NOVEMBER *83

{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl

Med razgovorom s tovarlAem Marincem v poslopju celjske občinske skupAčine (Foto: po DELU)

Domača rake­ta proti toči

Strokovnjaki tito­grajske delovne orga­nizacije 19. december so izdelali novo rake­to proti toči; imeno­vali so jo TG-S. Ra­keta, ki je prva te vrste v na~i državi, tehta 6 kilogramov in dosega hitrost 600 metrov na sekundo, leti pa lahko SOOO metrov daleč. Najbrž bodo kmalu serijsko izdelovali to učinko­vito sredstvo za raz­ganjanje pretečih ob­lakov. V 19. decemb­ru bodo izdelali še eno raketo, ki jo bo mogoče smeriti 12.000 metrov daleč.

(Tanjug)

Denar še vedno iz večih virov Tudi letos smo nadaljevali s tradicijo

jesenskih razgovorov z najodgovornejši­rni slovenskimi voditelji o prizadevanjih naše organizacije za razvijanje, pravza­prav preživetje, letalskega športa in izob­raževanja v teh težkih časih. Na sestanek z našimi letalskimi delavci, predstavniki armadnih območij in letalskega korpu­sa, r,epubliškega štaba teritorialne ob­rambe in republiškega komiteja za promet in zveze smo tokrat povabili predsednika CK ZKS Andreja Marinca.

Njega in goste so s poročili ; kje smo in kako naprej. seznanili 15 . oktobra v Ce­lju predsednik ZLOS Aloj~ Gojčič, sekretar Mirko Bitenc, predsednik AK Celje Tone Jelenko, predsednik gradbe­nega odbora za ljubljansko športno leta­lišče Teo Belec, podpredsednik ZLOS Leon Mesarič, delegat LC Maribor Marko Medved, urednik Kril Marjan Moškon in član predsedstva LZJ Stane Menegalija.

Povedali so tudi vse, kar nas teži že več let, razpravljali pa so še o možnostih za pridobivanje deviz z gostovanjem tujih jadralcev na naših letališčih, kar zdaj ne gre zaradi zakonskih omejitev. Priložno­sti za večji zaslužek so tudi pri varstvu gozdov pred požari in pri obrambi pred točo.

Tovariš Marinc je menil, da je bilo srečanje koristno, saj se Zveza komu­nistov z drugimi političnimi organizaci-

jami zavzema za družbene interese, čeprav neposredno ne more reševati na­ših težav, in rekel: ~

"Visoko vrednotimo dejavnost , ki ta­ko zaposluje, vzgaja in pritegne mlade ljudi. Desettisoči, ki so šli skozi vašo or­ganizacijo, ~o danes prav gotovo dobri državljani. Njim in vašim vztrajnim akti­vistom smo dolžni dati vse priznanje .

Gmotno osnovo si boste pač morali , kot do zdaj, še nap.rej zagotavljati iz raz­ličnih virov. Podpirali pa bomo tudi za­misli o deviznem zaslužku z vašimi strokovnimi uslugami , še zlasti, če bodo tudi Avstrijci in Italijani pripravljeni na tako sodelovanje. Nadaljevati morate tudi prizadevanja za vključ~anje v mrežo za odkrivanje gozdnih požllrov in v obrambo pred točo. Ti sistemi morajo bolje delovati , saj gre za zaščito naše spe­cializirane dejavnosti, gozdarstva in kmetijstva, in najti morate pravo mesto v njih."

Po mnenju Andreja Marinca bi se mo­rala Ljubljana bolj zavzeti za športno le­tališče, saj ima močno gospodarstvo, pa tudi skoraj četrtino slovenske šolske mladine, ki bi lahko s prostovoljnimi delovnimi akcijami veliko naredila. O padalstvu , ki je v posebno težkem pol­ožaju, pa je dejal , da bi mu morali posve­titi posebno obravnavo in seveda tudi možnost za uvoz padal.

M. M

naslovna

4. stran

8. stran

20. stran

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

LETO XIII NOVEMBER '83 ST.ll

Zdaj so spet na vrsti strokovni in organizacijski prispevki, kar se v tej številki že pozna: ko se boste na naslednji strani lahko podrobneje seznanili z življenjem portoroškega letališča, preberite še poskus zgodovine slovenskega zmajarstva, in že se lahko poglobite v meteorološke karte in njihov pomen za letalce! Jadralce bO.zanimala resnična hitrost jadralnega letala v velikih višinah, za tiste, ki bi radi vedeli, kako delajo letala drugod, pa predstavljamo mlado, a uspešno južnoameriško letalsko industrijo. Seveda je nekaj poročil tudi o špor­tu in najbrž, da bo v prihodnji številki še kaj ... Sicer pa še vedno pog­rešamo poročila in vesti iz klubov, o njihovih organizacijskih in drugih izkušnjah, o uspehih in seveda težavah, ki jih zlasti danes ne manjka. Naša revija je prav gotovo najcenejši pripomoček za tovrsten razgled vsaj po domači deželi, če že od drugod ne moremo pričakovati koris­tnih na'potkov .. .

Naslovnico smo tokrat odstopili padalcem, ki tudi sicer nastopajo v tej številki s poročilom z Jadranskega pokala.

Letališče Portorož 10 let zmajarstva pri nas VII. republiško prvenstvo akrobatov XII. jadranski padalski pokal Opatija '83 Ekvivalentna in inducirana hitrost jadralnega letala Privlačno nebo nad Bovcem Novinec med velikimi Boeing 727 se poslavlja

4 8

16 18

20 22 24 28

"etL" Izdaja Zveza letalskih organizacije Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 * Revija izhaja ~sak mesec. razen julija in avgusta * Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv. 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje y reviji s poročili in slikami . ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, r~ketarstvo , zmajarstvo in balo­narstvo. Uredništvo si pri~ržuje praviCO skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prisp'evke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji * Uredni&ki odbor: Gustav Ajdič . Mirko Bitenc. Stane Bizilj . Janez Brezar. Jote Cuden. Jurij Franko. Dominik Gregl. Belizar Ker~ič . Leon Mesarič . Jure Mežnar~ič . Franček Mordej. Marjan MO&kon (glavni in odgovorni urednik). Jote Perhavc. Srečo Petric (teh~ični urednik) in Ciril Trček * Lektor: Marjan Bauer * Na­slov uredni&tva: Marjan Mo~kon. p.oštni predal 33. 68001 Novo mesto * Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredni~tvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem v katerem izide naslednjaitevilka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig. če je priložena ovojnica s povratnim "naslovom in potrebnimi znamkami * Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6: po~tni predaI496 . 61001 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504. tekoči račun pri ZLOS. štev. 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napiiite stari in novi naslov. upravi revije sporočite tudi. če revije ne prejemate redno 'cl Letna naročnina 300 din, cena posamezne itevilke 25 din * Lektoriranje rokopisov, grafična priprava in tisk: Dolenjski intormativni in tiskarski center Novo mesto.

Plaketa NASA Jugoslaviji

Predsednik pred­sedstva SFRJ Mika Špiljak je prejel pla­keto ameriške adm i­nistracije za aeronav­tiko in vesoljstvo (NA­SAJ, namenjeno jugo­slovanskim narodom. To plaketo, ki jo je med svojim drugim poletom junija pone­sla v vesolje ladja Challenger, je danes v predsedstvu SFRJ izročil ameriški vele­poslanik David An­derson.

(Tanjug)

Pobuda za spremembo predpisov o zračni plovbi.

S tem prispevkom želimo informirati in animirati širši krog športnih letalcev in vodstva aeroklubov, da bi poiskali konkretne možnosti za večje vključe­vanje v letalski turizem, ki la hko postane v našem športnem letalstvu pomembna dopolniina dejavnost. Prinese lahko prepotrebni devizni priliv in tudi izme­njavo izkušenj z letalci iz drugih dežel.

Letališče Portorož, ki je bilo zgrajeno za razširitev turistične ponudbe, je v začetku leta 1983 sk upaj z obalno kraško turistično skupnostjo sprožilo pobudo za spremembo predpisov o zračni plov­bi, z njo želimo doseči večje možnosti za razvoj letalskega turizma .

Pobuda je naletela na pozitiven odmev, podprlo jo je združenje turis­tičnega gospodarstva Jugoslavije, tekli so pogovori, Portorož sta obiskala tudi predsednik zveznega in republiškega ko­miteja za promet in zveze. Pozitiven odmev je razumljiv, saj je postalo očit­no , da je letalski turizem poseben vid ik turizma. Za razvoj leta lskega turi zma imamo že vse materialne pogoje, niso potrebna nobena posebna Vlaganja .

Poleg idealne naravne danosti, saj smo zarad i geografske lege v dosegu vse Evrope, razpolagamo tudi z vsemi potrebnimi materia lnimi in kadrovskimi

pogoji, ki so tudi rezultat sorazmerno razvite letalske športne dejavnosti.

Letalski turizem doživlja v materialno bogatejših državah vse večji ra zma h. Z razvojem tehnike so mala letala postala varna, hitra, ekonomična in zato široko dostopna.

Vse več ljudi uporablja letalo , ki nudi poleg hitrega in udobnega prevoza tudi obilo osebnega zadovoljstva.

Za lažje razumevanje le nekaj po­datkov , dobili smo jih pri mednarodni zvezi zasebnih lastnikov letal. V ZR Ne­mčiji pilotira 71.135 pilotov s privatno licenco na 6.225 letalih GA, registriranih je 326 malih leta li šč. V Fra nciji je 49 .010 pilotov, 5.789 letal in 762 le t a li šč, v Avst­riji je 8.944, Švici 12.471 ter v Italiji 13.200 pilotov, v ZDA je 809.449 pilotov, 241.166 letal in 13.770 letališč . Ti podatki , v katerih niso zaje ti jadralno letenje, pada lstvo in letenje z ultra lahki­mi letali zgovorno pričajo o razširj enosti in popularnosti letalstva. Pri tc m je potrebno upoštevati, da so v letalski tu­rizem zajeti tudi družine, znanci in pri­jatelji letalcev.

V Jugoslaviji (posebno pa v Sloveniji) imamo vrsto športnih letališč (Ajdovšč i ­na, Bovec, Celje, Slovenj Gradec, Lesce, Ptuj, Murska Sobota, Postojna, Novo

TURIZEM

Organiziranih letal­skih Izletov dvakrat dnevno v Benetke ln Rimini z Jatovim letalom C-402 B (na sliki) letos ni­smo realizirali, ker nismo uspeli prido­biti dovoljenja od italijanskih oblasti. (Foto: Sergio Gob­bo)

mesto, Maribor, Velenje), ki so lepo urejena - z letalskimi lopami, poslovni­mi prostori , delavnicami , skladišči , rezervoarji za gorivo itd. Ta letališča razpolagajo s sodobnim letališkim par­kom ter ustreznimi kadri , ki so sposobni za sprejem letal in vodenje tujih pilotov. Ta potencial ostaja večinoma neizko­riščen, predvsem zaradi togih predpisov o zračni plovbi in premajhnega posluha za tovrstno dejavnost. Vedeti je namreč treba, da letalski turizem ni le prihod tu­jih turistov z lastnimi letali najavno leta­lišče, temveč tudi možnost letenja na vsa športna letališča tudi na letalih, ki so v turističnem kraju, turistu je treba ponu­diti možnost šolanja za pilota, pano­ramskepolete, letenje z jadralnimi letali na širšem območju , izvajanje padalskih skokov, organiziranje letalskih prire­ditev, tekmovanj, letalskih pokalov, nu­denje vzdrževalnih storitev itd. Kdor izkoristi te možnosti, pridobi petične goste, ki prinašajo pomemben devizni priliv in ki zdaj le redk o pridejo k nam.

Letalski turizem ima v Sloveniji tradi­cijo . Začeli so v Slovenj Gradcu in na Lescah v zelo lepih krajih in za letalce zelo dobrimi in zanimivimi · pogoji za letenje. Turizem pa zaradi zelo restrik­tivnih predpisov o zračni plovbi, ki so za tujega letalca prevelika oziroma celo nepremostljiva omejitev, ni doživel raz­maha. Odločno potezo v razvoju letalskega

turizma je napravilo turistično gospo­darstvo v Portorožu z izgradnjo turis­tičnega letališča za splošno letalstvo. Gre zajavno letališče , odprto za mednarodni promet, s carinsko in pasoško kontrolo, ki razpolaga tudi z letalskim parkom za potrebe turizma. Letališče Portorož, ki je bilo zgrajeno in aktivirano tudi z vel i­kim razumevanjem in pomočjo ljudi v federaciji in republiki, je že dokazalo, da je tovrstni turizem dejansko mogoč. To­da prave razvojne možnosti ima šele s prilagoditvijo predpisov o izvajanju zračne plovbe sodobnemu razvoju splo­šnega in športnega letalstva. Letalca in turista iz Evrope privlačijo naši kraji, gostoljuben letalski sprejem in naravne možnosti za letenje, odbijajo pa ga ve­ljavni predpisi o letenju, ki so zanj, ki leti po Evropi, kjer velja kljub večjemu prometu precej svobodnejši režim lete­nja, nerazumljivo ozki. Za ilustracijo sta karakteristična članek v reviji Krila, kije prinesla pisanje gospoda J. J. Raymon­da, predsednika švicarskega aerokluba in funkcionarja mednarodne letalske zveze, ter objavljeno pismo našega turis­tičnega predstavništva v Švici.

Za razvoj letalskega turizma moramo prilagoditi in posodobiti naše predpise, ki urejujejo zračno plovbo, v naslednjih smereh:

JI S predpisi omogočiti VFR letenje (letenje v pogojih zunanje vidljivosti) tu­di tujcu enako kot domačemu pilotu na športna letališča, ki so registrirana in vpisana v register z vsemi procedurami za letenje na teh letališčih.

To letenje je treba omogočiti s poseb­nimi zračnimi potmi aJi pa (še bolje) dol­očiti samo pogoje in restriktne cone, kakor imajo urejeno drugod. Seveda pa mora tuji letalec pred vstopom ali pred odletom iz našega zračnega prostora opraviti pasoško in carinsko kontrolo na mednarodnem letališču.

21 Omogočiti je treba šolanje in letenje tujcev na jugoslovanskih letalih splošne aviacije brez predhodne pridobitve posebnega soglasja zveznih organov. Dovolj bi bila priglasitev letenja teh le­talcev pristojnim organom. Enako bi moralo veljati tudi za letenje tujcev v šolske ali športne namene na njihovih le­talih v jugoslovanskem prostoru.

V septembru smo vkopali cisteme za 100.000 litrov kerozina ln pridobili lokacijsko dovoljenje za podaljianje VPS od 850 m na 1200 m. Dela se bodo pričela v novembru, letališče bo sposobno sprejemati letala do 50 potnilkih sedežev.

V letu 1983 smo pričeli z organizi­ranim lolanjem. Trenutno je na lola­nju 12 domačih ln 2 tuja dliavljana. Te­čaj do samostojne-ga letenja na C-172, ki traja 3 tedne, stane 90.000 din. (Foto: Sergio Gob­bo)

3/ Jadralnim pilotom bi bilo treba dovoliti slikanje iz zraka za registracijo preleten ih obratnih točk. Ob tem bi bilo treba določiti restriktne cone ali pa ta­ksativno določiti tiste tocke, kjer je dovoljeno slikati. Vzporedno bi bilo tre­ba določiti tudi ravnanje s takimi filmi .

(Pri jadralnem letenju predstavlja špor­tni rezultat prelet določene razdalje, re­cimo Lesce - Maribor - N. mesto -Lesce (302 km) v čim krajšem času . Daje pilot dejansko preletel obratne točke -športno letališče Maribor in N. mesto do­kazuje posnetek obratne točke).

4/ Tujim padalcem in letalcem z ultra lahkimi letali ter tudi balonarjem je treba dovoliti izvajanje njihove dejavnosti brez posebnih poprejšnih soglasij, seve­da v skladu s predpisi o izvajanju tovrs­tnih dejavnosti, ki veljajo za naše letalce.

5/ Za prirejanje mednarodnih letal­skih turistično-športnih manifestacij je treba določiti preprostejše poti za sogla­sja, saj so te prireditve devizni priliv in obenem tudi možnost pridobivanja zna­nja in mednarodnih izkušenj naših le­talcev. Vsaka taka prireditev je tudi afir­macija Jugoslavije, našega športa in turizma.

Dopolnitve pozitivnih predpisov v na­kazani smeri so po našem mnenju lahko izvedljive, saj ne uvajajo nobenih novih služb, organizacije ali podobnega. Po drugi strani ne bosta trpeli tudi varnost zračne plovbe in obrambna zaščita na­šega prostora, saj bi preletanje meje os­talo enako kot doslej. Po neobveznih pogovorih z visokimi predstavniki JLA je zašči ta pomembnih objektov zadov­oljivo rešena z določitvijo restriktnih con.

Vzporedno s prilagod itvijo predpisov se mora turistično gospodarstvo skupaj z vsemi letališči in z letalskimi športnimi organizacijami, upravniki leta li šč in le­talskega parka še dodatno angažirati. Le

TURIZEM

-------_~' "",. 1'>0--

Promet letallAča Portorož hitro naraAča. Do konca septembra 1983 smo zabeležili 1124 prihodov letal. V enakem obdobju lani 680 letal. Na panoramskih poletih smo prepeljali 3374 potnikov. (Foto: Sergio Gobbo)

SE("O\ 'UE. 26. oktobra - L et.Jlo DHC·7 avstrijske druibe Tyro/ean, Jej je popoldne pristaJo naletaJilču Pon arol. pomeni novo poglavje v razvoju letaJiltiJ olJ zapuščenih solinskih poJjih. Pripeljalo je 48 avstrijskih turistov in kmalu za tem odletelo s skupino 46 potnikov, Jej so prejšnji teden pripotovali v Portarol z avtobusom. Na razmeroma majhnem mednarodnem letališču (steza je dolga le 850 metrov) je lahko pr;stwo Jc letalo k3tcgorije STOL (kanadske proizvodnje). Ici mu zadostuje 200 metrovpristajalne steze. TaAa je skupina avstrijskih tun'stov prispt!/a;z Innsbruck .. v uri in l Om;nut namesto v osmih urah" koliknr hi potreboval avtohus. Ce bodo do prihcxJnjc sezone v Setovljah res podJJljWi stezo na 1{)()() alJ /200 mclro\', bo Jeta/HoČe šc bolj obogatilo ponudbo ob<JJnega turizma. saj se 7.a t.Jrrerske prevoze v prihoonjem I('tu poleg 8l'stnj5ke dmibe zdaj ie zanima rudi ~vicarsk; Ooss Air Zurich. (B. S .. fOlO: Janez Puk .;' ,f)

ntL" 7

tako bo letalski turizem resnično zaživel. S sosednjo Italijo je treba rešiti način preletanja iz enega v drug zračni prostor.

VOJKO STAROVIČ upravnik letališča Portorož

Sredstva SlS za letališko dejavnost

Po samoupravnem sporazumu med uporabniki in izvajalci letalskih uslug It Sloveniji se pri SlS za letali ško dejavnost vsako leto zbirajo sredstva po dogovor­jeni prispevni stopnji. Ta sredstva so na­menjena za varnostne objekte na leta­liščih za javni zračni promet. Z našo ak­tivnostjo in rezultati dela nam je uspelo iz teh sredstev letno dobiti 4,5% tudi za varnostne objekte na športnih letališčih , ki so ali bodo pomembni za širše družbene interese . Ob tej p,riložnosti se v imenu vseh športnih letalcev zahva­ljujem za razumevanje SlS za naše probleme in za finančno pomoč na podr­očju varnosti in razvoja športnega letals­tva v Sloveniji.

Z njihovo finančno participacijo smo rešili marsikateri problem, ki ga sicer ne bi. Konkretno so v letu 1982 prejeli od SlS 2,246.000 din: AK Bovec 650.000 din, AK LjUbljana 500.000 din , AK Bela krajina 506.000 din in DLC Novo mesto 590.000 din. V letu 1983 so ali bodo prejeli klubi 3,118.800 din : AK Ptuj 500.000 din, AK LjUbljana 500.000 din, AK Bovec 400.000 din, AK Trebnje 300.000 din , AK Postojna 500.000 din , ALC Lesce 318.800 din in ZLOS 600.000 din .

Vsa ta sredstva so. ali bodo izplačana na osnovi predpisane dokumentacije kot participacija za realizacijo posameznih projektov. Sredstva so strogo namenska za varnostne objekte .. Koristimo jih za črpalke in cisterne za gorivo, za nove projekte letališč in za normativne akte športnih letališč. Vse predloge članic ZLOS obravnava PS ZLOS. Dokončno odloča 10 SlS in njena skupščina.

Želimo, da bi SlS za letališko dejavnost to našo problematiko tudi v bodoče reše­val s tolikšnim razumevanjem, V ARNO LETETI.

MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

10 let zmajarstva pri nas

Dva mrtva v nesreel avst­rijskega leta­la

Pri Novem brdu blizu Prištine so 28. oktobra ob 7.30 našli razbitine potniškega letala s tujimi ozna­kami ter trupli pilota in njegove sopotnice. Štirisedežno letalo je upravljal avstrijski dr­žavljan, 36-letni Karl Ferdinand iz Gradca. Vzroke nesreče še pre­iskujejo.

(Tanjug)

(poskus kratke zgodovine)

Spomladi letos je minilo deset let od prvega poleta z zmajem pri nas. Od prve­ga zmaja, ki je bil narejen iz letev za dr­varnico in platna za prešite odeje, smo preko "štandard" in "odprtih" zmajev v teh desetih letih prišli do zmajev, za katere ni več problem jadrati v termiki in ki so sposobni nad grebeni naših hribov preleteti tudi skoraj sto kilometrov. Ob prvi okrogli obletnici bom poskusil na kratko opisati razvoj zmajarstva po teh­nični in organizacijski plati.

Prvega zmaja pri nas je (vsaj po meni dosegljivih podatkih) zgradil v Selcah v selški dolini Goljevčšek s tovariši. Bilo je zgodaj spomladi leta 1973. Zmaj je bil narejen na podlagi slik iz časopisov in re­vij. Konstrukcija je bila iz lesenih letev in prekrita s svilo. Zmaj je uspešno opravil nekaj skokov. Fantjeso vzletali in prista­jali s pomočjo smuči. Po nekem takem skoku je zmaj pristal na drevesu. Njegov edini ohranjeni del - triangel iz uk­rivljenega železa - je s pridom uporabil pri svojih poskusih Stane Krajnc, ki je v

jeseni tega leta zgradil drugega zmaja pri nas. Stane je bil malce bolj zagnan in leti tudi danes. Njegova prva konstrukcija je poletela spomladi 1974. Zmaj je imel že ogrodje iz aluminijastih cevi, prekrit pa je bil s svilo za dežnike. Namesto jeklenih so ga napenjale najlonske vrvi. Po dana­šnjih merilih stvar sploh ni letela, saj je moral pihati skoraj orkanski veter, da si se odlepil od tal. Toda leteti se je vseeno dalo.

Istega leta so se v Sloveniji pojavili tu­di drugi zmaji in zmajarji. Naj naštejem samo nekatere: Šorn, Herlec, Rak in dru­gi: Zmaji so postajali vse bolj kvalitetni.

Napenjale so jih jeklene vrvi, jadro pa je bilo že sešito iz "dacrona" Njihov kot planiranja je bil med 3 in 4, hitrost spuščanja pa okrog 3 mis. Sposobni so bili daljših poletov tudi z višjih hribov. V izredno dobrih pogojih se je dalo z njimi tudi malce jadrati. Ta tip zmaja smo imenovali štandard. Ker ga danes ne vi­dimo več na nebu, ga bom malo na­tančneje opisal. Bil je značilne deltoidne

ZMAJARSTVO

Na sliki nad na­slovom: "Atandard" zmaj. slika zgoraj:

zmaj druge gene­racije.

Letali awacs v Turčiji

Dve izvidniški le­tali NATO tipa awacs sta prispeli v turško letalsko oporišče Ko­nya, kakih 200 kilo­metrov južno od An­kare, in sta že izvedli poskusne polete. Ura­dni predstavnik tur­škega obrambnega mi­nistra ni hotel ne za­nikati ne potrditi te vesti. O tem so se v Bruslju dogovorili pred dvema letoma vokvi­ru "prerazporeditve sil NATO".

(AFP)

oblike. Kot v njegovem nosu je bil med 80 in 90", kasneje tudi do 100°. Jadro je bilo napeto na ogrodje v značilnih lokih - popularnih "balonih ". Letvice v jadru so bile redek pojav, frfotanje in gube pa niti ne tako redki. Teža teh zmajev se je gibala od 10 do 18 kg. Letaine lastnosti so bile zelo skromne, pri večjih hitrostih je postalo letenje zelo nevarno, zmaj se je pri določeni hitrosti postavil na nos in strmo.glavil.

Že leta 1975 pa je Stane Krajnc skonst­ruiral prvega "odprtega" zmaja. Ti zmaji so dobili ime po večjem kotu v nosu, kije bil od 100 do 120". Imeli so večjo vitkost in na koncih krila kratko cev, kije nape­njala jadro in držala fiksno zvitje, ki je zelo pripomoglo k vzdolžni stabilnosti zmaja. Ti zmaji so bili mnogo boljši in varnejši od štandard zmajev, vendar pa so bili zahtevnejši za upravljanje. Spuščali so se od 1,5 do 2 mis, planirali pa 7 do 8. S temi zmaji se je pri nas začelo obdobje jadranja na pobočniku . Fantje so takrat začeH kupovati prve zmaje v tu­jini. Vse manj je bilo samograditeljev in pojavila so se tudi prva padala za zma­jarje. S tem se je močno izboljšala varnost letenja . Leta 1977 so se pojavili pri nas prvi zmaji tretje generacije, ki so imeli zaokrožene zaključke krila, ki so jih napenjale letvice. Leteli so podobno kot zmaji druge generacije, le da so bili bolj okretni . Pojavili so se prvi zmaji, ki so imeli z aluminijastimi letvicami točno oblikovan profil.

Počasi so začeli izdelo"valci zmajev odstranjevati s krila vso odvečno šaro in začeli vgrajevati vse močnejše in težje ce­vi. Jadra so postajala vse bolj napeta in brez gub in gUbic. V sprednji rob jadra so začeli vstavljati plastično folijo, ki je zagotovila res trd in lepo oblikovan pro­fil. Pojavilo se je tudi dvojno jadro in le­talne lastnosti so se zelo izboljšale.

Danes se zmaji spuščajo z manj kot 1 mis in planirajo okoli Il. Skladno z izboljševanjem zmajev so napredovali tudi piloti . Najprej se je začel beležiti rekord v trajanju poleta. Fantje so ve­liko ur prejadrali na Šmarni .gori. Naj­prej je bil rekord 45 minut, nato 2h 20, pa 3h 50, 4h 20 vse do danes, ko je ta rekord čez 6h. Začela so se tudi prva tekmova­nja: leta 77 republiško, leta 78 pa prvo državno prvenstvo obakrat v Dražg­ošah. Prva državna prvaka sta bila Ivan Rupnik in Peter Soklič v štandardnem in odprtem razredu.

Leta 1981 smo začeli tekmovati tudi v preletih in Tine Kos je na državnem prvenstvu prvi pri nas preletel 50 km. Začelo se je obdobje preletov, ki je doseglo vrhunec letos z državnim prvenstvom in nato s preleti naših re­prezentantov na svetovnem prvenstvu in nato še doma. Viktor Vrošje letos trikrat preletel okoli 90 km. Najlepšije verjetno njegov prelet z Velike Planine čez Vršič do Bovca, pa tudi prelet z Golt do Rateč ni kar tako.

RtL410

Obsodili ses­trelitev letala

Na dnevnem redu prve plenarne seje na 39. kongresu med­narodne organizacije letalskih prevoznikov (lATA), ki se je 24. oktobra začel v New Delhiju, se je znašla sestreli tev južnoko­rejskega potniškega letala in zbudila ži­vahno polemiko. V ok viru osnutka res­olucije o varnosti le­talskega prometa so namreč predlagali, naj bi ta hudi incident ostro obsodili, saj je izgubi lo življenje 269 potnikov in članov posadke južnokorej­skega letala.

Toda predstavniki več arabskih držav so zahteva li , naj bi v osnutek resolucije vne­sli tudi obsodbo hu­dega indicenta, do katerega je prišlo pred desetimi leti, ko so iz­raelski lovci sestrelili libijsko potniško le­talo s sto potniki in člani posadke, ki je zašlo v izraelski zra­čni prostor, pa še vse druge podobne inci­dente. Na kongresu lATA ni sovjetskih predstavnikov. saj ZSSR ni članica te mednarodne organi-zacije.

Zasilni tanek

(Tanjug)

pris-

Britanska zakonca sta debelo pogledala, ko sta na strehi svoje hiše zagledala malo športno letalo. To je namreč takoj po vzle­tu z bližnjega leta­lišča imelo težave in po naključju "sedlo" na streho stanovanj­ske hiše. Nikomur se ni nič zgodilo.

ZMAJARSTVO

Zgoraj zmaj tretje generacije, spodaj današnji vrhunski zmaj

ZMAJARSTVO

Posnetki z Venere

Sovjetska med pla­netarna postaja Ve­nera 15, ki je 10. oktobra začela kroži­ti okoli tega planeta, imenovanega tudi Da­nica, je poslala na Zemljo prve radijsko­lokacijske posnetke delov Venerine pov­ršine, ki jih z Zemlje ni mogoče opazovati. V moskovskih znan­stvenih krogih imajo to za velik uspeh v raziskovanju sončne­ga sistema.

Avtomatska posta­ja Venera 15 je opra­vila prve raziskave z radijskimi sondami. Na Zemljo je posre­dovala prvi "opis" polarnih delov Vene­re , ki obsegajo okoli milijon kvadratnih ki­lometrov. Na posnet­ku je opaziti veli­kanske kraterje, vz­petine, globoke pre­pade, terasaste pre­dele, gorske masi ve in izbokline, velike en do dva kilometra. Vse toje dokazzaple­tenih geoloških pro­cesov pri nastajanju rdečega planeta in je dragocen vir za pr­oučevanje zgodovine ne le Venere , temveč tudi Zemlje.

Venera 15 je v oktobru nekajkrat spremenila svojo pot ; njene radijske sonde so tako lahk o razi­skale še druge dele površine opazovane­ga planeta. H krati se še ena avtomatska mcdplanetarna pos­taja - Vene ra 16-pripravlja, da razišče zvezdo Danico.

(Po DELU)

Poglejmo še, kako se je zmajarstvo razvijalo organizacijsko. Prvi začetki so bili seveda divji . Poskusi vključiti zma­jarstvo v društvo za letalstvo in kozmo­navtiko se nekako niso posrečili. Bilo je še prezgodaj. Nekateri so se vključili v Delta klub v Ljubljani kot sekcija. Tudi ZLOS je sklical leta 1976 sestanek zaradi organiziranja letenja v okviru ZLOS. Toda žal so vabili na ta sestariek ljudi, ki se niso bili pripravljeni ukvarjati s tem. Prvo samostojno društvo je bilo us­tanovljeno 26. 8. 77 v Škofji Loki . Prva predsednica "LET", je postala Milica Mitič, tehnični sekretar in "duša" dru­štva pa je bil Janez Zakrajšek. V nasle­dnjih letih so se razvila tudi druga dru­štva, tako da jih je danes v Sloveniji že devet . Leta 1979 so vsi takratni klubi sprejeli enotno kategorizacij o za vso Slovenijo. Izpite od takrat naprej pola­gamo pred enotno komisijo. Ker zaradi nesporazuma iz leta 1976 z ZLOS ne­kako nismo našli skupnega jezika, smo začeli januarja 1981 ustanavljati svojo zvezo. V aprilu tega leta smo bili kot de­javnost končno sprejeti v ZLOS. Jeseni tega leta pa je ZCVUP izdal na pobudo RSNZ prepoved letenja z zmaji zaradi nesreč, ki so se pripetile v tem letu . Izde­lati bi bilo treba pravilnik za letenje z zmaji . Ta pravilnik, ki ga ni bilo, je društvom onemogoča l tudi članstvo v ZLOS. Pravilnik smo zmajarji napisali in uskladili z vsemi prizadetimi na repu­bliški ravni ter ga junija 1982 poslali v Beograd. Mine leto, mine še prenekateri dan, odgovora ni, pisemce se je izgubilo. Tako na tem področju že dobri dve leti capljamo na mestu .

Tako nekako smo zmajarji preživeli 10 let svoje zgodovine. Opravičujem se, če sem zagrešil kakšno nerodnost ali netočnost, popravite me, prosim!

FRANKO JURIJ

lCeIL4 11

Natančna kOfija montgolfiere

~~~~!~r~~':' ~~~o~r,~ ~ ~~n~~~~~~~~;~;1;;~j; sode/oyal tudi Belgijec Jean Donner. Njegov baJon je na'.nm. kopija legend .. rnc monrgolfiere. s toplim zrakom napolnjene,. ba­lona bratov Jacqucsa-Erienna in Josepha-Michel. Monf80lfier. s katerim SO 2 J. novcmbr.a / 78.1 po/et~1i prvi ljudje. (Teleloro: OPA)

Varčni Rolls Royce Po podatkih, ki jih je dal v javnost Rolls

Royce, so povprečno porabo goriva moto­rja 535 E 4 zmanjšali za 10 odstotkov. Po­raba med križarjenjem je zmanjšana za 8,5 odstotka, med vzpenjanjem pa kar za 12 odstotkov. Omenjeni motor bodo po letu 1985 vgrajevali v letala B 757.

Iberia se spogleduje s poslovnezi

Španski državni letalski prevoznik Ib­eria bo za prelevitev v prevoznika poslovnežev porabila 24 milijonov do­larjev.Kot je znano, se je Iberia doslej ukva­rjala samo s prevozom turistov. Odločitev je sad dejstva, da je Španija sprejeta v evropsko skupno tržišče, zaradi česar naj bi se število poslov nih potnikov (recimo v A'nglijo) povečalo za tretjino.

Napaka v stranišču? FAA bo v kratkem zahtevala nujen

pregled moto rjev za izpiranje s tranišč v vse h letalih ameriške proizvod nje . Preiska­va se je začela po požaru v kanadskem DC-9, ko je izgubil o žiVljenje 23 ljudi . Ugotovili so, da je treba vzroke ognja iskati na elekt­rični napeljavi v toaletah . Motor za izpi­ranje stranišča se je med pos ku si pregreval v polovici primerov .

Poveljniško letalo preseli­li v notranjost

Letalo, ki naj bi ga ameriški predsednik uporabil, če bi prišlo do jedrskega spopa­da, kot poveljniško mesto, bodo iz Was­hingtona premestili v notranjost ZDA. "Ute­gnilo bi namreč priti do napada sovjetskih jedrskih podmornic," piše danes l.Imeriški dnevnik Washington Post. Časopis pouda­rja, da predsednik v primeru takega jedr­skega napada ne bi mogel uporabiti leta­la na letališču v vz­hodnem delu· Was­hingtona. Posebej iz­delan boeing 747 že nekaj let stoji v le­talskem oporišču An­drew v bližini glavne­ga mesta.

(Tanjug)

Meteorologija za letalce METEOROLOŠKI KOTIČEK ZA LETALCE ZNAMO BRATI METEOROLOŠKE KARTE?

Del meteorološke dokumentacije za planirani let letala so meteorološke karte. Da bi malo osvežili spomin, bomo v naslednjem sestavku o njih povedali nekaj besed.

Meteorologi sprejemajo na posebnih sprejemnikih (faksimilnih aparatih) poleg ostalih kart, ki jih potrebujejo za redno delo, tudi posebne karte, ki služijo le v pomoč aviaciji. Pri teh kartah ločimo:

višinske karte za vse standardne pri­tisk ove ploskve 850 mb, 700 mb, 500 mb, 300 mb, 250 mb in 200 mb (namesto enote mb - milibar se danes uporablja enota hpa - hektopascal),

karto maksimalnega vetra in višine tropopavze,

karto značilnega vremena - SWC karta (Significant weather chart). Na višin­skih kartah imamo izrisane izohipse (li­nije, ki povezujejo točke · enake višine standardne pritiskove ploskve). Razda­lja med posameznimi izohipsami je po­dana v gpm - geopotencialnih metrih.

Na kartah zasledimo črke H in L, ki označujejo središča visokega (H-high) ozr. nizkega (L-Iow) pritiska.

Temperatura je označena v stopinjah Celzija.

Veter nam označujejo puščice z vri­sano hitrostjo v vozlih (knotih)

Npr. : 'y - pomeni veter iz sme-ri 240 jakosti 30 kts ~ pomeni veter iz smeri 050

jakosti 65 kts

Opozarjam, da so karte prognostične in veljajo le za krajše časovno obdobje (od 6 ur do 12 ur, le redko do 18 ur).

Na žalost so karte, ki jih zadnje čase dobijo v roke letalci, slabo pregledne (vzrokov je več - od slabega sprejema kart do slabih fotokopirnih strojev), zato je dobro pomniti, da so v območju zgoščenih izohips vetrovi močnejši.

Na 300 mb (300 hpa) karti nekateri evropski centri , ki emitirajo te karte -npr.: Frankfurt, rišejo še izotahe - li­nije, ki povezujejo točke enake jakosti vetra - običajno s črtkano črto. Pra­vilo, da piha veter na višinah, kjer ni tre­nja, vzporedno z izohipsami pa seveda vsi poznamo.

Primere vseh navedenih kart si lahko ogledate na slikah od slike št. 1 do slike št. 4.

Karta, ki nam podaja višino tropopa­vze (tropopavza je prehodni sloj med troposfero in stratosfero), ima višino po­dano v stotinah feetov - npr.: 387 pome-

METEOROLOGljA

Novi prostori za Elanov tozd Plastika

15. oktobra so v begunjskem Elanu od­prli nove proizvodne prostore za tozd Plas­tika, s čime r bodo lahko že v prihod­njem letu proizvod­nj o plovil , jadralnih letal in avtomobil­skih delov vrednost­no poveča li za okoli 60 odstotkov, pred­vsem na račun izv­oza. Poleg sedanjih 88 bo dobilo delo še 42 ljudi . Novi prosto­ri so pomembni tudi zaradi tega, ker bodo v njih izdelovali tudi večja plovila in po­veča li izdel avo letal s štirih na osem letno, kar zdaj v premajh­ni h prostorih na F or­tuni ni bilo mogoče .

Prosto re, 4450 kvad­ratnih metrov, so do­gradili v slabem letu dni , skupaj z obratni­mi sredstvi pa je stala naložba 270 milijo­nov dinarjev. Elanu so pri tem poagali še Ljubljanska banka TB Gorenjska Kranj , le­ta li šče Brnik in SGP G rosuplje.

Po DELU)

Primer višinske kar­te 850 hpa in 700 hpa, ki jo je izdal AFC Frankfurt za 6. oktober 1983 ob 18 GMT

ni 38700 feet a li 11610 metrov, območje maksimalnega vetra pa nam kaže debele­jša črta s puščico, na kateri so oznake, ki pomenijo višino, smer in jakost maks. vetra. Npr.: 340:260/ 110 pomeni , da je maks. veter na FL 340 (nivo leta 340) iz smeri 260 jakosti 110 kts .

Na karti zn ačilnega vremena - SWC karti (Significant- weather chart) zasle­dimo vse za letalstvo pomembne značil­nosti in pojave na višinah od FL 50 vse do FL 450.

S polno črto so izrisana obrobja obla­čnih sistemov. V njih se ločijo debeleje iz-

<o

i\ ol <, 10 ' ,'n "

6

II 10 10 -, "lH

- 13 1<; l b o ...... ,

ketL,4'3

risane tople fronte , hladne fronte in okluzije . Z znaki4in 'smo opozorjeni na območje turbulence in zaledenitve . Znak Ra za nevihto avtomatsko vsebuje oba znaka.

V kvadratnem okviru imamo podano višino O°C (nuIte izoterme). Debelina oblačnega sloja oziroma njegovo spodnjo in zgornjo mejo nam pove ulomek dveh števil - npr.: 200/30 - 30 pomeni spodnjo mejo (bazo) oblakov, zgornja številka 200 pa vrh oblakov.

Pouda rjam še enkrat, da so vse višine podane v stotinah feeto v! S prekinjeno

ntLII14

Letalski ma­nevri zalivskih držav

Kuvajt in Saudska Arabija bosta začela skupne letalske ma­nevre, kot predvide­va vojaško sodelo­vanje med državami članicami sveta ob Zalivu. Namestnik vr­hovnega poveljnika oboroženih sil Zdru­ženih arabskih emi­ratov šejk Binzaid Al Nahajan je izjavil, da se bo "takšno vojaško sodelovanje nadalje­valo na temelju nad­robno pripravljenih načrtov, katerih cilj je ustanoviti skupno vojaško poveljstvo na tem območju." Dejal je tudi, da bodo Oman in Združeni emirati imeli letalske vojaške vaje, medtem ko bodo sk upni manevri dru­gih štirih držav članic sveta Zaliva potekali, ko se bodo končali

prejšnji. (KUNA)

Letalska nes­reča v Burmi

Na nekem letališču na severovzhodu Bur­me se je 10. oktobra zrušilo dvomotorno letalo. V nesreči je iz­gubilo življenje devet ljudi, pet pa je bilo ranjenih. Letalo je strmoglavUo le mi­nuto po vzletu z leta­lišča v bližini bur­mansko-kitajske meje, piše lokalno časopis­je, ki pa ne navaja na­tančnejših podatkov o vzroku nesreče.

(AFP)

Primer vilinske kar­te 500 hpa in 300 hpa

črto so označena območja CAT (clear air turbulence) turbulence čistega ozračja.

Besedne" okrajšave v oblačnih obm­očjih pomenijo SKC - c\ear - jasno SCT - scattered - delno oblačno (118 do 4/8) BKN - broken - pretežno oblačno (5/8 do 7/8) OVC - overcast - prekrito (8/8) L YR -layer or layered - sloj ali slojast

Naslednje okrajšave se nanašajo na CB (kumulonimbuse). ISOL:'" isolated - izoliran, osamljen

f\: \ -\ .' .....

! \. Ar ~ F N (-,HUH r''A-t o f\ ( " () 1(;. _,,:-.)1 1.~1 .

500 HPA'--." '''9 '"

- Il

'"

- 13 J

IJ J u

" '\. '-, ",

s,- r (f) ~f4 , ",<1'1'

9°"",-, ,u----,'-

~ ~~i~)~.-rh-i:trl~ I.J·JJ/ .... 21 i ",. 1f t-.

Afe fRANKfURT

r " r lj r r w ~ f' MV lj (rt J 10 1

'o -

-'

" ZO

METEOROLOGljA

OCNL - occasional - občasen (dobro razdvojeni CB) FRQ - frequent - pogost (skoraj neprekinjeni CB) EMBD - embedded - vsebujoč (v sl­ojih drugih oblakov imamo maskirane (kumulonimbuse).

Navajam še nekaj okrajšav, ki se redkeje uporabljajo. CLD - cloud - oblak DUC - dense upper cloud - gostejši zgornji sloj oblakov CUF - cumuliform - kumulufikacija (oblaki se razvijajo v kumuluse)

)

METEOROLOGIJA

Primer vi!inske karte 200 hpa in karte, ki podaja tropopavzo ln vl!lnskl veter

AFe FRANKFURT FIXED TI~E PROG CHART

SIGN WEATHER(fl 50 - 450)

Primer karte 'značilnega vremena

~L415

STF - stratiform - stratifikacija oblakov INC - in cloud - v oblakih JTSTR - jet stream - močan zračni tok CNS - continuous ..-: zvezen LOC - locally - lokalen COT - at the coast - na obali MON - above mountains - nad hribi WDSPR - widespread - razprostran­jen FCST - forecast - prognoza, napoved OBS - observed - opazovan FIR - flight information - področje le­talskih informacij BTN - between - med, vmes BL W - below - spodaj, pod CA VOK - ceiling and visibility OK -baza oblakov in vidnost sta boljši od predpisane vrednosti NOSIG - no significant change - ni bistvenih sprememb (TREND progn.) GRADU - gradu al postopen (mišljeno na spremembo v meteorologi­ji) RAPID - rapid - hiter, nagel TEMPO - temporary - občasno INTER - intermittent - kratkotrajna pogosta sprememba PROB - probability - verjetnost (v meteoro logiji izražena v % ) INTST - intensity - jakost NC - no change - brez sprememb

MIRAN FERLAN 61231 Ljubljana

C. Štuparja 3

VII. republiško prvenstvo akrobatov Zbor tekmovalcev pred razglasitvijo

Po športnem koledarju ZLOS bi mo­ralo biti prvenstvo koncem junija, zaradi novega termina JAR in premajhnega šte­vila prijavljenih pa je bilo prvenstvo izpeljano od 9. do Il. septembra. Kljub preložitvi pa je na prvenstvu tekmovalo vsega šest pilotov iz ZLOS, izven kon­kurtnce pa po eden iz Beograda, Zadra in Zagreba. Povrh vsega tekmovanju ni bilo naklonjeno tudi vreme. Edini tekmovalni dan je bil 10. september. Po otvoritvi prvenstva je bil na sporedu ob­vezni znani sestav ("B" program držav­nega prvenstva). Za,adi nizke oblačnosti so morali tekmovalci program na polo­vici prekiniti, se ponovno povzpeti na razpoložljivo višino in dokončati. Nič

rezultatov (slika nad naslovom)

GENERALNI PLASMAN

Skupaj Obvezni Prosti l . Škrlec Matija AK Ljubljana 6.8 18,2 2.389,6 4.428,6 2. Kolarič Igor AK Ptuj 6.617,9 2.568,3 4.049,6 3. Ličer Benjamin OLCPortorož 6.613,3 2.454,4 4.158,9 4. Lajovic Franc ALC Lesce 6.378,6 2.411,9 3.966,7 5. Vaupotič Maks AK Ptuj 4.008,3 1.373,3 2.635,0 6. Polenec Janez ALC Lesce 1.379,7 1.379,7

IZVEN KONKURENCE l. Bivic Borivoj AK Zadar

(RV) 7.032,5 2.428,1 4.604,4 2. Bagarič Ivan AK Zagreb 6.167,6 2.105 ,7 4.061,9 3. Popovič Miloš AAKBeograd 3.278,3 1.025,9 2.252,4

boljši pogoji niso bili popoldne, ko so morali tekmovalci pokazati prosti ses­tav. Nedelja se je pričela z dežjem, ko je nehalo deževati, pa je veter onemogočil tretjo disciplino tekmovalnega progra­ma: obvezni neznani sestav. Tako je bilo prvenstvo zaključeno z dvema discipli­nama. Pred proglasitvijo zmagovalcev po disciplinah in v končnem seštevku doseženih točk so tekmovalci tekmovali še za nagrado pokrovitelja prvenstva -tovarne LI PA iz Ajdovščine v " atraktivnem programu". V slabih vre­menskih pogojih je bil zmagovalec tudi tokrat Matija Skrlec iz Ljubljane. Nagra­da - gugaini stol bo prišla prav za tre­ning v zimski sezoni .

PRVOPLASIRANl V DISCIPLINAH

A.OBVEZNIZNANIPROGRAM

1. Kolarič Igor (AK Ptuj) 2.568,3 2. Ličer Benjamin (OLC Portorož) 2.454,4 3. Lajovic Franc (ALC Lesce) 2.411,9

B. PROSTI PROGRAM 1. Škrlec Matija (AK Ljubljana) 4.428 ,6 2. Ličer Benjamin (OLC Portorož) 4.158,9 3. Kolarič Igor (AK Ptuj) 4.049,6

MOTORNO LETENJE "etu, 17

Zmagovalci republiškega prvenstva ak­robatov Skrlec, Kolarič ln Ličer

Priznanja je podelil podpredsednik PS ZLOS Janez Bauman .

Obvezni znani program. za katerega je mogoče v osemnajstih Zmagovalec atraktivnega programa figurah zbrati 300 točk Skrlec preizkuša .. akrotrenažer"

XII. jadranski padalski pokal Opatija 1983

Tekmovanja se je udeležila ekipa SFRJ. ekipa ZS Hrvaške pod imenom Jugos lavija Il in en posamezn ik.

Ekipo so sestavljali: Dušan Intihar ALC Lesce, Branko Mirt, ALC Lesce, Bogdan Jug, ALC Lesce, Uroš Šumar, AK Novi sad, Roman Božič, ALC Lesce

Trener ekipe: Medven Srečko

Kot posameznik je sodeloval na tekmovanju Dušan Frank v sestavi ekipe, kot povabljenec organizatorja, katerim je ALC nudil tehnično pomoč z elektronsko ničlo in video sistemom.

Na JPP smo računali na kak vidnejši rezultat predvsem v klasičnih discipli­nah, ker smo prav na tem področju delali celo leto oziroma delamo že več let z ekipo.

Rezultati: 1. Bulent Georgee Turčija O I O O O O I 2. Runjancev Boris SSSR I O O O O 1 O I 3. Bučnev Vladimir SSSR I O O O 2 O I ]

5. Božič Roman YU O O O O 4 O 4 6. Mirt Branko YU O I 7 3 O O II 15. Frank Dušan YU 18 I O 5 O O 24 16. Jug Bogdan YU 15 2 7 O I O 25 18. Intihar Dušan YU 23 6 I 5 O 2 37 22. Šumar Uroš YU 2 7 O 6 42 2 59

JPP je bil od 17. do 25 septembra 1983 v Opatiji in na letnici na otoku Krk.

Skoki na cilj so bili izvedeni v središču Opatije, na mestno plažo Slatino. Cilj je bil vsekakor atraktivno izbran in tudi število gledalcev je bilo izredno veliko.

V posamični konkurenci skokov na cilj je bilo izvedenih 6 skokov. Naši tekmovalci so dosegli pričakovani rezul­tat. Roman Božič se je do predzadnjega skoka potegoval za l. mesto in ima v skupnem seštevku 5. "nul" in 4 cm. Zasedel je 5. mesto, na 6. mestu pa je Branko Mirt, ki je imel izredno smolo v četrtem skoku, ko sta se zaradi turbolentnega vremena znašla v isti viši­ni z Božičem . V tem skoku je udaril 7 cm, skupno pa jih je imel Il.

Ostali naši tek movalci so vsi naredili napako v prvem skoku, ko je bilo izredno turbolentno. Veter je pihal po pobočju proti morju in za hoteli oziroma hišami na obali se je pojavilo turbolento ozračje, ki je vplivalo na ta prvi skok.

Intihar je v tem skoku nabral 23 cm od skupno 37, Jug IS od 25.

V skupinskih skokih na cilj so šteli v plasman samo 3 skoki in zaradi prvega

PADALSTVO

slabega skoka smo zasedli tu 3. mesto z rezultatom 62. cm.

Razlog prvega slabega skoka sem že navedel, lahko pa še dodam, da lahko delno krivdo naprtimo tudi padalom, ki so v taki atmosferi izredno nestalbiina .

Rezultati: 1. SSSR; 8 4 O 12 2. Turčija 20 4 4 28 3. YU 38 9 15 62

Figurativni skoki so bili izvedeni na letališču Krk . Izvedeni so bili trije skoki in sicer levi mešani, desni mešani in desni komplet.

V tej disciplini je prišla do izraza premoč sovjetskih padalcev, izredno pa smo lahko zadovoljni z rezultatom Bog­dana Juga, ki se je edini od vseh ostalih tekmovalcev uspel vriniti med tekmo­valce SSSR (na 6. mesto) .

Rezultati:

1. 2. 3. 6. 10.

13. 14. 21.

Dino Artur SSSR 6.1 6.56 6.73 19.39 yšmajev Niki SSSR 6.46 6.43 7.06 19.95 Sk!lropat Sergej SSSR 6.96 6.43 7.26 21.28 Jug Bogdan YU 7.73 7.50 7.40 22.63 Intihar Dušan YU 7.73 8.23 9.43 25.39 Božič Roman YU 8.60 8.06 8.73 25 .39 Šumar Uroš Mirt Branko Frank Dušan

YU 8.86 8.53 8.66 26.05 YU 8.36 9.06 8.76 26. 18 YU 9.86 10.23 10.20 30.29

V klasičnih disciplinah je v gene­ralni uvrstitvi ekipa Jugoslavije zasedla 2. mesto za ekipo SSSR 1.

To je vsekakor velik uspeh naših pa­dalcev na tem tekmovanju, saj če pogle­damo generalno uvrstitev posamez­nikov, imamo med prvimi desetimi tekmovalci uvrščene le sovjetske in naše padalce:

I. Dino Artur SSSR 10 2. Bučnev Vladimir SSSR 34 3. Runjancev Boris SSSR 65 6. Božič Roman YU 125 8. Mirt Branko YU 232 9. Jug Bogdan YU 292 15 . Intihar Dušan YU 424 17. Šumar Uroš YU 653

Kot zanimivost naj navedem še to , da je Roman Božič v generalnem pla­smanu posameznikov uvrŠČC l1 pred Nik­olaja Ušmajeva, nosilca medalje z zadnjega svetovnega prvenstva.

Na likovne skoke se ni smo dosti pri­pravljali in zato je tudi rezult at temu primeren. Nastopili smo v posta vi: Božič, Mirt, Intihar in Bogdan Jug. Ta disciplina potrebuje za doseganje rezu l­tatov resen trening ekipe, katera mora biti vigrana in mora trenirati dalj časa skupaj. Naši fantje so izvedli letos vsega skupaj okoli 30 skokov RW, zato se niso mogli resneje meriti z ostalimi ekipami:

Rezultati: 1. SSSR I 66 2. SSSR II 5 3. Norveška 4 5. YU 3

Nastopilo je 7 ekip.

4 6 7 555 443 120

23 20 15 6

V likovnih skokih s kupolo pa niso imeli fantje v letošnjem letu takorekoč nobenega treninga in tudi pri teh skokih smo namenili večji del pozornosti varnosti, kot pa rezultatom, ki so temu tudi primerni. Ekipa Jugoslavije je na­stopila v postavi Božič, Intihar, Jug in Mirt.

Rezultati: 1. Avstralija 16 14 30 2. SSSR I 3 3 6 3. SSSR II 3 3 6 4. YU I O I

Posebna disciplina JPP je b il tudi skok v vodo. Ekipa Jugoslavije je na­stopila z dvema tekmovalce,!11a : in to Bogdanom Jugom in Urošem Sumarjem. Razlog za nenastopanja ostalih naših tekmovalcev je bil pomanjkanje padal, saj padala s katerimi skačejo, niso sposobna prenesti še dodatne obreme­nitve skoka v morje (sol), ker so že tako a li tako v zelo slabem stanju, od AK Re­ka pa nismo dobili pomoči v padalih PS - 06, za katera smo jih zaprosili.

V skokih na vodo je zmagal Bogdan Jug pred sovjetskimi tekmovalci. Izvedel je dva skoka, ker je bil v prvem oviran od čoln a, ki je pobiral padala iz morja (sla­ba organizacija - nekoordinirano delo zemlja - zrak). V ponovljenem skoku je potem dosegel realni rezultat. Uroš Sumar je nastopil s padalom, katerega je posodil AK Reka in dosegel povprečni rezultat.

Ostali naši tekmovalci (Mirt, Intihar, Božič in Frank) so bili diskvalificirani, ker so skočili na kopno . O tem dogodku prilagam posebno poročilo,

Z nastopom naše reprezentance na JPP smo lahko popolnoma zadovoljni in fantje so to tudi dokazali z zavzet im delom in rezultati.

Trener padalske reprezentance SREČKO MEDVEN

••• Drago vzdrževanje

Stroški letalskih prevoznikov za teh­nično vzdrževanje nenehno naraščajo. 60 svetovnih letalskih družb, med katerimi so napravili anketo, je leta 1982 porabilo za vzdrževanje in popravila letal 9,1 milijarde dolarjev.

UfLl'20 JADRALSTVO

Ekvivalentna in indicirana hitrost jadralnega letala

Bolivijska vojska vzpos­tavila redni promet

Na ukaz bolivijske vlade so enote kopen­ske vojske in letalstva 25. oktobra zasedle vsa civilna letališča v državi in vzpostavile redni promet , kije bil prekinjen zaradi splo­šne stavke osebja na 32.letališčih v državi. To je bilo prvikrat, da je vlada predsedni­ka Silesa Suaza up­orabila pri razbijanju stavke vojsko.

(Tanjug)

Venera-16 v Venerini orbiti

MOSKVA, 14. ok­tobra - Druga sov­jetska avtomatska medplanetna postaja Venera-16 se je danes vtirila v orbito okrog Venere in postala njen umetni satelit , por­oča agencija TASS. Venera-16 je oprem­ljena s podobnimi znanstvenimi napra­vami kot Venera-15 , ki je že od ponedeljka v Venerini tirnici . Med­planetno postajo Ve­nera-16 so izstrelili 7. junija . Podatki, ki jih pošiljata obe postaji v kontrolni center, bodo obogatili znan­stvena spoznanja o površini in ozračju te­ga planeta.

Brzinomeri, kijih uporabljamo na jadralnih letalih, so zgrajeni na pra­vilu aneroidne barometrske komore , katere notranjost je povezana s sku­pnim pritiskom, ki ga ustvarja Pitotova cev, okoli komore pa deluje statični pritisk, ki obkroža tudi samo letalo. Brzinomer torej kaže razliko med skupnim (pJ in statičnim (P st) pritiskom. Pri odlično izvedeni ins­talaciji brzinomera bo razlika med pritiski pri majhnih hitrostih po zna­ni Bernoullijevi enačbi:

I 6P=P s-Pst~2P V2 (a)

Dimenzionalno: I

p "2 V2 = [M . L-3 • U . r 2] =

= [M . L-'. T -2] = pritisk

Vrednost za gostoto p izračunamo iz izmerjene temperature in pritiska . Na podlagi izmerjene razlike v priti­skih 6p lahko izračunamo hitrost jadralnega letala V. Izraz Y2 p V2 ime­nujemo dinamični pritisk zračnega toka.

.tat16D1 pri­ti.k na j aual­n_ ;tetalu

~.

V=V2~P iz (a)

(dejanska - prava hitrost) Brzinomer je kalibriran na us­

trezajočo gostoto zraka na morski gladini (označujemo jo ZP6).

Domnevajmo, da leti jadralno le­talo z dejansko hitrostjo V (m/sek) v odnosu na zrak z gostoto p, potemje pripadajoči aerodinamični pritisk podan z enačbo "a". Predpostavimo, da je ta razlika v pritiskih uporablje­na za gibanje mehanizma brzinome­ra, potem je odčitavanje hitrosti na instrumentu ek vivalentno hitrosti VE' Izračunamo jo pod pogojem, da je gostota zraka po = 1,226 kg/cm3 z

I 2 6 P = 2" po V lO (b)

Obe enačbi"a 10 "b" izražata enako razliko v pritiskih 6 p, zato jih pišemo:

1. 2 - I 2 2PV -2poVE

s tem pa je definirana ekvivalentna hitrost (E. A. S. - equivalent air speed)

T

iz Pitod.T1 na jadralnem letalu

1.'&.5.

JADRALSTVO .

D1agraa pos101jate napake

/ uo

/ 'o,

/ , /

/ V

/ /

/ 400

/ 80

V /

40 so 80 400 1;<0 1t.J 160 -180 2.!)0 l20

Raketna vojna Titograjska tovar­

na, ki edina izdeluje rakete proti toči , je naročnikom sporoči­la, da se bodo v prihodnjem letu to­vrstni izstrelki pod­ražili za 40 odstotkov, pa še naročiti in tudi polovico vsote je tre­ba plačati še letos. Zato se v nekaterih slovenskih občinah zavzemajo, da bi tudi pri nas izdelcvali (ce­nejše) rakete proti toči, kar pa bi morda utegnilo močno za­plesti celo ženevska pogajanja. (Pa še to - DELO)

/.A.5. limi!' /

V = V'" rIJ E V po

V E= VVa

Količnik p/ po = a, ki ga imenuje­mo "relativna gostota", in predsta­vlja odnos med gostoto na relevantni višini leta in gostoto na morski gladi­ni. ZVE označujemo ekvivalentno hitrost jadralnega letala, ki bi jo po­kazal brzino mer, če ne bi imel pozi­cijske napake .

Dejansko (resnično) hitrost V je mogoče izračunati samo iz ekvi­valentne hitrosti, če je znana lokalna gostota zraka. Dejansko hitrost oz­načujemo s T . A. S. (true air speed) in predstavlja hitrost letala v odnosu na zrak, v katerem leti letalo. Pri a= 1 sta dejanska in ekvivalentna hitrost enaki . Indicirana hitrost VI (1. A. S. indicated air speed), ki jo kaže brzinomer , se razlikuje od ekvi­valentne hitrosti zaradi netočnosti pri sami izdelavi mehanizma brzi­nomera in napak v pritiskih, uvede­nih iz Pitot cevi in statičnega siste­ma. Napako instrumenta je mogoče odstraniti samo s proceduro kalibri­ranja pri preizkusnih poletih z jad-

ra:tL421

ralnim letalom. Potrebno je izdelati diagram "pozicijske napake", ki jo predstavlja E. A. S. kot funkcija od 1. A. S. V ta namen vzporejamo hitrost brzinomera 1, ki je vgrajen v letalo, s hitrostjo, ki jo kaže brzinomer II (kontrolni), ki spreje­ma statični pritisk iz posebne, zajad­ralnim letalom vlečene sonde (V. S. glej slike). Način vgradnje preiz­kusnega sistema je prikazana na sliki 1. Dolžinacevčice, na katero je pri­ključena vlečena sonda, mora znaša­ti približno dva razpona krila letala.

Pozicijska napaka (P. E. C. - po­sition error corection) predstavlja odvisnost E. A. S. od 1. A. S. (to je diagram A. E. c.) nasproti 1. A. S. V tem primeru je E. A. S. algebraični seštevek 1. A. S. in P. E. C. Pri jadral­nih letalih je P. E. C. ponavadi pozitiven .

Pri polari hitrosti jadralnega leta­la so ~mljivo hitrosti razumljivo ekvivalentne. Če označimo hitrost zgubljanja višine jadralnega letala z V z' potem bo znašala ekvivalentna hitrost zgubljanja višine V z. va. Ta­ko krivulja sposobnosti jadralnega letala (polara hitrosti) predstavlja odvisnost V ZE od V E'

Tabela gostote zraka po 1. S. A.

Nadmorska Gostota zraka (m) a = pipo va

o 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000

1 0,9074 0,8215 0,7420 0,6685 0,6007 0,5383 0,4810 0,4285 0,3~05 0,3367

1 0,9526 0,9064 0,8614 0,8176 0,7751 0,7337 0,6936 0,6546 0,6168 0,5802

Primer izračuna: Jadralno letalo leti 8.000 mvisoko

s hitrostjo 210 km/h. Koliko znaša dejanska hitrost letala v odnosu na zrak po standardnih pogojih?

V = VE/Va = 210/0,6546 = 321 km/h

Dr. inž. BORIS CIJAN

JADRALSTVO

Privlačno nebo nad Bovcem V KOlumbi,'i strmoglavi o letalo

V bližini kolum­bijskega mesta Fun­dacion je 10. oktobra strmoglavilo letalo, v katerem je bila mari­huana, namenjena a­meriškim uživalcem mamil. Življenje je iz­gubilo sedem ljudi, med njimi pet Ame­ričanov. Kot poroča časopisna agencija EFE, je predstavnik kolumbijske policije dejal, da gre za letalo tipa douglas DC-6, v katerem je bilo več kot 15.000 kilogra­mov marihuane. Po prvih ugotovitvah je odpovedal eden izmed motorjev, letalo pa je nato zaradi preobre­menjenosti strmogla­vilo. Kolumbijske ob­lasti so pozvale ame­riške, naj pošljejo svo­je strokovnjake, ki bodo sodelovali v pre­iskavi.

Upravnik AK Poso­čje Bogo Bajc

Drugi jadralni tabor, namenjen alpske­mu letenju, v katerem se je v štirinajstih dnevih izmenjalo natančno dvajset jadral­nih pilotov, je po mnenju večine jadra1cev uspel. Zaradi treh deževnih dni število preletenih ur ni bilo posebno veliko, kljub vsemu pa so dosegli osnovni namen tabora - še bolj se je utrdilo spoznanje, da je športno letališče v Bovcu izredno dobro izhodišče za alpsko jadranje ob skorajda vseh vremenskih razmerah.

V času, ko sta Slovenijo prešli vsaj dve izrazitejši vremenski spremembi in ko na drugih slovenskih športnih letališčih ni bilo pravih možnosti za jadralno letenje, je bilo v Bovški kotli ni kar živahno. Štiri jadralna letala, po dva sta cirrusa in DG-100 Elan, so bila ob vsaj minimal­ni možnosti zajadranje vselej v zraku, ob termično izrazitejših dnevih pa so jadraI­ci izkoriščali vzgornike v območju celotnega Triglavskega narodnega parka.

Ob prav vsakem vetru, ob različnih va­riantah zahodnika ali pa severnika, so se ob Polovniku, Javorščku ali pa Svinjaku odpirala izhodišča za nadaljnje korake v zračni svet JUlijcev. Seveda so imeli jad­ra Ici , ki so že lani nabirali izkušnje na tem taboru, prednost, saj zahteva jad­ranje v alpskem svetu kar dobršno mero izkušenosti, poznavanja terena, nemalo­krat pa tudi dobrih živcev. Tako so mla­jši piloti še bolj tipali ob vrhovih v bližini letališča, drugi pa so svoj življenjski prostor razširili tja do Kranjske gore, Bo­hinja in Tolmina. Med najaktivnejšimi sta bila Boštjan Vovk in Sandi Grdešič, ki sta opravila nekaj takih krajših preletov v opisanem trikotniku.

Zanimivo Je bilo predvsem spoznanje, da so ob močnih jugozahodnih vetrovih

gorski grebeni ka r prepreženi z ,.va­lovni mi " vzgorniki, ki sicer niso segali prek 3200 m višine. Seveda pa to še ne pomeni, da je na tej višini tudi zgornja meja, do katere je mogoče prodreti zjad­rainimi letali. Zagotovo se v tej smeri od­pirajo še lepe možnosti višinskega jadra­nja, seveda pa bo treba prave točke še poiskati. V dveh ali treh ugodnih dnevih v zadnjih dveh letih, ko so se Ljubljanča­ni srečali z valovi, prav gotovo niso dobi­li popolne slike.

Podobne možnosti so se odpirale tudi ob močnejših severnih vetrovih. Izhodi­ščna točka za pobočno jadranje je bila izredno ugodna lega Polovnika, vleka do mesta odpenjanja na višini 350 m pa tudi ni trajala več ko minuto in pol. Ob običajnih termičnih dnevih pa jadralna letala niso več vlekli v pobočja, saj je bilo v neposredni bližini letališča nekaj mo­čnih vzgornikov.

Bogo Bajc, upravnik posoškega aero­kluba, ki si bo že letos, pod okriljem Alpskega turističnega centra Bovec, ure­dil prve pokrite objekte ob letališču, je bil ob tako raznolikih možnostih jadra­nja izredno navdušen: "Upam, da bo kmalu zaživela letalska dejavnost aero­kluba v Bovcu, saj bi tako najlažje razi­skali vse možnosti alpskega jadranja. Menim tudi, da bi ob primerni organizi­ranosti letalske dejavnosti ponudili to aktivnost tudi turistom in Bovec, ta biser ob Soči, obogatili še z eno športno rek­reativno dejavnostjo. Bovec bi tako ob lepih možnostih za kajakaški šport, ri­bištvo, izletništvo, pozimi pa smučanje, ponudil gostom še eno izredno zanimivo dejavnost. "

Najbrž aeroklub v Bovcu še nekaj časa . ne bo zaživel, saj se bo treba prej posveti­ti vzgoji lastnega naraščaja , tako da bo intenzivnejše let~nje bolj odvisno od na­ključnih akcij . Zal pa je treba reči, da piloti aerokluba iz Ajdovščine in Nove Gorice to letališče vse premalo izko­riščajo, v pogledu možnosti turistične ponudbe, kot tudi običajnega športnega jadranja.

Letos sta se ljubljanskim jadralcem priključila tudi dva pilota aerokluba iz Vrhnike. Jože Keršič, ki je letel v drugem delu akcije in ni bil deležen boljšega vremena, pa je vseeno z navdušenjem govoril o letenju v tem predelu Alp: "Od današnjega jadralnega pilota , ki ima na voljo dobro letalo, zahtevamo vsest-

JADRALSTVO

Srečo Smld ln Ja­nez Stariha, ki sta vodila tabor ln le­'·-nje.

Ponovno pole­ti z Alžirom in Tripolijem

Po nekaj let ih bodo znova vzpost avili Ic­:talsko zvezo med Al­žirom in Kairom ozi­roma med Tripolijem in Kairom, je izjavil Faud Morsi, direktor egiptovskega potniš­kega letalstva . V Kai­ru so bili precej pre­senečeni ob tej izjavi , še zlasti , ker omenja letalsko povezavo med Libijo in Egiptom, kljub zelo napetim odnosom med tema državama . Pred krat­kim je več deset libij­skih potn(ških letal na podlagi nekega sporazuma pristalo na kairskem letališču ; pe­ljali so romarje v Saudsko Arabijo. Ni pa znano , ali je mor­da pra v to prispe­valo. da so vzpostavi­li direktn o zvezo med Libijo in Egiptom.

(Tanjug)

mtL~23

------------------------------------------------

ranost, k čemur zagotovo sodi tudi jad­ranje v alpskem ' svetu. Prav zato bi vsakemu jadralcu, posebno tistim, ki le­tijo pretežno v ravnini , priporočal vsaj enotedensko spoznavanje tudi s tem svetom. Bovec ima gotovo edinstveno lego in prav zato bi morali s temi akcija­mi nadaljevati. V vrhniškem aeroklubu smo še bolj na začetku in ko bodo naši mlajši jadralc·. bolj usposobljeni za tako letenje, bomo gotovo redni gostje tudi v Bovcu ."

Akcijo je letos organizacijsko pripra­vil Srečo Smid. letenje pa je vodil Janez Stari ha , poklicni pilot , ki pa je znan po velikem veselju do jadralnega športa. Omeniti je treba tudi njegov štart , ko je v deževnem vremenu , tik nad letališčem ujel "rotor" in se kljub močnemu dežju s hitrostjo 5ml A dvignil 2000 mvisoko.

Tudi Stari ha je mnenja, da dobre možnosti, ki so jih dvakrat zapored imeli

ljubljanski jadralci, niso naključne : " Spoznali smo, da je Bovec odlična letal­ska postojanka. Že konec poletja spomi­nja vreme na pomladanske dneve, ki so za jadranje najugodnej ši. Izredno zani­mivo bi seveda bilo raziskati, kakšne so jadralne možnosti pomladi."

"Morda ne bi bilo odveč, ko bi drugim slovenskim jadralcem posredovali po­datke, da je možnost bivanja večjih ali manjših skupin v Bovcu več kot ugodna v vojašnici nad mestom . Le taje sedaj , ko v njej ni vojaštva, namenjena turistični dejavnosti . Bivanje - s prenočiščem in hrano - pa je seveda tudi izredno cenen­o," je še povedal Bogo Bajc in dodal , da imajo to možnost seveda tudi vsi drugi športniki .

NIKO SLANA

XIX. pokal republike

Tekmovanje po koledarju F Al je bilo 15. oktobra na letališču Lučko pri Zagre­bu. V vseh treh kategorijah so nastopili 104 modelarji iz Avstrije, Italije, Ma­džarske, Švice, Turčije in Jugoslavije . Iz ZLOS je bilo 18 tekmovalcev.

Kategorija F - 1 - A, 61 tekmovalcev 1. Stranieri G. (Italija) 1245 2. Bauer D . (N. mesto) 1217

Džordže M. (N. Pazova) 1217 4. Žagar 1. (Ptuj) 1171 . 8. Mastnak M . (EMO Celje) 1147

14. Videnšek T. (Ljubljana) 1110

Ekipno:

1. Monfalcone (Italija) 3408 2. Zrenjanin 3032 3.Ptuj 3012

Kategorija F-I-B, 23 tekmovalcev 1. Franic J . (Split) 1251 2. Fichera 1. (I!alija) 1247 3. Gaensli F. (Svica) 1204

13. Peček D . (Ptuj) 923 15. Žagar 1. (Ptuj) 872 18. Grešak B. (N . mesto) 760

Ekipno:

1. Trešnjevka 3219 2. Turčija 2758 3. Ptuj 2435

Kategorija F-I-C, 18 tekmovalcev

1. Torrisi G. Italija 1260 +' 20 I 2. Grošelj J . N. mesto 1260 + 158 3. Kraus W . Avstrija 1260 + 147 9. yelunšek O. Ptuj 1226

12. Zuran M. Ptuj 1205 16. Janžekovič K. Ptuj 855

Ekipno:

l . Monfalcone (Italija) 3770 2. Sisak 3381 3. Ptuj 3286

GENERALNI PLASMA:

1. Monfalcone (Italija) 9550 2. Ptuj 8733 3. Sisak 7210

Bandelrante EMB 110 med letom (na sliki nad naslovom) ln EMB 312 Tuca­no lakico (na delni Itranl)

Brazilska tovarna Embraer -Empresa Brasileira de aeronautica SA je bila ustanovljena leta 1970. Njen sedež je ob stezah letališča Sao Jose das Campas, kakšnih 80 km od Sao Paula. Razmeščena je na okrog 500 000 m2 , pokritih površin je že več kot 100.000 m2

, zaposluje pa nekaj tisoč delavcev.

Zakaj si je Brazilija privoščila le­talsko industrijo? To vprašanje ima dva odgovora. Prvi je brazilsko na­gnjenje do letalstva, ki se je i~kazalo že v začetku stoletja na travnikih okoli Pariza, kjer je Brazilec Santos­-Dumont letal na svojih prvih leta­lih. Drugi odgovor je bolj praktičen. Za deželo, ki meri od severa do juga 5.000 km in 3800 km od vzhoda do zahoda, kjer na 8 milijonih km živi preko 100 milijonov prebivalcev, je letalo nepogrešljivo. Zakaj ne bi torej imeli svoje letalske industrije?

Sedanji brazilski letalski park je ocenjen na približno 6000 enomotor­nih štirisedežnih in dvomotornih 4,6 ali 8 sedežnih letal - z obnovo le­talskega parka do 10 % letno. To pomeni okrog 600 letal letno. Dolga leta je bila obnova letalskega parka zagotovljena preko Združenih držav, natančneje preko Cessne , kije pokri­vala okrog 80 % vseh naročil. Leta 1974 je vstopil Embraer in podpisal s ~iperjem pogodbo o sodelovanju. Ze v letu 1975 je zmanjšal sedež Cessne od 600 prodanih letal na 4. Pogodba je slonela na proizvodnji šest tipov letal (450 do 500 letal letno) na osnovi protidobav delov. Tako je letalo Boeing 707 vsakih deset dni vozilo v Združene države dele, ki so jih proizvajati v Braziliji, in pripeljalo iz ZDA potrebne dele za montažo. Letala so imela brazil­ska imena kot so Carioca, Corsico, Minuano. Sertanejo, Seneca II in

Navajo. Za izvoz po vsej Latinski Ameriki izdelujejo letalo za potrebe kmetijstva -IPANEMA , narede jih 13 na mesec. Z motorjem 300 ~M ima akcijski radij 938 km in lahko nosi 680 litrov snovi . Dolžina steze pri vzletu 300 m, hitrost od 109 do 212 km/h. Vojaško letalo, zaradi katerega so tudi osnovali tovarno, je bilo dvosedežno trenažno-borbeno, eno motorno letalo po licenci ita­lianskega Aeronautica Macchi iz Va­rezeja. Skupaj so izdelali 175 teh le­tal z imenom Xavante. Verjetno bo Embraer v bodoče našel koopera­cijsko možnost za proizvodnjo bolj zahtevnih vojaških letal.

V času nastajanja tovarne je na­ročilo vojno letalstvo tudi 80 primer­kov letala nosilnosti okrog 1500 kg, skupne teže do 5700 kg. Še preden je šlo letalo v proizvodnjo, je bilo zelo aerodinamično izpopolnjeno. V po­tniški in potniško-tovorni izvedbi je tudi poneslo ime Embraer v svet. Letalo lahko ponese do 18 potnikov na razdalje do 430 km s hitrostjo do 390 km/h na višinah do 5900 m. Potrebna dolžina steze pri vzletu in pristanku je 900 in 860 m. Opremljen je z dvema motorjema turboprop Pratt-Whitney po 750 KM. Ime mu je BANDEIRANTE (PIONIR), ti­pna ozn. EMB-lIO. Danes leti že več kot 400 letal tega tipa v 55 drža­vah na vseh kontinentih .

V letu 1978 je tovarna začela s proizvodnjo dvomotornega 6 do 9 sedežnega turbopropelerskega letala za poslovno letenje in tudi za šolanje ter trenažo. Z imenom XINGU­EMB-I2I leti na 8320 metrih in s

~ 0000 T~ ~ -.GL

LETALSKA INDUSTRIJA

489 km/h. Oolet je 2393 km s 45 minutno rezervo.

Velik dogodek za tovarno je bila leta 1980 odločitev obrambnega mi­nistrstva Francije, da bo kupilo 41 letal XINGU kot trenažno letalo vojnega letalstva (25) in pomorskega letalstva (16). Letalo XING U je zma­galo v močni konkurenci med letali BEECH C. 90 "KING AIR" in C. 425 "CORSAIR" Cessna. Že prej sta bili eliminirani letali PIPER "CHE­YENNE" in Cessna 441 "CON­QUEST". Pri izbiri ustreznega letala za šolanje in trenažo so ocenjevali primernost letala za šolanje, mož­nosti vzdrževanja in potrebna po­gostost ter koristen tovor in dolet. V letu 1981 Je bila predvidena dobava osmih letal, v letu 198219 in 14 v letu 1983. Zanimivo je , da bo imelo letalo vgrajenih 28 francoskih delov .

••• Na spodnji sliki in na skicah levo je EMB 121 Xingu, kakrinih sta 41 naročili voj­ska in mornarica. Primerek na sliki je eden izmed 16.za mornarliko letalstvo

za boje je namenjen enomotomi reaktivec EMB 326 Xavante, ki doseže 0,8 Macha. Prvo naročilo je znaialo 175 letal

Francoski lov­ci v Iraku

Pet lovcev-bombni­kov tipa super eten­dard, ki jih je Franci­ja prodala Iraku, je "srečno" prispelo v Bagdad. Kot poroča agencija France Presse, je to sporočil preds­tavnik letalskega opo­rišča v Franciji, od koder so letala (s francoskimi piloti) po­letela v Irak. Ameri­ški dnevnik Washing­ton Post pa piše, da bodo Iračani s temi letali bržkone napad­li iranske naftne ob­rate v Zalivu in s tem povzročili "skrajno nevarno krizo" . Po pisanju omenjenega dnevnika so v was­hingtonskih krogih mnenja, da ima Irak "zelo resne namene" s temi letali . Na to so menda opozorili tudi a meriške funkcionar­je med pogovori , ki so potekali v minulih tednih. Letala tipa l· t~ntlartl so oprem­ljena z raketami zra­k-zemlja. (AFP)

Uspehi tovarne se nizajo naprej. Jeseni 1980 sta poletela prototipa eno motornega turbopropelerskega dvosedežnika z oznako T -27 in imenom TUCANO. Pratt-Whitne­yev motor razvije 750 KM in požene letalo 9.935 m visoko. Leti s hitrostjo 476 km/h. Na štiri zunanje nosilce lahko obesi 600 kg bojne opreme.

Brazilsko vojno letalstvo je že na­ročilo 168 letal. Tudi na letalskih razstavah po svetuje TUCANO lani sprožil zelo veliko zanimanje .

Seveda imajo pri Embraerju še večje načrte. Na vrsti je 30-sedežno lahko letalo, vendar bomo morali še malo počakati, da bodo v svetovnih revijah objavljene prve fotografije s tehničnimi podatki. Do takrat pa

bomo z zanimanjem sledili razvoju te doslej tako malo znane, vendar zelo uspešne tovarne.

VOJKO GROBOVŠEK Viri : AIR ET COS MOS , št. 828, AV IATION 2000 , št. 51 , JP4 (mensile di Aeronautica), št. 11 2

"BLOKE" Društvo amaterskih graditeljev letal, sekCija LJUBLJANA,

vabi k sodelovanju, gra­dnji letal in ultralahkih plovil. Dobrodošle so osebe obeh spotov, če imajo pridne roke, nekaj pro­stora za delo in smisel za sodelovanje.

Pokličite 772-880 ali pišite na naslov 61293 Šmarje-Sap, Ljubljan­ska 108.

Sovletsko­indijska vesoljska ekipa

Vodja programa urjenja sovjetskih ve­soljcev general Vladi­mir Šatalov je spor­očil, da so določili glavno in rezervno sovjetsko-indijsko ve­soljsko ekipo za orbi­talno postajo Saljut 7. Kot je dejal Šata­lov, so v prvi ekipi sovjetska vesoljca pol­kovnik Jurij Mališev in inženir Nikolaj Ru­kavišnjikov ter indij­ski kandidat za ve­soljca Rakim Šarma.

(Tanjug)

Boeing 727 se poslavlja Sredi aprila je letalska družba USA

Air sprejela v svojo floto novo letalo B 727-200. Dogodku ne bi pripisovali posebnega pomena, saj se je to zgodilo že 1800-tič . Tokrat pa gre za svojevrsten dogodek, saj je proizvajalec letal Boeing najavil, da nehuje s proizvodnjo enega komercialno najbolj uspešnih letal vseh časov.

Letalo za USA Air je bilo zadnje iz se­rije B 727 namenjeno potniškemu prometu. Proizvodni proces bodo za­ključili s tovorno verzijo B 727 za ame­riško letalsko družbo Federal Express. Aprilska predaja bo obveljala za zadnjo, saj je B 727 vendarle potniško letalo, ki je prispevalo veliko v poglavje letalske zgodovine.

Kakšne izkušnje nam je dalo to letalo? Ko na začetku skušamo napovedati

prihodnost nekega letala, lahko rečemo le malo o njegovi usodi. Proizvajalec mo­ra ponuditi tržišču dosežke najsodobnej­še tehnologije. B 727 je napovedoval vmešavanje na področje propelerskih le­tal. Takrat je namreč letalo Lockheed Electra najbolj uspešno premagovalo krajše in srednje dolge zračne razdalje.

Izziv Boeingovim strokovnjakom je bilo narediti letalo, ki bi združevalo hitrost in udobnost reaktivnega in

okretnost ter preprosto oskrbovanje propelerskega letala. B 707 in DC 8 sta potrebovala dolge vzlet ne in pristajaine steze (do 2500 m), B 727 je zadostovala dolžina od 1500 do 2000 metrov. Boeing je bil do tedaj le malo zastopan na tržišču . Ko se je v decembru 1960 odločal za proizvodnjo B 727, so največji opti­misti napovedovali prodajo kakih 300 le­tal tega tipa po 3,8 mio dolarjev. Ko bo prihodnje leto tovarna izpolnila še zadnje naročilo, bo skupno število pr­oizvedenih letal doseglo številko 1832.

Uspešnost programa B 727 nam torej dokazuje, da so se začetna tveganja obrestovala. V zgodnjih šestdesetih letih so bile mnoge letalske družbe v hudih fi­nančnih škripcih in industrija v slabem stanju. Tudi Boeingu ni šlo preveč dobro. B 707 se je šele vključeval v promet. Čeprav so ga letališke družbe in potniki ugodno sprejeli, pa za Boeing ni pomenil uspešnejše poslovne poteze. Ko so se konec 1959 odločali o proizvodnji B 727 je B 707 prinašal letno izgubo 200 mio dolarjev.

Proizvodnjo B 727 so začeli 5. decembra 1950 s 40 naročili za družbo Eastern Airlines in 20 za United Airlines. Slabi dve leti kasneje so pozdravili prvo letalo z oznako N 7001 U. Proizvodnja se

POTNiŠKO LETALSTVO

"Polet poteka normalno"

Polet sovjetske or­bitaine postaje Saljut-7, na kateri sta že od 27. junija vesoljca VLADIMIR LJAH­KOV (42) in ALEK­SANDER ALEKSA­NDROV (41), naj bi potekal brez težav: tako je sporočil pred­stavnik sovjetske aka­demije znanosti, po­tem ko je londonski BBC sporočil , da je vesoljska postaja "ne­sposobna za manev­riranje " in da jo od­naša v vesolje, ker naj bi minuli mesec pri­šlo do iztekanja gori­va. Po poročilu bri­ta nskega radia naj bi minuli mesec posku­šali zamenja ti tudi posadko, vendar pa sta bila nova vesoljca skorajda ob življenje, ker da je prišlo do eksplozije nosilne ra­kete. BBC je nadalje trdil, da bi vesoljca za vrnitev lahko up­orabila vesoljsko lad­jo Sojuz, ki ju je pripeljala do vesolj­ske postaje Saljut-7.

Odgovor s sovjet­ske strani je prišel že naslednji dan, ko je predstavnik akademi­je znanosti sporoči l,

da se vosoljca "pOču­tita dobro" in da je "povsem netočna" tr­ditev, da bi vesoljska postaja izgubljala go­rivo. Hkrati pa je opozor il časnikarje, naj sprem~jajo redna poročila o poletu -objavlja jih sovjetski tisk - če hočejo ime­ti t očne informacije o njem. Dajespoletom vse v redu, pa so nato potdiii tudi nekateri britanski viri, ki spre­mljajo radijske zveze med vesoljsko pos­tajo in bazo na zemlji .

nato ni ustavila naslednjih 20 let. Število naročil se je seveda spreminjalo . Leta 1968 so prodali 160 letal, leta 1965 kar 193. Prvo letalo z oznako N 7001 U še vedno leti pri United Airlines, zato lahko upravičeno sklepamo, da bo letalo USA Air še precej časa na nebu.

Priredila N. S. A TW (Air Transport

World, apr. 83)

Kmalu še en širokotrupec Mc DonneIl Douglas razvija novo letalo

MD-IOO-IO, ki bo temeljilo na tipu DC-lO. Prva letala bodo izročili leta 1987. Aparat bo lahko prevažal 270 potnikov, dolet bo 6500 milj . Inačica tega letala bo lahko vozi­la do 330 potnikov. Glede na sorodna širokotrupna letala bo MD-IOO za 23 odstotkov varčnejši z gorivom.

DC včeraj in nikoli več Pr~d kratkim so objavili , da letala proiz­

vajalca Mc DonneIl Douglas v prihodnje ne bodo več nosila oznake DC, ki je stara častitljivih 50 let. Sloviti par črk bosta zamenja li črki MD, letalu DC-9 80 se bo po novem reklo MD-81.

Varno leto Pregled varnosti letenja v prvih šestih

letošnjih mesecih kaže, da je v letalskih ne­srečah izgubi lo življenje 156 ljudi . Lani je v enakem obdobju v letalskih nesrečah umrlo 538 ljudi , sedem letno povprečje paje 542 mrtvih.

Na popravilo k sosedom Števi lo ljudi, ki delajo na tehničnem

vzdrževanju letal , se je zmanjšalo za skoraj 2 ods totka. Tehnično osebje tvori petino osebja letalskih prevoznikov. Številne manjše in srednje družbe prepuščajo vzdrževanje svoje note velikim pre\'oz­ni kom.

Pohvale DC-9 Po analizi, ki jo je naredil Boeing, je le­

talo z najnižjimi strošk I vzdrževanja v JAT DC-9 30. Za to letalo so potrebna tudi naj­manjša investicijska vlaganja, najmanj je potrebno odvajati za amort izacijo, zavaro­vanje in obres ti,. To leta lo naj bi zamenja li z B-737-300.

~F:'L.4 29

----~

Kakšna bo naročnina za novi letnik?

Sekretariat uredništva KR/Lje raz­pravljalovsebini in poslovanju naše revije v prihodnjem letu. Letošnji iz­da tki sicer tečejo po načrtu, saj ne pre­segamo dogovorjenega obsega snopi­čev. dohodki za kakršne smo se dogo­vorili lansko jesen na sestanku Pred­sedstva. pa so ostali bolj pri besedah. Z lasti se je premalo povečalo število I naročnikov in tudi oglasov je manj. i kot je bilo obljubljenih. Za ta dva vira dohodkov so prevzeli odgovornost de­legati v Predsedstvu. saj je predvsem v klubih največ možnosti za zbiranje novih naročnikov in reklamnih oglasov.

Glede na velike podražitve v letoš­njem letu in na pričakovane (še večje!) v prihodnjem. predlaga uredniški od­bor. naj bi bila naročnina za prihodnje leto najmanj 400 dinarjev za 12 številk. Predlogi so tudi za naročnino 480 di­narjev ali 40 din za vsako številko. O teh predlogih morate povedati svoje mnenje zlasti letalci v klubih. saj je revija namenjena predvsem vam. Pri­čakujemo tudi pismene predloge za boljše rešitve. Dokončno bo namreč o vsebinskem

in finančnem načrtu KRIL za prihod­nje leto odločalo Predsedstvo skup­ščine ZLOS na seji /6. decembra 1983. Blagajnikom v klubih pa lahko že zdaj priporočamo. naj pobirajo predpla­čila za naročnino vsaj po 400 dinarjev. saj manjša ne bo mogla biti. razen če se zgodi kakšen čudež. Povečati bi nam­reč morali število naročnikov vsaj na 4000 ali pa zbrati kakšnih 50 reklam­nih oglasov . . .

Za uredniški odbor: MARJAN MOŠKON

Izstrelili ev­ropsko raketo

V francoski Gvajani so 19. oktobra iz fran­coskega vesoljskega središča Kourou izstre­lili evropsko raketo Ariana s telekomu­nikacijskim satelitom ameriške izdelave Intelsat 5. Predstav­nik centra je izja­vil, da so imeli pri tem eno uro zamude, vzrok pa je bil pre­visok tlak vodika v tretji stopnji rakete. Po odpravi okvare pa so prvo evropsko kb­merciaino izstrelitev rakete vendarle us­pešno izvedli: satelit Intelsat 5 se je 15 mi­nut po izstrelitvi ločil od nosilne rakete. Hkrati lahko prenaša 12.000 telefonskih po­govorov, ima pa tudi dva televizijska kana­la. Satelit Intelsat 5 bo krožil okoli Zem­lje v smeri njenega vrtenja, tako da bo decembra, ko bo za­čel delovati s polno zmogljivostjo, nene­hno v isti točki nad Indijskim oceanom.

(AFP)

Casopisi in druga literatura Ceprav dosegajo cene tujih revij za

naše žepe že "diamantne višine", nad­aljujemo s predstavljanjem zanimivih in strokovno koristnih publikacij . V letošnji zadnji številki bomo objavili pregled vseh do zdaj opisanih izdaj. Vse sodelavce, ki nam pošiljajo podatke o revijah, prosimo, naj pošljejo naslovno stran (lahko tudi starejšega datuma) in napišejo vsaj naj­nujnejše: polno ime publikacije, kdaj iz­haja (mesečno, tedensko ipd), kaj obrav­nava in v kakšnem jeziku, kdo je izda­jatelj, kje in kako jo je mogoče naročiti ali kupiti, kolikšna je letna naročnina, oziro­!Tla cena posameznega izvoda.

SKRZYDlATA POLSKA, glasilo Polj­skega Aerokluba je tedenski časopis v poljščini, obravnava pa letalstvo, astro­navtiko, zmajarstvo, balonarstvo, mode­larstvo, raketarstvo in zgodovino. Posa­mezna številka stane 12 zlotov, letna na­ročnina znaša 1040 zlotov. Naslov za naročilo: RSW "Prasa-Ksiažka-Ruch", Centrala kolportažu Prasy i Wydavnictw, ul. Towarowa 28, 00-95 Warszawa, Pol­ska .

GLlDING INTERNATIONAL, dvome­sečna mednarodna jadralska revija v angleščini. Dopisnik iz Jugoslavije je Radovan Korda. letna naročnina za Evropo 600 belgijskih frankov. Naslov za naročilo: GLlDING INTERNATIONAL, Subscriptions, Box 55, B-2400, Belgium.

Vi (Vazduhoplovna industrija SOKO Mostar), petnajstdnevni časopis Delovne organizacije Vazduhoplovstvo - Mostar v srbohrvaščini. Obravnava predvsem samoupravno in organizacijsko proble­matiko delovne organizacije. Za poši­ljanje lista se je mogoče dOQovoriti z u red-

nikom Zlatkom Hodžicem (za člane DO je list seveda brazplačen, zato ni podatka o možnosti naročanja).

VIDI CI, dvomesečna revija, ki izhaja kot strokovna priloga časopisa "Vi" v srbohr­vaščini v Mostarju . Objavlja tehnološke in organizacijske prispevke iz letalske in­dustrije, pa tudi izčrpne predstavitve tujih dosežkov.

AIRPORTS INTERNATIONAL, dvome­sečna revija v angleščini. Obravnava gradnjo in vzdrževanje letališč, organiza­cijo in tehnologijo oskrbe letal, ter novosti pri letališki opremi. Letna naročnina 7 angl. funtov, posamezna številka 90 pe­nijev. Naslov: Subscription manager, AIRPORTS INTERNATIONAL, IPC Bu­siness Press, Oakfield House, Perrym­ount Road, Haywards Heath, Sussex RH 16 3DH, England.

THE CONTROLLER, trimesečni žurnal kontrole zračnega prometa, uradno gla­silO IFATCA (International Federation of Air Traffic Controller's Associations) v angleščini. Obravnava organizacijsko in strokovno problematiko kontrole zračne­ga prometa . Letna naročnina za nečlane IFATCA znaša 20 švicarskih frankov + po­štnina. Naslov za plačilo naročnine: IFAT­CA/The ControlIer, Union de Banques Suisses, PO Box 237, CH-1215 Geneva 15 Airport, Switzerland (številka računa : 602 254.MD L)

MODELL, mesečna revija za graditelje radijsko vodenih modelov v nemščini. Po­samezna številka 4 nemške marke, letna naročnina 42 mark. Naslov: MODELL, Neckar-Verlag GmbH, Klosterring 1,

Preložili izstrelitev vesoljskega taksija

Kot je sporočila ameriška uprava za astronavtiko in veso­lje (NASA), so izstre­litevameriško-evrop­skega vesoljskega ta­ksija in evropskega vesoljskega laborato­rija, ki je bila pre­dvidena za 28 . okto­ber, odložili za naj­manj mesec dni . Iz­strelitev ameriškega vesoljskega taksija Columbia, ki naj bi v vesolje »odpeljal" ev­ropski vesoljski labo­ratorij s šestimi člani posadke, so odložili zaradi okvare na eni izmed raket za izstre­litev.

Postfach 1820, 7730 Villingen-Schwen­ninqen, BR Deutschland . ."

AEROSPACE CANADA, dvomesečna revija v angleščini. Obravnava zlasti , vojaško letalstvo in astronavtiko. Letna naročnina 33 kanadskih dolarjev. Naslov: AEROSPACE CANADA, Box 9100, Sta­tion . .A", Toronto, Ont. , Canada M5W 1V5.

ICAO BULLETIN, mesečno glasilo ICAO (International Civil Aviation Orga­nization) v angleščini . Obravnava celotno področje potniškega letalstva. Letna na­ročnina 15 ameriškitl . dolarjev. Naslov: ICAO Bulietin, Public information Office, International Civil Aviation Organization, PO Box 400, Place de l'Aviation Interna­tionale , 1000 Sherbrooke Street West, Montreal. Quebec, Canada H3A 2R2.

FALLSCHIRM SPORT Magazin, dvo­mesečna padalska revija v nemščini. Le­tna naročnina 175 avstrijskih šilingov, po­samezna številka 30 šilingov. Naslov izda­jatelja: Friedrich Wegerer, C. v. H6tzen­dorfstr. 29, A-8010 Graz, Osterreich.

Po prvotnem na­črtu naj bi polet trajal devet dni. Columbio naj bi na poti v vesolje spremljal ev­ropski znanstveni la­boratorij (Spacelab ) s šestimi astronavti, ki naj bi med bivanjem v vesolju izvedli okoli 70 znanstvenih pos­kusov.

SCALE MODELS je an9.leška modelar­ska revija iz druiine MAP (Model & lliea Pu­

(Reuter) blications Limited) in jo najtopleje pripor-

1CRf1.A31

očamo . Obsega 48 strani, 4 strani barvnih fotografij, risb ' in ilustracij in do 6 strani "koristnih" oglasov. Ceprav je namenjena aviomodelarjem, prinaša tudi članke iz os­talih področij maketarstva.

Ažurno spremlja nove izdaje knjig, maket, nalepk, barv in ostalega mode­larskega materiala. Letalske monografije pa so opremljene z izvrstnimi načrti . Revija izhaja mesečno in jo za 12,50 Lstg dostavlja MAP Ltd ., PO Box 35, Wolsey House, Wolsey Road , Hemel Hempstead, Herts, HP2 4SS, U.K.

Na spodaj nevedenih naslovih med­narodnih distributerjev knjig in revij boste lahko naročili skoraj katerokoli knjigo s področia letalstva in aviomaketarstva.

MIDLAND' COUNTlES PUBLICATIONS - (izredno hitra dostava!) 24 the Hollow, Earl Shilton, Leicester, LE9 7 NA, U.K. in ALBI ON SCOTT LIMITED 51 .York Road; Brentiord, Middx. TW8 OUP, U.K. V pismu bo potrebno omeniti , da želite " International Book Catalogne - Aircraft & Aviation".

Oba distributerja ponujata nekaj zanimi­vih serij publikacij . Nekatere izmed njin vam predstavljamo.

BORN IN BATTLE je 80 strani obsegaj­oča revija, ki jo v angleškem jeziku izdajajo v l.zraelu. ysebuje .~eliko barvnih fotografij ln IlustraCIJ. Na svoJih straneh pa prinaša tu­di članke z neletalsko tematiko. Cena 1.95 Lstg.

Serijo AIRCRAFT I{II ACTION spremlja vrsta obsežnejših in bolj bogato ilustriranih publikacij. Obsegajo približno 96 strani, od tega 16 v barvni tehniki. Obravnavajo pa te­matike, kot so korejska vojna, barve ame­riškega vojnega letalstva, zračni asi, ipd. Cena od 3,50 do 7,50 Lstg.

~rn\!lrnu~rn[U] ))1))) ~iZOLOOJJ8 $E JE ČAS, DA IZOLIRATE PODSTREŠJE PRED NASTOPOM ZIME

ZADRŽiTE TOPLOTO V VAŠi HiŠi

Rešitev za nove in dodatne izolacije je filc NOVOTERM v rolah S to rešitvijo: - z manjšimi stroški v stisnjenem stanju transportiramo in pre­

prosto vgradimo - prihranimo denar pri stroških ogrevanja - povečamo udobnost bivanja pozimi in poleti

Ta odlični toplotni in zvočni izolator iz steklenih vlaken izdeluje in prodaja "KRKA", Izolacije Novo mesto.

NOVOTERM prodajajo vse večje trgovske hiše z gradbenimi mate­riali po vsej Jugoslaviji.

f--- ~~~i7~a letev kritine ~ f--- prezračevani prostor 4 cm ==1

sekund. kritina iz bit. lepenke ~ 1-- NOVOTERM F-16 10-14 cm ----,

parna zapora PVC folija 0,2 mm--l 1-- vidna obloga