Naslov izvirnika: Easy Way To Stop Smoking Allen Carr 1985, 1991, 1997 za slovensko izdajo Mladinska knjiga Zaloba, d.d., Ljubljana 2001

Prevedla Katarina Ivana Ilustriral Boo Kos Grafino oblikoval Qui Opremila Suzana Duhovnik

Mladinska knjiga Zaloba, d.d. Glavni direktor Milan Matos Direktor Splonega zalonitva Riko Rinar Natisnila tiskarna Skuek, d.o.o. Ljubljana 2001

Vse informacije o knjigah Zalobe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu:

http://www.emka.si

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

613.84

CARR, Allen Konno nekadilci - brez truda in za vedno! / [Allen Carr]; [prevedla Katarina Ivana; ilustriral Boo Kos]. - Ljubljana; Mladinska knjiga, 2001

Prevod dela: Easy way to stop smoking

ISBN 86-11-16227-7 1. Gl. stv. nasl. 115204608

Brez pisnega dovoljenja Zalobe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrnemkoli obsegu ali postopku, vkljuno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki v okviru doloil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Vsem kadilcem, ki jih nisem mogel ozdraviti. Upam, da vam bo knjiga pomagala do

osvoboditve.

In za Sida Suttona, toda predvsem za Joyce.

Allen Carr je leta 1958 postal visokokvalificirani knjigovodja in opravljal je revizorsko delo v gospodarstvu. V poklicu, ki si ga je izbral, je bil uspeen, toda njegova zloraba tobaka, sto cigaret na dan, ga je spravljala v obup. Po netetih neuspelih poskusih, da bi nehal kaditi po kateri od metod, je leta 1983 konno odkril tisto, na kar je bil akal ves svet - kako lahko nehamo kaditi brez muke in za zmeraj. Odkar je opustil knjigovodstvo, da bi "ozdravil kadilce tega sveta", je Allen z neverjetnim uspehom svoje metode le e utrdil njen ugled. Zdaj velja za vodilnega svetovnega strokovnjaka za pomo kadilcem pri odvajanju od kajenja. Kadilci z vsega sveta so ga obiskovali v Londonu, da bi se udeleili teajev v njegovi kliniki; danes se mrea njegovih klinik razprostira po vsem svetu. Allen Carrs Easy Way To Stop Smoking je svetovna uspenica - prodali so jo v ve kot milijon izvodih in izdali e v petnajstih jezikih sveta.

Vse nas, ki smo jo pripravljali v slovenini, se je dotaknila tako, kot je bilo priakovati; nekadilci so spoznali, kaj mui polovico lovetva (ki ga zdaj razumejo mnogo bolje), kadilci pa so nehali kaditi - in vedo, da so nehali za zmeraj!

Kazalo

Predgovor .................................................................................................. - 1 - Uvod.......................................................................................................... - 2 - 1. Nisem e sreal nepoboljljivega kadilca.......................................... - 5 - 2. Preprosta metoda............................................................................... - 8 - 3. Zakaj je nehati kaditi tako teko ..................................................... - 11 - 4. Nizkotna past................................................................................... - 15 - 5. Zakaj naprej kadimo........................................................................ - 17 - 6. Zasvojenost z nikotinom ................................................................. - 18 - 7. Pranje moganov in spei partner ................................................... - 24 - 8. Omilitev abstinennih pojavov ....................................................... - 30 - 9. Stresne situacije............................................................................... - 31 - 10. Dolgoasje....................................................................................... - 33 - 11. Koncentracija .................................................................................. - 34 - 12. Sprostitev ........................................................................................ - 36 - 13. Kombi cigarete ................................................................................ - 38 - 14. mu se odrekam? .......................................................................... - 40 - 15. Samozasunjitev.............................................................................. - 44 - 16. Obuten tedenski prihranek ............................................................ - 46 - 17. Zdravje ............................................................................................ - 49 - 18. Energija ........................................................................................... - 53 - 19. Sproa me in vliva mi samozaupanje ............................................ - 54 - 20. Grozee rne sence.......................................................................... - 55 - 21. Prednosti kajenja ............................................................................. - 56 - 22. Metoda "moi volje" ....................................................................... - 57 - 23. Manj kaditi? Pozor, tudi to je past! ................................................. - 63 - 24. Samo e ena cigareta ....................................................................... - 66 - 25. Prilonostni kadilec, najstnik, nekadilec......................................... - 68 - 26. Skrivni kadilec ................................................................................ - 74 - 27. Drubena navada? ........................................................................... - 75 - 28. Pravi trenutek .................................................................................. - 77 - 29. Bom cigarete pogreal? ................................................................... - 81 - 30. Se bom zredil?................................................................................. - 83 - 31. Izogibajte se nepristnim motivacijam ............................................. - 85 - 32. Preprosta metoda prenehanja kajenja.............................................. - 87 - 33. Obdobje odvajanja .......................................................................... - 92 - 34. Samo en dim potegnem................................................................... - 96 - 35. Bo zame teje? ................................................................................ - 97 - 36. Glavni vzroki za neuspeh................................................................ - 99 -

37. Nadomestki ................................................................................... - 100 - 38. Naj se izogibam skunjavam? ....................................................... - 102 - 39. Trenutek razsvetljenja ................................................................... - 104 - 40. Zadnja cigareta .............................................................................. - 107 - 41. e zadnje svarilo ........................................................................... - 108 - 42. Pet let izkuenj .............................................................................. - 109 - 43. Pomagajte kadilcem, ki so e ostali na potapljajoi se ladji ......... - 115 - 44. Nasvet nekadilcem ........................................................................ - 118 - Finale: Pomagajte napraviti konec temu kandalu ............................... - 120 - OPOZORILO ZA KONEC .................................................................... - 123 -

Predgovor

Konno je tukaj, udena odvajalna "kura", na katero so akali kadilci! Odlikuje jo naslednje:

- uinek je takojen, - uspeh je tudi pri hudih kadilcih prepriljiv, - ni krevitih abstinennih pojavov, - ne zahteva preve volje, - ni ok-metoda, - odpoveduje se pripomokom in nivredni ari, - e zredili se ne boste, - in uinek je trajen.

Kadite? No, potem le berite naprej.

e sami ne kadite in ste knjigo kupili za koga drugega, ki vam je pri srcu, ga je treba le prepriati, da jo prebere. e vam to ne uspe, jo preberite sami; zadnje poglavje vsebuje napotke, kako boste lahko kadilcu, o katerem je beseda, pribliali bistvene navedene toke - pa tudi, kako boste svoje otroke obvarovali pred tem, da bi zaeli kaditi. Naj vas ne zavede dejstvo, da se cigarete vaim otrokom zde odvratne. Vsi otroci se odzivajo tako, dokler niso sami zasvojeni.

- 1 -

Uvod

"Ozdravil bom kadilce tega sveta. " Tako sem rekel svoji eni. Mislila je, da se mi je zmealo. Razumljivo,

ko pa je morala opazovati, kako sem se priblino vsaki dve leti resno zagnal, da bi sam nehal kaditi. No, e bolj razumljivo, e upotevate, da sem po svojem zadnjem poskusu tulil kot majhen otrok, ker sem po estih mesecih peklenskih muk spet doivel neuspeh. Jokal sem, ker sem vedel, da bom moral kaditi do konca ivljenja, e tokrat ne uspem. Za ta poskus sem porabil tako veliko energije, da mi je bilo jasno, da nikoli ve ne bom nabral moi, da bi e enkrat pretrpel tako muenitvo. Celo e bolj razumljivo, e pomislite, da sem to rekel eni takoj za tem, ko sem ugasnil svojo zadnjo - in dokonno - cigareto. Ne le, da sem imel samega sebe za ozdravljenega, ne, hotel sem ozdraviti e vse ostalo lovetvo!

e se ozrem na svoje preteklo ivljenje, se mi zazdi, kakor da bi bilo vse moje dotedanje obstajanje eno samo pripravljanje na to, da reim problem kajenja. Celo osovraena leta mojega olanja in revizorskega dela v gospodarstvu so bila neprecenljive vrednosti, ker so mi pomagala, da sem razreil skrivnosti pasti zasvojenosti z nikotinom. Pravijo, da velikih mnoic ljudi ni mogoe trajno voditi za nos, a mislim, da je tobana industrija leta in leta poela prav to. Menim tudi, da sem bil prvi, ki je resnino razumel mehanizem nikotinske zasvojenosti. e se vam zdim domiljav, naj hitro dodam, da to ni bila moja zasluga, kratko malo se je tako napletlo iz mojih ivljenjskih razmer.

Tisti pomembni dan je bil 15. julij 1983. Takrat nisem uel s kakega otoka kaznjencev, a verjamem, da noben pobegli kaznjenec ne bi mogel obutiti vejega olajanja kot jaz, ko sem tega dne ugasnil zadnjo cigareto. Zavedel sem se, da sem odkril nekaj, o emer vsak kadilec le sanja: preprosto metodo, kako nehati kaditi. Potem ko sem jo preizkusil na prijateljih in sorodnikih, sem se osamosvojil, postal svetovalec in zael pomagati drugim kadilcem pri osvobajanju od njihove zasvojenosti.

Prvo verzijo te knjige sem napisal leta 1985. Na to idejo me je napotil eden mojih "neuspehov", mo, ki ga opisujem v 25. poglavju. Dvakrat me je poiskal in vsaki sva sestanek zakljuila z obojestranskim izbruhom joka. Bil je silno razburjen in ni mi ga uspelo sprostiti toliko, da bi mogel dojeti moje besede. Tedaj se mi je porodila misel, da bo to lahko prebral, kadar koli bo pri volji in kolikokrat bo hotel, e bom vse zapisal, in da mu bo to pomagalo dojeti bistvo.

Ta uvod piem za novo izdajo te knjige. e pogledam na ovitek prve izdaje, vidim majhno rdeo puico, ki pria o tem, da je bila knjiga dolga

- 2 -

leta uspenica. Mislim na tisoe pisem, ki sem jih prejel od kadilcev in njihovih domaih z vsega sveta, na njihovo zahvalo, da sem knjigo napisal. al nimam asa, da bi odgovoril na vsa ta pisma, toda vsako zase me raduje - e eno samo pismo bi bilo zadostna nagrada za ves trud.

Ne morem se nehati uditi, da se e vedno vsak dan nauim esa novega o pojavu kajenja. Kljub temu pa ostanejo osnovni miselni tokovi te knjige v veljavi. Ni ni brezhibno, toda pri nekem poglavju ne bi spremenil prav niesar, pri tistem namre, ki mi je lo najlahkotneje izpod peresa in je sluajno tudi najljube poglavje veine bralcev: 2l. poglavje.

K svoji svetovalski praksi lahko zdaj primaknem e pet let vrnitvenih sporoil o sami knjigi. V primerjavi s prvotno izdajo sem naredil nekaj sprememb za boljo in jasnejo sporoilnost. Pri tem sem imel pred omi predvsem primere, pri katerih je bila moja metoda odpovedala, in sem skual ugotoviti vzroke neuspeha. Pri veini teh primerov gre za mladostnike, ki so jih stari prisilili, da so prili k meni, pa sami nikakor niso hoteli nehati kaditi. Celo tri etrtine takih kadilcev lahko ozdravim. Vasih je med njimi pravi "neuspeh" kdo, ki ga mui obupna elja, da bi nehal kaditi, tako kot mo iz 25. poglavja. To me globoko prizadene, vasih prebijem noi brez spanca, ko razglabljam, kako bi prodrl do takega kadilca. Krivde za take udarce v prazno ne pripisujem kadilcu, to ni njegov neuspeh, ampak moj, saj mi ni uspelo, da bi mu jasno dopovedal, kako preprosto je nehati in kako zadovoljno bo njegovo ivljenje, ko bo pobegnil iz tega zapora. Vem, da lahko vsak kadilec z lahkoto in uitkom preneha kaditi, toda nekateri ljudje so tako uteeni v svoje miselne kolesnice, da njihove fantazije ni ve mogoe pognati v tek - strah pred prenehanjem jih ovira, da bi se odprli novim mislim. Nikoli ne dojamejo, da so cigarete izzvale in sprostile ta strah, in da je najveji dobitek po prenehanju kajenja prav to, da se strah razblini.

Prvo izdajo te knjige sem posvetil 16 do 20 odstotkom tistih, ki jih nisem mogel ozdraviti. Svoje konzultacije opravljam na podlagi garancije, da vsi tisti, pri katerih poskus spodleti, dobijo svoj denar nazaj.

V teku let so mojo metodo vekrat kritizirali, toda jaz vem, da deluje pri vsakem kadilcu. Najpogosteje sliim pritobo: "Pri meni vaa metoda ni delovala". Kadilci mi nato povedo, da so v polovici primerov ravnali prav nasprotno od mojih napotkov - potem pa ne doumejo, zakaj e zmeraj kadijo! Predstavljajte si, da vse ivljenje tavate sem in tja po labirintu, ne da bi nali izhod. Jaz imam nart labirinta in vam pravim: "Zdaj se obrnite na levo, potem pojdite na desno," in tako naprej. e boste izpustili en sam smerokaz, bodo tudi preostali napotki brez pomena, vi pa ne boste nikoli prili iz labirinta.

- 3 -

Prvotno sem opravljal svetovanja za posameznike. Za konzultacije sem lahko pridobile najbolj obupane kadilce. Imeli so me za neke vrste mazaa. Danes veljam za vodilnega strokovnjaka za odvajanje od kajenja in k meni pripotujejo ljudje z vseh koncev sveta. Zdaj vedno vodim skupinska svetovanja z osmimi kadilci, pa vseeno ne morem poskrbeti za vse kadilce, ki se obrnejo name, eprav ne delam za svojo dejavnost nobene reklame. e me boste iskali v telefonskem imeniku, pri mojem imenu ne boste nali nobenega zaznamka o kajenju.

Skoraj pri vsakem sestanku je navzo kak nekdanji alkoholik ali narkoman, odvisnik od heroina, ali pa kdo, ki si je nakopal ve vrst zasvojenosti. Preizkusil sem svojo metodo na alkoholikih in zasvojencih s heroinom in odkril, da jih je laje ozdraviti kot kadilce, seveda, e se prej niso udeleili kakne terapije skupine Anonimnih alkoholikov in podobnega. Metoda deluje pri vseh odvisnikih od drog.

Najbolj me vznemirja dejstvo, kako hitro nekdanji zasvojenci spet zapadejo v svojo odvisnost, kar velja enako za kadilce kot za heroiniste ali alkoholike. Najganljiveja pisma, ki jih dobim, prihajajo od kadilcev, ki so brali to knjigo ali se s pomojo mojega videa reili svoje zasvojenosti, kasneje pa se spet vdali mamilu. Najprej so vsi veseli zaradi tega, ker so se reili jee, a potem se spet ujamejo v past in morajo ugotoviti, da drugi metoda ne deluje ve. Veliko mi je do tega, da bi reil tudi ta problem in pomagal tem kadilcem, da bi se ponovno reili zasvojenosti, pa tudi pojasnil povezave med alkoholom, drugimi drogami in kajenjem. Toda opaam, da je to tema za posebno knjigo. Pravkar jo pripravljam.

Najpogosteje mi oitajo, da knjiga vsebuje neprestano ponavljanje. Zaradi tega se tudi ne opraviujem. V knjigi razlagam, da glavni problem ni v telesni odvisnosti, temve v pranju moganov, ki se ji prikljui. Ironino je pri tem dejstvo, da se nad ponavljanjem pritoujejo kadilci, za katere kae, da jim ne bo uspelo. Spraujem se, kako to.

Kot reeno, veliko me hvalijo, nekaj pa tudi kritizirajo. V zaetku so me zdravniki gledali z nezaupanjem, danes pa so moji vneti privrenci. Najbolj ljubek kompliment, ki sem ga dobil mi je dal prav neki zdravnik. Rekel je samo: "elel bi si, da bi sam napisal to knjigo".

- 4 -

Slika_01.jpg

1. Nisem e sreal nepoboljljivega kadilca

Morda bi najprej pojasnil, zakaj sem se prav jaz util poklicanega, da napiem to knjigo. Ne, nisem ne zdravnik ne psiholog; moje kvalifikacije so dosti bolj primerne. Triintrideset let sem bil zagrizen kadilec. Ob slabih dnevih sem v zadnjih letih pokadil l00 cigaret dnevno, vendar nikoli manj kot tri katlice vsak dan.

V svojem ivljenju sem se lotil na ducate poskusov, da bi nehal kaditi. Enkrat e est mesecev nisem kadil, pa bi e vedno najraje skoil iz koe; postavljal sem se zraven kadilcev, da bi uil vsaj kak tobani oblaek, na vlaku sem vedno sopel v oddelek za kadilce.

Kar zadeva zdravje, je veina kadilcev preprianih, da bodo e nehali, "... preden me zadene". Dosegel sem stopnjo, ko sem se natanko zavedal, da me kajenje ubija.

Zaradi pritiska neprestanega kalja sem imel kronine glavobole. V veni, ki tee navpino po sredini moganov, sem lahko util stalno utripanje in trdno sem verjel, da mi lahko v glavi vsak hip nekaj eksplodira in bom umrl zaradi moganske krvavitve. To me je sicer vznemirjalo, vendar me ni pripravilo tako dale, da bi resno hotel nehati kaditi.

Dosegel sem e stadij, ko tudi poskual nisem ve. Pravzaprav mi kajenje ni prinaalo dosti uitka. Veina kadilcev kdaj

trpi za blodno predstavo, da jim sem in tja kaka cigareta kratko malo prija, a z menoj ni bilo nikoli tako. Okus in vonj po tobaku sem zmeraj sovrail, a domiljal sem si, da mi cigarete pomagajo pri sprostitvi.

Dale so mi pogum in samozaupanje in zmeraj sem se poutil bednega, e sem skual nehati kaditi, ker si nikoli nisem mogel zamisliti prijetnega ivljenja brez cigaret.

Konno me je ena poslala k terapevtu hipnotizerju. Priznati moram, da sem bil skrajno skeptien, ker takrat o hipnozi nisem ni vedel, hipnotizerja sem si zamiljal kot kakega demonskega tipa s predirljivimi, kot nihalo vigajoimi omi. Vdajal sem se obiajnim slepilom, ki si jih pa delajo kadilci o kajenju, razen enega - nisem se imel za loveka ibke volje. Vse drugo v ivljenju sem imel pod nadzorom. A cigarete so nadzirale mene. Verjel sem, da ima hipnoza opraviti z vsiljevanjem motivacij, in eprav se nisem zaprl (kot veina kadilcev sem nujno hotel prenehati s kajenjem), sem si mislil, da mi nihe ne more dopovedati, da kajenja pravzaprav ne potrebujem.

Seansa se mi je zdela isto zapravljanje asa. Terapevt se je trudil, da bi me s hipnozo pripravil do tega, da dvignem roke in naredim e razline druge stvari. Kazalo je, da ne gre ni, kakor bi moralo. Nisem izgubil

- 5 -

zavesti. Nisem padel v trans, vsaj tako sem bil preprian, pa vseeno po tej terapiji nisem le nehal kaditi, e ve, uival sem v poteku odvajanja, celo v obdobju vzdrnosti.

No, preden zdaj zdrvite iskat terapevta hipnotizerja, mi dovolite, da nekaj razistimo. Terapija s hipnozo je neke vrste komunikacija; e vam je pri tem sporoeno nekaj napanega, ne boste nehali kaditi. Le nerad kritiziram moa, ki sem ga sam obiskal, saj bi sicer e zdavnaj umrl, e ne bi bilo tako. Toda kaditi nisem nehal zaradi njegovih prizadevanj, temve kljub tem. Tudi ne bi rad, da bi bilo videti, kot da hoem terapijo s hipnozo dajati v ni, nasprotno, delno jo uporabljam pri lastnih svetovanjih. Njen sugestivni uinek in silna mo se lahko uporabljata tako v dobro kot v slabo. Nikoli ne pojdite k terapevtu hipnotizerju, ki vam ga ni osebno priporoil kdo, ki ga spotujete in mu zaupate.

V teh groznih kadilskih letih sem verjel, da moje ivljenje visi na cigaretah, raje bi bil umrl, kakor da bi se jim odrekel. Danes me pogosto spraujejo, e me vasih ne popade stara sla. Odgovor: Nikoli, nikoli, nikoli prav nasprotno! Moje ivljenje je bilo udovito. Ko bi me bilo kajenje spravilo v grob, bi se kljub temu ne mogel pritoiti. V ivljenju sem imel zelo veliko sree, toda najudoviteje, kar se mi je kdaj zgodilo, je bila osvoboditev od te none more, iz tega suenjstva, vseivljenjskega sistematinega unievanja lastnega telesa, za privilegij katerega je treba e drago plaevati.

Nekaj bi rad razistil na samem zaetku: nimam nagnjenj do mistike. Ne verjamem v arovnike in vile. Moj razum je analitien in nikakor ne bi mogel razumeti neesa, kar bi se mi zdelo podobno goljufivi arovniji. Zael sem brati znanstvene raziskave o hipnozi in kajenju. Ni od vsega, kar sem prebral, mi ni ponujalo prave razlage za ude, ki se je zgodil. Zakaj je bilo prenehanje kajenja tako smeno preprosto, prej pa sem tedne in tedne trpel najstraneje depresije?

Veliko asa sem potreboval, preden sem priel stvari do dna, predvsem zato, ker sem natikal konju uzdo od zadaj. Ugotoviti sem hotel, zakaj je bilo prenehanje tako preprosto, v resnici pa je problem v tem, da se je treba vpraati, zakaj imajo kadilci prenehanje kajenja za tako teavno. Kadilci govorijo o stranih abstinennih pojavih, ko pa sem se hotel spomniti svojih, sem videl, da jih ni bilo. Nikakrnih telesnih bolein nisem imel. Vse se je odigravalo v glavi.

Danes je moj poklic - in polna zaposlitev - v tem, da pomagam drugim slei prisilni jopi njihove navade. Pri tem sem zelo zelo uspeen. Z mojo pomojo je ozdravelo na tisoe kadilcev. Kar takoj pa bi rad poudaril: Nepoboljljivega, zakrknjenega kadilca ni. e vedno nisem sreal nikogar, ki bi bil tako odvisen od kajenja, kakor sem bil jaz (ali sem si to vsaj

- 6 -

domiljal). Vsakdo lahko neha kaditi, in sicer z lahkoto. V bistvu nas strah sili, da se oklepamo kajenja, strah, da ivljenje brez cigarete ni ve tako vredno ivljenja, strah pred tem, da bomo morali trpeti zaradi obutka odpovedovanja. A ni ni dlje od resnice. ivljenje "brez" je prav tako ivljenja vredno, v veliko pogledih neprimerno bolj prijetno, veselo, pri emer je ve zdravja, energije in denarja e najmanja prednost.

Vsi kadilci lahko zlahka prenehajo kaditi - celo vi! Samo odprtega duha preberite preostanek te knjige. Ve ko boste o tem razumeli, laje vam bo. Celo e ne razumete niti besede in se le natanko ravnate po napotkih, vam bo lo z lahkoto. Najpomembneje: Ne boste se ve vlekli skozi ivljenje in neprestano alovali za cigaretami ali trpeli za obutki izgube. Le neverjetno se vam bo zdelo, zakaj ste tako dolgo kadili.

e prej pa bi vas rad pred neim posvaril. Samo dva vzroka sta, ki lahko mojo metodo pripeljeta do neuspeha:

1. E ODSTOPATE OD MOJIH NAVODIL Nekaterim ljudem je moje trmasto vztrajanje pri doloenih napotkih nadleno. Pozval vas bom, na primer, da ne poskuate kajenja omejiti, ali si pomagati s kaknimi nadomestki, npr. slaicami, veilnim gumijem ipd. (e posebno, e to nadomestilo vsebuje nikotin). V tem pogledu sem tako dogmatien, ker se na to podroje res spoznam. Ne bom zanikal, da je veliko ljudi, ki so res lahko nehali kaditi s pomojo teh trikov, toda uspeli so njim navkljub. So ljudje, ki se lahko ljubijo v visei mrei, a to ni najpreprosteja metoda. Vse, kar vam reem, ima svoj smisel: olajati vam odpoved kajenju in vam tako zagotoviti uspeh.

2. E VAM MANJKA RAZUMEVANJA. Ne imejte niesar za samoumevno. Ne spraujte se le o ozadju tega, kar vam jaz govorim, temve tudi o ozadju svojih nazorov in vsega, kar vas je o kajenju nauila druba. Vsi tisti, na primer, ki imate kajenje zgolj za slabo navado, se vpraajte, zakaj druge navade, tudi prijetne, lahko opustimo, medtem ko se je tako teko odvaditi neesa, kar ima ogaben okus, kar nas stane premoenje in nas spravi pod ruo. Kdor meni, da mu je cigareta v uitek, naj se vpraa, zakaj lahko pusti ali opusti druge stvari v ivljenju, ki so neskonno bolj mikavne. Zakaj si morate eno prigati in zakaj vas popade panika, e tega ne storite?

- 7 -

Slika_02.jpg

2. Preprosta metoda

Cilj te knjige je, da vas notranje pripravi, da boste od prvega trenutka dalje zaeli v dobrem razpoloenju, kakor da ste pravkar ozdraveli od neke strahotne bolezni v nasprotju z obiajnimi metodami, pri katerih zanete z obutkom, da morate splezati na Mount Everest in naslednje tedne prebiti ob skominah po cigaretah in zavidanju vsem drugim kadilcem. Sasoma se boste ob misli na cigarete samo e udili. Le kako ste sploh kdaj mogli kaditi tako re? Kadilce boste opazovali s soutjem, ne z zavistjo.

Obvezno nehajte kaditi ele, ko boste prebrali vso knjigo do konca, seveda, e niste e nekadilec ali bivi kadilec. Morda se vam bo to zdelo nesmiselno, paradoksalno. Kasneje vam bom razloil, da cigarete ne naredijo prav ni za vas. Ena tevilnih ugank kajenja je, da, medtem ko kadimo eno od cigaret, le-to opazujemo in se lahko vpraamo, emu jo pravzaprav vleemo. Cigarete so dragocene ele, ko nobene nimamo. Toda vzemimo kratko malo, da se imate za zasvojenca z nikotinom, pa e vam je to ve ali ne. e ste prepriani o svoji zasvojenosti, se nikoli ne morete isto sprostiti ali koncentrirati, ne da bi kadili. Torej ne skuajte nehati s kajenjem, preden knjige niste prebrali do konca. Pri branju bo va gon po kajenju postopoma pojemal. Toda ne zanite, e ste le na pol prepriani - to se utegne usodno konati. Ne pozabite: Samo po mojih napotkih se morate ravnati.

e zdaj pogledam nazaj na pet let povratnih sporoil, odzivov na prvo izdajo te knjige, lahko reem, da mi je navodilo, da je treba kaditi naprej, vse do tedaj, ko boste predelali knjigo do konca, prineslo ve more kot vse drugo, e odmislim 28. poglavje - "Pravi trenutek". Ko sem sam nehal kaditi, je nehalo tudi veliko mojih sorodnikov in prijateljev, kratko malo zato, ker sem to storil jaz. Mislili so si: "e uspe on, bo uspel vsak". V naslednjih letih sem pri tistih, ki jim ni uspelo, vedno znova navrgel kakno pripombo, e kako krasno je ivljenje v svobodi! Ko je nato izla knjiga, sem jo poklonil tistim trdovratneem, ki so e zmeraj puhali. Mislil sem si, da jo bodo prebrali, etudi bi bila to najdolgoasneja knjiga pod soncem, e samo zato, ker jo je napisal eden od prijateljev. ez mesece, ko sem izvedel, da se niso potrudili niti toliko, da bi jo prebrali do konca, sem bil preseneen in prizadet. Odkril sem celo, da je moj takratni najbolji prijatelj, ki sem mu poklonil podpisano izvirno izdajo, ne le ni prebral, ampak jo je kratko malo poklonil naprej. Tedaj sem bil prizadet, toda nisem upoteval groznega strahu, ki ga kadilcu naene v kosti nikotin. Ta strah je lahko moneji od vsakega prijateljstva. Sam sem skoraj zakrivil loitev zaradi njega. Mati je neko vpraala mojo eno: "Zakaj mu ne zagrozi, da ga bo zapustila, e

- 8 -

ne bo nehal kaditi?" ena je odgovorila: "Ker me bo potem on zapustil". Sram me je priznati, a mislim, da je imela prav, tako velik je strah, ki ga v loveku vzbuja kajenje. Zdaj mi je jasno, da veliko kadilcev knjige zato ne prebere do konca, ker uvidijo, da bodo morali nehati kaditi, e jo hoejo prebrati. Nekateri zavestno preberejo le eno vrstico na dan, da zavleejo usodni dan. Zdaj seveda vem, da na veliko kadilcev pritiskajo njihovi ljubljeni, naj berejo to knjigo. Poglejte enkrat s te plati: Kaj pa bi izgubili? e po tem branju ne boste nehali kaditi, ne boste ni na slabem, kakor ste bili prej. IZGUBITI NIMATE KAJ, DOBITE PA TAKO VELIKO!

e e nekaj dni ali tednov ne kadite ve, pa niste isto prepriani, ali ste kadilec, bivi kadilec ali nekadilec, potem pri branju te knjige kajenje pustite. Potem ste takoreko e nekadilec. Zdaj gre le e za to, da vai mogani dohite telo. Na koncu knjige boste sreni nekadilec.

Moja metoda je v osnovi popolno nasprotje obiajnih metod odvajanja od kajenja. Normalna metoda sestoji iz tega, da sestavlja spisek obutno slabih strani kajenja in prepriuje: "e se bom le zadosti dolgo odpovedoval cigaretam, me bo konno nuja po kajenju minila. Potem bom spet lahko uival ivljenje in ne bom ve suenj tobaka".

To je logina metoda; na tisoe kadilcev vsak dan skua s katero od teh metod prenehati s kajenjem. Vendar je to metodo zelo teko izpeljati uspeno, in sicer iz naslednjih razlogov:

1. Problem pravzaprav ne tii v tem, da nehamo kaditi. Vsaki, ko cigareto ugasnete, prenehate kaditi. Prvi dan imate morda nujne razloge, da reete: "Noem ve kaditi," a vsi kadilci imajo vsak dan svojega ivljenja take vzroke in ti so bolj trdni, kot si lahko mislite. Resnini vzrok tii v tem, da drugi, deseti ali desettisoi dan, ko v ibkem trenutku, v rahlo okajenem trenutku ali celo v nekem monem trenutku pokadite eno cigareto, in zato ker v igro vstopi zasvojenost z drogami, boste zautili eljo po drugi cigareti in nenadoma boste spet kadili.

2. Ogroenost naega zdravja bi nas morala odvaditi kajenja. Naa pamet pravi: "Nehaj s tem. Bedak si," a v resnici nam je s tem oteila poloaj. Kadimo na primer, ko smo nervozni. Recite kakemu kadilcu, da je na najbolji poti, da se ugonobi, in prvo, kar bo storil, je, da bo segel po cigareti. Pred bolninico Royal Marsden, najboljo angleko kliniko za rakava obolenja, lei ve cigaretnih ogorkov kot pred katero koli drugo angleko kliniko.

- 9 -

3. Vse razloge za prenehanje kajenja pravzaprav oteujeta dva nadaljnja razloga. Prvi, vzbujajo obutek rtvovanja. Vedno nas nekaj sili, da se odpovemo svojemu malemu prijatelju ali opori ali pregrehi ali uitku, kakorkoli e kadilec na to gleda. Drugi, ustvarjajo "planico". Ne kadimo iz razlogov, zaradi katerih naj bi nehali kaditi. Resnino vpraanje je: "Zakaj hoemo ali moramo to storiti?"

Bistvo te moje preproste metode je v naslednjem: Za zaetek pozabite na vse vzroke, zaradi katerih bi radi nehali kaditi, poglejte svojemu cigaretnemu problemu v oi in zastavite si naslednja vpraanja:

1. Kaj mi prinaa kajenje? 2. Ali v tem resnino uivam? 3. Ali mi je res potrebno vse ivljenje vtikati te rei v usta, se z njimi

duiti in za to se drago plaevati?

Prijetna resnica je, da vam kajenje ne prinese prav niesar. Naj povem to isto jasno: Ne mislim na to, da pomanjkljivosti kajenja odtehtajo prednosti - to ve vendar vsak kadilec vse ivljenje. Mislim na to, da kajenje ne prinese sploh niesar. Edina prednost, ki jo je kajenje kdaj imelo, je bila doloena prednost v drubi; dandanes pa imajo celo kadilci kajenje za nesocialno vedenje.

Veina kadilcev uti potrebo, da svoje kajenje racionalno pojasni, toda ti "razlogi" so vsi po vrsti slepila in zmote.

Najprej bomo pospravili s temi slepili in napanimi sklepanji. Opazili boste, da se vam v resnici ne bo treba niemur odpovedati. Ne samo to, kot nekadilec boste e obdarovani s udovitimi, pozitivnimi stvarmi, z zdravjem in denarjem, da omenimo le dve od njih.

Kakor hitro bo odpihnilo utvaro, da ivljenje brez cigaret ni ve tako polno uitkov, kakor hitro se boste ozavestili, da je ivljenje "brez" prav tako polno uitkov, celo veliko bolj, kakor hitro spodmaknemo tla obutku, da smo za nekaj prikrajani ali da nekaj zamujamo, se bomo lahko vrnili k zdravju in prihranjenemu denarju - in k ducatom drugih dobrih razlogov, da nehamo kaditi. Ta spoznanja bodo postala dodatna pozitivna pomo, ki vas bo podpirala pri dosegi vae resnine elje: Uivati svoje ivljenje v vsej polnosti, potem ko ste se reili tobanega suenjstva.

- 10 -

3. Zakaj je nehati kaditi tako teko

Razloil sem e, da me je ta tema zaela zanimati zaradi lastne odvisnosti. Ko sem konno nehal kaditi, se mi je to zdelo kot pravljica. Pri svojih prejnjih poskusih odvajanja sem tedne trpel za tekimi depresijami. Sem in tja sem bil razmeroma vesel, toda naslednji dan je depresija spet pritisnila. Kakor da bi skual splezati iz zdrsljive lovilne jame - skoraj si e zgoraj, e vidi sonce, pa spet zdrsne v jamo. Konno si to cigareto spet prige; odvratnega okusa je in trpini si mogane, zakaj mora to poeti.

Eno od vpraanj, ki jih vedno zastavim kadilcem pred svetovanjem, je naslednje: "Hoete nehati kaditi?" V nekem smislu je to rahlo bedasto vpraanje. Vsi kadilci bi od srca radi nehali kaditi. Ko potem zakrknjenega kadilca vpraate: "e bi lahko as zasukali nazaj do trenutka, ko e niste bili zasvojeni z nikotinom - ali bi ob svojem dananjem videnju e zaeli kaditi?", se odgovor veinoma glasi: "Kje pa!"

Vpraajte veino zakrknjenih kadilcev - to so tisti, ki ne mislijo, da kajenje koduje njihovemu zdravju, ki jih ne skrbi, da bi jih druba oigosala in si kajenje tudi finanno e lahko privoijo (dandanes takih kadilcev ni ve veliko) - "Ali spodbujate svoje otroke, naj kadijo?" in veina vam bo odgovorila: "Za ni na svetu!"

Vsi kadilci utijo, da jih je obsedlo nekaj hudievega. V zaetnih stadijih si e prigovarjamo: "Saj bom spet nehal, no, ne danes, ampak jutri". Konno doseemo toko, ko mislimo, da bodisi nimamo zadosti mone volje bodisi cigarete vsebujejo nekaj, kar moramo imeti, da lahko uivamo ivljenje.

Kakor sem e prej dejal, problem ni v tem, da ponazorimo, zakaj je prenehanje tako preprosto; veliko bolj je v tem, da razjasnimo, zakaj je tako teko. V bistvu je resnini problem ta, da moramo najti razlago, zakaj toliko ljudi sploh zane kaditi oziroma zakaj je neko kadilo ve kot 60 odstotkov vsega prebivalstva.

Kajenje je ena sama uganka. Edini vzrok, zakaj vstopimo v ta svet, so tisoi, ki so e v njem. In vendar si eli vsak od njih, da bi sploh ne bil zael s tem, in e pove nam, da je to golo zapravljanje asa in denarja. A mi ne moremo isto verjeti, da v tem ne uivajo. Kajenje imamo za znak odraslosti, zato se mono potrudimo, da postanemo odvisni. Nato prebijemo preostanek ivljenja tako, da otrokom vtepemo v glavo, da "Samo tega ne!", sami pa se poskuamo spet odvaditi.

Ostanek svojega ivljenja prebijemo tudi s tem, da drago plaujemo svojo muko. Povpreni kadilec, ki pride na en zavojek na dan, v svojem ivljenju zapravi deset milijonov tolarjev za cigarete. Kaj naredimo s tem

- 11 -

denarjem? (Manj hudo bi bilo, ko bi ga vrgli skozi okno.) Sistematino ga uporabljamo za to, da svoja pljua skrepamo s karcinogenimi katranskimi snovmi in svoje oilje postopoma maimo in zastrupljamo. Vsak dan odtegnemo vsaki miici in vsakemu organu svojega telesa ve kisika, tako da smo vsak dan bolj lenobni. Obsodimo se na ivljenje v umazaniji, na zadah, porumenele zobe, ogane maroge, na zapacane pepelnike in odvraten smrad postanega dima. To pomeni: dosmrtno suenjstvo.

Pol svojega ivljenja smo v poloajih, ko nam druba kajenje prepoveduje (v olah, podzemski eleznici, v gledaliu, bolninici, cerkvi ipd.); pri vsakem poskusu, da bi kajenje omejili ali prenehali z njim, se poutimo bedne. Drugo polovico svojega ivljenja sicer smemo kaditi, a si elimo, da nebi morali. Kaken konjiek pa je to, ki bi ga srno radi obesili na klin, e kadimo, a po njem hlepimo, e se mu je treba odpovedati? Vse ivljenje nas ima pol drube za neke vrste gobavce in se temu ustrezno vede do nas; e najhuje pa je, da se sicer inteligentno, s pametjo obdarjeno loveko bitje doivljenjsko kaznuje s samozanievanjem. Kadilec lahko sebe le zaniuje, e spet enkrat nepazljivo prebere drobno tiskano opozorilo vlade (o kodljivosti kajenja), e poteka kaka kampanja proti raku ali zadahu, e ima teave z dihanjem ali boleine v prsih, e je osamljen kadilec v skupini nekadilcev. Kaj ima tedaj od tega, da mora hoditi skozi ivljenje s temi stranimi rnimi sencami v ozadju svoje pameti? POPOLNOMA NI! Zabava? Uitek? Sprostitev? Nekakna pomo? Injekcija energije? To so sama slepila, razen e menite, da je nositi pretesne evlje neke vrste zadovoljstvo, ker je potem tako prijetno, ko jih sezujete!

Kakor sem e prej povedal, resnini problem ni samo v tem, da skuamo ugotoviti, zakaj se kadilcem zdi prenehati kaditi tako teko, temve tudi v tem, zakaj kdo sploh kadi.

Verjetno boste rekli: "e prav. Jaz to vem, ampak ko ste enkrat odvisni od cigarete, se je je zelo teko reiti". A zakaj je vendar tako teko in zakaj moramo sploh kaditi? Kadilci iejo odgovor na to vpraanje vse ivljenje.

Nekateri kadilci pravijo, da zato, ker se bojijo silovitih abstinennih pojavov. Toda resnini abstinenni pojavi so pri odvajanju od tobaka tako ibki (glej 6. poglavje), da se veina kadilcev nikoli ne zave, da so zasvojeni z drogo.

Nekateri menijo, da cigarete dajejo doloen globlji uitek. To ni res. Cigarete so umazane, odvratne stvari. Vpraajte vendar katerega koli kadilca, ki si domilja, da kadi zgolj iz uitka, ali se odpove kajenju, ko mu zmanjka cigaret in lahko kupi le znamko, ki mu ne dii. Kadilci bi raje kadili stare konopljine vrvi kot ni. Uitek s tem nima nobene zveze. Meni prija jastog, toda nikoli nisem dosegel stadija, ko bi moral dnevno pospraviti

- 12 -

dvajset jastogov. Druge stvari v ivljenju uivamo, vendar ne posedamo okrog vsi pobiti, e v danem trenutku niso dosegljive.

Nekateri kopljejo globoko po svoji dui za psiholokimi vzroki, za "freudovskim sindromom", za "otrokom na materinih prsih". V resnici pa je prav obratno: Kaditi obiajno zanemo zato, ker hoemo pokazati, da smo odrasli in zreli. Ko bi morali javno pred vsemi ljudmi vlei cucelj, bi nam bilo to neznosno muno.

Nekateri nasprotno mislijo, da imajo, e iz nozdrvi puhajo dim in ogenj, obutek, da so "macho". Tudi ta argument ne dri. V uesu kadea se cigareta bi bila videti prav smena. Koliko bolj bedasto je ele v svoja pljua vdihavati karcinogene katranaste snovi.

Nekateri pravijo: "Tako vsaj nekaj ponem z rokami!" Zakaj naj si potem prigemo cigareto?

"To je oralna zadovoljitev". Zakaj potem prigati? "To je obutek, kako mi dim napolni pljua". Grozljiv obutek - temu

reejo zaduitev. Veliko jih je, ki verjamejo, da kajenje pomaga proti dolgoasju. Tudi to

je zmota. Dolgas je stanje duha. Triintrideset let sem verjel, da me kajenje sproa, mi vliva

samozaupanje in daje pogum. Hkrati sem vedel, da me ubija in stane premoenje. Zakaj nisem el k svojemu zdravniku in ga vpraal po kaki alternativi, ki bi mi ponudila sprostitev, samozaupanje in pogum? Tega nisem storil, ker sem vedel, da mi bo alternativo res ponudil. To ni bil moj resnini razlog, bil je le izgovor.

Nekateri pravijo, da kadijo le zato, ker kadijo njihovi prijatelji. Ste res tako neumni? e je res tako, bodite veseli, da si vai prijatelji ne odreejo glave, da bi si pozdravili glavobol!

Najve kadilcev, ki o tem premiljujejo, nekega dne pride do zakljuka, da je kajenje pa neka navada. Tudi to ni resnina razlaga, toda ker so morali ovrei vse druge razloge, kae, da je to edino opraviilo, ki e ostane. Na alost tudi ta ugotovitev ni logina. Vsak dan spreminjamo svoje navade, med njimi tudi take, ki nam nudijo precejnje uitke. Moje prehranjevalne navade izvirajo se iz asov, ko sem kadil. Ne jem ne zjutraj ne opoldne; pouijem le en obrok, in to zveer. Toda na dopustu je moj najljubi obrok zajtrk. Tisti dan, ko se vrnem z dopusta, brez najmanjega naprezanja spet vpeljem svojo normalno navado.

Zakaj vztrajamo pri neki navadi, ki je groznega okusa, nas ubija, nas stane celo premoenje, je umazana in nagnusna in bi se je srno radi znebili, e je pa vse, kar bi morali storiti, to, da jo kratko malo opustimo? Zakaj je to tako teko? Odgovor je naslednji: To ni teko! Smeno preprosto je. Kakor hitro boste razumeli resnine vzroke, zaradi katerih kadite, boste s tem

- 13 -

prenehali - kratko malo tako. In najkasneje v treh tednih se boste le e udili, kako to, da ste sploh tako dolgo kadili.

BERITE DALJE!

- 14 -

4. Nizkotna past

Kajenje je najbolj prefinjena, nizkotna past, kar jih je. Nekaj tako genialnega si sploh ni mogoe izmisliti. Kaj nas v zaetku zvabi vanjo? Tisoi odraslih, ki e tie v njej. Celo svarijo nas, da je kajenje grda, odvratna navada, ki nas bo konno zdravstveno in finanno pokopala, toda ne moremo verjeti, da oni od nje nimajo nobenega uitka. Eden tevilnih tragikominih vidikov pri kajenju je dejstvo, da moramo trdo delati, preden nas zasvoji.

To je edina past v naravi, ki je brez vabe, brez koka sira. Tisto, kar jo sproi, ni morda dejstvo, da bi cigarete izvrstno prijale, temve da so ogabnega okusa. Ko bi prva cigareta odlino prijala, bi zazvonil alarmni zvonec, in kot inteligentni ljudje bi lahko razumeli, zakaj se polovica odraslih sama zastruplja. Toda ker je prva cigareta tako zoprnega okusa, se nai mladi mogani zazibljejo v gotovost, da nikoli ne bomo postali odvisni od nje, in prepriani smo, da lahko vsak as nehamo, ker nam cigarete ne dajejo sploh nobenega uitka.

To je edina droga v naravi, ki loveka odvraa od tega, da bi dosegel svoj cilj. Mladi moki veinoma zanejo, ker hoejo dajati videz moke moi - nadeti si hoejo imid Humphreya Bogarta ali Clinta Eastwooda. A mokost je zadnje, kar lahko utimo po prvi cigareti. Ne upamo si inhalirati, in e kadimo preve, smo poteno vrtoglavi, potem pa nam je slabo. Le iz drube ostalih fantov bi radi izginili in hitro odvrgli to umazanijo.

Deklice bi rade igrale svetovljanke, moderne enske. Vsi smo jih e videli, kako so puhale svoje cigarete in bile pri tem videti prav groteskne. Ko se bodo fantje enkrat nauili kazati videz moke moi, deklice pa, da so "izkuene", si bodo eleli, da bi nikoli ne zaeli s kajenjem.

Potem si skuamo vse ivljenje razloiti, zakaj kadimo, rotimo svoje otroke, naj se ne ujamejo v past in od asa do asa se sami skuamo reiti iz nje.

Past je narejena tako, da se skuamo odvaditi kajenja samo v stresnih situacijah, najsi bo to zaradi zdravstvenih problemov, ker nimamo dovolj denarja ali kratko malo zato, ker nam je dovolj obutka, da nas obravnavajo kot izobence.

Kakor hitro prenehamo, se na nas zgrne e ve stresa (abstinenni pojavi, ki se jih tako bojimo), vrhu vsega pa moramo prebiti e brez sredstva, ki nam je do tedaj lajalo stres (naa stara bergla, cigareta).

Po nekaj dneh muk pridemo do spoznanja, da smo izbrali napaen trenutek. akati moramo na obdobje brez stresa, a takoj ko to pride, izgine tudi vzrok, zaradi katerega bi morali nehati. Seveda tako obdobje ne bo

- 15 -

nikoli prilo, saj tako vemo, da bo nae ivljenje vse bolj polno stresa. Ko zapustimo varno oetovo hio, nas akajo nove zadolitve: osnovanje lastnega gospodinjstva, hipoteke, otroci, bolj odgovorne poklicne naloge ipd. Tudi to je zmota. V resnici sta najbolj stresni obdobji vsakega ivega bitja zgodnje otrotvo in puberteta. Nagnjeni smo k temu, da zamenjujemo odgovornost s stresom. Kadilci avtomatino doivljajo ve stresa, ker ga nikotin niti najmanj ne sproa ali blai, kakor bi jim rada dopovedala druba. Prav nasprotno: kajenje dela loveka e bolj nervoznega in napetega.

Celo kadilci, ki so se odvadili kajenja (veina to stori enkrat ali vekrat v svojem ivljenju), lahko isto sreno in zadovoljno ivijo svoje ivljenje, pa vseeno nenadoma spet zapadejo v zasvojenost.

Kajenje lahko primerjamo s poloajem, v katerem se znajdemo, ko zaidemo v velikanski labirint. Kakor hitro smo v njem, se zameglijo in zmedejo nae misli in vse svoje preostalo ivljenje prebijemo ob poskusih, kako bi spet prili ven. Marsikomu od nas to konno tudi uspe, toda kasneje pademo e enkrat v isto past.

Triintrideset let sem begal v labirintu sem in tja in iskal izhod. Prav tako kot vsi drugi kadilci kratko malo nisem spregledal. Zahvaljujo spletu nenavadnih okoliin, od katerih pa niti ena ni bila po moji zaslugi, mi je uspel beg. Nato sem hotel vedeti, zakaj se mi je to zdelo prej tako neznansko teko, potem, ko sem konno uspel, pa tako preprosto in me je celo napolnjevalo z zadovoljstvom.

Odkar sem nehal kaditi, je bil moj hobi, in kasneje moj poklic, razreevanje tevilnih ugank, ki nam jih zastavlja kajenje. To je koljiva, fascinantna sestavljenka, takoreko nereljiva kot Rubikova kocka. Toda kot pri vseh zahtevnih vajah v potrpeljivosti je reitev isto preprosta - e jo pozna. Jaz imam reitev za prenehanje kajenja brez muk. Peljal vas bom iz labirinta in poskrbel, da ne boste nikoli ve zali vanj. Vse, kar morate storiti je, da sledite mojim napotkom. e boste ubrali le eno napano smer, so vsi drugi napotki brez pomena.

e enkrat bi rad poudaril, da se lahko vsakdo odvadi kajenja preprosto in lahko; a prej moramo poloiti karte na mizo. Ne, ne mislim tistih, ki nam naganjajo strah v kosti. Vem, da te e poznate, na voljo je dovolj informacij o kodljivosti kajenja. Ko bi vas bilo to lahko ubranilo pred kajenjem, bi bili e nehali. Mislil sem naslednje: Zakaj se nam zdi prenehanje tako teko? Da bi odgovorili na to vpraanje, moramo spoznati resnini vzrok, zaradi katerega e zmeraj kadimo.

- 16 -

5. Zakaj naprej kadimo

Vsi zanemo kaditi iz neumnih razlogov, najvekrat pod pritiskom skupine ali v drubi, toda zakaj e naprej kadimo, ko opazimo, da postajamo odvisni?

Povpreni kadilec nima pojma, zakaj kadi. Ko bi vedel za resnini vzrok, bi nehal. Pri svojih svetovalnih terapijah sem zastavil to vpraanje tisoem kadilcev. Pravi vzrok je pri vseh isti, toda odgovori so neskonno razlini. Ta del konzultacij se mi zdi najzabavneji, pa tudi najbolj pretresljiv.

Vsi kadilci v najglobljem kotiku srca vedo, da so bedaki. Vedo, da pred zasvojenostjo niso imeli nikakrne potrebe, da bi kadili. Veina kadilcev se spominja, kako ogabnega okusa je bila prva cigareta, in so se morali zelo potruditi, da so iz sebe naredili odvisnea. Najbolj jih moti to, da nekadilci oitno niesar ne pogreajo in da se jim celo smejijo v brk (kar ob plailnih dneh ali proraunskih debatah ni ni teko).

In vendar so tudi kadilci inteligentni, s pametjo obdarjeni ljudje. Vedo, da sprejemajo veliko tveganje, kar zadeva zdravje, ter da bodo v ivljenju za cigarete zapravili celo premoenje. Zato potrebujejo racionalno razlago, s katero lahko opraviijo to svojo navado.

Dejanski vzrok, zakaj kadilci nadaljujejo s kajenje, je prefinjena kombinacija dveh dejavnikov, ki ju bom razloil v naslednjih dveh poglavjih.

To sta:

1. ZASVOJENOST Z NIKOTINOM in 2. PRANJE MOGANOV.

- 17 -

6. Zasvojenost z nikotinom

Nikotin, brezbarvna, oljnata spojina, je droga, ki jo vsebuje tobak; kadilca naredi odvisnega. Zasvojenost povzroa hitreje kot katera koli druga lovetvu znana droga, vasih zadostuje za to e ena sama cigareta.

Vsak poteg dima iz cigarete prenese majhno dozo nikotina skozi pljua v mogane; ta mali odmerek deluje hitreje kot heroin, ki si ga "junkie" vbrizga v veno.

e raunamo, da lahko eno cigareto povleemo dvajsetkrat, dobimo torej e od ene same cigarete dvajset nabojev droge.

Nikotin je hitro delujoa droga, vsebnost nikotina v krvnem obtoku pade trideset minut po kajenju priblino na polovico, po eni uri na etrtino. To pojasnjuje, zakaj povpreni kadilec pokadi okrog dvajset cigaret na dan.

Takoj, ko kadilec ugasne svojo cigareto, zane nikotin hitro zapuati njegovo telo, kadilec pa zane trpeti za abstinennimi pojavi.

Na tem mestu moram pospraviti s splono razirjeno miselnostjo, ki jo imajo kadilci o abstinennih pojavih. Prepriani so, da je treba abstinenne pojave enaiti s strahotno travmo, ki jih trpini, ko skuajo ali so prisiljeni opustiti kajenje. Vendar ima ta travma v prvi vrsti psihine vzroke: Kadilec se uti oropanega za svoje zadovoljstvo ali svojo oporo. Kasneje bom to razloil podrobneje.

Dejanski abstinenni pojavi pri odvajanju od nikotina so tako ibki, da se veina kadilcev nikoli ne zave, da so odvisni, zasvojeni z drogo. Z izrazom "zasvojeni z nikotinom" mislimo da smo se kajenja kratko malo "privadili". Kadilci veinoma droge zgroeni zavraajo, a so sami prav to - odvisni od drog. Na sreo se da te droge preprosto reiti, toda najprej je treba priznati, da ste zasvojeni.

Pri odvzemu nikotina ni nobenih telesnih bolein. Imamo bolj obutek praznine, obutek, da nekaj manjka, zaradi esar veliko kadilcev misli, da ima to nekaj opraviti z njihovimi rokami. e ta obutek vztraja dalj asa, postane kadilec nervozen, negotov, razburjen in razdraljiv. Tako je, lani ste - strupa, NIKOTINA.

Sedem sekund za tem, ko ste prigali cigareto, je na voljo nov nikotin in poelenja je konec, umakne se obutku sprostitve in samozavesti, ki ju posreduje cigareta.

V zaetku, ko smo zaeli kaditi, so bili abstinenni pojavi in njihova odprava tako blagi, da se e zavedeli nismo, kaj se dogaja. Ko smo zaeli redneje kaditi smo bili prepriani, da smo se nauili cigarete uivati ali se kajenju kratko malo "privadili". Resnica je, da smo e odvisni; tega ne

- 18 -

opazimo, toda mala nikotinska betija se je e ugnezdila v naem elodcu in kar naprej jo moramo hraniti.

Vsi kadilci zanejo kaditi iz bedastih vzrokov. Nihe ni prisiljen k temu. Edini razlog, zaradi katerega vsi e naprej kadijo, najsi bodo prilonostni ali verini kadilci je, da je treba nahraniti betijo.

Kajenje je ena sama vrsta ugank. Vsi kadilci v bistvu vedo, da so bedaki in da so padli v neko zloesto past. Po moje je najbolj tragien vidik kajenja ta, da kadilec s cigareto dosee spet le stanje notranje umirjenosti, miru in samozaupanja, ki ga je njegovo telo e tako imelo, preden je podleglo odvisnosti.

Saj poznate obutek, ko pri sosedu ves dan zvoni budilka, ali ko morate trpeti kako malenkostno dolgotrajno nadlogo. Potem pa alarm nenadoma preneha - in preplavi vas udovit obutek miru in tiine. Toda to ni resnini mir, le prenehanje nadloge je.

Preden se podamo v ujetnitvo nikotina, naemu telesu prav ni ne manjka. Potem mu vsilimo nikotin, in ko ugasnemo cigareto in se zane nikotin razgrajevati, trpimo za abstinennimi simptomi - ne zaradi telesnih bolein, temve samo zaradi nekega obutka praznine. Tega obutka se niti ne zavedamo, toda v naem telesu deluje kot pipa, ki kaplja. Racionalno tega ne razumemo. Saj nam tudi ni treba razumeti. Vemo le, da spet hoemo cigareto, in ko jo prigemo, sla izgine in za trenutek smo zadovoljni in optimistini - prav tako, kot pred zasvojitvijo. Toda zadovoljitev je le zaasna, saj moramo telesu dovajati vse ve nikotina, da bi poteili slo. Kakor hitro smo pokadili to cigareto do konca, se sla spet zane in vrtimo se naprej v zaaranem krogu - vseivljenjskem zaaranem krogu - RAZEN, E GA PRETRGATE.

Kajenje je isto, kot bi nosili premajhne evlje samo zato, da bi obutili olajanje, ko jih sezujete. Kadilec ne uvidi resninega stanja, zato pa so krivi predvsem trije vzroki:

1. Ne mui ga nobena razpoznavna telesna boleina. Prisoten je le nekaken obutek.

2. Gre za nasprotni uinek. Zato se je tako teko reiti katere koli droge. Samo e ne kadimo, imamo ta nadleni obutek - krivde ne pripisujemo cigareti. Olajanje obutite, ko si eno prigete - in zato ste zmotno prepriani, da vam je cigareta dala zadovoljstvo ali oporo.

3. Vse od rojstva smo podvreni obsenem pranju moganov. eprav nam ni ne manjka, preden zanemo kaditi, nas ne presenea, ko po rahlo munem unem procesu zanemo verjeti, da so nam cigarete poklonile uitek ali varnost. Zakaj pa naj bi dvomili o tem? Zdaj spadamo k "sreni kadilski srenji".

- 19 -

Na tem mestu lahko zruim e nekaj drugih utvar o kajenju. "Navada" ne obstaja. V ivljenju imamo vse mogoe navade, nekatere so nam v uitek. Toda z navado, ki je obupnega okusa, ki nas stane premoenje, se nam zdi umazana in ogabna, ki bi se je e tako radi reili, bi vendar morali z lahkoto prenehati. Zakaj nam je to tako teko? Odgovor je, da ne gre za navado, temve za zasvojenost z drogo. Nauiti se moramo sooenja z njo. Preden se prav zavemo, cigarete ne le redno kupujemo, temve jih moramo imeti. e jih ne dobimo, se pojavi panika in sasoma se zatekamo k vse pogostejemu kajenju.

Do tega pride, ker telo, tako kot pri vsaki drugi drogi, kae tendenco, da bo postalo imuno na uinke nikotina, in ga zato konzumiramo vse ve. e v prav kratkem asu cigareta ni ve popolnoma ne odpravi abstinennih pojavov, ki jih je povzroila, tako da se, ko smo prigali cigareto, sicer poutimo bolje kot trenutek prej, v bistvu pa smo bolj nervozni in napeti, kot e bi ostali nekadilci - in to celo med kajenjem. To je e bolj bedasto, kakor nositi premajhne evlje, kajti vse moneje boleine bodo ostale tudi potem, ko se bomo sezuli.

Poloaj je e slabi, saj nikotin kmalu za tem, ko cigareto ugasnemo, izpuhti iz telesa, in to je razlaga, zakaj kadilec v stresnih situacijah postane verini kadilec.

Kot reeno, "navade" sploh ni. Resnini vzrok, zaradi katerega kadilec e naprej kadi, je tista mala betija v njem. Kar naprej jo mora hraniti. Kadilec sam odloa, kdaj bo to poel, najpogosteje pa v eni od tirih situacij ali v eni od njihovih kombinacij, in sicer:

- DOLGOASJE / KONCENTRACIJA - dve skrajni nasprotji! - STRES / SPROSTITEV - dve skrajni nasprotji!

Katera udena droga lahko uinek, ki ga je imela pred 20 minutami, spremeni v svoje nasprotje? e to premislimo, katere drugane situacije pa e imamo v ivljenju, e seveda odmislimo spanje? V resnici kajenje ne pomaga niti proti dolgoasju in stresu niti ne podpira nae koncentracije in sprostitve. Vse to je le iluzija.

Nikotin ni samo droga, temve tudi hud strup, ki ga uporabljajo za pripravo unievalnih sredstev za insekte (le preberite to v svojem leksikonu!). Koliina nikotina, ki je v eni sami cigareti, bi vas ubila, e bi jo vbrizgali naravnost v veno. Dejstvo je, da tobak vsebuje e tevilne druge strupe, vkljuno z ogljikovim monoksidom.

e vas zdaj obletavajo misli, da bi preli na kajenje pipe ali cigar, naj vam jasno in glasno povem, da ta moja knjiga velja za vse vrste tobaka.

- 20 -

loveko telo je najbolj zapletena stvar na naem planetu. Nobena bioloka vrsta ne bi preivela, ko bi ne znala razloevati med hrano in strupom, e primitivne amebe ali rvi ne.

V procesu naravne selekcije sta v tisoletjih nae telo in um razvila tehnike, s katerimi razloujeta hrano od strupov, pa tudi zanesljive metode, kako le-te izloita.

Vsem ljudem je vonj in okus po tobaku odvraten, dokler sami ne postanejo zasvojeni z nikotinom. e pihnete cigaretni dim otroku v obraz, bo kaljal in pljuval. (Hini ljubljenki se ne vedejo ni drugae.)

Ko kadimo svojo prvo cigareto, inhaliranje izzove napad kalja. Ko prvi preve kadimo, smo vrtoglavi ali pa nam je dejansko telesno slabo. Telo nam s tem pravi: "DAJE MI STRUP. PUSTI TO!" To je stadij, ko se pogosto odloi, ali bomo postali kadilci ali ne. Zmotno je misliti, da zanejo kaditi preteno telesno in psihino ibki ljudje. Komur se zdi prva cigareta odvratna, ima veliko sreo; njegova pljua cigarete ne prenesejo, in reen je za vse ivljenje. Ali pa notranje ni pripravljen na teavni uni proces: skuati inhalirati brez kalja.

Po moje je pri vsem tem najbolj alostno to, da moramo za svojo zasvojitev tako trdo delati; zato je tudi tako teko obraniti pred tem mladostnike. Kajenja se morajo ele nauiti in ker se jim zdijo cigarete odvratne, mislijo, da lahko vsak as nehajo. Zakaj se niesar ne nauijo od nas? Sicer pa, zakaj se nismo sami niesar nauili od svojih starev?

Veliko kadilcev meni, da imajo okus in vonj po tobaku dejansko radi. To je iluzija. Ko se uimo kaditi, v bistvu priuujemo svoje telo na to, da postane neobutljivo za smrad in ogaben okus, zato, da dobimo svoj naboj, kakor narkomani, ki si domiljajo, da jim injekcije povzroajo zadovoljstvo. Abstinenni pojavi so pri zasvojenosti s heroinom skrajno siloviti, in tisto, kar prinese zares zadovoljstvo, je ritual prenehanja teh simptomov.

Kadilec se ui zapreti svoje ute pred slabim okusom in vonjem, zato da bi dobil naboj. Vpraajte kakega kadilca, ki si domilja, da kadi samo zato, ker mu tobak dii: "e ne dobite svoje obiajne znamke cigaret oz. je na voljo le ena znamka, taka, ki je ne marate, ali potem ne kadite?" Kje pa! Kadilec bo raje kadil stare vrvi kot ni, pa tudi ni vano ni, ali preide na zvijanje cigaret, cigarete z mentolom, cigare ali kajenje pipe; sprva bo okus sicer grozen, toda z malo trdovratnosti ga zane ljubiti. Kadilec bo skual kaditi naprej celo, ko bo prehlajen, ko bo imel gripo, razbolelo grlo, bronhitis in emfizem.

Uitek nima s tem nobene zveze. Ko bi bilo tako, nihe ne bi pokadil ve kot eno cigareto. Celo na tisoe bivih kadilcev je, ki so ostali odvisni od odvratnega nikotinskega veilnega gumija, ki so jim ga predpisovali zdravniki, in veliko med njimi jih e naprej kadi.

- 21 -

Pri mojih svetovanjih pridejo nekateri kadilci do spoznanja, da so odvisni od droge, in to jih zelo vznemiri, ker menijo, da jim bo zato e teje prenehati. Toda iz dveh pomembnih razlogov stanje le ni tako slabo:

1. Vzrok za to, da nas veina kadi naprej, eprav vemo, da pomanjkljivosti odtehtajo prednosti, je v tem, ker verjamemo, da cigarete vsebujejo nekaj, v emer vseeno uivamo ali nam kakor koli e pomaga. Obutek imamo, da bo nastala praznina, ko nehamo kaditi, da doloene stvari v naem ivljenju ne bodo nikoli ve take, kot so bile. To je slepilo. Dejstvo je, da nam cigareta prav ni ne da; le nekaj nam vzame in to potem spet deloma nadomesti - kar nas slepi. V enem naslednjih poglavij bom to razloil bolj podrobno.

2. eprav je nikotin zaradi hitrosti, s katero nas napravi odvisne, najmogoneja droga sveta, odvisnost od nje ni tako mona. Ker tako hitro deluje, traja samo tri tedne, dokler ga telo ne izloi v 99 odstotkih, odvajalni simptomi pa so v bistvu tako blagi, da veina kadilcev vse ivljenje ne opazi, da so trpeli za njimi.

Potem je zelo na mestu vpraanje, zakaj se tako veliko kadilcem zdi tako teko nehati kaditi, zakaj morajo mesece trpeti muke in preostanek svojega ivljenja e vedno sem in tja hlepeti po cigareti? Odgovor nam hkrati ponuja drugi vzrok, zaradi katerega kadimo - zaradi pranja moganov. Kemino odvisnost je lahko premagati.

Veina kadilcev zdri vso no brez cigarete. Abstinenni pojavi jih niti ne zbudijo.

Veliko kadilcev dejansko zapusti spalnico, preden si prigejo prvo cigareto; veliko jih kadi ele po zajtrku; veliko pa jih poaka, da pridejo na delovno mesto. Prestanejo lahko deseturno abstinenco in jih to pusti hladne, toda e bi se morali podnevi deset ur odpovedovati cigaretam, bi si pulili lase.

Prenekateri kadilec v svojem novem avtu ne kadi. Veliko jih zahaja v gledalie, v supermarket, v cerkev in drugam, ne da bi jih motilo, da tam ne morejo kaditi. Celo v podzemski eleznici ni bilo tovrstnih izgredov. Kadilci so skoraj veseli, e jih kdo ali kaj prisili, da ne kadijo.

Danes se veliko kadilcev brez hujega nelagodja odpove kajenju, e so v stanovanju nekadilcev ali le v njihovi drubi. Veini kadilcev se redno dogaja, da dalji as ne kadijo, ne da bi se pri tem posebno muili. Celo jaz sem se redno ves veer (sreen) sproal brez cigarete. V kasnejih kadilskih letih sem se celo vnaprej veselil veerov, ko sem lahko nehal sam sebi duiti dih (kako bedasta navada je to pravzaprav).

- 22 -

Kemino odvisnost zlahka premagamo, eprav smo e vedno zasvojeni; na tisoe prilonostnih kadilcev je, ki se lahko za dalja obdobja odpovedo cigaretam. Pa vendar so prav tako zasvojeni kot verini kadilci. Celo taki hudi kadilci so, ki so lahko utekli cigaretam, a e sem in tja seejo po kateri. To je e dovolj, da vzdrujejo zasvojenost.

Kot reeno, dejanska zasvojenost z nikotinom ni bistveni problem. Deluje samo kot katalizator, ki bega nae miljenje, da bi ne spoznali resninega problema to je pranje moganov.

Morda je dolgoletnim, hudim kadilcem v tolabo, ko spoznajo, da tudi oni lahko nehajo kaditi kot prilonostni kadilci. V nekem smislu celo preprosteje. Dlje kot kadijo, globlje se pogrezajo, in imajo potem toliko ve od tega, ko prenehajo.

Nadaljnja tolaba bo morda ta, da govorice, ki obasno kroijo (npr. "Sedem let traja, preden zadnja nesnaga zapusti telo," ali "Vsaka cigareta, ki jo pokadite, vam ukrade pet minut ivljenja"), ne dre.

Nikar ne mislite, da pretiravajo z opisi katastrofalnih uinkov kajenja. e sploh, potem kodo podcenjujejo, toda "petminutno pravilo" je oitno groba ocena, in velja le, e ste si nakopali katero od smrtnih bolezni ali zamaili svoje arterije do ustavitve srca.

V resnici "nesnaga" nikoli popolnoma ne zapusti telesa. e so v bliini kadilci, visi v zraku in celo nekadilci je sprejmejo majken odstotek. Toda naa telesa so neverjetni stroji in imajo izredne samozdravilne moi, seveda, e e niste neozdravljivo bolni. e zdaj nehate, si bo vae telo opomoglo v nekaj tednih, skoraj tako dobro, kot bi nikoli ne kadili.

Nikoli ni prepozno, e hoete nehati. Svetoval sem veliko petdeset in estdesetletnikom, celo nekaterim pri sedemdesetih in osemdesetih letih. Pred asom me je na kliniki obiskala enaindevetdesetletnica s petinsedemdesetletnim sinom. Ko sem jo vpraal, zakaj bi rada nehala kaditi, mi je odgovorila: "Da mu bom za dober zgled".

e vam jo je kajenje grdo zagodlo, bo olajanje toliko veje. Ko sem konno nehal kaditi in se je moja poraba cigaret na mah zreducirala od 100 na 0, zaradi abstinennih pojavov nisem trpel niti enkrat. V zadovoljstvo mi je bilo, celo v asu odvajanja.

Toda sledi pranja moganov se MORAMO otresti.

- 23 -

7. Pranje moganov in spei partner

Kako ali zakaj sploh zanemo kaditi? Da bi to mogli razumeti v vsej razsenosti, moramo raziskati mogono delovanje podzavestnega, ali kakor temu reem jaz, svojega "speega partnerja".

Vsi se imamo radi za inteligentna, razsodna bitja, ki sama doloajo svojo ivljenjsko pot. Toda v resnici je 99 odstotkov naega ivljenja zartanega vnaprej. Smo proizvod drube, v kateri odrastemo - ona doloa, kakna oblaila bomo nosili in v katerih stavbah bomo stanovali, doloa nae temeljne vedenjske vzorce, celo tiste, po katerih se radi razlikujemo, na primer v politiki ali veroizpovedi. Vpliv podzavestnega v nas igra skrajno pomembno vlogo - celo e gre le za dejstva in ne mnenja, se na milijone ljudi pusti voditi za nos. Preden je Kolumb objadral svet, je bila veina prepriana, da je zemlja ploata. Danes vemo, da je obla. Ko bi napisal ducat knjig in vas hotel prepriati, da je zemlja ploata, mi to ne bi uspelo, vendar: koliko je med nami tistih, ki so e bili v vesolju in videli zemeljsko kroglo na lastne oi? Celo e ste leteli okrog sveta ali ga obpluli z ladjo, od kod veste, da niste le potovali v krogu po ravnini?

Reklamni specialisti zelo dobro poznajo mo sugestije nad podzavestnim, zato ti ogromni posterji, ki jih kadilec sreuje na vsakem koraku, zato oglasi v tisku. Mislite, da je to zapravljanje denarja? Da se niste pustili pregovoriti, da morate kupiti cigarete? Kako se motite! Preverite to sami. Naslednji, ko boste nekega hladnega dne li v kako gostilno ali restavracijo in vas bo spremljevalec vpraal, kaj boste pili, ne recite le "Konjak," (ali kar koli e), temve: "Ve, kaj bi mi danes res prijalo? Ta udoviti, neni ogenj konjaka". Ugotovili boste, da se vam bodo pridruili celo taki, ki konjaka ne marajo.

e od ranega otrotva dnevno bombardirajo nao podzavest s sporoili, ki nam dopovedujejo, da nas bodo cigarete sprostile, nam dale pogum in samozavest, skratka, da je cigareta najdragoceneja re na tej zemlji. Se vam zdi, da pretiravam? e gledate film in se pojavi prizor, ko bodo na smrt obsojenega vsak hip usmrtili, kaj je njegova zadnja elja? Tako je, cigareta. To v nas zapusti moan vtis, ki ga zavest sicer ne bo registrirala, a na "spei partner" ima dovolj asa, da bo sporoilo sprejel vase. Kar nam bo torej dejansko sporoeno, bo izjava: "Najdragoceneje na tem svetu, moja zadnja misel in moje zadnje dejanje - je pokaditi cigareto". V vsakem vojnem filmu ranjenci dobijo cigareto.

Mislite, da se je to v novejem asu kaj spremenilo? Ne, reklama e vedno grmi z ogromnih panojev, tabel in oglasov naim otrokom na glavo. Menda reklama za cigarete ne sme biti ve predvajana na televiziji, toda v

- 24 -

koliko filmih, ki se vrtijo ob najbolj gledanem asu, si glavni igralci z uitkom priigajo cigarete? Najbolj usoden je dananji trend, ko prikazujejo cigarete hkrati s portnimi dogodki in razkazovanjem zgornjih deset tiso, seveda, vse sponzorirano od tobanih gigantov. Dirkalni avtomobili tekmujejo za velike nagrade ob podpori doloenih znamk cigaret ali se tekma celo po njej imenuje - ali pa je obratno? Dandanes vidite na televiziji celo reklamne spote, v katerih si goli parek po seksu v postelji deli cigareto. Jasno, to priklie e kakne asociacije. Kako obudujem tisto znano reklamo za cigarillose, pa ne zaradi njenih motivov, temve zaradi briljantnosti: Moki se vedno sooi s smrtjo ali katastrofo - naj gori njegov balon, ki bo vsak as padel v globino, naj njegova prikolica vsak hip zgrmi v reko, naj bo Kolumb in bo njegova ladja vsak hip padla ez rob zemlje; nobene besede ne izgovori. Tiho igra muzika. Prige si cigarillos. Izraz blaenosti spreleti njegov obraz. Kadileva zavest niti ne ve, da gleda reklamo, toda "spei partner" potrpeljivo poira oitno sporoilo.

Seveda tudi nasprotna stran dela reklamo: o nevarnosti raka, o amputiranih nogah, slabem zadahu. Toda ta reklama kadilca ne pripravi do tega, da bi nehal kaditi. Logino bi bilo, toda ni tako. e mladostnikom ne preprei, da bi ne zaeli kaditi. Vsa leta, ko sem kadil, sem bil poteno preprian, da bi ne bil nikoli zael kaditi, ko bi mi bili razloili povezavo med pljunim rakom in kajenjem cigaret. Resnica je ta, da vse pouevanje in razglaanje skupaj nimata nobenega uinka. Past je dandanes ista kot nekdaj (ko je padel vanjo npr. Sir Walter Raleigh). Vse te kampanje proti kajenju samo veajo zmedenost. Celo na samih proizvodih, teh srkanih, bleeih paketkih, ki vas zapeljujejo, da bi sprejeli vase njihovo vsebino, je napisano svarilo. Kateri kadilec pa ga sploh prebere, kaj ele, da bi ga pripravilo do sooenja z njim, do ustreznega dejanja?

Menim, da vodilni proizvajalci cigaret z zakonom predpisano svarilo uporabljajo celo za to, da prodajo svoje izdelke. Veliko reklamnih spotov prikazuje strah vzbujajoe detajle, na primer pajke, ogromne insekte in mesojede rastline kot muholovke. Svarilni napotek natiskajo tako mastno in vpadljivo, da ga kadilec ne more spregledati, tudi e bi hotel. Strahovi, ki jih pri tem obuti, prikliejo asociacijo z bleeim, zlatim zavojkom.

Vsa ironija je v tem, da je najmogoneji dejavnik pri tem pranju moganov kadilec sam. Zmotno je misliti, da so kadilci ljudje ibke volje in pomehkuenega telesa. Da premagamo strup, moramo imeti kar precej dobro kondicijo.

To je eden od vzrokov, zakaj so kadilci gluhi in slepi za vse statistike, ki vsiljivo dokazujejo, da kajenje ogroa zdravje. Vsi poznamo kaknega strica Fredija, ki je vsak dan pokadil po dva zavojka cigaret, ki ni bil bolan niti en dan v svojem ivljenju, pa je vseeno uakal osemdeset let. Stotine drugih

- 25 -

kadilcev, ki umrejo v najboljih letih, ali dejstvo, da bi bil stric Fredi morda e iv, ko bi ne kadil, kratko malo zanemarimo.

Naredite majhno anketo med svojimi prijatelji in kolegi, in ugotovili boste, da so kadilci preteno osebnosti z mono voljo. Pogosto so samostojni vodilni uslubenci ali pripadniki doloenih kvalificiranih poklicev, na primer zdravniki, odvetniki, policisti, uitelji, trgovci, bolnike sestre, tajnice, gospodinje z otroki ipd. - z drugimi besedami, vsi, ki so izpostavljeni hujemu stresu. Kadileva najveja zmota je vendar ta, da mu olaja stres; zato kajenje radi poveemo z dominantnim tipom loveka, s takim, ki prevzame odgovornost in stres, zato ga seveda obudujemo in posnemamo. Naslednja skupina, dojemljiva za zasvojitev z nikotinom, so ljudje z enolinim delom, kajti dolgoasje je po pogostnosti drugi vzrok za kajenje. No, najbr je zmotno priakovati, da bi cigarete pri tem kaj pomagale.

Razmah pranja moganov je neverjeten. Naa druba se zgraa nad otroki, ki vdihavajo lepila, nad narkomani ipd. A od tega vdihavanja v Angliji ne umre niti deset ljudi na leto in zasvojencev s heroinom le nekaj sto na leto.

Toda tu je e druga droga, nikotin, ki slej ali prej zasvoji nad 60 odstotkov loveke drube in veina za to drago plauje vse ivljenje. Velik del razpololjivega denarja zapravijo za cigarete, vsako leto pa kajenje ugonobi na tisoe lovekih ivljenj. Kajenje je glavni vzrok smrti v zahodnih drubah, tudi v primerjavi s prometnimi nesreami in poari.

Zakaj gledamo na vdihavanje lepil in zasvojenost s heroinom kot na vliko zlo, medtem ko smo porabo droge, za katero zapravimo toliko denarja in nas dejansko ugonablja, e pred nekaj leti ocenjevali kot isto sprejemljivo socialno vednje? V preteklih nekaj letih se je javno mnenje malo spremenilo, tako da kajenje zdaj velja za rahlo nesocialno navado, ki utegne kodovati zdravju, a droga je e vedno legalna in v bleeih zavojkih dosegljiva na vsakem vogalu. Tu ima najveji interes vlada. Kadilcem vzame milijarde novcev za tobani davek in tobana industrija plaa nekaj sto milijonov samo za reklamo (avtor navaja podatke za Anglijo; op. prev.).

Razviti morate obrambo, odpor proti temu pranju moganov, prav tako kot pri prodajalcu rabljenih avtomobilov. Njegovim navedbam boste vljudno kimali in molali, verjeli pa ne boste niti besedice od vsega, kar pravi.

Najprej boste pogledali za fasado bleeega zavojka, kakna nesnaga in strup se skrivata v njem. Naj vas ne zapeljejo kristalni pepelniki ali zlati vigalniki in milijoni tistih, ki so jih e krepko potegnili za nos. Vpraajte se:

- 26 -

- Zakaj pravzaprav kadim? - Moram to res poeti?

NE, JASNO, DA VAM NI TREBA

Razloiti ta vidik pranja moganov se mi zdi najteje. Zakaj postane razumen, inteligenten lovek bebav, e gre za njegovo lastno zasvojenost? Strano nerad priznam, toda med vsemi tisoi, ki sem jim pomagal znebiti se te navade, sem bil sam najveji idiot.

Nisem samo jaz priel na 100 cigaret na dan, tudi moj oe je bil hud kadilec. Bil je krepak mo, ki ga je kajenje iztrgalo v cvetu let. Spominjam se, kako sem ga kot fant zjutraj opazoval pri kaljanju in pljuvanju sluzi. Videl sem tudi, da mu kajenje ni bilo v uitek, in bilo mi je jasno, da ga je obsedel zli duh. e danes vem, kaj sem takrat rekel mami: "Samo ne dovoli mi, da bi postal kadilec".

Pri petnajstih sem bil fanatino zagret za fitness. port je bil moje ivljenje, kar pokal sem od vitalnosti in zaupanja vase. e bi mi takrat kdo rekel, da bom neko pokadil sto cigaret na dan, bi bil stavil ves svoj ivljenjski zasluek, da se to ne bo zgodilo; navrgel bi e vse drugo, kar bi zahtevala stava.

Pri tiridesetih sem bil telesno in psihino cigaretni junkie. Priel sem do stadija, ko nisem mogel ve narediti najpreprostejega telesnega ali duhovnega opravka, ne da bi si "eno prigal". Pri veini kadilcev sproi poseg po cigareti e normalni vsakodnevni stres, na primer, e zazvoni telefon ali morajo biti v drubi. Jaz e televizijskega programa nisem mogel preklopiti ali zamenjati arnice, ne da bi si prigal cigareto.

Vedel sem, da me kajenje ugonablja. O tem si nisem mogel delati utvar. Toda zakaj nisem razumel, kaj se je dogajalo v moji glavi, mi ni jasno. Skoraj v obraz me je butnilo, v nos me je ugriznilo. Neumno je, da veina kadilcev slej ali prej zapade slepilu, da je kajenje uitek, jaz pa nisem nikoli. Kadil sem, ker sem mislil, da mi to krepi ivce in se zaradi tega laje zberem. Zdaj sem nekadilec in komaj verjamem, da so tisti asi v mojem ivljenju res obstajali. Tako je, kot bi se zbudil iz moreih sanj, in to iz kaknih! Nikotin je droga, ki spremeni utno zaznavo - uta za okus in vonj. Najhuje pri kajenju ni ropanje zdravja ali denarnice, temve pohabljanje due. Vse mogoe sprejemljive razlage iemo, samo zato, da bi lahko naprej kadili.

Spominjam se, da sem po enem svojih propadlih poskusov, da bi nehal kaditi, preel na kajenje pipe, ker se mi je zdelo, da je to manj kodljivo in da bom na ta nain zmanjal porabo.

- 27 -

Nekatere vrste tobaka za pipo prav smrdijo. No, aroma je morda se kar prijetna, toda kaditi je ogabno. Spomnim se, da je bila konica mojega jezika tri mesece tako razbolela kot ognojek. V spodnjem delu pipine glave se nabere rjava brozga. Vasih pipo nehote na hitro dvigne iz ravnoteja in preden se zave, si pogoltnil poirek te umazane juhe. Obiajna posledica je takojnje bruhanje, vseeno, v kakni drubi si.

Potreboval sem tri mesece, preden sem bil pipi kos, toda nikakor ne razumem, zakaj nisem enkrat v tem asu sedel in se vpraal, zakaj sprejemam to muenje. Ko kadilec obvlada "pipoznanstvo", se mu seveda zdi, da je sreneji od vseh drugih. Veinoma so prepriani, da kadijo, ker jim pipa prija. Toda zakaj so se morali tega uitka s tako muko uiti, e so prej iveli isto sreno brez njega?

Odgovor je naslednji: Kakor hitro ste postali zasvojeni z nikotinom, pranje moganov deluje z dvojno mojo. Vaa podzavest ve, da je treba malo betijo hraniti, in izklopi vse drugo iz vaega miljenja. Kakor sem e ugotovil, ljudi sili strah, da kadijo naprej, strah pred obutkom praznine in negotovosti, ki preplavi loveka, kakor hitro svojemu telesu neha dovajati nikotin. e se tega strahu ne zavedamo, to ne pomeni, da ga ni. Prav toliko nam je treba razumeti ta mehanizem, kakor maki potek cevi v talnem gretju: ve samo, da ji bo lepo toplo, e bo sedla na doloeno mesto.

Pranje moganov je poglavitna teava pri odvajanju od kajenja. In sicer: pranje moganov, ki smo mu bili podvreni, ker smo rasli v tej drubi, pranje moganov, ki ga je povzroila naa lastna zasvojenost, ter najuinkoviteje med njimi, pranje moganov, ki so nam ga vsilili prijatelji, sorodniki in kolegi.

Edino, kar nas pripravi do tega, da zanemo kaditi, so vsi drugi, ki to ponejo. Obutek imamo, da bomo sicer nekaj zamudili. Tako se muimo, da bi se napravili odvisne, a nihe nikoli ne ugotovi, kaj pravzaprav zamujamo. Vsaki, ko vidimo nekoga kaditi, nas to utrjuje v veri, da je to zagotovo prijetno, saj drugae ne bi kadil. Tudi e se odvadi kajenja, ima bivi kadilec obutek, da se neemu odpoveduje, ko na kakni zabavi ali druabni prireditvi vidi koga, ki si je prigal cigareto. Pouti se varnega. Privoi si eno samo cigareto. In preden ve, kaj se z njim dogaja, je e spet odvisen.

To pranje moganov ima neznansko moan uinek, ki ga morate ozavestiti. Spominjam se neke serije kriminalnih iger na radiu, imenovala se je Paul Temple, ki je bila silno priljubljena v povojnem asu. V enem od nadaljevanj je lo za odvisnost od marihuane, imenovane tudi "pot" ali trava. Zlobnei so kadilcem brez njihove vednosti zvijali cigarete, ki so vsebovale marihuano. Uinek ni bil kodljiv. Le ljudje so postali zasvojeni in naprej so morali kupovati cigarete. (Na mojih svetovalnih sestankih je

- 28 -

stotine kadilcev priznalo, da so enkrat poskusili marihuano. Nobeden med njimi ni ugotovil, da so od tega postali odvisni.) Bilo mi je okrog sedem let, ko sem slial to oddajo. To je bilo moje prvo sreanje z zasvojenostjo z drogami. Predstava o zasvojenosti, prisilnem nadaljevanju uivanja droge, me je navdala z grozo, in eprav sem skoraj preprian, da marihuana ne zasvoji, si do danes nisem upal niti enkrat potegniti iz cigarete z marihuano. Kakna ironija, da sem prav jaz konal kot junkie zasvojilne droge tevilka ena. koda, da me Paul Temple ni posvaril pred cigaretami! Kakna ironija je tudi dejstvo, da lovetvo tirideset let kasneje troi milijonske vsote za raziskave raka, milijardne pa za zapeljevanje zdravih mladostnikov v kajenje odvratnega plevela, pri emer iztrijo dravne blagajne najveji profit!

Zdaj smo na tem, da pranje moganov zavrtimo nazaj, da spravimo mogane v prvotno stanje. Nekadilcu ne manjka ni, pa pa je ubogi kadilec za vse ivljenje prikrajan za:

- ZDRAVJE, - ENERGIJO, - PREMONOST, - NOTRANJI MIR, - SAMOZAUPANJE, - POGUM, - SAMOSPOTOVANJE in - SREO.

In kaj dobi kadilec v zameno za vse te tehtne vidike ivljenja, ki se jim je odpovedal?

- ISTO NI - razen utvare, da je spet priel do notranje sproenosti, miru in samozavestnosti, esar se nekadilec veseli ves as.

- 29 -

8. Omilitev abstinennih pojavov

Razloil sem e, da veina kadilcev meni, da kadi zaradi uitka, sprostitve ali neke druge vznesenosti. V resnici s tem slepijo sami sebe. Dejanski vzrok je odstranitev abstinennih pojavov.

V zaetku uporabljamo cigarete kot sredstvo za uveljavljanje v drubi. Lahko kadimo ali pa tudi ne. Toda zaarani krog se je e zael. Naa podzavest se je zaela uiti, da je cigareta v doloenem asu prijetna.

im moneja postaja naa odvisnost od nikotina, tembolj krevita bo naa potreba, da si priskrbimo olajanje, globlje nas bo vlekla cigareta in toliko bolj si bomo domiljali, da povzroa prav nasprotno. Vse to se dogaja tako poasi, tako postopoma, da tega sploh ne zaznamo. Vsak dan se ne poutimo ni drugae, kot dan poprej. Veina kadilcev svoje odvisnosti sploh ne spozna, dokler enkrat ne skua kajenja opustiti, pa e tedaj jih veliko tega ne prizna. Nekaj neomajneev vse ivljenje tii glavo v pesek in skua sebe in druge prepriati, da v kajenju uivajo.

S stotinami najstnikov sem se pogovarjal vedno isto:

Jaz: Vam je jasno, da je nikotin droga, in edini vzrok, zakaj kadite, je v tem, da ne morete nehati

M: vek! Uivam. e nebi, bi nehal. Jaz: Potem pa kratko malo nehajte za en teden, da mi dokaete, da to

zmorete, e hoete. M: Ni nujno. Uivam. Ko bi hotel nehati, bi to e storil. Jaz: Preprosto en teden ne kadite, da si dokaete, da niste odvisni. M: Ne vem, zakaj bi bilo to dobro? V kajenju uivam.

Kot reeno, se kadilci nagibajo v omilitev abstinennih pojavov v stresnih situacijah, e se dolgoasijo, se hoejo bodisi sprostiti ali koncentrirati, ali pa ko se jim nakopii ve teh dejavnikov. V nekaj naslednjih poglavjih se bom temu posvetil obirneje.

- 30 -

Slika_03.jpg

9. Stresne situacije

Ta izraz mi ne pomeni le vlikih tragedij ivljenja, temve tudi manji stres, druabne prilonosti, telefonske klice, razdraenost matere, ko njeni otroci razgrajajo, in podobno.

Vzemimo za primer razgovor po telefonu Za veino ljudi je telefoniranje laji stres, predvsem za poslovnee. Najve klicev ne prihaja od zadovoljnih kupcev ali od efa, ki bi vam rad estital. Veinoma so predmet pogovorov sitnosti - nekaj gre narobe ali kdo postavlja zahteve. V tem hipu si bo kadilec, e e nima cigarete v ustih, takoj eno prigal. Ne ve, zakaj to pone, toda ve, da mu to iz bogve katerega razloga pomaga.

V resnici se je zgodilo naslednje: Ne da bi se tega zavedel, je bil e pod stresom - abstinennih pojavov. e bo odpravil stres zaradi odvzema nikotina, se bo zmanjal celoten stres; kadilec doivi vznesenost. V tem trenutku to tudi resnino ni slepilo. Ko si prige cigareto, se kadilec pouti bolje kot prej. A celo med tem, ko to cigareto kadi, je kadilec bolj napet kot nekadilec, kajti im moneje je odvisen od droge, globlje ga vlee cigareta in toliko manj sprotne sprostitve mu daje kajenje.

Obljubil sem, da vam bom prihranil ok terapijo. S primerom, ki vam ga bom zdaj povedal, vas noem okirati; le drastino bi rad prikazal, da cigareta vaih ivcev ne pomirja, temve jih uniuje.

Skuajte si predstavljati, da ste prili do toke, ko vam zdravnik pove, da vam bo moral odrezati noge, e ne boste nehali kaditi. Sedite za trenutek in si zamislite, kakno bi bilo ivljenje brez nog. Skuajte se viveti v duevno stanje loveka, ki kljub temu svarilu kadi naprej in mu nato amputirajo nogi.

Velikokrat sem slial take zgodbe; odpravil sem jih kot preve zateene, neumne. Vasih sem si celo elel, da bi mi kateri od zdravnikov rekel prav to, potem bi namre nehal kaditi. In vendar sem vsak dan posebej akal, da mi bo zdaj zdaj v glavi poila ilica, in na to, da ne bom izgubil le nog, ampak ivljenje. Pri tem o sebi nisem mislil, da sem nor, temve le hud kadilec.

Take zgodbe niso absurdne. To je natanko tisto, kar ta strahotna droga naredi iz loveka. Sasoma vam sistematino opustoi ivce in izropa ivljenjski pogum. In kolikor ve poguma vam vzame, toliko moneje trpite zato, ker si domiljate, da cigarete delujejo prav obratno. Vsi smo sliali za paniko, ki preplavi kadilca, e je pozno zveer na poti in se boji, da mu bodo pole cigarete. Nekadilci ne trpijo zaradi takih rei. Take obutke vzbujajo cigarete. V teku kadilskega ivljenja vam ne spodkopavajo le ivcev, ivljenjske energije, temve so tudi moan strup, ki vam postopoma

- 31 -

unii telesno zdravje. Kadar kadilec dosee stadij, ko ga nikotin dejansko ugonablja, je preprian, da je cigareta njegov pogum in mo in da se brez nje ne more sooati z ivljenjem.

Dopovejte si e enkrat za vselej, da cigarete vaih ivcev ne pomirjajo, ampak jih poasi, a zagotovo uniujejo. In eden neprecenljivih dobitkov vas aka, e se odvadite kaditi, vrneta se vam vera v ivljenje in samozaupanje.

- 32 -

10. Dolgoasje

e v tem trenutku kadite, ste na cigareto verjetno e pozabili, dokler vas nisem spomnil nanjo.

e ena zmota o kajenju je namre ta, da pomaga proti dolgoasju. Dolgas je stanje duha. Ko kadite, vam um ne govori neprestano: "Kadim cigareto. Kadim cigareto". To se dogaja le, e ste se morali dlje asa cigaretam odpovedati ali e ste skuali kajenje omejiti, ali pa samo pri prvih nekaj cigaretah po neuspelem poskusu, da bi opustili kajenje.

V resnici je stanje tako: e ste zasvojeni z nikotinom in pravkar ne kadite, potem vam nekaj manjka. e imate kaj, kar zaposluje vae misli, seveda take, ki vas ne spravljajo v stres, boste vzdrali razmeroma dolgo, ne da bi trpeli za pomanjkanjem nikotina. e pa se dolgoasite, e torej ni niesar, kar bi vas odvraalo od abstinennega stresa, potem boste hranili betijo. e pa se trenutno brez pomisleka vdajate zasvojenosti (se pravi, da kajenja ne poskuate opustiti ali omejiti), bo celo priiganje cigarete nezavedno. Celo kadilci pip in tisti, ki si cigarete zvijajo sami, lahko svoj ritual opravijo samodejno. Ko se povpreni kadilec skua spomniti cigaret, ki jih je pokadil ez dan, si jih lahko v spomin priklie le razmeroma malo - na primer prvo cigareto dneva ali razvpito cigareto po kosilu.

Posredno cigarete celo poveujejo dolgoasje, ker vas napravljajo apatine, brezvoljne, in namesto da bi postali energino dejavni, so kadilci nagnjeni k zdolgoasenemu prekladanju sem in tja in k sprotni blaitvi svojih abstinennih pojavov.

- 33 -

11. Koncentracija

Cigarete nikakor ne zviujejo koncentracije. To je le slepilo. e se skuate koncentrirati, avtomatino skuate izklopiti vse, kar vas

od nje odvraa, na primer, da vam je prevroe ali da vas zebe. Kadilec e trpi: mala betija zahteva hrano - mamilo. e se torej skua koncentrirati, na ni ve ne misli. Samodejno si prige cigareto, s imer je sla deloma utiana; dela, kar se je namenil, in je e pozabil, da kadi.

Cigarete ne zviujejo sposobnosti koncentracije. Prej jo uniijo, kajti ez nekaj asa so spet tu abstinenni pojavi. Tedaj kadilec povia svojo porabo in problem se zaostri.

Sposobnost koncentracije je omejena e iz nekega drugega razloga. Postopno nalaganje strupenih snovi v arterijah in venah zoi oilje, tako da mogani niso ve dobro oskrbljeni s kisikom. e boste vzpostavili prvotno stanje, se bo vaa sposobnost koncentracije in inspiracije v resnici mono izboljala.

Prav koncentracija je spodnesla moje poskuse, da bi opustil kajenje po metodi moi volje. Razdraljivosti in slabi volji sem priel na kraj, toda e sem se moral res zbrati za kaj teavnega, sem kratko malo potreboval cigareto. Prav dobro se e spominjam svoje panike, ko sem hodil na izpite iz raunovodstva za gospodarskega revizorja in izvedel, da se tam ne sme kaditi. Takrat sem bil e verini kadilec in preprian sem bil, da ne morem biti zbran tri ure brez cigarete. Kljub temu sem izpite naredil. Spominjam se tudi tega, da pri tem sploh nisem mislil na kajenje; ko je lo res za nohte, mi pomanjkanje oitno vendarle ni ni kodilo.

Izguba sposobnosti koncentracije, ki jo utrpe kadilci pri odvajanju, ne temelji na fizinem odvzemu nikotina. e ste kadilec, imate mentalne blokade. Kaj naredi kadilec, ki ima duevno blokado? e e ne kadi, si prige cigareto. To blokade nikakor ne odpravi; kaj torej stori? Tisto, kar mora: otepa se dalje s svojim problemom, prav tako kot nekadilec. Kadilec nikoli ne krivi cigarete za kakno nadlogo. Nikoli nima kadilskega kalja, ampak je stalno prehlajen. Kakor hitro neha kaditi, bo krivdo za vse, kar gre v njegovem ivljenju narobe, naprtil dejstvu, da je nehal kaditi. Ko bo mentalno zablokiran, se ne bo ve grizel s svojim problemom, ampak bo zael razmiljati: "Ko bi si zdaj mogel prigati cigareto, bi bil moj problem reen". Potem bo zael razmiljati o smotrnosti svoje odloitve, da preneha kaditi.

e ste sluajno prepriani, da je kajenje v pristno pomo pri koncentraciji, vam jamim, da se ne boste ve mogli koncentrirati, e si boste neprestano delali skrbi. Problem povzroa dvom, ne pa telesni

- 34 -

abstinenni znaki. In ne pozabite: Samo kadilci trpe zaradi abstinennih pojavov, nekadilci ne.

Potem ko sem pokadil svojo zadnjo cigareto do konca in tako svojo porabo ez no spravil od sto na ni, nisem mogel ugotoviti nikakrnih teav s koncentracijo.

- 35 -

12. Sprostitev

Veina kadilcev misli, da jim cigareta pomaga pri sproanju. Vendar je nikotin kemini stimulans. e si po dveh zaporedoma pokajenih cigaretah ponovno izmerite srni utrip, boste ugotovili, da se je opazno povial.

Ena najljubih cigaret veine kadilcev je cigareta po jedi. Med kosilom nehamo delati, sedemo in se sprostimo, si poteimo lakoto in ejo in smo potem povsem zadovoljni. Toda ubogi kadilec se ne more sprostiti; poteiti mora se neko drugo lakoto. Cigareto ima za pikico na i, toda v resnici mala betija vrei po hrani.

lovek, ki je zasvojen z nikotinom, se ne more nikoli popolnoma sprostiti, se ve, z leti je se huje.

Najbolj napeti ljudje na tem planetu niso nekadilci, temve petdesetletni menederji - verini kadilci, ki neprestano kaljajo in pljuvajo sluz, imajo visok krvni pritisk in so stalno razdraeni. Kadilcem v tem stadiju cigarete ne odpravijo ve niti dela simptomov, ki so jih povzroile.

Dobro se e spominjam asov, ko sem bil mlad raunovodja in sem osnoval druino. e je kateri od otrok kaj zagodel, me je to tako razbesnilo, da ni bilo v nikakrnem sorazmerju z otrokovim prestopkom. Res sem se poutil, kot bi me obsedel zli duh. Danes vem, da so bile ta demon cigarete. V tistih asih sem mislil, da imam na grbi vse probleme sveta, toda e se zdaj ozrem nazaj, se spraujem, v em je bil pravzaprav ta vliki stres. Vse ivljenje sem imel pod kontrolo. Edino, kar je imelo pod kontrolo mene, je bilo kajenje. alostno je, da svojih otrok niti danes ne morem prepriati, da je bilo za mojo vzkipljivost krivo kajenje. Kar naprej posluamo, kako kadilec opraviuje svoje kajenje, do poslualcev pride kar naprej sporoilo, podobno naslednjemu: "Ah, cigarete me kratko malo pomirjajo. Pomagajo mi, da se sprostim".

Pred let so angleke ustanove za posvojitev otrok zagrozile, da kadilcem ne bodo ve dajale otrok v posvojitev. Neki razbesneli mo jih je poklical in rekel: "Zagreili boste gromozansko neumnost. Spominjam se, kako je bilo, ko sem bil e otrok; e sva se z materjo prepirala, sem zmeraj poakal, da si je priigala cigareto. Potem se je lae pomirila". Zakaj ta otrok ni mogel govoriti z materjo, e ni ravno kadila? Zakaj so kadilci tako napeti, e ne kadijo, celo po jedi v restavraciji? Zakaj so nekadilci potem popolnoma sproeni? Zakaj se kadilci brez cigarete ne morejo sprostiti? Ko boste prihodnji v supermarketu zagledali mlado mamico, kako se razburja in vpije na svojega otroka, le opazujte, kaj se bo dogajalo, ko bo odla iz supermarketa. Kakor hitro bo prila skozi vrata, si bo prigala cigareto. Zanite opazovati kadilce, predvsem v situacijah, ko ne smejo kaditi.

- 36 -

Opazili boste, da z rokami arijo naokrog po obrazu, da se igrajo s prsti, potrkavajo z nogo, si grebejo po laseh ali stiskajo zobe. Kadilci niso sproeni. Pozabili so, kako se pouti lovek, ki je popolnoma sproen. Sprostitev je ena od tevilnih radosti, ki vas akajo.

Kajenje bi pravzaprav lahko primerjali z muho, ki je zala v cvetni koek mesojede rastline. Najprej pije njen nektar. V nekem neopaznem trenutku pa zane rastlina reti muho.

Mar ni e skrajni as, da splezate iz te rastline?

- 37 -

13. Kombi cigarete

Ne, kombi(nirana) cigareta ni, e naenkrat vleete dve ali tri cigarete. Ko se vam zgodi kaj takega, se zanete spraevati, zakaj ste si prigali prvo. Enkrat sem si opekel hrbet dlani; hotel sem si vtakniti cigareto v usta, pa je bila ena prigana e tam. To niti ni tako bedasto, kot se slii; kot smo e povedali, cigareta konec koncev ni ve ne odpravi abstinennih pojavov, tako da kadilcu celo med kajenjem nekaj manjka. To je strahotna mora verinega kadilca. Ko bi potreboval poiljko "energije", e kadi, in zato hudi kadilci pogosto seejo po pijai ali drugih drogah. Toda malo sem zael.

Kombi cigareta je cigareta, pogojena z dvema ali ve drugimi naimi obiajnimi sproilci - vzroki za kajenje; to so na primer druabna sreanja, zabave, poroke, sveane pojedine v restavraciji. To so primeri situacij, ki so hkrati stresno obremenilne pa tudi sproujoe. Na prvi pogled je to videti kot nasprotje, vendar ni. Vsaka oblika druenja z drugimi lahko pomeni stres, celo druenje s prijatelji, vi pa bi se v isti sapi radi zabavali in bili isto sproeni.

V nekaterih poloajih delujejo vsi tirje sproilci (gl. str. 19) hkrati. K temu lahko pritejemo e vonjo z avtom. Recimo, da ste pravkar prili iz kakega stresnega poloaja, od zobozdravnika ali zdravnika, torej se lahko sprostite. Promet zmeraj doda e kak stresni dejavnik. Tvegate ivljenje. Pa zbrati se morate. Morda se teh dejavnikov ne zavedate, a ker sta nezavedna, to e ne pomeni, da ju ni. In e tiite v prometnem zamaku ali imate pred seboj e dolgo pot, se boste morda e dolgoasili.

e en klasien primer je igranje kart. e gre za igro, kot sta bridge ali poker, se