KMETIJSTVO IN UPRAVLJANJE S POPLAVNIMI OBMOČJI OB … · 2. Obstoječe stanje z ukrepom KOPOP 2015 – 2020 (OSK) 3. Obstoječe stanje - Izguba ob poplavi Q5 (OSIP) 4. Obstoječe

doc. dr. M. GLAVAN, Z. KOZINC, prof. dr. M. PINTAR

- 290 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA IN UREJANJA VODA

26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015

doc. dr. Matjaž GLAVAN* Zdravko Kozinc** prof. dr. Marina PINTAR*

KMETIJSTVO IN UPRAVLJANJE S POPLAVNIMI OBMOČJI OB REKI DRAVI – PROJEKT LIVEDRAVA

POVZETEK

Učinki upravljanja ali neupravljanja kmetijskega prostora v območju pogostejših poplav s petletno povratno dobo (Q5) kot je območje ob reki Dravi se lahko odražajo na več načinov (vrednost zemljišča, način obdelava tal, kakovost tal, kakovost pridelka, vrsta rabe tal, ekonomska stabilnost kmetijskega gospodarstva). Analiza zavzema poplavno območje ob reki Dravi s petletno povratno (Q5), ki se razprostira na prvi terasi reje Drave na 3.007,73 ha in zavzema kar 73% oziroma 68% območja poplavljenega ob dogodkih Q20 oziroma Q100. V podrobnejšo ekonomsko analizo smo vključili štiri kmetijska gospodarstva (KMG) katerih del kmetijskih zemljišč leži na poplavnem območju s petletno povratno dobo. Pripravili smo scenarij obstoječega ekonomskega stanja rastlinske pridelave ob optimalnih pogojih pridelovanja brez poplave in suše ter 8 alternativnih scenarijev rabe in upravljanja prostora, ki pokažejo vplive različnega razvoja dogodkov na ekonomsko stanje kmetijskih gospodarstev. Rezultati so pokazali da, kmetijsko okoljska podnebna plačila v povprečju povečajo pokritja na kmetijah za 80 do 149%, poplava Q5 jih zmanjša za -13 do -45%, suša jih zmanjša za -168 do -243%, sprememba njiv v trajne travnike (Q5) jih spremni za od -2,3 do 9,5%, sprememba travnikov v njive (Q%) jih spremeni za od -0.2 do 0,4%, ekološko kmetovanje jih poveča za 185 do 400% in zasaditev gozdnega drevja (Q5) jih zmanjša za -20,6 do -8,1%. Scenarij odkupa kmetijskih zemljišč na Q5 kaže, da skupna povprečna vrednost kmetijskih zemljišč KMG-jev na območju Q5 (398.330 €/ha) predstavlja skoraj 15 kratnik letnih pokritij iz scenarija 1. Rezultati kažejo, da je potrebno k upravljanju poplavnega prostora ob reki Dravi pristopiti celovito in tudi preko meje poplavne linije.

UVOD

Učinki upravljanja ali neupravljanja kmetijskega prostora v območju pogostejših poplav s petletno povratno dobo (Q5) kot je območje ob reki Dravi se lahko odražajo na več načinov (vrednost zemljišča, način obdelava tal, kakovost tal, kakovost pridelka, vrsta rabe tal, ekonomska stabilnost kmetijskega gospodarstva). Glede na posledice za posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih lahko ima upravljanje ali neupravljanje na zemljišča in pridelovalno tehnologijo, lahko učinke poplavnih dogodkov, erozije in spremembe rabe kmetijskih zemljišč razdelimo na neposredne in posredne. K neposrednim učinkom poplav na kmetijsko zemljišče/posevke prištevamo mehanično uničenje zaradi sile vode in onesnaženje posevka, ki nastane zaradi nanosa talnih delcev in ostalega materiala (kamenje, vejevje, kemične snovi, ipd.) na posevek. K posrednim učinkom prištevamo vplive na večjo verjetnost pojava nekaterih bolezni in škodljivcev ter slabšo rast posevka spremenjenih lastnosti tal. Pri tem je velikost posledic odvisna od vrste kmetijske rastline, stadija razvoja posevka, globine poplavne vode, trajanja poplav, temperature tal in vremena po poplavi in še nekaterih drugih dejavnikov. K neposrednim učinkom poplav na erozijo tal kmetijskih zemljišč prištevamo odnašanje, prenašanje in nanašanje talnih delcev zgornjega horizonta tal in vse do matične podlage ter tudi matične podlage. Pri bočni eroziji rek se neposreden učinek izrazi v odnašanju celotnega horizonta skupaj z matično podlago, pri čemer nastanejo za kmetijsko zemljišče nepopravljive posledice. K posrednim učinkom erozije prištevamo ekonomske učinke na kmetijsko gospodarstvo saj je za sanacijo potreben čas, denar in delovna sila. K neposrednim učinkom poplav na spremembo rabe kmetijskih zemljišč prištevamo postopno spremembo lastnosti tal in s tem pridelovalnega potenciala. Vsakršna sprememba rabe ali načina obdelave kmetijskih zemljišč mora biti premišljena in skrbno pretehtana, saj lahko pomembno vpliva na ekonomiko kmetijskega gospodarstva. Vzpostavitev rabe s * doc. dr. Matjaž GLAVAN, MSc, univ. dipl. inž. agr., *prof. dr. Marina PINTAR, univ. dipl. inž. agr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, [email protected], **Zdravko KOZINC univ. dipl.polit., ZAVOD ISKRIVA - iskrišče za razvoj lokalnih potencialov, Reteče 215, 4220 Škofja Loka, [email protected]




točno določenimi naravovarstvenimi zahtevami kot so termini košnje, gnojenje in vrstami obdelave lahko pomembno omeji možnosti ekonomsko upravičene pridelave za preživetje kmetijskega gospodarstva, ki zagotavlja eno, dve ali tudi več delovnih mest. Optimizacija rabe se nanaša na prilagajanje poplavnim dogodkom ter zadovoljevanju še ostalih ekosistemskih storitev (uravnavanje biodiverzitete, uravnavanje naravnih nevarnosti, kulturne in naravne lepote itd.), poleg pridelave hrane, ki jih nudijo obdelana tla v obrečnem prostoru. Namen prispevka je predstaviti pomen kmetijstva za pripravo smernic za podrobnejši načrt upravljanja voda in območja Natura 2000. Podrobnejša cilja naloge sta bila ekonomsko ovrednotiti različne (tipe) kmetijske rabe prostora podvrženega pogostim poplavam ob Dravi med Mariborom in Središčem ob Dravi ter predlagati optimizirano zasnovo rabe na izbranih kmetijskih gospodarstvih, ki bo prilagojena poplavnim dogodkom in hkrati zadovoljivo zagotavljala ostale ekosistemske usluge, ki jih lahko oz. naj nudi obrečni prostor.

MATERIALI IN METODE DELA

Opis območja Analiza zavzema poplavna območja ob reki Dravi s petletno povratno (Q5), ki se razprostira na 3.008 ha od tega 1.719 ha gorvodno od Ptuja (severo-vzhodno od Dravskega polja) in 1.289 ha dolvodno od Ptuja (južno od Ptujskega polja) (Slika 1). Na območju petletnih poplav se pretežno pojavljajo kmetijska in gozdna zemljišča, ki imajo pomembno vrednost v smislu ekosistemskih storitev. Območje s petletno povratno dobo (Q5) poplavnih dogodkov zavzema velik del poplavne ravnice, saj zavzema kar 73% oziroma 68% območja poplavljenega ob dogodkih Q20 (4.141 ha) oziroma Q100 (4.436 ha). K tako majhni razliki v poplavljeni površini med različnimi dogodki v dobršni meri prispevajo protipoplavni nasipi ter značilne rečne terase, ki jih je Drava oblikovala skozi geološko preteklost.

Slika 1: Območje analize ob reki Dravi – Poplavna območja s petletno (Q5), dvajsetletno (Q20) in stoletno

(Q100) povratno dobo poplavnih dogodkov Vodovarstveni režim obsega 33% celotnega poplavnega območja Q5 ob tem je skoraj celotno območje Q5 ob reki Dravi (97%) umeščeno v NATURA 2000 območje in Ekološko pomembna




območja (99). Tla na območju se po pedološki karti Slovenije razvrščajo v obrečna plitva karbonatna tla na peščeno prodnatem aluviju (46 %), obrečna karbonatna tla na peščeno prodnatem aluviju (22%), kjer se v deležu 50:50 izmenjujejo srednje globoka in globoka tla ter obrečna nerazvita plitva karbonatna tla (13%). Po FAO klasifikaciji se tla na območju večinoma razvrščajo med Calcaric Fluvisol – obrečna aluvialna karbonatna tla (83%). Večinski delež območja (43%) predstavljajo razredi bonitete tal zemljišč do 40 točk, kjer bi glede na teorijo pričakovati majhno proizvodno sposobnost zemljišč in s tem travnike in pašnike. V preteklosti so bili na teh površinah večinoma trajni travniki, saj je reka Drava pred izgradnjo verige hidroelektrarn bolj pogosto poplavljala. V praksi se na teh površinah danes pojavljajo njive saj lahko pridelovalci, s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi in izborom kmetijskih sort, dosegajo pridelke primerljive pridelavi na zemljiščih z več bonitetnimi točkami. Zemljišča, kjer je pričakovati proizvodno sposobnost primerno za njive obsegajo 27% (BT>40). Ob tem gre opozoriti na velik delež površin (31%), ki odpade na rečno strugo in mrtve rečne rokave ter okoliške poplavne gozdove. Na območju se večinoma izmenjuje njivska (37%) in gozdna (36%) dejanska raba. Sledijo odprte vodne površine vodotokov (14) in trajni travniki z le 4% površine. Iz sloja grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev (GERK), ki zajema le kmetijska zemljišča, je razviden prevladujoč obseg njivskih površin (93%), kateremu sledijo trajni travniki s 6%. Kmetijska gospodarstva V analizo so vključena štiri kmetijska gospodarstva (KMG). Vse kmetije imajo del svojih kmetijskih zemljišč na poplavnem območju s petletno povratno dobo (Slika 2). Kmetija 1 iz Zlatoličja obdeluje 39,93 ha kmetijskih površin od tega 35,03 ha njiv in 4,90 ha trajnih travnikov. Na poplavnem območju Q5 ima 26,60% vseh kmetijskih zemljišč od tega 29,74% njiv in 4,16% trajnih travnikov. Kmetija 2, iz Hajdoš obdeluje 30,13 ha kmetijskih površin od tega 30 ha njiv 0,13 ha trajnih travnikov (Slika 1). Na poplavnem območju Q5 ima 30,07% vseh kmetijskih zemljišč od tega 29,77% njiv in 99,00% trajnih travnikov. Kmetija 3 iz Nove vasi obdeluje 40,50 ha kmetijskih površin od tega 30 ha njiv in 10,5 ha trajnih travnikov (Slika 1). Na poplavnem območju Q5 ima 24,11% vseh kmetijskih zemljišč od tega 21,70% njiv in 31,35% trajnih travnikov. Kmetija 4 iz Stojncev obdeluje 115,75 ha kmetijskih površin od tega 110,92 ha njiv in 4,83 ha trajnih travnikov. Na poplavnem območju Q5 ima 42,45% vseh kmetijskih zemljišč od tega 43,83% njiv in 17,72% trajnih travnikov.

Slika 2: Prostorska razporeditev kmetijskih površin kmetijskih gospodarstev v analizi glede na stanje v

bazi GERK na dan 14. marec 2014 Na območju Zlatoličja je prisotna bočna erozije v konkavi reke Drave. Bočna erozija je najbolj izrazita na mestih, kjer so obrežna zavarovanja dotrajana ali jih sploh (več) ni. Erozijska območja zajemajo tudi bližnja kmetijska zemljišča na območju Hajdoš. Zaradi bočne in površinske erozije se zmanjšuje površina obdelovalnih površin in nastaja neposredna škoda na pridelkih. Območje Nove vasi je bilo




izbrano zaradi lege v Krajinskem parku (KP) Šturmovci. Za krajinski park je bila v preteklosti značilna ekstenzivna paša, steljarjenje in biotska raznovrstnost. Zadnji dve desetletji ekstenzivne travnike nadomeščajo intenzivne njivske površine. Nekateri deli KP se zaraščajo. Območje Stojncev je bilo izbrano predvsem zaradi intenzivnega kmetovanja na območju relativno pogostih poplav in vodne erozije. V preteklosti je na tem območju prevladovala poplavna loka. V zadnjih letih je bilo nekaj zaraslih lok spremenjenih v njivske površine. Poplave novembra 2012 so na delu teh površin odnesle rodovitna tla vse do prodnih naplavin. Scenariji Metodologija ekonomskega ovrednotenja kmetijskega prostora štirih kmetijskih gospodarstev na območju Q5 ob reki Dravi zajema izračun pokritij na štirih izbranih KMG-jih. V ta namen so bili izdelani tudi izračuni pokritij (prihodki-stroški) na hektar za najpogostejše kulture in kolobarje izbranih KMG-jev. Kalkulacija pokritji je izdelana upoštevaje katalog kalkulacij za izbrane kmetijske kulture (Jerič in sod., 2011). Ob tem smo upoštevali še druge strokovne vire (Čergan in sod., 2008; KGZS, 2015; Mihelič in sod., 2010; MKGP, 2015; SURS, 2015; KIS 2014). V oceno ekonomskih učinkov smo vključili (a) prostorsko lego kmetijskega zemljišča KMG na območju analize, (b) rabo kmetijskega zemljišča, vrsto kmetijske kulture in kolobar, (c) kalkulacijo pokritij za kmetijske rastline, (d) vključenost v ukrepe programa razvoja podeželja (npr. KOPOP) in (e) predlog optimizirane rabe kmetijskih zemljišč. Poleg scenarija obstoječega stanja ob optimalnih pogojih pridelovanja brez poplave in suše smo oblikovali še 8 scenarijev, ki pokažejo vplive različnega razvoja dogodkov na ekonomsko stanje kmetijskih gospodarstev. Scenariji: 1. Obstoječe stanje po shemi neposrednih plačil SKP 2014 – 2020 (OS) 2. Obstoječe stanje z ukrepom KOPOP 2015 – 2020 (OSK) 3. Obstoječe stanje - Izguba ob poplavi Q5 (OSIP) 4. Obstoječe stanje - Izguba ob suši (OSIS) 5. Sprememba intenzivnih njiv v trajne travnike na Q5 (NTT) 6. Sprememba trajnih travnikov v intenzivne njive na Q5 (TTN) 7. Obstoječe stanje z ukrepom Ekološko kmetovanje (EK) 8. Plantaže gozdnega drevja na Q5 (PGD) 9. Odkup zemljišč na Q5 (OZ)

REZULTATI IN DISKUSIJA

Rezultate naj bralec ne obravnava kot dejanske temveč kot hipotetične, saj so scenariji namenoma predstavljeni z ekstremnimi posledicam. Rezultati vključujejo in prikazujejo samo rastlinsko pridelavo na kmetijskih površinah ter njeno tržno vrednost, stroške in pokritja. Tudi, če ničesar od pridelanega ne prodajo na trgu nam ti rezultati podajo informacijo koliko prihranijo z lastno pridelavo. Tako pridobljena sredstva tako lahko namenijo za nadaljnje investicije na kmetijah. Analiza ne vključuje prireje živali (prašiči, biki, krave molznice) in dodane vrednosti, ki prihaja iz tega naslova. Rezultati scenarija 1 obstoječega stanja (OS) kažejo, da so povprečna letna pokritja, torej razlika med prihodki in stroški, močno odvisna od intenzivnosti pridelave oz. prireje živali ter površine kmetijskih zemljišč (Preglednica 1). Ker je analiza potekala ravno v času pred začetkom izvajanja nove sheme neposrednih plačil se pričakuje prilagoditev kolobarjev in tehnologij tako, da jim bodo omogočale optimalno pridelavo za največ izplačanih neposrednih plačil. Tak pristop je bilo zaznati tudi iz intervjujev s kmeti. Tako lahko zaradi zelene komponente pričakujemo več poljščin, ki vežejo dušik s tem pa tudi več dodatka za proizvodno vezane podpore. Zaradi proizvodne vezave se pričakuje več strnih žit v kolobarju. V tem prilagajanju bodo imele najmanj manevrskega prostora kmetije, ki se ukvarjajo z rejo krav molznic, saj jim pridelava koruzne silaže predstavlja osnovo za prehrano živali. Scenarij 2 (OSK) z dodatkom ukrepa KOPOP plačil pokaže na pomen tega dohodka za kmetijo. Skupna pokritja se iz tega naslova, odvisno od kmetije, povečajo za 79,7 do 148,7% (Preglednica 1). Od tega na njivskih površinah za preko 100%. Izračun je pokazal, da kljub večjemu plačilu za operacijo HAB predpisan način rabe povzroči manjše (-4,2 do -9,8%) zmanjšanje pokritja na trajnih travnikih. Glavni razlog je predpisana ekstenzivnost košnje in gnojenja. Ob taki rabi je ena košnja neuporabna za krmo saj, ko bi morali izvesti drugo se kosili šele prvo. Tako je druga košnja šele v drugi polovici avgust. Za tretjo tako zmanjka časa, če zraste, saj je gnojenje omejeno na 40 kg N letno, kar zadošča le za dve košnje. Tla na območju Q5 imajo zaradi meljasto-peščene strukture tudi nizko sposobnost zadrževanja hranil kar še dodatno onemogoča dobro rast trav.




Scenarij 3 (OSIP) prikazuje izgubo pridelka in s tem pokritij, ki je bolj izrazita na tistih kmetijah, ki imajo velik del površin znotraj območja poplav Q5 (Preglednica 1). Dodatno so izgube večje še zaradi na poplavne pogoje zelo občutljivih kultur kot je npr. krompir. Kalkulacije kažejo, da izguba 1/3 (33%) pridelka žit in trav ter 100% izguba krompirja privede do negativnih kalkulacij pri prav vseh kmetijah. Prav pogostnost in nepredvidljivost poplav na območju Q5 onemogoča resno pridelavo, ki bi jo lahko pogodbeno vezali v sodelovanju z večjimi trgovskimi podjetji. Iz pogovora s kmeti je bilo razbrati, da sama poplavna voda ne povzroči toliko škode kot jo deroča voda, ki odnese posevek in tla ter odlaga sediment na rastline. Kljub vsemu kot na poplave najbolj vzdržljivo rastlino navajajo koruzo. Le-ta, če ni deroče vode dobro prenese neugodne pogoje, največji problem in izgube na koruzi izhajajo iz pojava toksinov v zrnju zaradi česar koruza ni primerna za prodajo in posledično za krmo. Preglednica 1: Izračun spremembe pokritij/dohodka (€ in %) za 8 scenarijev in za štiri kmetijska gospodarstva na območju Drave na podlagi površin kmetijskih zemljišč (GERK) zabeleženih 14. marca 2014

KMG-MID Raba Površina Pokritje po scenariju (€/leto)

ha % 1(OS)

2(OSK)

3(OSIP)

4(OSIS)

5(NTT)

6 (TTN)

7 (EK)

8(PGD)

Kmetija 1 1100 30,21 99,57 7.491 18.697 4.872 -10.091 8.204 7.491 37.576 6.5141300 0,13 0,43 44 40 44 9 44 32 60 44

Skupaj 30,34 1000 7.535 18.737 4.917 -10.082 8.248 7.523 37.635 6.558

Kmetija 2 1100 35,20 87,73 16.050 29.109 11.637 -9.760 14.949 16.050 37.416 12.9971300 4,92 12,27 1.659 1.618 1.659 330 1.659 2.245 2.245 1.659

Skupaj 40,12 100 17.709 30.727 13.296 -9.431 16.608 18.295 39.660 14.656

Kmetija 3 1100 30,10 74,01 10.265 21.433 8.637 -10.147 10.247 10.265 34.528 9.2761300 10,57 25,99 3.563 3.415 3.350 708 3.563 3.605 4.821 3.423

Skupaj 40,68 100 13.828 24.848 11.987 -9.438 13.810 13.870 39.349 12.699

Kmetija 4 1100 103,53 94,69 37.686 76.200 8.397 -48.136 36.784 37.686 141.011 29.7371300 5,81 5,31 1.958 1.822 1.680 389 1.958 2.115 2.650 1.741

Skupaj 109,34 100 39.644 78.022 10.077 -47.747 38.742 39.801 143.661 31.478

KMG-MID Raba Površina Pokritje po scenariju (%)

ha % 1(OS)

2(OSK)

3(OSIP)

4(OSIS)

5(NTT)

6 (TTN)

7 (EK)

8(PGD)

Kmetija 1 1100 30,21 99,57 0 149,6 -35,0 -234,7 9,5 0,0 401,6 -13,01300 0,13 0,43 0 -9,8 0,0 -80,1 0,0 -26,4 35,3 0,0

Skupaj 30,34 1000 0 148,7 -34,8 -233,8 9,5 -0,2 399,5 -13,0

Kmetija 2 1100 35,20 87,73 0 108,8 -15,3 -199,5 -0,2 0,0 236,4 -9,31300 4,92 12,27 0 -5,1 -6,4 -80,1 0,0 1,2 35,3 -4,2

Skupaj 40,12 100 0 81,6 -13,2 -171,1 -0,1 0,3 188,4 -8,1

Kmetija 3 1100 30,10 74,01 0 108,8 -15,9 -198,8 -0,2 0,0 236,4 -9,61300 10,57 25,99 0 -4,2 -6,0 -80,1 0,0 1,2 35,3 -3,9

Skupaj 40,68 100 0 79,7 -13,3 -168,3 -0,1 0,3 184,6 -8,2

Kmetija 4 1100 103,53 94,69 0 102,2 -77,7 -227,7 -2,4 0,0 274,2 -21,11300 5,81 5,31 0 -7,0 -14,2 -80,1 0,0 8,0 35,3 -11,1

Skupaj 109,34 100 0 96,8 -74,6 -220,4 -2,3 0,4 262,4 -20,6(1) OS – osnovni scenarij za leto 2015, (2) OSK – k osnovnemu scenariju dodan Ukrep kmetijsko okoljska podnebna plačila; (3) OSIP – k osnovnemu scenariju dodana 100% izguba krompirja in 33% izguba ostalih kultur; (4) OSIS – zaradi suše k osnovnemu scenariju dodana 30% izguba pridelka v poplavnem območju Q5 in 70% izguba pridelka izven poplavnega območja Q5; (5) NTT - intenzivne njive spremenjen v trajne travnike; (6) TTN - trajni travniki spremenjeni v intenzivne njive; (7) EK – dodan Ukrep ekološko kmetovanje; (8) PGD - plantaže gozdnega drevja na območju Q5; KMG – kmetijsko gospodarstvo; 1100 – njiva; 1300 – trajni travnik

Scenarij 4 (OSIS) prikazuje izgubo pridelka zaradi suše, ki je na območju Dravskega polja pogost pojav, še zlasti na drugi dravski terasi, kjer so 50%, 70% ali večje izgube pridelka dokaj pogost pojav. Na območju še ni izgrajenih namakalnih sistemov. Zato so kmetje videli priložnost po zmanjšanju izgub v setvi na območju poplav Q5, kjer so pridelki koruze večji (povprečno 12-14 t/ha) in ob največjih izgubah (30%) dosegajo slovensko povprečje (8-10 t/ha). Ekstremne suše s povprečno 40-50% izgubo




pridelka se v zadnjih 20 letih pojavljajo na 3 leta, včasih tudi dve zaporedni leti. Izgube zaradi suše se močno odrazijo v pokritjih saj so močno negativna v primerjavi s obstoječim stanjem. Scenarij 5 (NTT) prikazuje spremembo intenzivnih njiv v trajne travnike, kar povzroči le manjše spremembe v pokritjih (-0,1 do 9,5%) (Preglednica 1). Kalkulacija za trajne travnike je dokaj enakovredna njivskim površinam. Na prvi pogled zgleda kot zelo privlačna opcija a ne smemo pozabiti, da trava nima enake energijske vrednosti kot silažna koruza in tudi ne dosega enake količine pridelka. Ob večjem deležu voluminozne krme bi morali pridelovalci dokupovati veliko močnih krmil za izboljšanje energijske vrednosti krme. Za prašičerejce trajni travniki niso uporabni, saj potrebujejo za prehrano živali le žita in ne voluminozne krme. Trajni travniki bi bili zanimivi le za prirejo krav dojil, kjer je voluminozna krma in paša osnova prireje. Žal v novem programskem SKP 2014-2020 obdobju reja krav dojil ni več podprta. Scenarij 6 (TTN) prikazuje spremembo trajnih travnikov v njive, kar zaradi majhnega obsega teh zemljišč nima večjega vpliva na pokritja v rastlinski pridelavi (Preglednica 1). Po navedbah kmetov so na območju Q5 v preteklosti iz travnikov v njive spremenili vsa tista zemljišča, ki bila dovolj kakovostna. Tako sprememba rabe je vidna tudi v dejanski rabi, kjer trajni travniki predstavljajo le 4% celotne površine Q5 ob reki Dravi. Nadaljnje preoravanje travnikov je prepovedano v okviru sheme neposrednih plačil Zelena komponenta do konca programskega obdobja 2020. Seveda ta zahteva velja le za tiste površine, ki so izrisane v gerkih in za katere kmet zahteva neposredna plačila. Tako je teoretični in praktično še vedno možno preorati travnik na katerem ni izrisanega gerka. Njivo lahko obdelovalec vzpostavi tudi na zaraščenih površinah po krčitvi zarasti. Scenarij 7 (EK) prikazuje vzpostavitev ekološkega kmetovanja, ki bi na vseh KMG-jih že ob zmerni modifikaciji kolobarja zelo ugodno vplivalo na pokritja. Tako bi se pokritja na kmetijah lahko povečala za od 184 do 399% (Preglednica 1). K ugodni sliki prispevajo tako višja neposredna plačila kot tudi doseganje boljših cen na trgu. Sicer so spremenljivi stroški v ekološki pridelavi višji, saj je veliko dela ročnega ob uporabi le naravi prijazna sredstva za varstvo rastlin (žveplo, baker, rastlinske pripravke). Določene operacije na posevkih je potrebno tudi večkrat ponoviti. Ker se v pridelavi uporablja le organska hranila in le izjemoma kalijeva in fosforjeva mineralna gnojila je potrebno na kmetiji zagotoviti krogotok hranil, zato so nujno potrebne živali. Vzreja živali v ekološkem kmetovanju je z vidika prostora in dobrobiti živali zelo zahtevna. Objekti za rejo morajo biti grajeni na poseben način, da se zagotavlja dovolj svetlobe, prevetrenosti in prostora za življenje. Živali se morajo dobršen dela leta obvezno pasti. Ker je večina kmetij v analizi zelo omejena s prostorom, saj nimajo pašnih površin, ki bi bile strnjene, je ta scenarij malo verjeten. Vsekakor je nadaljnji razvoj ekološkega kmetijstva na območju močno odvisen tudi od prostorske politike, ki mora majhnemu številu preostalih tržno usmerjenih kmetij zagotoviti možnost zaokroževanja površin kmetij izven naselij v okviru celotnega razvoja vasi. S tem bi živinorejske kmetije dobile tudi osnovni pogoj (pašne površine) za razmišljanje o ekološki pridelavi. Pri ekološkem kmetijstvu se pojavlja še pomislek v zvezi s poplavnimi površinami. Ekološko kmetovanje je podvrženo številnim kontrolam, tudi glede vsebnosti hranil in sredstev za varstvo rastlin. Ob rednih poplavah je težko zagotoviti dovolj stabilno stanje v tleh. Scenarij 8 (PGD) prikazuje močnost pridelave hitrorastočih drevesnih vrst v zunajgozdnih nasadih na območju poplavnih vod Q5 ob Dravi. Pokritja tega scenarija v primerjavi z obstoječim stanjem (OS) pokažejo, da bi se le-ta zmanjšala od 8,2 do 20,6%, če bi nasade zasadili na celotni površini kmetije na območju Q5 (Preglednica 1). Zmanjšanje pokritji je večje pri tistih KMG-jih, ki imajo več njivskih površin na območju Q5. Na podlagi intervjujev s kmeti o opciji zunajgozdnih nasadov dreves ne razmišljajo. Dejstvo je, da je veliko površin na območju tudi v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki zahteva, da zemljišča ne izgubljajo svoje potencialne vrednosti ne ekonomske, ne pridelovalne. Vsi KMG-ji v analizi z reko in poplavami živijo že več generacij in so na posebne pogoje navajeni, zato ne vidijo rešitve v drastičnih spremembi rabe. Scenarij 9 (OZ) prikazuje možnost, da bi zaradi ekonomskih in tudi naravovarstvenih razlogov razmišljali tudi o odkupu tistih kmetijskih zemljišč na poplavnem območju Q5, ki so izpostavljena izraziti eroziji (bočna, površinska). Območja, ki so redno izpostavljena različnim erozijskim pojavom, ki povzročajo škodo na kmetijskih zemljiščih so za KMG breme, saj jim povzroča dodatne stroške v pridelavi. Pogosto je kmetijska dejavnost tudi onemogočena. V primerih, ko bi gradbeni posegi za zaščito kmetijskih zemljišč presegli stroške odkupa bi veljalo razmisliti o odkupu oziroma zamenjavi zemljišč. Iz preglednice je razvidno, da skupna povprečna vrednost kmetijskih zemljišč KMG-jev na območju Q5 (398.330 €/ha) predstavlja skoraj 15 kratnik letnih pokritij iz scenarija 1 - Obstoječe stanje (OS) (Preglednica 1). Kmetje so v intervjujih izrazili pripravljenost na odprodajo tistih kmetijskih




zemljišč v njihovi lasti, kjer reka povzroča nepopravljive škode (bočna erozija). Sicer so do prodaje kmetijskih zemljišč zelo zadržani, saj jim predstavljajo osnovo sredstvo za preživetje. Dobrih kmetijskih zemljišč na trgu tudi primanjkuje, zato dosegajo višjo ceno kot ta na poplavnem območju. Pripravljeni bi bili na zamenjavo, a v to možnost močno dvomijo, saj je povpraševanje po kmetijskih zemljiščih v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč zelo veliko. Preglednica 2: Vrednost kmetijskih zemljišč, ki jih obdelujejo kmetijska gospodarstva v analizi na območju poplav s petletno povratno dobo (Q5) ob reki Dravi

KMG Raba

Površina Scenarij 1 (OS) Scenarij 9 (OZ)

celoten KMG ha na Q5 % od KMG

pokritja (€/ha/leto Q5)

vrednost kmetijskih zemljišč

(€ na Q5) Kmetija 1 1100 30,21 8,99 29,64 2.230 52.281

1300 0,13 0,13 0,43 44 1.277 Skupaj 30,34 9,12 30,07 2.274 53.558

Kmetija 2 1100 35,20 10,47 26,09 4.773 78.0281300 4,92 0,20 0,51 69 2.013

Skupaj 40,12 10,67 26,60 4.842 80.040

Kmetija 3 1100 30,10 6,53 16,06 2.228 29.6401300 10,57 3,28 8,05 1.104 22.168

Skupaj 40,68 9,81 24,11 3.331 51.809

Kmetija 4 1100 103,53 45,38 41,51 16.519 210.3901300 5,81 1,03 0,94 347 2.533

Skupaj 109,34 46,41 42,45 16.866 212.923Skupaj vsi KMG 220,48 76,01 27.313 398.330KMG – kmetijsko gospodarstvo; Q5 – območje poplav s petletno povratno dobo; OS – obstoječe stanje; OZ – Odkup zemljišč, 1100 – njiva; 1300 – trajni travnik; Vrednost zemljišč lahko lokalno tudi odstopa, saj se cena oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanje.

SKLEPI

Rezultati ekonomske analize vpliva na kmetije tako omogočajo upravljalcu poplavnega prostora, da se lahko bolj preudarno odloči katera ekosistemska storitev bo dobila prednost pri oblikovanju smernic za podrobnejši načrt upravljanja voda in načrt upravljanja območja Natura 2000. Upravljalci poplavnega prostora se trenutno odločajo o odnosu do oskrbovalne storitve pridelave hrane in uravnalne storitve biodiverzitete. Poplave in suša sta pomembna zaviralca razvoja kmetijstva na območju. Vendar iz trenutne perspektive večjo nevarnost kmetijstvu predstavlja suša na drugi terasi reke Drave, ki poplavno ni ogrožena, a resno ogroža ekonomiko vseh štirih kmetijskih gospodarstev. Tla in matična podlaga na območju so razporejene tako, da ali imajo zemljišča na poplavne območju (prva terasa) ali na območju suše (druga terasa). To pogostnost ekonomskih stresov na kmetiji še poveča in kmetije postavlja pred še večje izzive. To kaže, da je k upravljanju poplavnega prostora ob reki Dravi potrebno vedno pristopiti celovito in tudi preko meje poplavne linije. Vpeljava ekološke pridelave prinaša zelo ugodne finančen učinke, a se moramo vprašati o kakovosti pridelkov, če so izpostavljeni pogostim poplavnim dogodkom in njihovi tržni vrednosti. Prav tako velika nevarnost prenašanja hranil in sredstev za varstvo rastlin iz neekoloških površin. Na območjih Zlatoličja in Hajdoš je ključno vprašanje povezano s ekonomskim vrednotenjem škode na zemljiščih, ki so podvržena pogostim poplavam je najpomembnejša izbira optimalne rabe. Upravljalec se sedaj lahko odloči ali je bolj ekonomsko vzdržno varovati erozijsko ogroženo kmetijsko zemljišče z razmeroma drago vodno infrastrukturo ali je bolj smiselno spremeniti način rabe ali najti nadomestna zemljišča oz. zemljišča celo odkupiti ter naravi pustiti oblikovanje naravne poti. Na območju Nove vasi je ključno vprašanja povezano z ekonomskim vrednotenjem njivske in travniške rabe na območju parka Šturmovcev. Težnja kmetov po preoravanju travnikov v njive povzroča izgubo naravnih habitatov. Preprečevanje preoravanja ali pospeševanje zatravljanja bi pomembno vplivalo na ekonomiko celotnega kmetijskega gospodarstva. Nenazadnje, bi se lahko zgodilo, da bi se s prepovedjo preoravanja območje začelo zaraščati, kar bi bil negativen rezultat.




Na območju Stojncev je ključno vprašanje povezano z ekonomskim ovrednotenja škode na zemljiščih, ki so podvržena pogostim poplavam in ovrednotenjem optimalne rabe v ožjem poplavnem območju, ki v preteklosti nikoli niso bila v njivski rabi. Ekonomski izračun pokaže, da kmetija ob poplavi Q5 izgubi kar 75% vseh pokritij. Izgube bi bile še večje, če bi v izračun vključili tudi stroške potrebe sanacije zaradi erozije tal. Je torej pridelava na teh območjih res ekonomsko vzdržna/rentabilna ali bi veljalo razmisliti o odkupu eroziji izpostavljenih zemljišč in urediti poplavne loke. Ob koncu velja opozoriti, da prav nihče od kmetov v analizi ni izrazil namere po prenehanju intenzivne pridelave na poplavnem območju Q5. Po njihovih besedah so pridelki v običajnem letu za vsaj 30% večji od povprečnih na drugih območjih. Tako dobrim tlom se niso pripravljeni odreči tudi za voljo periodičnih poplav na nekaj let. V primeru suše je razlika še večja, saj na poplavnih območjih pridelajo normalne povprečne pridelke med tem, ko na za sušo ogroženih območjih (druga terasa) pridelka skoraj ni.

ZAHVALA

Prispevek je nastal v okviru projekt z naslovom »Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji« z akronimom »LIVEDRAVA« (LIFE11 NAT/SI/882). Evropska unija prispeva 50% sredstev, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 20%, ostalih 30% prispevajo partnerji (VGB Maribor d.o.o., Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d. in Mestna občina Ptuj) in sofinancerji (Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Ministrstvo Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje ter Občina Ormož). Projekt podpirajo tudi Agencija republike Slovenije za okolje ter Občina Središče ob Dravi. Pri pripravi so sodelovali še Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Zavod Ptuj in Zavod Maribor ter Zavod RS za varstvo narave – Območna enota Maribor.

LITERATURA

C�ergan Z., Dolnic�ar P., Knapic� M., Poje T., Sus�in J., S�kerlavaj V., Ugrinović K., Verbic� J., Verbic� Je, Zemljic� A., Kapun S., Hardi Z.. 2008. Tehnolos�ka priporoc�ila za zmanjs�anje obc�utljivosti kmetijske pridelave na sus�o : poljedelstvo, travnis�tvo, zelenjadarstvo in hmeljarstvo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Ljubljana; 43. http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Tehnoloska_priporocila_za_zmanjsanje_obcutljivosti_na_suso.pdf.

Jerič D., Caf A., Demšar-Benedečič A., Leskovar S., Oblak O., Soršak A., Sotlar M., Trpin-Švikart D, Velikonja V, Vrtin D, Zajc M. 2011. Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: Ljubljana; 266.

KGZS, 2015: Vse o zbirnih vlogah 2015. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, (4. 2. 2015) http://www.kgzs.si/gv/kmetijstvo/vse-o-zbirnih-vlogah.aspx.

Mihelic� R., C�op J., Jaks�e M., S�tampar F., Majer D., Tojnko S., Vrs�ic� S., Grc�man H. 2010. Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Ljubljana; 182.

MKGP, 2015: Kmetijsko okoljska plačila 2015 – 2020. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in okolje Republike Slovenije, (4. 2. 2015) (http://www.program-podezelja.si/sl/54-vsebina-prp-2014-2020/kopop/278-kmetijsko-okoljska-podnebna-placila-2015-2020.

SURS, 2015. Količine in povprečne cene odkupljenih kmetijskih pridelkov, Slovenija, letno. Statistični urad Republike Slovenije, (2. 2. 2015) http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/02_kmetijske_cene/03_15050_odkup/03_15050_odkup.asp.

KIS, 2014. Prva ocena stanja v kmetijstvu v letu 2014 (jesensko poročilo). Kmetijski inštitut Slovenije, (2. 2. 2015) http://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu_OEK/Jesensko_ZP_2014_9.12.2014_4.pdf

Documents

KMETIJSTVO IN UPRAVLJANJE S POPLAVNIMI OBMOČJI OB … · 2. Obstoječe stanje z ukrepom KOPOP 2015 – 2020 (OSK) 3. Obstoječe stanje - Izguba ob poplavi Q5 (OSIP) 4. Obstoječe