10 korakov donizkoenergijske gradnjeMitja Lenassi iz Inženirske zbornice Slovenije ni privrženec gradnje po principu rešitev s polic.Kot predsednik komisije zatrajnostno gradnjo je prepričan, daje treba iskati rešitve po meri,kar še posebno velja pri gradnji skoraj ničenergijskih stavb. Ne govori o nizkoenergijski gradnji,saj prenovljena Evropska direktiva o energetskiučinkovitosti stavb pozna samo izraz skorajničenergijska stavba, ki pomeni stavbo z zelo visoko energijsko učinkovitostjo. Tej naj bi za skorajnič oziroma zelo majhno količino potrebne energije v zelo veliki meri morala zadostovati energija izobnovljivih virov, Skupaj s strokovnjakom smo poiskali nekaj nasvetov, kako do takšnega doma.

1. STROKOVNJAK,KINISAMOOKLICANKo govorimo o t. i. skoraj niče-nergijski stavbi, najprej poiščemostrokovnjaka, ki ve, kako sestvari streže. Kot opozarja MitjaLenassi, naj to ne bo nekdo, kigaje sila razmer vgradbeništvuprisilila, da se danes oglašuje kottozadevni strokovnjak, čeprav se

s taksno gradnjo se ni srečal ne vteoriji ne v praksi. Osnovno vodiloje, daje strokovnjak certificiran,podobno velja za izvajalce. Pobesedah Lenassija je dejstvo, dase številni arhitekti in izvajalcidanes znajdejo pred dilemo: alizaigrati tehničnega strokovnjakaza to področje ali pa se soočitiz izgubo posla in v nadaljevanju

propasti. Po drugi strani pa semora naročnik tudi zavedati, dani mogoče dobiti kakovostnegašampanjca za ceno piva.

2. NOVOGRADNJAALI PRENOVA?Ne glede na to, ali gradimo nanovo ali se lotevamo prenoveobstoječega doma, izbrati mora-

mo tehnične rešitve, ki ustrezajozahtevam projektne naloge,upoštevajo razpoložljivi proračun,stopnjo težavnosti upravljanjain naposled še vzdrževanje, kijeprimerno za uporabnike.

3. LEGA IN TOPLOTNA ZAŠČITASlovenija sicer ni velika, ima parazlična klimatska območja z vidi-

3Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

ka rabe energije. Tako naš stro-kovnjak pravi, da ne more poda-jati modrih navodil o optimalnilegi v prostoru, toplotni zaščiti,zasteklitvi, saj je vse povezano sklimatskimi območji, ni enakeganasveta za gradnjo v Portorožu aliv Kranjski Gori. "Eno pa velja zazunanji ovoj - poskrbite za izved-bo preizkusa njegove tesnosti,seveda ne kar s strani izvajalca,ampak naj to opravi neodvisnatretja oseba," poudarja.

4. NOČNO HLAJENJEPRED MEHANSKIMObnovljivi viri energije ne pome-nijo nujno optimalne energetskerešitve, pravi Lenassi. Smiselnoje torej preveriti, ali je bolj učin-

kovito vložiti denar v zmanjšanjepotrebe po energiji ali v obno-vljiv vir energije. "Drugo je, čeoziroma koliko bo zakonodajatakšno razmišljanje dopuščala,"dodaja. Izpostavlja prednostimasivne gradnje, saj daje navse-zadnje tudi pravilnik o učinkovitirabi energije izrazito prednostintenzivnemu nočnemu hlajenjupred mehanskim. To pa pri lahkigradnji ni ravno učinkovito. Pravtako masivna gradnja precej znižavršne toplotne obremenitve inpovzroči njihovo zakasnitev.

5. TRAJNOSTNA GRADNJATrajnostna gradnja pomeni tistogradnjo, ki zadovoljuje sedanjepotrebe stanovalcev brez zmanj-

VSESE VRTI OKOLI DENARJA

STROŠKI 25 LETMitja Lenassi tudi pri takšni gradnji v ospredje postavlja dobropočutje stanovalcev oziroma zaposlenih: "Naj za utemeljitevtrditve izpostavim stroške pisarniške stavbe v njeni življenjskidobi 25 let. Če analiza zajema samo stroške začetne naložbe,torej njene izgradnje, nato pa še strošek davkov, porabljenihenergentov ter vzdrževanja, so ti praktično enaki, četrtinski. Čepa tem stroškom dodamo še plače zaposlenih, ki v njej opravljajotisto, za kar je bila stavba dejansko zgrajena, delež plač obsegakar 88 odstotkov stroškov, preostalih 12 odstotkov pa prejizpostavljeni stroški. Strošek energije tako znaša samo 3 odstotkevseh stroškov stavbe v življenjski dobi. Za lastnika stavbe inpodjetja je dosti bolj pomembno, da so zaposleni v tej stavbizadovoljni in ustvarjalni, kot pa, daje nizka poraba energije."

DESNO Trajnostna gradnjapomeni tisto gradnjo, kizadovoljuje sedanje potrebestanovalcev brez zmanjšanjamožnosti za prihodnje generacije,ki bodo zadovoljevale svojepotrebe.

4Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

sanja možnosti za prihodnjegeneracije, ki bodo zadovoljevalesvoje potrebe. Povedano drugače:prepletajo se elementi okolja,ekonomije in socialnega sistema.Trajnostna gradnja zato zahtevavzpostavitev minimalnih zahtevza umestitev, projektiranje, gra-dnjo in pripravo načrta učinkovi-tega obratovanja takšnih stavb,pri čemer moramo po besedahLenassija uravnotežiti okoljskoodgovornost, učinkovito izrabovirov, udobje in dobro počutjeuporabnikov in občutljivost lokal-ne skupnosti.

6. SKRITE PRILOŽNOSTI ZA LESLes je pri gradnji primeren za upo-rabo v različne namene: za nosil-ne konstrukcije, ostrešja, fasadnein notranje obloge sten in taloziroma stropov in stavbno pohi-štvo, vendar je pri tem bistveno,daje pridobljen zakonito in s čim

manj negativnim vplivom na oko-lje. Prednost ima po Lenassijevihbesedah vsekakor domač les, pre-delan na okolju prijazen način, nepa les, prepeljan od zelo daleč.

7. UDOBJE UPORABNIKOVJE DEL STROŠKAČeprav se zdi, da udobje in dobropočutje uporabnikov, torej stano-valcev, ne bi smeli biti na prvemmestu, Lenassi zadevo obrača naglavo. "Stavba se ne gradi zato,da se varčuje z energijo ali vodo,ampak, da se zagotovi udobjenjenim uporabnikom, pa naj bodeto stanovalci ali zaposleni," pravinaš sogovornik.

8. RABA ENERGIJEČe se navežemo na udobje indobro počutje uporabnikov,Lenassi izpostavlja sodobne pra-vilnike in standarde. Ti praktičnokot primerni vrednosti za notra-njo temperaturo vsi privzemajo20 stopinj Celzija pozimi in 26stopinj Celzija poleti. "Veste, odkod dejansko ti dve vrednosti?V času oljne krize, ob koncu leta1973, je ameriški predsednik

Nixon izdal odlok z zahtevo,da se za krmiljenje klimatskihnaprav uporabi 20 oziroma 26stopinj Celzija. To torej nistavrednosti za udobje, ampak šesprejemljivi, dovoljeni vrednosti.Ne, z vami ni nič narobe, če vaspri 20 stopinjah Celzija zebe. Tavrednost je zgolj še sprejemljiva,"dodaja Lenassi. Podatek o rabienergije stavbe brez sočasnegapodatka o kakovosti notranje-ga okolja je po njegovem torejnesmiseln.

9. NEODVISNOPREVERJANJE STAVBRazvrščanje stavb po energetskiučinkovitosti samo na podlagirabe energije za ogrevanje je pobesedah Lenassija preteklost,nato namreč evropska direktivaše posebej opozarja v eni izmedsvojih uvodnih izjav. "Energetskaučinkovitost stavbe danes pome-ni količino energije, potrebno zazadovoljevanje potreb po energiji,povezanih z običajno uporabostavbe, ki med drugim vključujeenergijo za ogrevanje, hlajenje,prezračevanje, toplo vodo in

razsvetljavo. Energija, potrebnaza ogrevanje, pomeni samo enood komponent celovitega ocenje-vanja učinkovitosti," pravi. Ker nisodobnih kriterijev za ocenjevanjein izvedeno neodvisno strokovnopreverjanje glede energetsko učin-kovitih stavb pri nas, težko oceni,kakšne so razmere v resnici.

10. KOMISIJAZA TRAJNOSTNO GRADNJOV okviru Inženirske zborniceSlovenije so ustanovili novo komi-sijo za trajnostno gradnjo. Njencilj je poleg priprave smernic inizobraževanj vzpostaviti tudi pro-gram strokovnega certificiranjasvojih članov oziroma članic, kjerbi ti pokazali svoje znanje in izku-šnje. S podelitvijo strokovnegacertifikata na določenem podro-čju bi inženirjem izkazali čast indali priznanje njihovi odličnosti vslovenskem inženirskem prosto-ru. Po drugi strani bi izdani certifi-kati delodajalcem in naročnikomzagotavljali njihovo obvladovanjestrokovnega področja.

METKA PIRC5N

aroč

nik:

INŽE

NIR

SKA

ZBO

RN

ICA

SLO

VEN

IJE

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

PIKA NA I

CILJ SO SKORAJNIČENERGIJSKE STAVBEEvropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb zahteva, dabodo do konca leta 2020 vse stavbe skoraj ničenergijske. Državečlanice morajo pripraviti nacionalni načrt zanje in določiti njihovnumerični indikator porabe primarne energije v kWh/m 2 na leto,tega pa Slovenija še ni naredila.

KAJ SPLOH POMENI?

PROBLEM IZRAZOSLOVJAPri razvoju gradnje nizkoenergijskih stavb je treba izpostavitiizrazoslovje, saj so opredelitve pojmov pomembne. Težavis tem sta pravzaprav dve. Prvo težavo povzroča dejstvo, daslovenščina ločuje med pojmoma energija in energetika. Slednjaje opredeljena kot sistematično področje človekovih dejavnosti, kiobsega pridobivanje, trgovanje, prenos, dobavo in rabo energije.Torej, če rabo energije opredeljuje pojem energetika, potem grepri stavbi z nizko rabo energije prej za nizkoenergetsko stavbokot za nizkoenergijsko. Ta pomeni prej stavbo na nekem nizkemenergijskem nivoju. Kakorkoli, prav bi bilo, da zakonodajalec čimprej sprejme ustrezno izrazoslovje, ne pa, da govorimo danes naprimer o energetski izkaznici stavbe in skoraj ničenergijski stavbi,pojasnjuje Mitja Lenassi.

LEVO IN ZGORAJ Les je pri gradnji primeren za uporabo v različnenamene: za nosilne konstrukcije, ostrešja, fasadne in notranje oblogesten in tal oziroma stropov in stavbno pohištvo, vendar je pri tembistveno, daje pridobljen zakonito in s čim manj negativnim vplivomna okolje.

6Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo