Embed Size (px)
Citation preview
CEDR Task 13: “Incident & Emergency Management’’
Uroš Brumec, dipl.inž.tehnol.prom.
Task 13: “Incident & Emergency Management”
• Naloga 13: “Upravljanje (prometa) v primeru nastanka: slučajnega, nepredvidenega, izrednega dogodka na cesti”.
Predstavitev temelji na povzetku sestankov CEDR in eCall (eKlic).
Predstavniki Naloge 13
Država Ime in priimek
Austria Christian Ebner
Belgium Vlaanderen Eva van den Bossche, Armand Rouffaert
Denmark Iben Louring Mortensen, Charlotte Holstrøm
England David Stones (task leader), Steve Warner
Finland Laura Väisänen, Timo Karhumäki
Norway Kjersti Leiren Boag
Netherlands Gerrit Broekhuizen, Michel Kusters
Iceland Nicolai Jónasson
Italy Amleto Pasquini, Sandro la Monica
Slovenia Uroš Brumec (CEDR predstavnik za eCall / eKlic)
Sweden Henrik Sundquist, Maria Nichani
Project Support Nicholas Taylor, Peter Owlett, Kathryn Stafford (TRL)
Country NRA or Representative Organisation
Austria ASFiNAG
Belgium-Flanders Agentschap Wegen en Verkeer
Denmark Vejdirektoratet
England English Highways Agency (Task Leader)
Finland FINNRA
Italy StradeANAS
Netherlands Rijkswaterstaat
Norway Statens vegvesen
Slovenia Slovenian Roads Agency (also in eCall)
Sweden Trafikverket
Iceland3 Vegagerdin
Kaj je upravljanje prometa? (TIM = Traffic Incident Management)
• Traffic Incident Management (TIM) je strukturiran odziv na nesreče, incidente oz. izredne dogodke v cestnem prometu. Naloga je razviti skupne delovne prakse med različnimi upravami in njihovimi pristojnosti: DRSC, DARS, policija, URSZR in drugih odzivnih služb (vlečne službe itd.),da se zagotovi medsebojno usklajeno sodelovanje oz. delovanje (določeni protokoli) za doseganje ciljev, vključno z varnostjo tako udeležencev v cestnem prometu kot odzivnih služb. S tem se zmanjša odzivni čas pristojnih služb ter posledično se zmanjšajo zastoji in gospodarski stroški, ki jih slednji prinašajo. Posledica je boljše in udobnejše potovanje, zanesljivost in učinkovitost prometne infrastrukture.
• V praksi se tako določi zaporedje faz od odkritja incidenta, potrditev in obnovo v normalno stanje.
Zakaj TIM?
TIM cikel in faze
“Proactive” pristop za izboljšanje TIM
Nivo upravljavskih uslug
• Pristojnosti nacionalnih regulativnih organov v zvezi
z upravljanjem incidentov se med državami
razlikujejo, na splošno sodijo v tri hierarhične ravni
storitev:
– “Vzdrževalec” cestnega omrežja
– “Operater” cestnega omrežja
– “Upravljavec” cestnega omrežja
Prevodi so iz angleškega jezika in niso (po pomenu) enaki kot v slovenskem jeziku.
Pomeni v smislu funkcij, ki jih v Sloveniji izvaja upravljavec cest je glede na
klasifikacijo zgolj “vzdrževalec” cestnega omrežja.
Kje je Slovenija?
10 točk, ki so bistvene za TIM
1. Hitro odkrivanje in odzivanje.
2. Dobre informacije o lokaciji, resnosti dogodka in vseh spremljajočih nevarnostih.
3. Zaščita dogodka ter zagotavljanje varnosti.
4. Usklajen odziv z jasno strukturo oblasti, vlog in odgovornosti.
5. Zanesljiva komunikacija med odzivom in z javnostjo.
6. Zagotavljanje ustrezne opreme, objektov in naprav, dostopne poti in obvozi ter nadzorne centre.
7. Zadostna pomoč in izvajanje storitev (vlečne službe, povrnitev v prvotno stanje…) za zagotovitev hitre povrnitve v prvotno stanje in zmanjšanje zastojev.
8. Usposabljanje in poročanje.
9. Pisne smernice in uradne sporazume, kjer je to potrebno.
10.Spremljanje, ocena učinkovitosti in povratne informacije v prakso.
Angleški pristop (Policija in “Prometni nadzorniki”)
• V Angliji upravljalec cest financira ter sodeluje s policijo ter ključnimi
službami (GPS naprave, radarji [točkovna ter povprečna hitrost], 3D
kamere za RAI, komunikacijske naprave…) ter celo uporabnike cest
(električni tahografi, ogledala za videnje mrtvega kota…).
• Z ‘’Cost Benefit’’ analizo je bilo ugotovljeno, da tovrstno vlaganje
prinese pozitivne učinke (predvsem na dolgi rok).
• Manj zastojev, manj nesreč nanj negativnih vplivov več denarja za
nadaljnji razvoj.
• Prav tako je pomemben dizajn prometne infrastrukture (planiranje,
načrtovanje, projektiranje; [RSA, RSI, RAI] …), da je dejansko
takšen, da preprečuje nesreče oz. nastajanje dogodkov, ki
povzročajo le-te (npr. namenski prostori za vzdrževanje).
• Delajo predvsem na PREPREČEVANJU zastojev!
• Kadar pa se nepredviden dogodek zgodi pa je potrebno čim prej
vzpostaviti situacijo v prvotno stanje.
• Dejstvo je, da je potrebno optimizirati obstoječe stanje (izboljšati
pretočnost cest) z danimi zmožnostmi, saj ni financ za nenehno
gradnjo ter širjenjem cest.
• Zelo pomembno je sprotno obveščanje uporabnikov cest
in takojšnje ukrepanje:
– Obveščanje: • Mediji (radio, navigacijske naprave, internet, TV)
• SPIS portali
– Ukrepanje: • Uvedba „Prometnih nadzornikov“ (Traffic Officers)
• Pomoč policiji za čimprejšnje vzpostavitev prevoznost ceste
Prom. nadzorniki imajo pooblastila ustaviti promet in urejati obvoze, nimajo
pooblastil sankcioniranja, to ureja policija.
Preusmeritev prometa na AC
Sproščanje prometa od zadaj
• V naprej pripravljeni obvozi ter določene naloge /
protokoli, omogočajo hito in učinkovito reagiranje ter
upravljanja s prometom;
– natančno določena obvozna pot ter uskladitev z upravljavci cest (DARS,
DRSC, občine – tako za uporabo ceste, kot za postavitev, vzrževanje in
aktiviranje signalizacije ter urejanje semaforjev),
– pri obvozih, ki so večkrat aktivni se v naprej postavijo obvozne table
(zložljivi kažipoti), kateri se aktivirajo po potrebi,
– v križiščih se predvidijo pristojnosti (policija ali mahalčki) za urejanje
prometa,
– z načrtom se vsi seznanijo ter dodelijo se naloge za urejanje oz.
vzpostavitev obvozov.
Obvozi
Na kritičnih cestnih odsekih je v naprej postavljena
‘‘zložljiva‘‘ signalizacija, ki se aktivira po potrebi.
Prenosljivi znaki (ZDA)
Zakaj so obvozi tako pomembni ?
Ravnanje z zstoji:
Kontrolirano ‘‘doziranje‘‘ vozil v prometni tok s semaforji na uvozni rampi in
vožnja po odstavnem pasu.
S pomočjo zank se avtomatsko zazna / predvidi gneča; s pomočjo kamer se
preveri stanje na odstavnem pasu; omeji se hitrost na vseh pasovih in aktivira
odstavni pas v vozni pas. Na vsakih 500m so odstavne niše.
Spremenljiivi prometni pasovi
UK in NL
• Poleg Anglije je prav tako Nizozemska ena
izmed vodilnih držav pri upravljanju prometa.
• Oboji imajo izdelane smernice in protokole, ki
jih nenehno izboljšujejo.
• Poleg tega izvajajo vaje (z vsemi akterji) in
opravljajo analize. Na podlagi navedenega
izboljšujejo sodelovanje ter optimizirajo
proces TIM.
• Novosti so uvajanje zastorov za preprečevanje pogleda,
saj se zaradi gledanja (radovednosti) dogajajo
sekundarne nesreče ter tako se dodatno zmanjšuje
pretočnost prometa. (Večje nesreče, v prometni konici – kadar ni mogoče takoj ukrepati in je potrebno počakati na primeren čas za povrnitev
v prvotno stanje.)
Avstrija (ASFiNAG)
• Pristopila k celovitemu upravljanju („Operater“ cestnega
omrežja).
• Zbirajo podatke o prometu in stanju cest (zanke, kamere,
senzorji) ter priprava programske opreme za sledenje ter
predvidevanje nastanka kolon / zastojev.
• Intenzivno delajo na uvedbi „Prometnih nadzornikov“
(Traffic Officers).
• Vzpostavljajo enoten nadzorni center (upravljanje z
cestami in tuneli).
So cca. 6 let za Angleži, saj so v Angliji pred šestimi leti vpeljali „Prom. nadzornike“.
TMC plus
• Poleg „traffic info“ radia omogočajo prav tako
ažurne podatke preko navigacijskih naprav.
Kaj lahko naredimo za zmanjšanje zastojev in
nesreč zaradi okvar in napak oz. nepravilnosti na
kamionih – tranzit ?
Primer iz Anglije
• Povezovaje služb in inštitucij ter podatkov: policija,
carina, inšpektorji, prometni nadzorniki…
• Celovit pregled vozil pri vstopu v Anglijo; t.i. skenerji za
pregled:
– zavor (termo skenerji),
– skenerji za pregled naloženosti vozil (enakomerna razporeditev
tovora),
– tehtanje vozil,
– skeniranje profila pnevmatik itd.
Odstranjevanje oz. preprečevanje nadaljnje vožnje do
odprave pomanjkljivosti!
Primeri neustreznih vozil
Zakaj toliko truda ?
• Zaradi zavedanja se stroškov, ki nastanejo zaradi zastojev, nesreč ter njihov družbeno ekonomski vpliv na blaginjo države in zagotavljanja prometne varnosti.
• Zastoji imajo velik negativni vpliv na družbo / državo saj ceste predstavljajo ožilje države (telesa) in če so te žile zamašene pride do zastojev (infarkt).
• Tako ljudje ne morejo pravočasno v službo, „Just in time“ logistika je skoraj nemogoča, tako material in storitve ne dosežejo pravočasno cilja, ovirane so interventne službe, kjer vsaka sekunda šteje …
• Onesnaževanje okolja (hrup, vibracije, izpušni plini itd.)
Malo statistike: • Predstavnik Nizozemske nam je podal zadnje ocene, ki so jih
naredili v zvezi z oceno zastojev. Tako so ocenili, da je cena zastoja ~ 60 eur/osebo/uro. – Družbeni stroški prometne varnosti / zastojev je v letu 2008 poskočilo z 10,4
na 13.600.000,000 EUR.
– Družbeni stroški zaradi prometnih nesreč, ki so posledica 12% vseh zastojev, je od 336 do 432.000.000 EUR.
– ''Incident and Emergency Management'' (TMC – oziroma centri za upravljanja prometa) prispevajo k zmanjšanju izgube časa potovanja za približno 30% in tako prihranijo približno 100 – 130 milijonov evrov na leto družbenih stroškov (McKinsley, Rand Europe, TNO, KIM).
• Ocena Angležev in Avstrijcev je nekje 15 eur/osebo/uro. Predstavniki Anglije so povedali, da je njihova ocena stara in delajo na tem, da bodo novelirali kriterije po katerem ocenjujejo (bolj se nagibajo oceni Nizozemske). – Strošek smrti je v UK ocenjen na 2,5 miliona USD, medtem ko je ekonomski
strošek nesreč za 2009 ocenjen na 52,2 biliona USD.
• V Kanadi se je povečala gostota prometa za 60% kar stane državo 6,1 biliona USD letno …
EU
Prometni zastoji stanejo 120 bilionov EUR na leto
(168,7 bilionov USD), kar je enako 1% EU BDP.
eSafety / eVarnost
• eVarnost predstavlja širši koncept varnosti z
uporabo ITS sistemov in povezovanje /
komunikacijo med njimi (eVozila, eCeste).
• Tako je omogočena komunikacija med vozili,
infrastrukturo (pametna cesta), ki poteka
preko TMC (centrov za upravljanje prometa)
in obratno.
• Danes sodobna vozila že omogočajo
medsebojno komunikacijo (ponavadi samo
med vozili enake avtomobilske znamke).
• Želja in zahteva upravljavca ceste je varnost
za vse in tako omogočena medsebojna
komunikacija in obveščanje o stanju ceste,
zastojih, pokvarjenih vozilih, nesrečah …
• Tako bo lahko upravljavec ceste s pomočjo
TMC pridobil in pošiljal pomembne
informacije o dogodkih in stanju na cestah.
• Eden od teh sistemov je eCall / eKlic …
• Zamisel o namestitvi sistema za samodejni klic v sili v avtomobile ima v Evropi čedalje večjo podporo.
• Podporo uvedbi sistema je zdaj obljubilo skupaj že 25 evropskih držav. Med njimi so tudi Slovenija ter prav tako evropski proizvajalci avtomobilov in operaterji mobilne telefonije.
• Kljub vedno večji podpori pa sistem pet let po začetku pobude v nobeni državi EU še ni zaživel (razen 9-tih – pilotski projekt). Evropska komisija je države sicer pozvala k čimprejšnji uvedbi sistema eCall, vendar je več držav izrazilo zaskrbljenost zaradi stroškov uvedbe (približno 100 EUR na vozilo). V nekaterih državah pa le počasi posodabljajo reševalne službe in usposabljajo osebje za sprejem klicev eCall.
• Sistem eCall se sproži, ko posebna naprava v avtomomobilu zazna močan trk, in nato samodejno pokliče številko za klic v sili 112. Reševalne službe takoj prejmejo podatke o kraju nesreče. Klic eCall se lahko sproži tudi s pritiskom na gumb.
• V vsakem primeru se med centrom za reševanje in vozilom poleg prenosa podatkov vzpostavi tudi glasovna povezava. Tako lahko voznik in sopotniki, če to zmorejo, sporočijo dodatne podatke o nesreči.
ZA KAJ GRE?
• V prometnih nesrečah na evropskih cestah še vedno umre ali se
poškoduje preveč ljudi. Smrtnih žrtev na cestah je v primerjavi z
letom 2001 manj za 27 %, vendar je bilo leta 2008 še vedno:
– 1,2 milijona nesreč, ki so se končale s poškodbami;
– 39 000 mrtvih;
– 1,7 milijona ljudi, poškodovanih v prometnih nesrečah.
KAKŠNE BI BILE NJEGOVE KORISTI?
• Reševalne službe bi na podlagi sistema, ki omogoča takojšnje
javljanje nesreč, in natančnih satelitskih podatkov lahko precej
hitreje prišle na kraj nesreče in tako:
– vsako leto rešile do 2 500 življenj;
– za 10–15 % zmanjšale resnost poškodb (manj primerov trajne
invalidnosti, lažje namesto hujših poškodb).
Druge prednosti
• manj zastojev zaradi prometnih nesreč;
• učinkovitejše upravljanje prometa in hitrejši odziv ob
prometnih nesreč;
• možnosti uporabe sistema za druge koristne storitve –
elektronsko cestninjenje,
• sledenje prevoza nevarnega blaga, različne oblike
zavarovanj itd.;
• avtomobilska in telekomunikacijska industrija bi lahko
zagotavljali nove storitve v vozilu, kot so satelitski sistem
za določanje položaja, zmogljivosti za obdelovanje
podatkov in komunikacijske zmogljivosti.
Kako deluje ?
Načeloma bo (odvisno od direktive EU) z letom 2014 eKlic obvezen za vsa nova
vozila v EU.
V Sloveniji sodeluje pri pripravi/določanja protokola Min. za visoko šolstvo znanost
in tehnologijo v sodelovanju z URSZR.
9 držav že testno uporablja eKlic in
določa protokol za uporabo – pilotski pojekt
• Nizozemska,
• Hrvaška,
• Romunija,
• Italija,
• Nemčija,
• Finska,
• Češka,
• Švedska ter
• Grčija
Informacije / podatki eKlica so posredovane 112 centru na dva
načina:
- prvo kot digitalni impulz, ki javi lokacijo avtomobila in lahko
poleg nje vsebuje še veliko podatkov:
- vrsta goriva
- tip vozila (znamka, barva …)
- osebno, tovorno vozilo, avtobus, motorno kolo
(trenutno je eKlic vpeljan v vozila do 3,5t)
- število potnikov (npr. otroci v avtobusu?)
- tovor (ADR oz. nevarno blago, žive živali …) posebno
če se zgodi nesreča v tunelu v katerem je udeleženo
vozilo, ki prevaža nevarno blago;
- in drugo v obliki vzpostavitve glasovne komunikacije med
voznikom in operaterjem. Te dodatne informacije so zelo
dragocene za pravilno in pravočasno ukrepanje – seveda če
lahko voznik govori. Z vzpostavitvijo govorne komunikacije se
ugotovi ali se je voznik zaletel npr. v drog ali jarek in ni telesno
poškodovan – potrebuje samo avto vleko ali asistenco ali pa je
udeležen v prometni nesreči in potrebuje nujno medicinsko
oskrbo ter gasilce v kolikor je ukleščen v vozilu.
• Vse pridobljene informacije je nato potrebno obdelati ter posredovati
ustreznim (pristojnim) službam – partnerjem (policija, prva pomoč,
gasilci, upravljavec ceste …), da vsak v sklopu svojih pristojnosti in
nalog ustrezno ukrepa. Seveda je želja upravljavca ceste, da
zagotovi varnost na cesti ter jo čim prej usposobi za nadaljnji promet
oziroma vzpostavi obvoz ter o dogodku obvesti udeležence v
prometu.
• Prav tako se postavlja vprašanje kdo, kdaj in katere informacije /
podatke bi naj prejemal. V bistvu so dogodki na cestah različno
pomembni odvisno kaj se zgodi in kje (nesreča, okvara vozila) ter ali
je to v urbanem naselju, avtocesti ali osamljeni gozdni cesti. Na tem
področju bo potrebno še veliko storiti / doreči. Po eni strani bi želeli
biti vsi seznanjeni o dogodkih na cestah po drugi strani pa se bojijo
prevelikega števila (nepomembnih) informacij / podatkov.
• Prav tako se je potrebno zavedati, da informacije s sabo pripeljejo
odgovornost, katero bo tisti, kateri jih bo prejemal oziroma z njimi
upravljal tudi moral prevzeti.
• Nekdo bo seveda moral prejemati te podatke, jih obdelovati in
posredovati pristojnim službam / institucijam.
• eKlic bo omogočal tudi ročno sproženje (vzpostavitve komunikacije z
112 centrom), zato se je tukaj odprla prava razprava o tem ali bodo
vozniki pravilno koristili to možnost ali bo prihajalo do zlorab ter
nepravilne uporabe (zanimanje o stanju na cestah, vremenu uri ali
poročanju o nepomembnih dogodkih na ali vzdolž ceste). Seveda je
to odvisno od države ter kulture voznikov. Vsekakor pa bo potrebno
pred vpeljavo eKlica javnost o tem seznaniti (TV kampanije ipd.) ter
določiti sankcije za zlorabo.
Delovanje eKlica na Nizozemskem
Third Party Services
Incident
Management
domein
Noodhulpketen
C2000
netwerkNCV1-1-2
centrale
KLPD
PAC
Eenheid
Openbaar
telefonie
netwerk
Regionale
meldkamer
RWS
Gesprek + MSD
Call Info
ServiceBusiness rules
...
VID
RDW
MSD
Event +
verrijkte
gegevens
Verrijkte gegevens
Automotive
service
center
MSD – Minimum Set of Data
NCV –
RWS – read NRA
Avtomobilska industrija tudi …
• Citroën že ponuja storitev vendar je klic
preusmerjen na njihov asistenčni center (v
Sloveniji ne deluje)
• BMW prav tako omogoča povezavo do
asistenčnega centra, z dodatnimi podatko o
sili trka, koliko zračnih blazin se je sprožilo,
stanje varnostnih pasov in ali se je vozilo
prevrnilo.
• Peugeot, Volvo …
BMW
Topic Timeschedule for CEDR EB
1 Travel time information Draft ready in 2011
2 Co-modal traveller information Draft ready in 2011
3 Speed control Draft ready for EB of March 2011
4 HGV overtaking ban Draft ready in 2011
5 Incident warning Draft ready in 2011
6 Hard shoulder running Draft ready in 2011
7 Dynamic lane management Draft ready in 2011
8 Tidal flow Draft ready in 2011
9 Ramp metering Draft ready in 2011
10 Interchange lane control Draft ready in 2011
11 Re-routing Draft ready in 2011
12 Incident management Draft ready for EB of March 2011
13 Strategic Route Management Draft ready in 2011
