KNJIŽNICE brez meja… Melita Ambrožič

KNJIŽNICE brez meja…

Melita Ambrožič

World Library and Information Congress: 74th IFLA General Conference and Council"Libraries without borders: Navigating towards global understanding"10-14 August 2008, Québec, Canada

Kanadske knjižnice in knjižnični sistem

Vir: http://listingsca.com/Quebec/maps.asp

M. Ambrožič, 6. november 2008 2


Vir: http://www.worldatlas.com/webimage/countrys/namerica/province/pqz.htm

Kanada

nacionalno geslo: “Od morja do morja”meji na ZDA (na J in S –Aljaska),

Atlantski ocean na V in Tihi ocean na Zdruga največja država po površini

(9.984.670 km2), 36,2 mio preb. (3/km2), staranje populacije - imigranti

glavno mesto Ottawa, največje Torontokraljica Elizabeta II, generalna

guvernerka, predsednik vladeM. Ambrožič, 6. november 2008 4

Kanada (nad.)

federacija, več kot 4 stoletja oblikovanja države (1949. se priključi še Nova Fundlandija)

ok. leta 1000 na severu N. Fundlandije Vikingi postavijo oporišče

kolonialna ozemlja Anglije in Francije in boj za oblast

1763. mirovna pogodba, konec francoske oblasti


Kanada (nad.)

francosko prebivalstvo obdrži pravice (R-K vera, zakoni, privilegiji…)

1791. nastane Zgornja Kanada (britanska) in Spodnja Kanada (francoska)

1837. združitev v Kanadsko provinco1867. zakon o britanski Severni

Ameriki – postane zvezna država, 5 provinc


• danes sodi med 7 svetovnih industrijskih velesil

• avtomobilska, kemična, letalska, elektroindustrija itd.

• naravna bogastva (premog, nafta plin, vodna sila, gozdovi itd.), poceni energija

• 10 provinc in 3 ozemlja

Kanada (nad.)

Michaëlle Jean guvernerka

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Governor_General_of_Canada


Quebec

geslo: “I remember”prevladuje francosko govoreče

prebivalstvo (95%); edina provinca s samo enim uradnim jezikom

močna francoska tradicija na vseh področjih, prevlada krščanske vere

dva referenduma za neodvisnost (status: “država znotraj združene Kanade”)

glavno mesto Quebec City (729.000 pr.)


Foto: Barbara Cesar (2008)

3.7.2008 so praznovali 400-letnico mesta Quebec City. 1608. naj bi francoski raziskovalec Samuel de Champlain s 30 možmi preplul Atlantski ocean in ustje reke Sv. Lovrenca ter pristal na eni od Quebeških obal).



Mesto je poimenoval Kebec – kraj, kjer se reka zoži.






Foto: Melita Ambrožič (2008)






Kanadske knjižnice

statistični podatki o knjižnicah 22.000 knjižnic, 38.000 FTE zaposlenih 1.000 splošnih knjižnic s 4.000 enotami 200 visokošolskih knjižnic 600 vladnih in zasebnih specialnih knjižnic 16.000 šolskih knjižnic

Schrader: “v Kanadi je več knjižnic kot Horton-ov in McDonald-ov”(Vir: IFLA SET Bulletin, 9(2008)2, str. 12)


izobraževanje in kultura pristojnost provinc

Quebec – civilno pravni sistem temelji na Napoleonovem zakoniku, v drugih provincah na angleškem pravu – zato drugačen knjižnični sistem

splošne in šolske knjižnice odgovornost lokalnih vlad


6 študentov na računalnik, 89% 15-letnikov ima doma povezavo na internet, velik delež univerzitetno izobražene populacije

v knjižnicah zaposlenih malo predstavnikov “manjšin”

veliko upokojevanje čez 5 – 10 let; 7 akreditiranih bibliotekarskih šol in programi za “library technician” velik vpis


proračunska sredstva za knjižnice se po letu 1990. realno zmanjšujejo, čeprav so visoka (več kot pol zveznega proračuna za obrambo!) vs. dober obisk knjižnic

branje za sprostitev in zabavo v povprečju (!) ne upada (zadnjih 15 let)

šolske knjižnice povprečno 0,25 FTE učitelja-bibliotekarja, 0,26 pomožnega bibliotekarja; nizka sredstva za nabavo


večina strokovnega osebja univerzitetno izobraženega (MLS); 50 % dve smeri

paraprofesionalci – 50 % diplomo4 od 5-tih profesionalcev so ženske in 9

od 10-tih paraprofesionalcevpadanje % prebivalstva, ki bere knjige ali

periodiko, manjša se izposoja na domsplošne knjižnice – razlog za obisk se

spreminja (knjižnica kot tretji prostor)


hitra rast digitalnih vsebin (npr. projekt Canada’s Digital Collections, CIDL)

različna partnerstva, konzorcijiCanadian Library Association7 akreditiranih MLS šol (diplomska,

magistrska, doktorska stopnja)


Nacionalni knjižnici

1. Library and archives Canadakasna vzpostavitev (1953), Ottawazbiranje kanadske pisne kulturne

dediščine (zakon o obveznem izvodu)bila isti stavbi z nacionalnim arhivom

(sicer 10 enot)2005 združitev knjižnice in arhivacenter za preservacijo v Quebecu


vladno arhivsko gradivo je tudi po enotah širom Kanade

kanadski center za rodoslovjekanadska galerija portretovmenedžment vladnih informacijKanadski vzajemni katalog AMICUS

(prek 30 mio zapisov)arhiviranje (izbranih) spletnih strani

zvezne vladeM. Ambrožič, 6. november 2008 23

Canadian Digital Information Strategy (široka razprava, nov. 2007 objavljen predlog)

Theses Canada (od 1989 dalje; nazaj do 1965.: zbirka na mikrofilmu), sodeluje prek 60 univerz – prostovoljno; 300.000 tez na mikrofilmih, od teh 50.000 tudi v e-obliki

Digitalni arhiv - zajemanje spletnih publikacij in spleta


2. Bibliothèque et Archives nationales du Québec, Montreal

ustanovljena Bibliotheque national du Quebec (1967), na osnovi fonda splošne knjižnice; pravica do OI

prostorske težave, več lokacijdobi novo stavbo za drugi izvod OI, ki

postane samostojna knjižnica – Grande Bibliotheque. M. Ambrožič, 6. november 2008 25

knjižnica hkrati osrednja splošna za svojo provinco Quebec (odprta 2005.)

knjižnici se združita, priključijo še Nacionalne arhive

zaposlenih skupaj prek 700 ljudi, odprto 74 ur tedensko, 2.300 čit. sedežev, 420 rač. postaj za obiskovalce

3 mio obiskovalcev letno, 3,7 mio izposoj na dom, 3,9 mio enot, 48 km arhivskega g.


zanimivost: knjižni ombudsman (pritožbe uporabnikov, potem ko so izkoriščene druge poti – nepravičnost in diskriminacija pri storitvah)

politika zaupnosti podatkov o uporabnikih, uporabi knjižnice in virov

online viri in storitvepodpora rodoslovju


Visokošolske in znanstvene knjižnice

v Kanadi prek 230 visokošolskih ustanovfinanciranje na ravni provinc in območijknjižnice dokazovati prispevek k

poučevanju, študiju in raziskovanjupreoblikovanje ponudbe storitevpoudarek na t. i. prostoru za druženjeposebni t. i. študijski centri v knjižnicahdolga odprtost, konzorsijska nabava

virov


gradnja institucionalnih repozitorijev digitalnih gradiv, podpora OA – javno financirani rezultati ZR dela morajo biti javno dostopni

podpora visokošolskemu izobraževanja na daljavo

projekti digitalizacijespletni naslovi knjižnic


primer: University of Toronto Librarieskampus + mreža (konzorcij) knjižnicskupne enoteorodja za raziskovalno deloučna in izpitna gradiva v digitalni oblikistoritve za pedagoško in drugo osebjestatistika delovanja knjižnice

(desetletni trend!)


Splošne knjižnice

koncentracija prebivalstva v regijskih središčih (t. i. urbane knjižnice)

25 mestnih knjižnic storitve za 80% Kanadčanov

spodbujanje multikulturalnosti, večjezičnosti in stikov med prebivalci

spodbujanje socialne vključenosti prišlekov, oseb s posebnimi potrebami


Toronto public library – največji sistem splošnih knjižnic v Kanadi (99 enot, 11 mio enot gradiva, 17 mio obiskovalcev, 30 mio izposoje)

trend: e-storitve, pomen spletaprimer:

zemljevid spletne strani knjižniceknjižnice na ruralnih področjih (npr.

Quebec: manj kot 5.000 prebivalcev)M. Ambrožič, 6. november 2008 32

potujoče zbirke gradiva za vaška področja (8 geografskih območij; v vsakem ena zbirka)

vključevanje v programe zvezne vlade, npr, zagotavljanje dostopa do interneta, informacijska pismenost

po 2004 njihovo ukinjanje in s tem manjša sredstva za knjižnice


Šolske knjižnice

številni programi opremljanja šol z IKT tehnologijo; večinoma zaobšli knjižnice

zmanjšanje strokovnega kadra v knjižnicah v minulem desetletju (posledice tudi za založnike!)

javne knjižnice prevzemale nekatere naloge šolskih knjižnic

skupne akcije knjižničarjev, založnikov, avtorjev itd. v podporo šolskim knjižnicam


združenja šolskih knjižničarjev: SLiP – portal šolskih knjižnic)

problem “zanemarjanja” šolskih knjižnic zdaj ni več stvar knjižnic samih – opredeljen kot družbeni problem

kljub nacionalnim standardom za šolske knjižnice, jih večina šolskih knjižnic ne dosega


Specialne knjižnice

veliko število parlamentarnih oz. vladnih, sodnih ipd. knjižnic

Knjižnica inštituta za znanstveno-tehn. informacije (CISTI)

Knjižnica parlamentaKanade, Ottawa (Virtuallibrary)

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Library_of_Parliament;Completed Projects: Library of Parliament - History | A Treasure to Explore:

Parliament Hill (Ottawa, Ontario, Canada)


Bibliotekarsko izobraževanje

dolga tradicija bibliotekarskih šol1904. prva šola (McGill University,

Montreal) – prisoten Melvil Deweyrazvoj formalnega izobraževanja

sledil ameriškim vzorom (angleško govoreči predeli)

prva bibliotekarska šola na francosko govoreči univerzi ustanovljena 1937. – razvoj se naslanja na evropski vpliv


vse šole se odmaknejo od ameriškega modela, ko v 60-tih letih preidejo na 2-letni magistrski program

vse šole imajo akreditacijo ALA1971. prvi doktorski program (Toronto),

danes PhD program vseOttawa odpre dvojezični programnekatere ponujajo tudi program

arhivistike oz. muzealstvaM. Ambrožič, 6. november 2008 38

kombinirani programi (LIS & menedžment, pravo)

zadnja leta uvajanje dodiplomskih programov s specializiranih področij (npr. sodobne tehnologije in digitalnih informacij)

programi (20) za bibliotekarske pomočnike – na kolidžih ali tehničnih inštitutih, 2- letni


magistrski programi za šolske knjiž. (teacher-librarian) na 4 univerzah + specialistični programi na več univerzah (običajno pedagoške fakultete)

najpogosteje gre za mag. s področja izobraževanja + programom specializacije

standard za strokovno osebje: magistrska stopnja na akreditirani šoli


Bibliotekarske šole

Alberta University of Alberta School of Library and Information Studies British Columbia University of British Columbia School of Library, Archival and

Information Studies Nova Scotia Dalhousie University School of Information Management Ontario University of Toronto Faculty of Information Studies University of Western Ontario Faculty of Information & Media Studies Quebec McGill Graduate School of Library and Information Studies, Quebec Université de Montréal École de Bibliothéconomie et des Sciences de

l'Information


Strokovna združenja

prek 150 združenjprvo: Ontario Library Association

(1900.)Canadian Library Association

ustanovljeno 1946. leta; dvojezičnoASTED –združenje frankofonskih

knjižnic


…edina konstanta so spremembe…



Documents

KNJIŽNICE brez meja… Melita Ambrožič