usklajeval sekretar odbora.

V tistih časih je bilo samo padalstvo bolj množično, saj takrat še ni bilo padalskih licenc in drugih ,papirnatih' zadržkov, ki bi zmanjševali aktjvnost te veje letalstva.

Seveda je pa bila tudi skupnost rado­darnejša, denarnih problemov ni bilo.

Se v dolgoletnem službovanju spomi­njate kakšnega posebnega dogodka?

Posebno mi je ostalo v spominu prvo ev~opsko padalsko prvenstvo. v klasičnih disciplinah, združeno z IX. Jadr~nsk~m padalskim pokalom. Prireditev Je bila leta 1975 na letališču Sečovlje pri Portor­ožu. Ker je organizacijo teh prireditev prevzel 10 ZLOS, s.mo .se lotili "ril?rav vsi zaposleni. Organizacijski komite Je že v začetku delovanja ugotovil, da se bo treba spoprijeti s teža~ami, ki jih d,?slej ni poznal. Obsežna pnredltev s ~tevllnl­mi tekmovalei iz tujine je zahtevala do­kaj denarja. Tovariši Bitenc, Bizi~j, Brezar in jaz smo delali vpregretJh prostorih ZLOS od jutra do večera i!1 uspehi niso izostali . Seveda Je organizacI­ja na terenu tudi terjala svoje ljudi, poleg mene in mojih kolegov iz službe so sodelovali in pomagali tudi drugi. Uspeh ni izostal, sodelujoči so se po končani prireditvi zadovoljni vrnili v Ljubljano. Za vse iz ZLOS pa je tisto leto propadel redni letni dopust.

SPOMINI

Douglas ponuja DC-9 super 83

MC Donnel Douglas se je odločil, da nada" ljuje s programom letal super 80. Novo letalo super 83 s 155 ' potni­škimi sedeži bo imelo dolet 5400 k m, torej več kot dolet letala super 80. Letalo ·bosta po­ganjala motorja Pratt & Whitney tipa JT 8D-2l9. Kljub doda­tnim rezervoarjem za gorivo in močnejšo konstrukcijo bo tehta­lo manj kot sedanje super 82.

Jim Worsham (Dou­glas Aircraft) zatrjuje da želijo z verzIjamI letal družine super 80 ustreči številnim za­htevam letalskih družb.

(ADRIA)

Posadka zavrnila polet v Bagdad

(Tanjug) - Delav­ski svetJATseje konec junija odločil, da spr­oži postopek za preki­nitev delovnega razme­rja s tremi člani po­sadke letala DC-lO, ki niso hoteli leteti na progi Beograd-Bag­dad-Beograd. Kape­tan in vodja letala Jez­di mir Mrkovic. kape­tan Aleksandar Ada­movic in inženir leta Dragoslav Dragovicso kot razlog svojega de­janja navedli pomanj­kanje meteorološk ih podatkov o pogojih pristanka na letališču v Bagdadu. Proti trem članom posadke so vl­ožili tudi kazensko pri­javo zaradi povzročene gmotne škode - po prvih ocenah je je za približno 60 tisoč dola­rjev. Kot je povedal generalni direktor JAT Milan Radojčic, je v ozadju tega primera nezadovoljstvo. ker so posadkam na liniji za Bagdad marca letos ukinili denarni do­datek za "vojno tvega­nje".

Kdaj vam je bilo v času služboVanja najteže?

"Če se dobro spomnim, je to bilo leta 1970, koje bilo na Bledu svetovno pa­dalsko prvenstvo. Spričo tolikšne prire­ditve in ker nas je bilo premalo vključe­nih v delo, sem bila resnično preobreme­njena z administracijo. Tudi to prvenstvo smo uspešno speljali z največjo vnemo smo pomagali drug drugemu."

Kaj menite o sedanjem delu v ZLOS? "Rekla sem že, je bilo nekoč v ZLOS

mnogo več zaposlenih, bilo jih je enajst. Danes, ko so se povečali in zaostrili naj­različnejši predpisi in administracija, povrhu vsega pa je večja tudi gmotna osnova naših klubov in s tem tudi de­javnost, so štirje zaposleni v ZLOS pre­malo za opravljanje številnih nalog. Večkrat smo bili preobremenjeni z delom , z mojim odhodom pa bo na kolege padlo še večje breme. Dvomim namreč, da bo imel ZLOS v takšni finan­čni situaciji možnosti za zaposlitev nove­ga administratorja. Prepričana sem, da bi ZLOS potreboval vsaj referenta za jadralni šport, ki se je v Sloveniji silovito razvil. Pred očmi je potrebno imeti tudi letalske nesreče, ki bi se ob pomoči us­treznega referenta najbrž zredčile. De­narne težave pa se odražajo tudi dru­gače. Prejšnja leta je bilo v ZLOS mnogo več sestankov, na katere so prihajali dele­gati iz aeroklubov. Da bi se dogovarjali o delu in problemih v organizaciji. Takih, po mojem mnenju zelo koristnih ses­tankov, je vsako leto manj, kar oži možnosti za usklajevanje stališč in predlogov. S tem se zmanjšuje tudi us­pešnost dela v aeroklubih. Sicer pa mi­slim, da je bila naša letalska zveza vedno ažurna do vseh organizacij in ustanov."

Priznati moram, da sem rada sodelo­vala z vsemi, s kolegi iz ZLOS ali pa letalci iz organizacij. V preteklihJ31etih sem imela dovolj časa in priložnosti, da sem se spoznala z vsemi problemi in težavami, ki tarejo leta lce, in z njihovim delom. Rada sem jim pomagala, kolikor je bilo v moji moči in pristojnosti. Želim, da se ZLOS in aeroklubi še naprejrazvi­jajo v korist vseh ljubiteljev letalstva, letalskim šolam pa želim čim večje us­pehe in čim manj letalskih nesreč. Seveda bom z veseljem sprejela vest, da so se izboljšale finančne razmere in da nimate več težav v preskrbi z bencinom. Še enk­rat se zahvaljujem kolektivu ZLOS, ki me je za slovo prijetno presenetil z da­rilom-kristalno vaza s 33 rdečimi na­geljni. Seveda bomo še naprej spremljala delo in uspehe letal cev, saj so bili del mojega življenja."

GUSTAV AJDIČ

"Sojuz-lB": osem let kasneje Osem let je moralo miniti od skrivnostne

nesreče, daje VASILIJ LAZAREV, sovjetski vesoljec, tudi za javnost povedal, kaj se je v resnici dogajalo s spodletelo vesoljsko od- ' pravo 5. aprila 1975. Lazarev je bil poveljnik vesoljske ladje Sojuz-18, ki so jo na ta dan izstrelili ,s kozmodroma v Bajkonuru. Komaj 261 sekund po izstrelitvi je, kot je pred dnevi napisal Lazarev v glasilu sovjetskih oborože­nih sil Krasanja zvezda, vesoljsko ladjo preteesel močan sunek, vključile so se sirene za nevarnost, na zaslonih pa se je prižgal napis "okvara pogona".

Lazarev in njegov sopotnik Oleg Makarov nista imela zaradi tega nikakršnega dodatne­ga opravila (razen to, daje bilo treba ohranja­ti hladno kri), ker je na vse potrebno mislila avtomatika: ta je vesoljsko ladjo odcepila od pokvarjenih pogonskih raket. Kabina z vesoljci je tako začela prosti pad z višine 192 kilometrov, pri tem pa so nastajali pospeški - dvajsetkrat no povečana gravitacija, ki -sona robu zmogljivosti organizma. "V tistih trenutkih nismo mogli govoriti in tudi ne od­pirati oči , naše veke so postale kot svinčene,"

.ie zdaj poročal Lazarev.

Vesoljska ladja je obešena na padala prista­la na snežnih pobočjih Altaja v južni Sibiriji, 1574 kilometrov Od Bajkonura. Ko sta vesolj­ca stopila iz ladjice, sta se do pasu pogreznila v sneg. Zaradi nedostopnosti kraja pristanka so ju reševalne ekipe dosegle šele naslednje jutro.

Medtem ko je zdaj po osmih letih razkril skrivnost okoli Sojuza-18, pa še vedno niso znane podrobnosti o vesoljski nesreči, ki je imela hujše posledice in ki se je končala s smrtjo vesoljca Komarova. (PO DELU)

Zračna ladja Vsi, ki se navdušujejo nad zračnimi ladja­

mi, spet lahko upajo na renesanso transpor­tnih sredstev, lažjih od zraka. V Lakehurstu (ameriška zvezna država New Jersey,) le nekaj sto metrov stran od kraja, kjer je 6. maja 1937 eksplodiral cepelin .. Hindenburg", nastaja se­daj "Helistat ", zračna ladja, napolnjena s he­lijem, ki naj bi jo poganjali štirje stari he­likopterji ameriške vojne mornarice. Več kot sto metrov dolg balon je z aluminijastim ogrodjem povezan s helikopterji, ki bodo plo- · vilo poganjali naprej. Konstruktor "Helistata" je letalski pionir FRANK N. PIASECKI, kije že v začetku , štiridesetih let iz rabljenih avtomobilskih delov sestavil svoj prvi he­likopter, ki je lahko tudi letel. "Helistat" mij bi prevažal tovore do 25 ton, uporabljali pa naj bi ga predvsem za transporte lesa na težko ' dostopnih območjih. Načrtujejo, da bo plo­vilo, katerega stroški so od ' 6,7 milijona dolarjev narasli na 31,7 milijona, prvič poletelo letos poleti.

Alldru Šubarevi{u v spo1nin

Ugrabili ameriško potniško letalo

Kot so poročale zahodne agencije,je le­talo DC-8 ameriške le­talske družbe Capital Air z 248 potniki inčla­ni posadke, ki so ga 13. maja ugrabili - letelo je na redni progi San Juan-Miami - po kratkem postanku v Havani pristalo na le­tališču v Miamiju. Le­talo je ugrabila neka ženska, ki je grozila pilotu s pištolo za izstreljevanje raket za pomoč . Nihče izmed potnikov ni bil poško­dovan, ugrabiteljica pa je ostala v Havani. To je že drugo letalo omenjene družbe, ki so ga od začetka tega meseca ugrabili na isti progi. Prvo letalo so ugrabili I. maja, ugra­bitelj pa je prav tako zahteval od pilota, naj pristane v Havani.

Letalo strmoglavilo na avto

Kanadsko lovsko le­talo F -104 je 22. maja strmoglavilo med letal­skim mitingom vame­riški letalski bazi pri Frankfurtu. Umrli so trije ljudje vavtomobi­lu, na katerega je padlo letalo, medtem ko se je pilot s pravočasnim skokom s padalom rešil.

Bližali so se prvomajski prazniki, raz­mišljali smo in načrtovali, kako bomo preživeli praznične dneve. Koliko bomo naleteli, bomo proste dneve izkoristili za trenažo, morda za prelet, nekatere celo srebrni" C'? Nam bo vse pokvarilo slabo vreme ali kaj drugega? Nato drugo ni nihče sploh .pomislil, kot strela z jasnega neba je udarila novica, da je str.moglavil delfin. Med nami ni več Andra Subarevi­ča.

Pravzaprav ne moremo verjeti, da je to res. Zlomila so se krila in z njimi tudi naša srca. Andro ni bil dolgo med postojnskimi letalci, vendar je bil med zelo priljubljeni­mi in aktivnimi člani. Vedno in zmeraj se je zanimal za delo v klubu, sodeloval v akcijah, prireditvah itd. Najraje pa je sodeloval pri vzgoji mladih pilotov, zlasti pri teoretičnem delu/'adralnega tečaja, ko je mladim predava "svoj" predmet -gradnjo in konstrukcijo letal. Ljubil je le­talstvo in veliko svojega prostega časa je namenil temu športu.

V letošnji sezoni je mnogo več prihajal kot prejšnja leta. Leteti, leteti to so bili njegovi načrti in želje.

"Sube" kot smo mu rekli, se bomo spo­minjali kot dobrega in delovnega tova­riša, kot letalca, ki ni ljubil samo letenja, ampak vse, kar je bilo v zvezi z letalstvom.

Člani AK Postojna

IVL~ 1'~'6~

Modelarji so tekmovali Tekmovanja letalskih modelarjev za

republiške naslove so za nami. V orga­niazciji aerokluba Ljubljanaje bilo repu­bliško člansko prvenstvo v kategoriji prostoletečih modelov (30 aprila), v or­ganizaciji aerokluba Kranj republiško prvenstvo RC - F 3 B (22. maja), vorga­nizaciji Aerokluba Celje pa republiško pionirsko prvenstvo prostoletečih jad­ralnih modelov in vezanih hitrostnih modelov (4. junija). Republiška selekcija v kategorijah prostoletečih modelov je tekmovalna na tradicionalnem zveznem tekmovanju za pokal "bratstv~ in enotnosti" v Prilepu (21. maja) . Clani ekipe, kandidati za državno reprezen­tanco, so morali norme potrjevati še na zveznem tekmovanju "Utva kup" v Pančevo. V organizaciji aerokluba Ptuj je bilo v Ormožu državno prvenstvo sob­nih modelov in v Markovcih zvezno tekmovanje vezanih Jl1odelov za "Kurentov pokal". Ze v tem in nasle­dnjih mesecih pa se prično državna prvenstva in nastopi repsezentantov v mednarodnem merilu. Se nekaj rezul­mednarodnem merilu. Še nekaj rezultatov:

Republiško prvenstvo v Ljubljani: Kategorija F-1-A (jadralni modeli)

1. Leskošek Branko, EM O Celje, 1260 točk

2. Videnšek Tone, Ljubljana , 1195 točk

3. Žulič Damjan, N. mesto, 1193 točk 4. Bauer Darko, N. mesto, 1185 točk 5. Žagar Iztok, Ptuj, 1161 itd. skupaj 27 tekmovalcev iz 8 klubov.

Kategorija F 1 B (gumenjaki) 1. Stankovič Dragan, N. mesto, 1201

točk 2. Varvoda Marjan, Ptuj, 1163 točk 3. Hribar Tomaž, Ljubljana, 1155

točk skupaj 8 tekmovalcev iz 3 klubov .

Kategorija F I C (vzpenjači) 1. Velunšek Oton, Ptuj, 1197 2. Zuran Maks, Ptuj, 1175 točk 3. Grošelj Janez, N. mesto, 1152 točk skupaj 5 tekmovalcev iz 3 klubov.

Republiško prvenstvo ra­dijsko vodenih jadral nih mo­delov, Prebačevo pri Kranju

Skupaj je tekmovalo 14 tekmovalcev iz 4 klubov - na osnovi izpolnjenih norm na klubskih odn. regijskih tekmovan jih.

MODELARSTVO

Kompozitni sklopi iz Avstralije

Avstralska letalska tovarna Hawker de Havilland je decembra pognala nov obrat v Bankstownu, specia­liziran za proizvodnjo letalskih strukturnih sklopov iz kompozi­tnih materialov. Prvi izdelek nove tovarne, ki je stla 2 milijona dolarjev, bodo krilca za potniško letalo Boeing 737. Dobavljati jih bodo začeli letos septembra za skupno pogodbeno vrednost 5 milijonov dolarjev. No­va tovarna v Bankst­ownu je kupila potre­bno opremo pri zaho­donemški firmi Scholz.

(Revija VIDICI, Mostar)

Viking 1 je verjetno "mrtev"

(Tanjug) - Ameri­ški znanstveniki so 21. maja zadnjič poskusili vzpostaviti zvezo z Vi­kingom 1, ki je skoraj sedem let pošiljal na Zemljo signale z Mar­sa, potem pa novembra lani umolknil. Če Vi­king 1 ne bo odgovoril, na signale, ki mu jih pošiljajo iz laboratori­ja za jedrski pogon v Pasadeni, bodo znans­tveniki ta robot oziro­ma računalnike v njem razglasili za .. mrtve."

Viking 1, prva od dveh povsem enakih vesoljskih ladij. je po enoletnem potovanju skozi· vesolje pristal na Marsu 20. julija 1976. Viking 2 je prišel na .. rdeči planet" mesec dni in pol kasneje. ven­dar je že pred tremi leti izgubil sleherno zvezo z Zemljo. Dokler sta oba Vikinga delovala, sta brez uspeha iskala kakršnokoli obliko mi­kroorganskega življe­nja na Marsu. V tem času sta poslala na Zemljo številne fotog­rafije in podatke.

1. Klančišar Martin, EMO Celje, 14353 točk

2. Perpar Borut, Kranj, 14188 točk 3. Malec Marko, Kranj, 13755 točk 4. Hluchy Otokar, Ljubljana, 13061

točk 5. Miholič Štefan, EMO Celje, 11831

točk

XIV.p,0kal "bratstva in enotnos­ti", Pniep, 21. 5.

Republiška sekcija se je tekmovanja tudi letos udeležila v polnem številu, v vsaki kategoriji po trije tekmovalci.

Kategorija F-I-A, 18 tekmovalcev 1. Blagojevic Radoje, Vojvodina,

1260+900 točk 2. Bauer Darko, N. mesto, 1224 točk 8. Mastnak Milan, EMO Celje, 1220

točk 10. Videnšek Tone, Ljubljana, 1195

točk Ekipno: 1. Slovenija 3639 2. Srbija

3605 3. Makedonija 3584

Kategorija F-I-B, 18 tekmovalcev 1. Alujevic Nikša, Hrvaška,

1260+240 točk 7. Brudar Tine, N. mesto 1142 točk 15. Stankovič Dragan, N. mesto,

1011 točk 18. Grešak Bojan, N. mesto, 733 točk Ekipno: 1. BiH 3947 2. Hrvaška 6.

Slovenija 2886

Kategorija F-I-C, 15 tekmovalcev 1. Pavlov Milan, Vojvodina,

I 260+240točk 5. Velunšek Oton, Ptuj, 1142 točk 6. Grošelj Janez, N. mesto, 1106 točk 7. Žuran Maks, Ptuj, 1056 točk Ekipno- 1. Hrvaška 33842. Sloveni-

ia 3304 3. Vojvodina 3104

Generalni ekipni plasma: 1. BiH 10275, 2. Slovenija 9829, 3.

Vojvodina 9736, 4. Hrvaška 9722, 5. Makedonija 9290 6. Srbija 6614 (Sodelovali nista Crna gora in Kosovo).

XVIII. državno prvenstvo sobnih modelov, Ormož .

Na prvenstvu, ki je bilo organizirano v tovarni sladkorja v Ormožu, je sodelo­valo vsega 9 modelarjev. Organizator bi moral biti AK Karlovac, ki pa je prvenstvo odpovedal, vskočil pa je AK Ptuj .

1. Žagar Iztok, Ptuj, 40,02 min 2. Lovric Ratko, Karlovac, 35,34 min 3. Velunšek Oton, Ptuj, 34,55 min Na prvenstvu so tekmovali samo

modelarji Aeroklubov Ptuj in EMO Celje iz Slovenije ter Trešnjevke in Karlovca iz Hrvaške.

Zvezno tekmovanje V. "Kurentov pokal" vezanih modelov. 7. 5., Markovci pri Ptuju.

Udeležba je bila v dveh kategorijah minimalna, nekoliko boljša v kategoriji ekipne tekme.

Kategorija F+2+A (hitrostni modeli), 3 tekmovalci

1. Velunšek Oton, Ptuj, 259 km/h 2. Kajic Ivica, Vareš, 240 km/h 3. Borovac Nikola, F. Kluz, 193,5

km/h

Kategorija F-2-B (akrobatski modeli), 2 tekmovalca

1. Zarič Sinjo, EMO Celje, 2118 točk 2. Robič Roman, EMO Celje, 2070

točk

Kategorija F -2-C (ekipna tekma), 5 ekip

1. Antic - Golubovic, AK Heroj Pinki, 9,02 min

2. Pažin - Pažin, AK N. Pazova, 9,15 min

3. Bezgovšek-Leskošek, EMO Ce­lje, 69 krogov

Zaraščeno letalo Brazilsko letalsko ministrstvo je poslalo v

pragozdove na severovzhodu skupino stro­kovnjakov z nalogo, da ugotovi, kako so tja prišli deli ameriškega letala. Novico so spor­očili trije lovci, ki so zabredli v težko dostopni predel gozda in našli ostanke letala, ki gaje že vsega prekrilo rastlinje. Na enem od delov je še viden napis "US Air Force - XSM 62". Našli so še filmske trakove in fotografske apa­rate. Verjetno gre za izvidniško letalo, kakr­šna so na začetku šestdesetih let uporabljali v ZDA.

v SZ izstrelili vesoljsko ladjo

(AP, UPI, Reuter) - 'Kot je v začetku mar­ca sporočila sovjetska časopisna agencija TA­SS, so v Sovjetski zvezi izstrelili vesoljsko ladjo brez človeške posadke, ki naj bi se zd­ružila z vesoljsko postajo Saljut-7. Vesoljska ladja Kozmos 1443 je po konstrukciji podob­na Kozmosu 1267, ki so ga izstrelili leta 1981, in ki se je združil z vesoljsko postajo Sa­Ijut-6. Hkrati so izstrelili tudi satelit Kozmos 1444, ki bo opravil različne znanstvene raziskave.

.7AT ·Floto JAT sestavlja 28 najmodernejših letal

z več kot 4000 potniškimi sedeži. Največje letalo je DC-10. S svojimi letali JAT povezuje našo državo z Ameriko, Azijo in Avstralijo (New York, Chicago, Singapur, Sydney in Melbourne). Letala boeing B-707-320 so moderna inačica najbolj, množičnega potni­škega letala za daljše proge. Z njimi nas JAT povezuje z Azijo in Kanado (Peking, Dubai, Toronto).

Evropski in evropsko-sredozemski promet opravljajo z letali boeing B-727 in douglas DC-9, od katerih je prvi najbolj pogost za srednje proge, drugi pa je brez tekmeca v svoji kategoriji za krajše proge.

Poleg evropskega in evropsko sredozem· skega prometa uporablja JAT ta letala tudi za domače linije, zato so njihove storitve zelo kakovostne. V domovini JAT povezuje na· slednja mesta: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Skopje, Ohrid, Dubrovnik, Split, Titograd, Priština, Tivat, Zadar, Pulj, Reka, Maribor, Osijek. Letala JAT letijo tudi v vsa večja evropska, bližnjevzhodna mesta, v se· vernoafriška, azijska, avstralska in ameriška mesta: London, Manchester, Birmingl:la\'l, Pariz, Lyon, Bruselj, Zurich, Amsterda!n, Frankfurt, Munchen, Dusseldorf, Berlin, Kobenhavn, Stockholm, Goteborg, Dunaj, Milano, Rim, Varšava, Praga, Sofija,Budim­pešta, Kijev, Leningrad, Moskva, Atene, Ti­rana, Istanbul, Kairo, Bejrut, Bagdad, Tunis, Tripoli, Malta, Dubai, Peking, Karači, Singa· pur, Sydney, Melbourne, Chicago in New York.

JAT organizira tudi čarterske polete v Los Angeles, Toronto in Detroit.

.~ LETALSKI · VESTNIK Organizacijsko glasilo 10 ZLOS *Ieto VIII. *številka 4. julij 1983

Predlog programa in predračuna PS ZLOS za 1984 Predlog programa in predraču­

na PS ZLOS' temelji na realnih predvidevanjih prihodkov v letu 1984. Prihodki bodo vsekakor ni­žji kot leta 1983. Struktura prihodkov bo s1edeča:

- TKS Slovenije za vrhunski šport in Krila (za leto 1983 smo prejeli samo za jadralni šport),

- ZOTKS za modelarstvo, . - PIS PZ za izobraževanje in

Krila, v- pogodbene naloge za

RSTO, - pogodbene naloge za v. p.

2050 Ljubljana, - pogodbene naloge za KR V

preko VSJ, - pogodbeno sofinanciranje

revije Krila, - ostali prihodki.

Za normalno delovanje OS pri PS ZLOS bomo v letu 1984 potreqovali za OD z dajatvami in režijo cca 1,456.000 din. To je manj kot v letu 1983, ker šteje OS samo tri člane. Namesto Nade Oimriik, ki je šla v pokoj, nismo iskali nove moči. Kljub temu nam TKS teh stroškov ne prizna v celo­ti. Razliko moramo pokrivati iz 10% od pogodbenih nalog. Za le­to 1983 smo od TKS prejeli samo 300.000 din za vrhunski jadralni šport, 80.000 din za revijo Krila in 1,282.000 din za delo organov. Skupaj le 1,662.000 din. Za leto 1984 predvideva,rno enaka mini­malna sredstva ali celo nižja. Ne izpolnjujemo namreč kriterijev TKS za vrhunski šport, ki so osnova 'za sofinanciranje' republi­ških programov. Odpovedati bo­mo morali udeležbo na nekate­rih zveznih tekmovanjih , ki niso zajeta v tekmovalni sistem (pokal bratstva in enotnosti, zi et selenita in razni pokali) . 'Odprto bo tudi vprašanje participacije PS ZLOS za organizacijske stroške repu bli-

ških tekmovanj in kotizacije za zvezna tekmovanja po tekmo­valnem sistemu. Te stroške bomo morali v bodoče po vsej verjetnos­ti pokrivati iz kotizacije na repu-

- , bliškem nivoju ter iz sredstev čla­nic - udeleženk - na . zveznih

. tekmovanjih. Tudi ' režijske stro­ške .zLOS bo treba skrčiti na mi­nimum ali pa sprejeti dogovor čla­nic Z[OS o participaciji za pokri­vanje teh stroškov, kar dosedaj ni bila praksa. Letna članarina čla­nic je bila v celoti namenjena za fond solidarnosti članic. Sredstva, ki jih prejemamo od TKS Slove­nije in ZOTKS, so strogo namen: ska in relativno majhna za to dejavnost.

To so trenutno odprta vpraša­nja tega programa in predračuna PS ZLOS, na katera mora dati PS­ZLOS odgovor, .oziroma najti us­trezne konkretne rešitve.

Potrebna sredstva za realizacijo programa PS ZLOS v letu 1984 po sprejetem tekmovalnem sistemu v ZLOS in VSJ.

1. OD z dajatvami in režijo OS · pri PS ZLOS 1,456.000 din

2. revija Krila zvestnikom (10 številk na 320 straneh) 1,300.000

.din 3. republiško jadralno prvenstvo

z~ organizacijske stroške 100.000 din

4. rep'ubliško padalsko prven- ' stvo za organ iza cijs ke stroške 100.000 din 5. republiško prvenstvo motor­

nih pilotov za organizacijske stroške 50.000 din

6. republiško akrobatsko pr­venstvo za organizacijske stroške 50.000 din .

7. republiška mod elarska te­I kmovanja za organizacijske stro­

ške 60.000 din 8. zvezno jadralno prvenstvo za

kotizacijo 10. tekmovalcev 150.000 din

9. zvezni raely - JARza kotiza­cijo 5 tekmovalcev 75.000 din 10. zvezno padalsko prvenstvo za kotizacijo 10. tekmovalcev !50.000 din Il. zvezno akrobatsko tekmo­vanje za kotizacijo 3. tekmoval­cev 60.000 din 12. zvezna modelarska tekmova­rija za kotizacijo 10. tekmovalcev 80.000 din 13. za pokale in medalje republi­ških tekmovanj 50.000 din 14. za strokovni seminar uprav­nikov in mehanikov 100.000 din 15. stroški komisije .za varnost

-20.000 din 16. stroški izpitne komisije 40.000 din 17. tisk letnega poročila ZLO S 50.000 din SKUPAJ 3,891.000 din

To so 'minimalna sredstva za realizacijo predlaganega programa.

Stroške naj bi pokrivali iz nasle­dnjih virov: 1. TKS Slovenije za delo organov 1,382.000 din 2. TKS Slovenije za vrhunski šport 300.000 din 3. ZOTKS Za modelarstvo 80.000 din 4. PIS PZ 630.000 din 5. 10 od pogodbenih nalog 250.000 din 6. Krila -.: naročnina 900.000 din 7. Krila - pogodbena naročila 250.000 din 8. Krila - reklamni oglasi 60.000 din 9. takse za izpite 50.000 din SKUPAJ 3,902.000 din

Rezerva bi potem predračunu prihodkov in odhodkov znašala 11.000 din. Ta program in pred­račun PS ZLOS dajemo v javno razpravo. PS ZLOS ga bo obrav-

. navalo in sprejemalo v septembru. Sekr~tar PS ZLOS

Mirko Bitenc

/ !

, I

Predlog 'plana 'strokovn~

dejavnosti, ZlOS za 1984 Na osnovi pot reb, finančnih

zmogljivosti, goriva in stabiliza­cijskih prizadevanj predlagamo PS ZLOS in skupščini ZLOS, da

,sprejme predlagani globalni plan strokovne dejavnosti ZLOS za leto 1984. .

JADRALNA DEJAVNOST 15.000 ur jadralnega naleta. To

je 25 -ur po pilotu (600 pilotov), , kar je spodnji faktor varnosti. S

tem normativom bi dosegli izko­riščenost 187 ur po jadralnemu le­talu. To je tudi najcenejša va~ian­ta trenaže pilotov z dvojnimi dovoljenji. Piloti s takim na)etom na jadral nih .letalih resnično po­trebujejo letno samo še 20 /ur naleta na motornih letalih. Del 'te­ga nale'ta lahko koristijo za vlek jadralnih letal. Za tajadraini nalet potrebujemo letno 3.000 ur mo­tornega naleta. Ta številka pa je tahko nižja, če , bomo uvedli avto vitle .. Zanimiv je n'amreč po­datek, da imamo od skupnega šte-

- vila 316 motornih pilotov samo 34 pilotov, ki so samo motorni piloti., Vsi ostali so dvojni.

S takšnim naletom bi morali doseči 200.000 preletenih kilome­trov (leta 1982 smo z 12.000 urami jadralnega naleta dosegli 150.000 preletenih kilometrov). '

Šolali naj bi samo 60 učencev­začetnikov (v povprečju 5 po cent­ru). To je realno v odnosu na materialne možnosti ~n osip stare­j,ših. Osip pri praktičnem šolanju bi moral biti minimalen (10-20), a ne 80, kot imamo primere se­dai- Za to je še kako važna izbira kandidatov in teoretična selekci-ja. ' ,

MOTORNA DEJAVNOST Skupni nalet naj bi znašal 8.160

ur: 1. 5.640 ur po 20 ur za dvojne

pilote,

2. 1.020 ur po 30 ur na čiste motorne pilote,

3. 1.500 ur po lO - 15 ur za pilote", ki sb pvogodbeno na trenaži za RSTO, PSTO, KRV in V. P. 2050 Ljpbljana. '

Večina pilotov pot tr'etjo toč,ko 3' je že zajeto v točkah I in 2.

Za realizacijo tega naleta potre­bujemo 250 ton goriva ali 125.000 ali \2,500.000.-' din.

Šolali naj bi samo 20 motornih pilotov - začetnikov izključno iz vrst najboljših jadralr;tih pilotov.

PADALSKA DEJAVNOST 5.600 skokov (iz AN -'- 2 cca

3.000 skokov in 2.000 skokov iz ostalih letal - UTVA 66, cessna, AL-;-60 in PA-32). Povprečje

,:naj bi zq,ašalo 50 skokov po pa­dalcu . Solali bi , 40 pada\ce­v-začetnikov. Za realizacijo tega programa bi potrebovali 250 ur naleta na letalih ZLO S, kar je ' vštet o v naletu motorne dejavnos- ' ti, i[iJ 150 ,ur na letalu AN - 2 last KRV odnosno VSJ. Str6ški AN - 2 za 150 ur naleta bodo ·znašali 2,772.000.- din (gqrivo, 'resufz letala in stroški posadke letala).,.

,PQTREBNA FINANCNA' I SREDSTVA _

Za realizacijo tega programa bomo potrebovali naslednja fi-nančna sredstva: ,

- stroški , OD z dajatvami profesionalno zaposlenih v ZLOS 14,550.880.- din r

-'- nakup aviogoriv~ 12,500.000.­din

- cistali režijski stroški za rell- , lizacijo strokovnega, programa 31,179.234.-din '

- stroški AN - 2 za pa­dalstvo 2,772.000.~ din

Skupaj: 61,002.114.- dinarjev DS pri PS ZLOS

Seznam strokovnJakov'

SEZNAM STROKOVNJAKOV ZA PREVERJANJA IN IZ,PITE PRI ZLOS (odlok ZKPZ št. 2052/1

, z dne 6. 4. 1983) ' .

AJDOVŠČINA GeFej Boris B Kodrič Matija A Lorencon Edvard A, B Rot Alojz A ALC LESCE Brodnik Brane A Čerin Tone A Kadunc Bojan' A,B Fon Jože A Hlatnik Vojteh aviomeh. Krašovec Darko A Orožim Silvo A, D Pesjak Gabrijel A; B Pintar Janez A, D Potočnik ' Pavel A

, §trukelj Franc A Stular Bruno B Žerovc Janez A ' B\lnčič Drago F Medven Srečo F Štefarič Janez F CELJE Arbajter Maks A; B Berginc Franc teor. Karner Peter A,B Kočevar Vladimir A Glinšek Drago A Lakovič Slavko A, B Mulej Maks B Rojnik Črtomir A Blažič Boris F LJUBUJANA Ajdič Gustav A,aviomeh. Berčič Maks A, B Gašper Anton D Gorjup Janči B Kralj Ivan D Medič- Marjan A Pipan Janez A Pirc Marjan A Turk Janez D Brezar .Janez F ,

MARIBOR Erj~vc Rudi A Kamplet Miha A Kodrin Stanko D

' MajcenuYič Zvonko aviomeh. _ Verbančič Oto B

, Vrečko Edvard A,F Cesnik Tone F Puhek, Silvo F

MURSKA SOBOTA Petrovič Stanislav ' A

NOVO MESTO Kastelic Zmago A Klemenčič Pranc A, B Kos Slavko A, B Šl1štar Adolf A

POSTOJNA Bratož Andrej A Drmota Drago A Ferlež Dušan A Golob Rok A, B Poljšak Jože A Rupnik Franc D Slanovec Nadja

\ v

A

PORTOROZ Ličer Benjamin A, B Možina Boris A, B

PTUJ Botolin Jože A Čuček Ivan B Kralj Milan B Hojnik Danilo A, B Kolarič Kost ja B KrepO Karel B '. :rrop Milan A Vules Milivoj D

Čuš Stanislav F Petrovič Janez F Vindiš Miroslav F SLOVENJ GRADEC Mithans Avgust A VELENJE Lukanc Jože B Leskovšek Marko A

Vpisani pri OZD (IAA itd.) S'inžgar Jurij D (e-p) Cas Božo A, D Škrlec Matija B Gregl Dominik teor. Korpar Karel D Vaupotič MakS I} (e-p)

" Golob Jože, J D (e-p) Knvenko Taras aviomeh.

v ' •

OKRAJSAVE POMENIJO: A Oo. jadralno letenje B Oo. motorno letenje D Oo. mot. let. prof. F .. . padalstvo avio meh. Oo. za aviomehanike (e-p) ... eksploatacija letal in pri-silni postopki teor. ... določe,ni teoretični pred-meti

3. Vse letalske šole morajo vo­diti dnevnik "kritičnih točk". V ta dnevnik se beležijo vsi izredni dogodki letalskega dne in njihove analize, ki so bile opravljene s članstvom.

4. Strokovni sveti ,posameznih letalskih šol naj takoj izdelajo ocene usposobljenosti in pri­pravljenosti za letenje in skakanje svojih pilotov - padalcev ter z ocenami seznanijo predsedstva aerokl uba - centra ij) PS ZLOS ..

5. Pri 'kadrovanju novih le­talcev se moramo držati načela, Ida sprejemamo na šolanje samo mladince. Odločitve o šolanju jadralnih, motornih pilotov in pa­dalcev sprejema strokovni svet le-

, talske šole. 6. Učenci s lahko šolajo na

osnovi registra do izpolnitve vseh pogojev za polaganje izpita za dovoljenje dve letalski sezoni. Če zaradi objektivnih razlogov šola­nje ni moglo biti končano, se ta rok lahko podaljša na največ tri letalske sezone.

7. Vloga upravnikov hitalskih

17. -tocV k za vecvJ·,o· varnos' t šol mora biti ponovno poudiuje-_ na na ' vseh predsedstvih aero-klubov-centrov. Upravnik le-

,talske šole ni edini odgovoren pred zakonom in družbo, je pa najodgovornejši za VARNOST LETENJA .

Zapisnik izrednega sestanka upravnikov ' letalskih šol ZLOS; na katerem so obravnavali var­nost letenja oz. letošnje letalske nesreče. Sestanek je bil v LjUbljani 10. maja 1983. ' , Navzoči: Gojčič Alojz-pred­

sed nik PS ZLOS, Bitenc Mirko­Sekretar PS, Isakovic Miroslav­inšp. SVI, Primožič-RKPZ, Kos Slavko-Novo mesto, Petrovič Stanislav-Murska Sobota, Lo­,renconEdvard-Ajdovščina , M i­thans Avgust-Slovenj Gradec, Karner Peter-Celje, Leskovšek Marko-Velenje, Cuček Ivan­Ptuj, Poljašak Jože in Jaklič Franc-Postojna,Erjavec Rudi­LC Maribor, Ličer Benjamin­OLC Portorož, Kadunc Bojan­ALC Lesce, Pirc Marjan-Ljub­ljana, Vules Milivoj-Kom. za varnost pri PS ZLOS, Brezar.Ja­nez in Bizilj Stane DS pri PS ZLOS.

Sestanek je vodil predsednik PS ZLOS Alojz Gojčič. V uvodni besedi je opozoril na sklepe, ki jih je sprejelo predsedstvo ZLOS glede varnosti letenja . Objavljeni so bili v reviji KRILA Štev. 5/82.

Kljub vsestranskim prizadeva­njem za varnost so nesreče precej pogoste. V letošnjem letLi smo imeli že tri , letalske nesreče, od tega dve katastrofI. Vse nesreče so bile v jadralnem letenju.

Analizo in opis' nesreč so poda­li upravniki letalskih šol, kjer so se nesreče zgodile - Maribor, ALC Lesce in Postojna.

V razpravi, ki je sledila, so sodelovali vsi navzoči . Iz vseh mnenj, stališč in predlogov v raz­pravi so bili sprejeti tHe skfepi:

1. V vseh letalskih šolah naj v najkrajšem času narede analizo vseh dosedanjih nesreč. pri ana­lizah morajo sodelovali vsi piloti, vzporedno naj obravnavajo tudi vse kritične točke, ki so se zgodile letos v letalski šoli.

2. Letno preverjanje strokov- , nosti v letenju in skakanju ne sme biti samo enkratno. PraktiČno preverjanje pilo.tov mora postati stalna praksa tekom vse letalske sezone - ne glede na strokovno , u,sposobljenost pilotov ali padal­cev.

8. Glede na razmere, v katerih upravniki letalskih 'šol delajo, naj jim predsedstva aeroklubov­centrov omogočijo najboljše mo­žne pogoje dela oz. jih v okvi­rih možnosti oproste administril­tivnih opravil, da bi se bolj posve­tili strokovnemu delu in s tem varnosti letenja.

9. Odgovornost učiteljev lete­nja - skakanja, republiških in zveznih il}špektorjev mora biti ve­čja, kriteriji korektnejši in strožji.

10. Komisije za varnost, ki mo­rajo biti' po zakonu oblikovane v vsaki letalski šoli, ne delujejo zadovoljivo. Komisije morajo te­.sno sodelovati z upravnikom le­talske šole, biti v kontaktu z inšPl!kcijo SVI in poročati na vsa­ki seji aerokluba-centra svoje ugotovitve.

Il. Komisija za varnost lete-nja. ' pri PS' ZLOS mora biti v bodoče aktivnejša. Med letalsko sezono mora pregledati vse letalske šole

,-

ZLOS ter o' ugQtQvitvah porQčati na vsaki seji PS ZLOS.

12. Kriteriji zdravniških kQmi­sij za letalce sO' ,zelO' različni. Na ZLOS, naj se Qrganizira sestanek vseh predsednikQv teh kQmisij z zdravnikQm - inšpektQrjem S VI.

Vsi motQrni pilQti-začetniki se v bQdQče PQšiljajQ na zdravni­ški pregl'ed na VLLK. Upravniki letalskih šO'l SO' primerih dvO'­mljive zdravstvene sPQsQbnQsti SVQjih pilQtQV dQlžni PQrQčati SVI.

13. Vsem pilQtQm padalcem se . mQrajQ v letalske knjižnice vpisa­

ti njihQve ' nesreče in izrečene kaz­ni. Pri prehQdu PQsameznega le­talca v članstvO' drugega kluba, se' mQra nQvemu ~lubu dQstaviti kQmpleten dQsJe l1!\alca.

14. V pravilnikih letalskih tek­mQvanj je PQtrebnQ PQQstriti krite(iJe, ki zagQtavljajQ varnQst letenja.

15. Delni vzrQk za PQmanj­kljivQ strQkQvnq uSPQsQbljenQst je tudi strokQvna literatura, ki je

. ni. PredsedstvO' ZLOS naj takQj zadQlži strQ~Qvne kQmisije panO'g za izdelavO' učbenikQv dO' na­slednje letalske sezone.

16. ' KQmisije za varnQst v letal­skih šQlah, upravniki letalskih šO'l in učitelji naj takQj PQnQvnQ temeljitO' pregledajO' vsa tehnična sredstva za letenje-skakanje.

17. Vsa vQdstva aerQklubQv­cent,Qv P9zivamQ, da skladnO' s temi sklepi in Qcenami V sv­ojih QkQljih narede vse za varnO' letenje in'< skakanje. '

Ob kQncu sestanka 50 bili vsi upravniki letalskih šO'l QPQzorje­ni, da je v izdelavi Qsnutek nQvega zakQna O' zračni plQvbi. DQgQvQr­jenQ je bilO', da se pripQmbe na dQIQčila starega ZakQna PQšljejQ direktnO' na RKPZ Ljubljana, ParmQva 33.

Zapis sestavil JANEZ BREZAR

Finančni rezultati poslovanja ZLOS za 1.982

Te dni smO' dQkQnčnQ izdelali Qsnutek letnega PQrQčila ZLO S za letO' 1982. PQrQčilQ je sestavljenO' pO' metQdQIQgij i, ki JO' v praksi up­QrabljamQ že dvajset let. Iz teh PQročil (prav zaradi nespre­menjene medQtQdlQgije) lahkO' spremljam O' in analiziramO' vsa ni­hanja naše dejavnQsti v zadnjih dvajsetih letih. ' ZasledujemO' lah­kO' tudi finančne rezultate PQsIQ­vanja ter strukturO' prihQdkQv in QdpQdkQv, ki je zelO' važen PQka­zatelj napredka ali nazadQvanja. Na QsnQvi zaključni računov čla­nic ZLOS s.o bili v letu 1982 slede­či finančni rezultati:

Prihodki: Skupni prihQdki . SO' znašali:

87,040.313 din Struktura prihod~ov: - lastna sredstva 37,467.568.-

ali 43% , - sredstva TKS 1O,190,786.~

ali 11% - sredstva TIS in PIS PZ

2,214.272.- ali 2% - sredstva TO, LO \o VL

9.301.148.- ali 10%

- sredstva tehnične kulture 2,153.484.- ali 2%

- Qstali viri 28,024.838.- ali 32% '

Odhodki Skupni QdhQdki SO' znašali :

76,298.91·7din Struktura odhodkov: - OD zapQslenih -13,227.982

ali 17,3% - st'rokovna dejavnQst

28,344.759 ali 37,2% - modelarstvo 2,313 .352 ali

3,1 % ' -- anuitete 3,984. 189 ali 5,3 %

investicije 12, 100.403 al i 15,8% 15,8%

- ostali izdatki 16,273.086 ali 21 ,3%

Analiza priho,dkov kaže, da 25% prihodkov predstavljajo na­menska sredstva za realizacijO' šPQrtn ih prQgramov in pogodbe" ni h nalog, kar 7SCfo prihodkov pa predstavljajo: lastna sredstva v višini 43% iz dopolnilnega dela član stva za OZD in 32% sredstev iz ostali n virov , ki pa niso d ovolj opredeljeni.

Tudi analiza odhodkov jel zelo zanimiva. Le 17,3% odhodkov se nanaša na OP profesionalno zaposlenih v ZLOS. Za strokovno dejavnQst (realizacijo programa) porabimo 37,2%. Modela-rski de­javnosti, ki je platforma celotnega letalstva, smo namenili le 3,1%. Tudi anuitete v višini 5,3% nas ne

' bremenijo. Vsekakor pa preveč investiramo. Stopnja 15,8% je v odnosu na zmogljivosti in potrebe previsoka. Tudi os'tali izdatki v višini 21,3% so previs~ki, če up­oštevamo, da so premalo oprede­ljeni . Kljub kritični analizi pa lahko mirno trdimo, da smo bili v letu 1982 dokaj dobri gospodarji. Da bi bili vsaj taki tudi v letu 1983!

Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

./