Kakovost v računalništvu in informatiki

Učno gradivo (v1.0)

Tomaž Hožič, 2012

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 2

Kazalo

Povzetek ..................................................................................................................................... 3

1. Uvod ................................................................................................................................... 4

2. Kakovost v računalništvu in informatiki ............................................................................. 4

2.1 Računalništvo in informatika ............................................................................................ 4

2.2 Kakovost ........................................................................................................................... 7

2.3 Kakovost strojne opreme ................................................................................................. 7

2.3.1 Vloga strojne opreme ................................................................................................ 7

2.3.2 Primeri ....................................................................................................................... 8

2.4 Kakovost programske opreme ....................................................................................... 13

2.4.1 Vloga programske opreme ...................................................................................... 13

2.4.2 Primeri ..................................................................................................................... 16

2.5 Kakovost storitev ............................................................................................................ 19

2.5.1 Vloga storitev .......................................................................................................... 19

2.5.2 Primeri ..................................................................................................................... 19

2.6. Kakovost postopkov ...................................................................................................... 23

2.6.1 Zagotavljanje celovite kakovosti ............................................................................. 24

2.6.2 Načrtuj-Naredi-Preveri-Ukrepaj .............................................................................. 25

2.6.3 Vloga postopkov ...................................................................................................... 26

2.6.4 Primeri ..................................................................................................................... 26

2.7 Standardi ........................................................................................................................ 29

2.7.1 Kratica ISO ............................................................................................................... 31

2.7.2 Proces standarizacije ............................................................................................... 31

2.7.3 Pomembni standardi ............................................................................................... 32

2.8 Zaključek ......................................................................................................................... 33

3. Viri .................................................................................................................................... 33

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 3

Povzetek

Gradivo obravnava osnovna določila kakovosti ter na podlagi primerov kakovosti oz.

nekakovosti strojne in programske opreme, storitev in postopkov ponuja vpogled v to široko

in zahtevno področje.

Učeči bo ob teoretičnem in samostojnem raziskovanju ter študiju tega in podobnih gradiv

pridobil naslednje poklicne kompetence: razumevanje pomena kakovosti in še posebno

pomena zagotavljanja kakovosti na področju strojne in programske opreme, storitev in

postopkov.

Gradivo je v pomoč predavatelju in učečemu, da se lahko slednji osebnostno razvija, podpira

njegovo samoiniciativnost, spodbuja ustvarjalnost in vedoželjnost, vpeljuje kritičnost ter

natančnost in ne nazadnje tehnično mišljenje ter vztrajnost.

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 4

1. Uvod Kakovost je zelo širok pojem, vsakdo si pa želi kar največjo kakovost izdelkov in storitev,

»kakovostno« preživljanja prostega časa in širše gledano, kar največjo »kakovost« življenja.

Kakovost je lahko merljiva ali pa jo le občutimo.

V tem delu se bomo omejili na kakovost v računalništvu in informatiki in oboje zelo vpliva

tako na naše delovno, kot tudi zasebno življenje. Sodobna družba temelji na uporabi

informacijsko – komunikacijskih tehnologij (ITK), zato je izjemnega pomena, da so tako

proizvodi, kot tudi storitve na kar najvišji kakovostni ravni ter hkrati finančno dosegljivi.

2. Kakovost v računalništvu in informatiki

2.1 Računalništvo in informatika

Obnovimo naše poznavanje obeh pojmov, tako računalništva, kot tudi informatike.

Definicija (Vir: Wikipedija):

Računalništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar

vključuje strojno in programsko opremo. V praksi je računalništvo povezano z mnogimi

drugimi vedami, od abstraktne analize algoritmov do bolj stvarnih tem, kot so programski

jeziki, ter programska in strojna oprema.

Kot znanstvena veda se računalništvo loči od matematike, programiranja, programskega

inženirstva in računskega inženirstva, čeprav se ta področja pogosto zamenjujejo.

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 5

Definicija (Vir: Wikipedija):

Computer science or computing science (sometimes abbreviated CS) is the study of the

theoretical foundations of information and computation, and of practical techniques for

their implementation and application in computer systems.[1][2][3][4] It is frequently described

as the systematic study of algorithmic processes that create, describe, and transform

information.

Computer science has many sub-fields; some, such as computer graphics, emphasize the

computation of specific results, while others, such as computational complexity theory,

study the properties of computational problems. Still others focus on the challenges in

implementing computations.

For example, programming language theory studies approaches to describe computations,

while computer programming applies specific programming languages to solve specific

computational problems, and human-computer interaction focuses on the challenges in

making computers and computations useful, usable, and universally accessible to people.

Obnovimo naše poznavanje pojma informatika.

Definicija (Vir: Wikipedija):

Informatika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi s

pomočjo računalnikov. Gledano zgodovinsko, se je informatika razvila iz matematike,

medtem ko imajo računalniki svoj začetek v elektroniki. Računalniki so pri tem samo

naprave, ki omogočajo teoretične zamisli informatike preveriti v praksi.

Znanost (latinsko scientia - znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o

naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda

temelji na skrbnem opazovanju in preskuševanju teorij s preskusi. Znanost se deli na vede,

vede pa na področja (discipline).

Podatek (latinsko Datum) je trditev v obliki številk, besed ali slik.

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 6

Definicija (Vir: Wikipedija):

Informatics is the science of information, the practice of information processing, and the

engineering of information systems. Informatics studies the structure, algorithms, behavior,

and interactions of natural and artificial systems that store, process, access and

communicate information.

It also develops its own conceptual and theoretical foundations and utilizes foundations

developed in other fields. Since the advent of computers, individuals and organizations

increasingly process information digitally. This has led to the study of informatics that has

computational, cognitive and social aspects, including study of the social impact of

information technologies.

Osnova obdelave so podatki, to so dejstva o realnem ali izmišljenem svetu. Kdaj pa govorimo

o informacijah, je odvisno od konteksta in od našega predznanja oz. poznavanja področja, na

katerem se podatki uporabljajo. Podatke pa lahko kakovostno ovrednotimo le, če imamo za

to na voljo dovolj časa.

Vpeljani pojmi

Računalništvo (Computer Science)

Informatika – znanost o sistematični obdelavi podatkov s pomočjo računalnikov.

Vprašanja za ponavljanje

Kaj je računalništvo?

Kaj je informatika?

Kaj so podatki?

Razišči in opiši!

Razišči opiši dve poljubni področji uporabe računalništva!

Razišči opiši dve poljubni področji uporabe informatike!

Razišči pomen podatkov za odločanje!

Spletne povezave virov

Fakulteta za računalništvo in informatiko – LJ: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 7

2.2 Kakovost

Kakovost lahko označimo kot nekaj, kar izpolnjuje ali presega pričakovanja uporabnikov,

glede zasnove, oblikovanja, sestave, izdelave, izvedbe oz. izpeljave, uporabe ter razgradnje.

Govorimo tako o izdelkih, storitvah, kot tudi o postopkih.

Na koncu je vedno človek tisti, ki snuje, oblikuje, sestavlja, izdeluje, izvede oz. izpelje,

uporabi ter razgradi. In kakovost njegovih dejanj posledično vpliva na kakovost izdelkov,

storitev in postopkov.

Nekakovost lahko označimo kot stanje, kjer ni dosežena dovolj velika oz. pričakovana stopnja

kakovosti oz. niso dovolj izpolnjena pričakovanja in/ali potrebe uporabnikov.

V računalništvu in informatiki lahko govorimo o kakovosti na področjih:

Strojne opreme

Programske opreme

Storitev

Postopkov

V nadaljevanju si oglejmo podrobnosti posameznih področij.

2.3 Kakovost strojne opreme

V poglavju najprej opišemo vlogo strojne opreme, v nadaljevanju pomen njene kakovosti.

2.3.1 Vloga strojne opreme

Strojna oprema je tisti nujno potrebni del, ki omogoča izvajanje programske opreme, slednja

pa omogoča reševanje problemov oz. izvajanje nalog. Strojna oprema je v zadnjih desetletjih

izjemno napredovala in še vedno velja t.i. Moorov zakon, ki pravi, da se procesorska moč

podvoji vsakih 18 mesecev. Pametni telefoni so dandanes miniaturni in zelo zmogljivi

računalniki z možnostjo telefoniranja.

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 8

2.3.2 Primeri

Na podlagi primerov si oglejmo, kako (ne)kakovost strojne opreme vpliva na življenje

uporabnikov.

Primer 1: Ohlajeni GeForce GTX 590.

Nvidia se je nemudoma odzvala na težave, ki so jih doživeli nekateri uporabniki ob uporabi

najnovejše GeForce GTX 590 kartice. Kartica je v nekaterih primerih »overclockanja«,

preprosto znala izgoreti, kar zagotovo ni majhna stvar, še posebej če upoštevamo njeno

ceno.

Na zgodbe o problemih z gonilniki, je Nvidija odgovorila, da grafična kartica deluje normalno

z Forcewarom 267.84 in tovarniškimi takti in da v nasprotnih primerih pride do težav v

preveliki napetosti, to je 1,2 V (standardna napetost je med 0,91 in 0,96 V).

Družba je med tem že pripravila novo izdajo BIOSa za kartico, ki naj bi preprečil nadaljnje

okvare GTX-ov. Za nadgradnjo BIOSa ali morebitno zamenjavo kartice, lahko kupci uveljavijo

garancijo v trgovini v kateri so kartico kupili. (Vir: http://www.racunalniske-novice.com/ )

Primer 2: Mobilni telefon, da zastane dih.

Britanski avtomobilski gigant Aston Martin je namreč v sodelovanju s kanadskim

proizvajalcem mobilnikov Mobiado pripravil prototip mobilnega telefona, ki se lahko pobaha

s povsem prozorno in športno oblikovano obliko. In to še ni vse. Prototip mobilnika CPT002

je dejansko prvi, ki ima hkrati prozoren in na dotik občutljiv zaslon.

Ker gre za mobilni telefon višjega cenovnega razreda, ohišje iz platine krasijo safirni kristali. V

ohišju pričakovano najdemo baterijo in kartico SIM. Mobilni telefon CPT002 bomo lahko

uporabljali tako kot ključ za vžig avtomobila Aston Martin kot za dostop do socialnih omrežij

FaceBook in Twitter. Na voljo bo še priročen navigacijski sistem. (Vir:

http://www.racunalniske-novice.com/ )

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 9

Primer 3: Tablični računalnik Microsoft Surface.

Ohišje iz magnezijeve zlitine je lažje in bolj trdno, kot aluminijasta ohišja, kar dokazuje

preizkus, ko so napravo spustili z višine 2 m in ni bilo poškodb. Še več, na predstavitvi

naprave so tablico uporabili kot rolko – pod tablico so namestili kolesca in animator je stopil

na tablico in se malo zapeljal …Dve vrsti zelo tankih tipkovnic lahko služita kot pokrov

naprave, tipkovnica Type Cover premore celo funkcijske tipke ter sledilno ploščico. (Vir:

Microsoft)

Primer 4: Optično omrežje za povezovanje v Internet.

Tehnologija optičnih omrežij, kjer se podatki prenašajo po optičnih vlaknih v obliki svetlobnih

signalov, nudi danes največje hitrosti prenosa. Trenutno je tudi najbolj zanesljivo, stabilno in

omogoča največjo stopnjo kakovosti storitev. Edina slabost optičnih omrežij je visoka cena

izgradnje tovrstnih omrežij, zato so v marsikaterih predelih države uporabnikom še

nedostopna. (Vir: Časopis Delo)

Primer 5: Nadgradnja omrežja Simobil.

Pred nedavnim je Simobil na območju Štajerske nadgrajevali mobilno omrežje na prihajajočo

tehnologijo LTE. Priznali so, da je v nekajtedenskem obdobju prihajalo do občasnih manjših

»težav« oz. izpadov delovanja omrežja. Telefoni uporabnikov so sicer prikazovali, da so

povezani v omrežje, vendar so bili nedosegljivi oz. niso mogli klicati, ter pošiljati SMS

sporočil, občasno pa se je prekinjal tudi podatkovni promet. Predstavniki Simobila so

omenili, da imajo nekateri mobilni telefoni (iPhone) po nadgradnji operacijskega sistema

težave s povezovanjem v omrežje. V takih primerih pomaga preklop na 2G omrežje oz.

ponastavitev (reset) telefona. Uporabniki so upravičeni do sorazmernega znižanja naročnine,

v primeru dodatnih stroškov, kot je recimo izpad poslovanja, pa tudi do nadomestila. Vendar

je dokazovanje slednjega kar težavno oz. mora biti podkrepljeno z dokumenti. (Vir: Časopis

Delo)

Primer 6: Varno brisanje podatkov.

Raziskovalci z univerze San Diego v ZDA so opozorili na težavo, ki je bila marsikomu neznana.

Podatke na pomnilnih enotah SSD (Solid State Disk), ki so dandanes vse bolj popularne zaradi

hitrosti, majhnosti in varčevanja z energijo, in podatke na ključih USB s pomnilniki vrste Flash

RAM je zelo težko varno in zanesljivo izbrisati - v nekaterih primerih tudi nemogoče. Težava

leži v metodah, s katerimi krmilniki zapisujejo oz. prepisujejo podatke v Flash RAM

pomnilnikih, saj želijo omogočiti enakomerno izrabo oz. porabo pomnilnih celic. S klasičnimi

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 10

načini brisanja je na pomnilniških nosilcih ostalo od 0,57% pa vse tja do 84,9% predhodnih

podatkov, katere se je dalo zopet prebrati. Raziskovalci menijo, da je do spremembe teh

metod prepisovanja, najbolje uporabiti šifriranje podatkov in ko želimo podatke napraviti

nedostopne, uničiti šifrirni ključ. Izdelovalci omenjenih pomnilnih enot že načrtujejo

popravke teh težav. (Vir: Revija Monitor, april 2011, str.8)

Primer 7: Zune.

Microsoft se je odločil, da iz prodaje umakne precej neuspešno linijo predvajalnikov Zune, ki

je tekmovala s predvajalniki iPod podjetja Apple. V petih letih od predstavitve predvajalnikov

Zune se ti niso mogli kosati z iPodi ne po kakovosti, ne po ceni in tudi ne po zunanjosti.

Primer 8: O prihodnosti tabličnih računalnikov.

Tablične računalnike vidimo kot lepo priložnost za industrijo in zase, za podjetje Intel. Trg

tabličnih računalnikov je še v povojih in prave »bitke« med proizvajalci naprav se bodo šele

zgodile. Zaenkrat ne bomo izdelovali svojih tablic, čeprav imamo znanje in tehnologijo, da bi

to storili. Raje bomo izdelovali tisto, kar najbolje znamo – procesorje in sistemske nabore, ki

bodo osnova oz. temeljni kamen tabličnih računalnikov. Tablice niso le strojna opreme, so

tudi skupek programske opreme in storitev in za svoj uspeh potrebujejo ekosistem.

Uporabniki si želijo kakovostnih aplikacij, ki bodo uporabne in učinkovite, za takšne aplikacije

so pripravljeni tudi plačati.

Uporabniki si želijo tudi kar največ zmogljivosti v majhnem in tankem ohišju, seveda hkrati s

solidno avtonomijo baterije. V prihodnosti bomo priča tablicam za različne namene,

razdeljene nekje v štiri osnovne segmente. Enega bodo zastopale večpredstavnostne tablice,

kot so danes iPad, Galaxy Tab in sorodne tablice. Pridružile se jim bodo bolj specializirane

tablice za igričarje. Te bodo odlikovale nekoliko višje zmogljivosti in predvsem predelan

krmilni mehanizem ter igričarski dodatki.

Pravo nasprotje bodo poslovne tablice, ki bodo nekakšni hibridi med pametnimi telefoni in

lahkimi prenosniki. Ko se bo tehnologija dodatno pocenila, lahko pričakujemo tudi medijske

oz. oglaševalske tablice s precej omejenimi funkcionalnostmi – na njih si bom ogledovali

prodajne kataloge trgovin, jedilne liste v restavracijah in podobno. Partnerskim izdelovalcem

bomo ponudili procesorje in sistemske nabore oz. arhitekture »po izbiri« - bodisi ultravarčne

procesorje Atom, bodisi zelo zmogljive procesorje družine Core. Predvidevamo, da se bodo v

segmentu večpredstavnih tablic le-te izjemno hitro izmenjavale, nekje na 6 mesecev – je pa

seveda odvisno od prodajnih cen in poslovnih modelov.

Napredne poslovne modele tablic najbrž ne bomo menjavali na pol leta, ker za to ni potrebe

in je neracionalno. Brezžična povezljivost je zelo pomembna, prav tako povezovanje med

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 11

napravami in uporabniki. Poleg preizkušenih tehnologij WiFi in 3G se bodo tablice

povezovale s prihajajočo tehnologijo LTE. Strojna oprema bo ob enaki ali podaljšani

avtonomiji baterija nudila več zmogljivosti, programska oprema pa bo uporabnikom

omogočala na istem zaslonu početi vsaj dve stvari hkrati, v ozadju pa bodo tekle zmogljive

aplikacije.

(Vir: Revija Monitor, intervju s Kevinom O'Donovan – strategom za razvoj novih poslovnih

področij podjetja Intel, april 2011, str.18-19)

Primer 9: Zgodba o uspehu.

Do pojavitve pogonov SSD (Solid State Disk) je le redkokateri računalnikar sploh slišal za

podjetje SandForce. Majhni ekipi inženirjev je uspelo opraviti velikansko delo, ki ga

računalniški velikani navadno zaupajo velikim oddelkom. V zelo kratkem času jim je namreč

uspelo razviti in pripraviti za proizvodnjo platformo za izdelovanje pogonov SSD. K uspehu je

največ prispevalo dvoje – inovativna tehnologija pomnilniškega krmilnika je zmogla iz

pomnilniških celic MLC NAND izvleči res veliko zmogljivost, še pomembneje pa se zdi, da je

SandForce sestavil celotno platformo, torej je poleg krmilnika pripravil celoten dizajn

tiskovine in strojno programsko opremo, ki jo je moč zelo dobro prilagoditi zahtevam

posameznih strank. Podjetja, ki danes ponujajo pogone SSD, so jo zato posvojila tako rekoč

čez noč, saj so na ta račun prihranila veliko sredstev za razvoj lastnih izdelkov. Na platformo

SandForce so preprosto namestili pomnilniške čipe, nastavili lastnosti krmilnika in vse skupaj

zapakirali v plastično ohišje s svojim logotipom. Za to niso potrebovali niti obsežnega

razvojnega oddelka, niti množice programerjev. Potemtakem ne čudi, da je med vsemi

pogoni SSD zadnje generacije največ prav takšnih, ki imajo sredico SandForce. Zaslužki so

namreč zaradi visokih cen pogonov SSD še vedno precejšnji. Dodatna prednost platforme

SandForce je tudi njena prilagodljiva arhitektura. Podjetje ponuja več različnih krmilnikov

pomnilniških čipov, praktično vsi pa znajo delati z različnimi vrstami bliskovnih pomnilnikov

(pomnilnikov vrste NAND Flash), ne glede na njih vmesnik in hitrost. (Vir: revija Moj Mikro)

Primer 10: Črno-beli svet.

Tiskalnik Canon Pixma Pro-1 predstavlja vrhunsko rešitev za tiskanje črno-belih fotografij.

Odlikujejo ga visoka kakovost natisnjenih fotografij, tiho delovanje in večja prostornina

kartuš. Med pomanjkljivosti pa lahko štejemo to, da zmore tiskati od roba do roba le na

tanjši fotografski papir, tako moramo večino fotografij še obrezati z rezalnikom. Tiskalnik je

izjemno masiven, saj tehta celih 28 kg in moramo zanj že vnaprej predvideti pravo mesto

postavitve. Še posebno zato, ker moramo upoštevati tudi prostor za podajalne pladnje

papirja velikosti A3+.

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 12

Gibljivi deli so s pomočjo lepilnih trakov dobro zaščiteni in potrebno jih je sneti pred

postopkom priključitve na računalnik in namestitve programske opreme. Plastika ohišja je

kakovostna in z navidezno kovinskima gumboma za vklop in prekinitev tiskanja deluje malce

bolj prestižno. Dva podajalna pladnja na zadnji in en odlagalni pladenj na sprednji strani se

ob daljši neuporabi praktično zložijo v tiskalnik, nastavek za tiskanje na optične nosilce

(CD/DVD) pa moramo pospraviti drugam.

Tiskalnik premore poleg klasičnega priključka USB še omrežni priključek, na sprednji strani je

še vtič PictBridge. Tiskalnik uporablja kar 12 kartuš, ki hranijo po 36 ml črnila, kar je več kot

dvakrat več glede na prostornino predhodnih kartuš. Po eni strani nima kartuše za zeleno

barvo, po drugi strani je tisku črno-belih fotografij namenjenih kar 5 barvil. Poleg fotografske

in mat črne imamo še tri odtenke sive. V resnici dvanajsta kartuša ne vsebuje barvila, temveč

t.i. Chroma Optimizer, ki na svetlečih fotografskih papirjih poskrbi za enakomerno

porazdelitev in obliko kapljic. Nanos omenjene »optimizacije« je možno izključiti.

Tiskalna glava premore ločljivost 4800×2400 pik na palec, velikost kapljice pigmentnega

črnila pa je 4 pikolitre. Odtisi s pigmentnimi barvili so praviloma obstojnejša od tistih, s

klasičnimi črnili. So pa tovrstni odtisi manj kontrastni in bolj občutljivi na mehanske

poškodbe. Kakovost odtisa je odlična, seveda pa odvisna od izbranih oz. priporočenih

nastavitev za vsako vrsto in proizvajalca papirji, kot so Hahnemuhle, Ilford, Moab idr.

Tiskanje je presenetljivo tiho in gladko, po vklopu potrebuje sicer približno 5 minut , da se

popolnoma »prebudi« in potem je pripravljen za tiskanje. Kakovosti tiska je težko oporekati,

sivine so nevtralne, prehodi pa gladki in enakomerni. Pri barvnih odtisih se pozna drobna

slabost pigmentnih barvil. Vendar, če sprejmemo malenkost manj nasičene barvne odtise,

bodo le ti dlje časa obstojni. (Vir: Revija Monitor, februar 2012, str. 36-37).

Primer 11: Velikost pomnilnika RAM.

Več kot je pomnilnika tega tipa, bolje je. Ne zadovoljite se z manj kot 4GB, še bolje 6 ali 8GB,

seveda, če imate operacijski sistem, ki takšno količino zna uporabljati (64-bitni). Če namreč

uporabljate 32-bitni operacijski sistem, ta ne zna več nasloviti več kot 4 GB. Če torej v tak

računalnik vstavimo več, nismo pridobili ničesar. V primeru 64-bitnega operacijskega sistema

takšnih omejitev načeloma ni, saj lahko ta naslovi 16 TB pomnilnika. (Vir: Revija Moj Mikro,

marec 2012).

Vprašanja za ponavljanje

Kako bi opisal kakovost?

Kako bi opisal nekakovost?

V računalništvu in informatiki se srečamo s kakovostjo na katerih štirih področjih?

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 13

Opiši, kako pomembna je kakovost pri strojni opremi!

Razišči in opiši!

Razišči in predstavi vsaj 3 primere kakovosti oz. nekakovosti strojne opreme!

Spletne povezave virov

Fakulteta FRI (e-gradiva): http://colos.fri.uni-

lj.si/eri/INFORMATIKA/Informacijska_tehnologija/zgradba_racunalnika.html

2.4 Kakovost programske opreme

V poglavju najprej opišemo vlogo programske opreme, v nadaljevanju pa pomen njene

kakovosti.

2.4.1 Vloga programske opreme

Programska oprema predstavlja orodje za reševanje nalog oz. problemov, izvaja pa se na

strojni opremi. Dandanes je življenje brez programske opreme nepredstavljivo. Računalniki

imajo nameščeno sistemsko programsko opremo (operacijski sistem), ki predstavlja temelj

delovanja vse preostale uporabniške programske opreme (urejevalniki besedil, preglednice,

baze podatkov, spletni brskalniki, komunikacijska orodja – e-pošta, takojšnje sporočanje,

video in glasovne konference, deljenje dokumentov idr.).

Pri programski opremi nas ponavadi zanima sledeč model kakovosti – po standadu ISO IEC

9126:

Funkcionalnost – lastnosti programskega proizvoda, ki uporabniku pomagajo rešiti določene

naloge oz. probleme.

Zanesljivost – zmožnost čim bolj neprekinjenega delovanja programske opreme v

dogovorjenih okvirih oz. razmerah.

Uporabnost – ocena uporabnikov, kako jim dobro programski proizvod pomaga pri

reševanju nalog oz. problemov.

Učinkovitost – reševanje problema poteka glede časa, stroškov in človeškega vložka, kar se

da optimalno.

Možnost vzdrževanja – zmožnost popravljanja napak ter razširjanja zmožnosti programske

opreme.

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 14

Prenosljivost – zmožnost prenosa v drugo programsko okolje, bodisi v sodobnejše okolje

istega proizvajalca strojne oz. programske opreme, bodisi v okolje drugega proizvajalca

(Vir: Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/ISO/IEC_9126 )

Vir: http://www.cse.dcu.ie/

Lahko bi dodali še:

Pravilno delovanje – v dogovorjenih okvirjih (vhodni podatki, ukazi oz. izbire) s pomočjo

vgrajenih algoritmov oz. pravil delovanja daje pravilne rezultate oz. izhodne podatke.

Standard kakovosti programske opreme ISO/IEC 9126 predstavlja mednaroden standard za

presojo kakovosti programske opreme. V temelju se nanaša na zaznavanja človeka-

uporabnika, ki lahko vplivajo na proces izdelave in distribucije nekega programskega

proizvoda. Take uporabniške zaznave so recimo nejasnost ciljev razvoja programske opreme

ali spreminjanje prioritet med samim razvojem programske opreme. Pomembno je ugotoviti

in razjasniti prioritete projekta, ter jih iz nemerljivih zaznavanj pretvoriti v neke merljive

količine.

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 15

Standard se deli na 4 dele:

Model kakovosti

Zunanja metrika – se nanaša na izvajanje programa

Notranja metrika – se ne nanaša na izvajanje programa

Kakovost v uporabi metrik – ko se program uporablja v pravem (ciljnem) okolju

Model kakovosti smo že predhodno omenili (funkcionalnost, zanesljivost, uporabnost,

učinkovitost, možnost vzdrževanja, prenosljivost).

Nadalje se ti členi delijo naprej, kot sledi.

Funkcionalnost na:

Primernost

Natančnost

Interoperabilnost

Varnost

Zanesljivost na:

Zrelost

Odpornost na napake

Obnovljivost

Uporabnost na:

Razumljivost

Učljivost

Zagotavljanje delovanja

Privlačnost

Učinkovitost na:

Časovne zahtevnosti

Uporaba virov

Možnost vzdrževanja na:

Sposobnost analiziranja

Zamenljivost

Stabilnost

Možnost preizkušanja

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 16

Prenosljivost na:

Prilagodljivost

Možnost namestitve

Sobivanje

Izmenljivost

Vsaka od naštetih lastnosti oz. zahtev se nadalje razgradi na atribute, katere lahko v procesu

evalvacije merimo oz. kvantificiramo.

2.4.2 Primeri

Na podlagi primerov si oglejmo, kako (ne)kakovost programske opreme vpliva na življenje

uporabnikov.

Primer 1: Apple zemljevidi na napravah z operacijskim sistemom IOS6.

Z novim operacijskim sistemom IOS6 je Apple zamenjal obstoječo aplikacijo Maps, ki

uporablja Google zemljevide, z lastno aplikacijo. Žal so novi zemljevidi zelo nenatančni, kar je

razburilo marsikaterega lastnika naprave z IOS6 in Apple se je moral odzvati. Priznali so

napako, pravijo pa, da bodo zemljevidi vse bolj in bolj natančni, če jih bodo uporabniki le

dovolj množično uporabljali. Do trenutka, ko bodo Apple zemljevidi vsaj enako dobri, kot so

Google zemljevidi naj uporabniki raje uporabljajo Google ali Nokia zemljevide v brskalniku ali

druge rešitve.

Apple je naredil veliko napako, ko je ponudil nedodelane zemljevide in opravičilo je na

mestu. Navodilo oz. nasvet, da naj uporabniki z množičnostjo uporabe zemljevidov poskrbijo

za njihovo natančnost pa je neprimerno in kaže na odnos do uporabnikov. (Vir: Časopis Delo)

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 17

Primer 2: Windows 8.

Prihodnost uporabe računalnikov temelji na vmesnikih na dotik in temu primerna mora biti

tudi programska oprema. Najbrž bomo v (ne tako) daljni prihodnosti krmili računalnike z

glasom, gibi rok oz. telesa ter z mislimi. Do takrat pa bodo vmesniki na dotik prevladujoča

točka stika uporabnika in računalnika.

Windows 8 zahteva od uporabnika kar nekaj privajanja, saj je operacijski sistem prvenstveno

namenjen tabličnim računalnikom, kjer srečamo večje ikone oz kar ploščice in so programi

zbrani v posameznih sklopih. Tovrstni vmesniki so bolj pregledni, drži pa, da jih lahko v

popolnosti izkoristimo oz. obvladamo šele, ko smo se jih privadili. Windows 8 naj bi bil po

zagotovilih Microsofta okrog 40% hitrejši glede na predhodnika – Windows 7, omogočal 40%

daljše trajanje baterije in se v brezžična omrežja povezal v zgolj eni sekundi! V primeru, da

uporabniku novi vmesnik ni všeč oz. ni dovolj uporaben – nekateri menijo, da jih celo ovira –

pa je omogočeno delo na »stari način«. (Vir: Časopis Delo)

Primer 3: Informacijski sistem ISCSD2.

Aplikacijo, katero uporabljajo na centrih za socialno delo, so začeli razvijati konec leta 2010

in do marca leta 2012 so v razvoj vložili slabih 1,3 milijona evrov, končni znesek pa bo še

precej večji. Zaradi domnevno slabega načrtovanja, izvedbe in pomanjkljivega preizkušanja

aplikacije le ta ni delovala pravilno, to pa je povzročilo, da je več tisoč upravičencev prejelo

socialno pomoč z veliko zamudo, kar je imelo za posledico velike osebne stiske.

Aplikacija je sicer izjemno zahtevna, saj se podatki za izračune pridobivajo kar iz 47 različnih

podatkovnih baz. Skupnost centrov za socialno delo je v državnem zboru že leta 2010

opozarjala, da naj v prehodnem obdobju zagotovijo sočasno delovanje stare in nove

aplikacije. (Vir: Časopis Delo)

Primer 4: Linux.

Odprtokodni operacijski sistem Linux je najbolj razširjen v strežniškem okolju, kjer

predstavlja osnovo za spletne, podatkovne in aplikacijske strežnike ter strežnike baz

podatkov. Odlikuje se po nižjih stroških nabave in deloma tudi vzdrževanja, zanesljivosti,

varnosti in zmogljivosti – skratka ima odlično razmerje med ceno in tem kar nudi

uporabnikom in sistemskim vzdrževalcem.

Linux se je v raznih izpeljankah razširil na pametne telefone, hišne medijske predvajalnike,

televizorje, modeme idr. Google Android je trenutno edini in zares močni tekmec sistemu

iOS podjetja Apple. Poznamo kar nekaj distribucij Linuxa, ki so skozi leta precej napredovala

in njihov uporabniški vmesnik je danes precej bolj prijazen in uporaben, kot nekoč. Vendar se

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 18

Linux na domačih računalnikih nikakor noče »prijeti«. Po eni strani so imele te distribucije

skozi svojo zgodovino nenehne težave z združljivostjo strojne opreme, ker ni bilo gonilnikov

zanje ali so bili slabo napisani. Če pa nam je že uspelo usposobiti npr. tiskalnik, da ga je

operacijski sistem prepoznal in pričel tiskati, žal nismo mogli izkoristiti vseh zmožnosti

tiskalnika, kot če bi bil priključen na računalnik z Windows operacijskim sistemom.

Morda ni delovala enota za samodejni dvostranski tisk, varčevanje s črnilom, nastavitve

kakovosti tiskanja, diagnostika naprave in opozorila na manjšo količino črnila v kartušah ipd.

Nedelovanje Windows programske opreme, je še vedno pereča točka, ki se že dlje časa

rešuje z izdelki, kot so WINE, ki v bistvu ni emulator (posnemovalec) okolja Windows, temveč

je odprtokodna implementacija Windows API (Application Programming Interface), ki nekako

preslika API klice Windows aplikacij, v API klice okolja Linux. Wine vsebuje tako razvojna

orodja za prenos Windows izvorne kode v Unix okolje in nalagalnik programov, ki omogoča

izvajanje nespremenjenih Windows programov na računalnikih, opremljenih z Intel oz.

združljivimi (AMD) procesorji in naloženim Unix oz. Linux sistemom. Za izbrano inačico

WINE lahko na spletu preverimo, katero Windows programsko opremo podpira in do katere

mere – v popolnosti ali pa so neke omejitve oz. napake.

Uporabniški vmesnik Linuxa je dandanes zelo všečen, vseeno pa zahteva kar nekaj privajanja,

še posebno tistim uporabnikom, ki so večletni uporabniki okolja Windows. Nameščanje

programske opreme je zelo poenostavljeno, vzdrževanje sistema pa še vedno zahteva pomoč

nekoga, ki je v Linuxu bolj domač. Prištejmo še težave, da ponudba programske opreme za

neka ožja področja uporabe (fotografija, video, oblikovanje, načrtovanje, glasba idr.) se po

kakovosti in zmogljivosti ne more kosati z ustreznimi programi, ki so na voljo za Windows in

Mac okolji.

Vprašanja za ponavljanje

Razloži pomen programske opreme!

Predstavi standard kakovosti programske opreme!

Standard kakovosti programske opreme se deli na 4 dele. Kateri so in opiši jih!

Razišči in opiši!

Razišči in predstavi vsaj 3 primere kakovosti oz. nekakovosti programske opreme!

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 19

2.5 Kakovost storitev

V poglavju najprej opišemo vlogo storitev, v nadaljevanju pomen kakovosti izvedbe storitev.

2.5.1 Vloga storitev

Storitve so tisti »neoprijemljivi« del, ki se ne kaže v obliki strojne ali programske opreme. Pri

koriščenju storitev po navadi cenimo hitrost, natančnost, prilagodljivost in seveda prijaznost,

se pravi, da so zastopane tudi povsem človeške in tudi zelo težko merljive kategorije.

Dandanes, ko je na trgu množica izjemno podobnih proizvodov, je potrebno tekmovati z

izvirnimi in kakovostnimi storitvami.

2.5.2 Primeri

Na podlagi primerov si oglejmo, kako (ne)kakovost storitev vpliva na življenje uporabnikov.

Primer 1: Amis ponovno najbolje ocenjen slovenski internetni ponudnik.

Slovenski uporabniki internetnih storitev so že drugo leto zapored ocenili Amis kot

ponudnika z najvišjim ugledom. Tržna raziskava mednarodne raziskovalne skupine GfK

Slovenija, ki meri ugled, privlačnost in zaupanje slovenskih internetnih ponudnikov, ki jih

uživajo med uporabniki širokopasovnega dostopa, je ocenila Amis z najvišjimi ocenami na

naslednjih področjih:

A. Ugled blagovne znamke

Amis ostaja najbolj zanesljiv, napreden, inovativen, strankam prijazen in kakovosten

ponudnik, z najbolj optimalnim razmerjem med kakovostjo in ceno storitev.

B. Delež zvestih in pripadnih uporabnikov

Delež zvestih naročnikov je pri Amisu najvišji med vsemi ponudniki, uporabniki storitev svoje

zadovoljstvo izražajo tudi tako, da Amis v veliki meri priporočajo svojim prijateljem in

znancem.

C. Najbolj zaželen nov ponudnik

Med vsemi uporabniki, ki imajo v prihodnje namen menjati ponudnika storitev, bi v

najvišjem odstotku izbrali prav storitve Amis televizije in interneta.

(Vir: http://www.racunalniske-novice.com )

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 20

Primer 2: Zagotavljanje kakovosti storitev v paketnih omrežjih.

Z razvojem računalniških aplikacij in storitev, se je v podatkovnih omrežjih promet močno

povečal. Uveljavile so se interaktivne aplikacije, IP telefonija, večpredstavnost, spletne strani

so vedno bogatejše po vsebini in postajajo čedalje bolj dinamične, tudi prenos video signala

je skorajda vseprisoten. Ker podatkovna omrežja in protokoli niso bili načrtovani za prenos

takšnih aplikacij oz. količin podatkov, so nastajali različni problemi, kot so: zasičenje v

omrežju, dolgi odzivni časi, velika izguba podatkovnih paketov. Uporabniki aplikacij in

storitev so opazili dolge odzivne čase in tudi dogovorjene vrednosti prenosa podatkov

pogosto niso bile dosežene.

Predvsem so stroški upravljanja in nadzorovanja omrežja zaradi omenjenih problemov

(nadgradnja programske in strojne opreme) presegli stroške, ki so nastali zaradi okvarjene

opreme. Nadgradnja omrežja na hitrejše prenosne tehnologije in prenosne poti reši problem

zasičenja v omrežju, vendar je to kratkotrajna in draga rešitev. Za uvedbo novih aplikacij in

storitev v omrežje so nujno potrebni postopki in mehanizmi za zagotavljanje kakovosti

storitev.

Cilj zagotavljanja kakovosti storitev, ki jih dosežemo z dodeljeno pasovno širino, omejeno

zakasnitvijo, odpravljanjem spreminjanja zakasnitve in zmanjšanim deležem zavrženih

paketov. (Vir: R. Verlič, A. Kos in S. Tomažič, Zagotavljanje kakovosti storitev v paketnih

omrežjih, Elektrotehniški vestnik, letnik 73, štev. 2-3, stran 155)

Primer 3: Zlonamerne aplikacije v Android Marketu.

Google je iz svoje spletne prodajalne programske opreme Android market odstranil okoli 20

programov, nekaj deset drugih pa še preiskuje, ker se je izkazalo, da vsebujejo zlonamerno

programsko kodo. To je prvi primer, da so v omenjeno spletno trgovino uspešno pretihotapili

škodljive programe, ki lahko uporabnikom kradejo osebne podatke in celo pridobijo dostop

do skrbniškega računa pametnih mobilnih naprav, kot so telefoni in tablice z operacijskim

sistemom Google Android. Izdelovalci škodljivih programov so prenesli izvirne aplikacije, jim

dodali škodljivo programsko kodo in jih zopet objavili v spletni prodajalni. Uporabniki so

opravili okoli 200.000 prenosov te škodljive programske opreme. Bilo je le vprašanje časa,

kdaj se bo tovrstna zloraba spletne trgovine zgodila, saj Google, za razliko od Appla,

programske opreme pred objavo ne preverja. Škodo popravljajo tako, da na daljavo

odstranjujejo aplikacije z uporabnikovih naprav. (Vir: revija Monitor, april 2011, str.13)

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 21

Primer 4: Ugrabljen internetni promet?

Posebna komisija, ki spremlja ameriško-kitajske odnose, je v poročilu za ameriške

kongresnike zapisala , da se je aprila leta 2008 zgodil nenavaden spletni varnostni incident.

Kitajski ponudnik internetnih storitev IDC China Telecommunication je zaradi nepojasnjene

»tehnične napake« preusmeril okoli 15% svetovnega internetnega prometa na omrežje

kitajskega državnega telekoma China Telecom in povzročil največjo znano »ugrabitev

podatkov« v zgodovini. Kitajski telekom je imel približno 18 minut popoln dostop do

»ugrabljenega prometa«, med katerimi so se znašli tudi podatki, namenjeni ameriškemu

senatu, ministrstvu za obrambo, agenciji Nasa ter drugim občutljivim vladnim uradom in

agencijam. Kaj se je v tistem času dogajalo s podatki, ni bilo mogoče ugotoviti. Predstavniki

kitajskega telekoma so ugrabitev podatkov zanikali, prav tako pa o dogodku niso hoteli

govoriti predstavniki kitajskih oblasti.

Avtorji poročila so zapisali, da ni mogoče dokazati, ali je bila tehnična napaka naključna

(povezana s prehodom na novi internetni protokol IPv6) ali namerna, vendar so opozorili, da

je Kitajska s preusmeritvijo internetnega prometa pridobila veliko pomembnih informacij, ki

bi jih bilo mogoče uporabiti v »nečedne namene«. Komentatorji pa so v dogodku prepoznali

pomemben dokaz, da se nekatere velike države pospešeno pripravljajo na oz. že izvajajo

»kibernetsko vojskovanje«. Ta premik je domnevno pokazal že nedaven napad na iranske

jedrske reaktorje, ki je bil tako kompleksen, da bi ga lahko izvedla le kaka država – in ne le

peščica politično motiviranih kiberaktivistov, ki jih moti iransko pridobivanje obogatenega

urana.

Nepojasnjena preusmeritev prometa na kitajske strežnike bo verjetno še zaostrila odnose

med ZDA in Kitajsko, saj so jo Američani že večkrat obtožili, da tiho podpira hekerske napade

na ameriške komunikacije in podjetja. Zadnji tak napad so v začetku leta doživeli v kitajski

podružnici Googla, saj jim je nekdo na nepojasnjen način vdrl v strežnike, kjer je iskal

podatke o političnih oporečnikih in novinarjih. Kitajska vlada je tudi tokrat molčala, očitke pa

opisala kot neutemeljene. (Vir: časopis Delo)

Primer 5: Storitve promocije in prodaje pametnih telefonov.

Eden od razlogov, da se pametni telefoni s sistemom Windows Phone prodajajo slabo, je tudi

to, da se operaterjem zaenkrat preprosto ne izplača vlagati v obsežnejšo promocijo.

»Prodajni proces pri Windows Phonu je veliko daljši, zahtevnejši in dražji kot pri iPhonu ali

najbolje prodajanih androidnih modelih. Morebitnemu kupcu je potrebno sistem predstaviti,

mu morda dati telefon na preizkus, in večini je Windows Phone dejansko všeč, pojasnjuje g.

Orthaber, pri Simobilu odgovoren za naprave. Vendar ima operater v istem cenovnem

razredu po navadi nekaj modelov, za katere se mu ni treba niti približno tako potruditi, saj se

prodajajo skorajda sami od sebe. Zato bi morali v krepitev zavedanja o sistemu in njegove

prepoznavnosti veliko več vlagati tako Microsoft, kot tudi proizvajalci telefonov. Med temi

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 22

predvsem Nokia, saj za vse druge (Samsung, HTC idr.) Windows Phone pač ni prednosten in

povsem enako dobro poslujejo, če prodajajo le androidne modele telefonov. (Vir: časopis

Delo, 29.9.2012)

Primer 6: Tablični računalniki v šolah.

Priljubljenost tabličnih računalnikov, predvsem Applovega iPad-a vpliva na vsakodnevno

življenje v šolah. V zvezni državi Kaliforniji v ZDA so na manjšem številu srednjih šol opravili

raziskavo in poizkus zamenjave običajnih učbenikov z elektronskimi. Poizkus so izvedli

pomladi leta 2011 in postregel je s presenetljivimi rezultati. Učenci, ki so prebirali gradivo na

iPadih, so dosegli v povprečju 20% boljše rezultate pri testih matematike, kot tisti, ki so

uporabljali navadne učbenike. Ugotovili so, da so tablice prispevale k večji motivaciji in boljši

zbranosti pri snovi. Učenje s pomočjo tablic nameravajo nadaljevati v letu 2012.

Primer 7: Ali lahko Internet preneha delovati?

Za večino ljudi, ki imajo dostop do IT tehnologije bi prenehanje delovanja Interneta pomenilo

katastrofo, primerljivo z odklopom vode ali elektrike. V temeljih bi se zamajalo delovanje in

obstoj marsikaterega podjetja in posameznika. Sicer pa nihče ne more z gotovostjo trditi, kaj

bi se zares zgodilo, če bi internet ugasnil za dan, teden, mesec ali dlje. Civilizacija bi seveda

preživela, vendar s kakšnimi omejitvami in izzivi? V kratki zgodovini interneta je znano malo

primerov popolnega izklopa komunikacij. Pred leti se je to zgodilo v Mjanmaru (2007),

Nepalu (2005) in lani v Egiptu (2011). Odklop se lahko zgodi na dva načina. Prvi je ta, da se

prekinejo internetne povezave do sosednjih držav (izolacija države), drugi pa, da se izklopi

omrežna infrastruktura znotraj države.

Vprašanja za ponavljanje

Opiši, kako pomembna je kakovost pri storitvah!

Razišči in opiši!

Razišči in predstavi vsaj 3 primere kakovosti oz nekakovosti storitev!

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 23

2.6. Kakovost postopkov

V poglavju najprej opišemo vlogo postopkov, v nadaljevanju pomen kakovosti postopkov.

Standard ISO 9001:2008 je izdala mednarodna organizacija ISO (International

Standardisation Organization) leta 2008, na kar oznaka :2008 tudi opozarja. Gre za četrto

izdajo standarda (prva je iz leta 1987), ki zamenjuje predhodno iz leta 2000.

Standard je zgrajen na načelih vodenja kakovosti, ki jih danes uporabljajo v svetu uspešne

organizacije, tako proizvodne kot storitvene. Zato je standard povzetek dobre poslovne

prakse in kot tak v pomoč organizacijam, ki žele slediti samo najboljšemu.

Standard se osredotoča predvsem na učinkovitost sistema vodenja kakovosti pri

izpolnjevanju zahtev odjemalcev. Namenjen je vsem vrstam organizacij, ne glede na velikost,

organiziranost, proizvod ali storitev, ki želijo obvladovati in izboljševati svoje poslovanje ter

povečevati zadovoljstvo svojih odjemalcev. Standard je tudi odlična osnova za nadgradnjo z

ostalimi sistemi vodenja, ki jih določajo standardi kot npr. ISO 14001:2004, BS OHSAS

18001:2007.

Standard določa zahteve za sistem vodenja kakovosti (Sistem vodenja kakovosti), delovanje

vodstva (Odgovornost vodstva), ravnanje z viri (Vodenje virov), izvajanje osnovne dejavnosti

(Realizacija proizvoda) in nadzor (Merjenje, analize in izboljševanje). Izpolnjevanje vseh

zahtev standarda omogoča organizaciji, da, po uspešno zaključenem certifikacijskem

postopku, pridobi certifikat za sisteme vodenja kakovosti po ISO 9001:2008.

(Vir: http://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/storitve/sistemi_vodenja_kakovosti/index.html )

Pri vodenju postopkov lahko izpostavimo tudi primer spletnega poslovanja, ki je danes

vseprisotno in kjer moramo zagotoviti kar najvišjo kakovost in s tem doseči zadovoljstvo

strank.

V poslovnem svetu različne oblike elektronskega poslovanja vedno več prispevajo k

uspešnosti poslovnih procesov in prepoznavnosti izdelkov. Internet tu igra posebno vlogo,

saj odpira številne nove možnosti za komuniciranje s strankami in za izvajanje posameznih

poslovnih aktivnosti. Zato ni presenetljivo, da je postal vsakodnevno orodje tako ponudnikov

storitev in proizvodov kot uporabnikov le-teh.

Zaupanje v varnost, učinkovitost in zanesljivost spletnega poslovanja ter zaupanje v zaščito

osebnih in finančnih podatkov, ki so pri tem posredovani, postaja tako vse pomembnejše za

vse, ki uporabljajo splet v poslovne namene. Pa naj bodo to organizacije, ki na spletu

ponujajo storitve ali izdelke, ali pa posamezniki in organizacije, ki preko spleta storitve ali

izdelke naročajo oz. kupujejo.

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 24

(Povzeto po: http://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/storitve/certificiranje_spletnega_poslovanja/index.html )

2.6.1 Zagotavljanje celovite kakovosti

Kakovost dobrin in storitev je že od začetka človeštva v središču pozornosti. Ponuditi

odjemalcem neoporečne proizvode in storitve je bil že od nekdaj prednostni cilj dobaviteljev

in ostalih ponudnikov.

Kakovost lahko najdemo že tisoč let pred našim štetjem. Na Kitajskem so uporabljali

standarde kakovosti pri proizvodnji čaja, porcelana in drugih proizvodov. Konec 19. stoletja

so organizacije zalagale tržišča s proizvodi množične proizvodnje. Potrebovale so

strokovnjake za pripravo dela, proizvodnjo in prodajo. Obstoječi strokovnjaki s splošnimi

znanji teh nalog niso mogli več izpolnjevati. Najbolj znan svetovalec s področja upravljanja

(managementa) je bil Frederick W. Taylor (1865-1915). Njegovo ime je bilo povezano z

revolucionarnim pristopom, ki je s sistematičnim preučevanjem poskušalo zmanjšati izgube v

proizvodnji.

V prvi polovici 20. stoletja je dr. Walter Shewhart (1891-1967) vpeljal kontrolne karte, ki se

imenujejo po njem in se še vedno uporabljajo. To je začetek vodenja kakovosti, kot ga

razumemo danes. Z vpeljavo statistike oziroma nadzorov procesov ni bilo več potrebno

preverjati vsak posamezen proizvod.

Dr. W. Edwards Deming (1900-1993) je kot Shewhartov učenec izboljšal uporabnost

statističnih metod. Vrsto let je Deming razvijal filozofijo vodenja kakovosti, ki je poznana kot

Demingovih 14 toč menedžmenta. Na Japonskem vsako leto podelijo nagrado s področja

kakovosti, ki nosi njegovo ime.

Deming in Juran sta v 50-tih letih položila temeljni kamen za razvoj kakovosti na Japonskem.

S svojim prepričanjem glede vodenja kakovosti nista bila usmerjena le na obvladovanje

stroškov, temveč tudi k preprečevanju napak.

Standardi kakovosti so bili po koncu 80-tih let deležni vse večje pozornosti. Z vse večjim

vplivom na procese vodenja je postalo vodenje kakovosti sestavni del skupnih področij

menedžmenta. Koncept Total Quality Management (TQM) to še dodatno podpira.

(Vir: http://www.bb.si/doc/diplome/Bajde_Zora-Celovita_kakovost.pdf )

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 25

2.6.2 Načrtuj-Naredi-Preveri-Ukrepaj

Znamenito zaporedje akcij, ki se nenehno ponavlja in pomaga, da so naši proizvodi in storitve ter procesi vse bolj in bolj kakovostni.

Načrtuj – določi zahteve, omejitve, vire in postopke, ki bodo zagotovili kakovostno izpolnitev neke naloge (rezultat je proizvod ali storitev).

Naredi – izvedi načrt, postopke, izdelaj proizvod, izvedi storitev.

Preveri – analiziraj rezultate predhodne točke. Ugotovi, v kolikšni meri si dosegel načrtovano. Preveri tudi sam načrt na primernost dosega rezultatov.

Ukrepaj – izvedi popravke, ki bodo skozi proces odpravili razlike med načrtovanim in doseženim.

Dodatno branje: http://en.wikipedia.org/wiki/PDCA

Načrtuj

Naredi

Preveri

Ukrepaj

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 26

2.6.3 Vloga postopkov

Postopki so neke vrste formalizirani (zapisani oz. dokumentirani) dogovori o izvajanju storitev. V postopkih nastopajo ljudje, strojna in programska oprema ter storitve. Postopki so neke vrste »nadgradnja« storitev. Tako po zahtevnosti, doslednosti, preverljivosti in dokazljivosti izvajanja.

2.6.4 Primeri

Na podlagi primerov si oglejmo, kako (ne)kakovost postopkov vpliva na življenje

uporabnikov.

Primer 1: Prednameščena škodljiva programska oprema.

Podjetje Samsung si je pred kratkim privoščilo zelo neprijeten spodrsljaj, ki je močno razjezil

kupce prenosnih računalnikov R525 in R540. Na njihovih trdih diskih je bil namreč

prednameščen program za skrito beleženje vnosov (keylogger). Tu gre za škodljivo

programsko kodo, ki se samodejno aktivira ob vsakem zagonu operacijskega sistema, deluje

v ozadju in beleži vse vnose prek tipkovnice. Ker škodljiva programska oprema deluje v

ozadju, se uporabnik dejansko ne zaveda nevarnosti, kateri je izpostavljen.

Novico o okužbi prenosnih računalnikov R525 in R540 s škodljivo programsko kodo je v

javnosti sprožil računalničar Mohamed Hassan. Ta je v začetku februarja kupil prenosnik

Samsung R525 s prednameščenim operacijskim sistemom Windows. Pri pregledu trdega

diska s protivirusnim programom je odkril prisotnost programa Starlogger. Ta se povsem

neopazno zažene ob vsakem zagonu računalnika in beleži vse vnose, ki jih opravimo preko

tipkovnice. Poleg tega lahko še v prednastavljenih časovnih razmikih svoje »zabeležke«

razpošilja na izbrane elektronske naslove. Omenjena škodljiva programska koda je bila

odkrita tudi na prenosnikih Samsung R540.

Računalničar Mohamed Hassan naj bi po telefonskem pogovoru s službo za pomoč

uporabnikov podjetja Samsung dobil potrditev, da naj bi računalniški gigant nameščal

škodljivo programsko kodo z namenom lažjega nadzora nad delovanjem prenosnikov. Ker je

šlo za telefonski pogovor, računalničar Mohamed Hassan o tem seveda nima nikakršnih

pisnih dokazov. Čeprav je Samsung obtožbe računalničarja takoj zanikal, se je zavezal, da bo

uvedel notranjo preiskavo in da bo zadevi prišel do dna.

Očitno je prišlo do vrzeli v postopku varovanja pred nameščanjem škodljive programske

opreme. (Vir: http://www.racunalniske-novice.com/ )

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 27

Primer 2: Postopek reševanja okvare strojne opreme

V primeru reklamacij okvarjene strojne opreme, je postopek reševanja reklamacije za

stranko, ki je nezadovoljna z nedelovanjem strojne opreme, še posebno pomemben.

Pomemben je že prvi vtis ob stiku zastopnika podjetja, ki bo reklamacijo reševalo in stranke.

Na tem mestu je potrebno poudarit, da mora predstavnik podjetja ravnati profesionalno in

predvsem prijazno.

Stranko mora prijazno sprejeti in jo povprašati o težavi. Predvsem mora zelo dobro poslušati

in stranko po potrebi pomiriti in ji ponuditi ustrezno rešitev zapleta. Napaka oz. nedelovanje

mora biti natančno dokumentirano, tako, kot pravi stranka in tudi z opombami, katere

predstavnik doda po lastni presoji, vendar v soglasju s stranko. Saj lahko predstavnik

podjetja, na podlagi lastnih ali tujih izkušenj oz. podobnih primerov, že delno opiše

najverjetnejši vzrok za napako. To je lahko ali pa tudi ne v pomoč strokovnjaku, ki si bo

strojno opremo pobliže ogledal, določil pravi vzrok napake in le to ustrezno odpravil.

Človeški vidik v tem postopku je izjemnega pomena in odloča tudi o tem, ali bo stranka še

kdaj kupila proizvod izbranega podjetja ali bo svoje nezadovoljstvu z reševanjem težave

delila s prijatelji ali celo bežnimi znanci. V primeru, da bo oprema dlje časa na servisu, je

primer dobre prakse, da se stranki zagotovi nadomestna strojna oprema.

Primer 3: Postopek zagotovitve IKT opreme novemu zaposlenemu.

Ko se v našem podjetju nekdo na novo zaposli, je tej osebi potrebno (najpogosteje)

zagotoviti ustrezno računalniško opremo, da bo lahko opravljala svoje delo. V odvisnosti od

delovnih nalog in področja dela, se zagotovi bodisi prenosnik, namizni računalnik, lokalni

tiskalnik, večji monitor ali celo dva idr. Kadrovska služba v tem primeru sodeluje z oddelkom,

kjer bo oseba delala in tudi z IT oddelkom ali IT službo. Recimo, da bo oseba delala v oddelku

marketinga. Omenjeni oddelek je še pred začetkom razpisa novega delovnega mesta

kadrovski službi posredoval zahtevane in zaželene kompetence (sposobnosti in znanja za

uspešno delovanje na delovnem mestu) kandidatov. Po zaključku zaposlitvenega postopka in

morebitnem izboru kandidata mora oddelek marketinga podrobneje določiti, kakšno

računalniško opremo na novo zaposleni potrebuje za svoje delo.

Če gre za osebo, ki bo večino časa na poti je seveda prenosnik nujno potreben, morda celo

dodatni tablični računalnik. Seveda pa ima podjetje izdelano lestvico, kateremu delovnemu

mestu ustreza kakšna vrsta in zmogljivost strojne in programske opreme. Za generalnega

direktorja in člane uprave se kupuje ponavadi ultralahke prenosnike višjega razreda.

Visokemu in srednjemu vodstvenemu kadru pa ustrezno cenejše a morda celo zmogljivejše

modele. Podjetje določi kriterije oz. določila, kdaj se zaposlenemu preda v uporabo

zmogljivejšo ali manj zmogljivo opremo. Določila pa je potrebno argumentirati in tudi

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 28

finančno ovrednotiti ter se jih dosledno držati, sicer kaj kmalu pride do nepotrebnih zamer

ali celo klientelizma.

Vprašanja za ponavljanje

Razloži standard ISO 9001:2008

Kaj je skušal doseči Frederick W. Taylor?

Kaj je vpeljal Walther Shewhart?

Opiši 4 korake Demingovega kroga!

Razišči in opiši!

Razišči in predstavi vsaj 3 primere kakovosti oz. nekakovosti postopkov!

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 29

2.7 Standardi

V literaturi najdemo veliko definicij, ki opredeljujejo pojem kakovosti. Definicij kakovosti je

toliko, kolikor je avtorjev, ki so se ukvarjali z reševanjem tega problema. Vse definicije so več

ali manj usmerjene na rezultate (izdelke) dela oziroma na rezultate procesov, ki so

namenjeni izpolnjevanju in zadovoljevanju potreb uporabnikov. Najbolj uporabljena

definicija v praksi je opredeljena v standardu ISO 9000: Sistemi vodenja kakovosti – Osnove

in slovar: "Kakovost je stopnja, v kateri skupek svojstvenih karakteristik izpolnjuje

zahteve."[2]

Uvajanje zagotavljanja kakovosti obsega ukrepe za izboljšanje kakovosti na vseh področjih

poslovanja. Cilji, ki jih želimo doseči, pa so:

uvedba evropskih standardov poslovanja,

visoka organizacijska, kadrovska in tehnična usposobljenost organizacije,

izpolnitev ali preseganje zahtev, potreb in pričakovanj stranke,

nenehno izobraževanje, usposabljanje in motiviranje osebja na vseh nivojih,

vzpodbujanje vrednot, kot so skrb za kupca in sodelavce, pripadnost organizaciji,

timsko delo in fleksibilnost,

optimiranje stroškov poslovanja.

Nenehno izboljševanje sistema kakovosti dosegamo s sistematičnim in pravočasnim ciljnim

planiranjem vseh aktivnosti, izvajanjem planiranih aktivnosti, preverjanjem učinkovitosti ter

izvajanjem korektivnih in preventivnih ukrepov.

Z učinkovitim izvajanjem sistema kakovosti zagotavljamo, da bodo vse zahteve naročnikov,

zakonov, predpisov, standardov in nas samih izpolnjene in s tem izvedene storitve, ki bodo

ustrezale postavljenim zahtevam.

Pomembno je, da že na začetku izpostavimo nekaj prednosti, ki jih lahko pričakujemo z

uvajanjem sistema vodenja kakovosti. Med prednostmi lahko izpostavimo:

uvajanje optimalne organizacije poslovanja,

ureditev notranjega poslovanja v organizaciji,

pregledno organiziranost,

preglednost poslovnega procesa,

vzpostavitev reda oziroma pravil obnašanja,

opredelitev pristojnosti in odgovornosti,

dobro podlago za sistematizacijo in opis delovnih mest,

izboljšanje notranjih komunikacij,

podlago za usposabljanje,

ohranjanje znanja pri kadrovskih spremembah,

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 30

dvig zavesti zaposlenih o kakovosti,

doseganje skladnosti z zahtevami in pričakovanji odjemalcev in izboljševanje

kakovosti,

lažji vstop na globalno tržišče.

Standard je dokument, ki nastane z dogovorom in ga odobri priznani organ in ki določa

pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezultate - izdelke, storitve, procese

in proizvodne postopke ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in usmerjen v

doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju.

V standardih lahko najdemo tehnične specifikacije in druga natančna merila, ki se pogosto

uporabljajo kot pravila, navodila, preskusni postopki ali definicije posameznih značilnosti.

Standardi se pripravljajo predvsem zato, da bi bili materiali, izdelki, postopki in storitve, ki so

skladni z njimi, primerni za uporabo.

Standardi pogosto, ne da bi mi za to sploh vedeli, življenje naredijo varnejše in manj

zapleteno, izdelki in storitve pa postanejo učinkovitejši in bolj ustrezajo pričakovanjem

uporabnikov.

Znano je, da so se standardi posebej močno razvili z razmahom industrijske proizvodnje na

različnih ravneh. Pojavljajo se na vseh področjih našega življenja in dela, v zadnjem času

vedno bolj na različnih področjih storitvenih dejavnosti. In čeprav je standardizirano že skoraj

vse, se kljub vsemu odpirajo vedno nova področja. Povsod, kjer bo potrebno, se bodo

standardi še naprej razvijali, popravljali in dopolnjevali. Nekatere standarde bo zaradi

zastarelosti treba tudi umakniti iz uporabe.

Potreba po standardih se zaradi inovacij in hitrega tehničnega napredka ni zmanjšala, ampak

se je še celo okrepila.

(Vir:

http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/

gradbeni_standardi/splosno_o_standardih )

Kaj o standardih pravi wikipedija?

Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization; kratica ISO) je mednarodno združenje organizacij za standardizacijo iz preko 140 držav. Ustanovljena je bila 23. februarja 1947 ISO izdeluje mednarodne standarde za vsa področja, razen za elektrotehniko in elektroniko. Za ti področji je pristojna IEC.

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 31

Obstajajo na primer tehnični standardi (za vijake, ...), klasifikatorski standardi (oznake držav kot de, nl, jp, si, …), standardi o postopkih (na primer znani ISO 9000 o upravljanju z nadzorom kvalitete), ...

Mednarodni standardi se objavljajo v angleščini, nacionalne organizacije so zadolžene za prevode.

Vsaka članica ISO zastopa eno državo in iz vsake države je lahko samo ena članica.

2.7.1 Kratica ISO

Prevodi imena International Organization for Standardization v različne jezike bi dali različne kratice in možno nejasnost pri navajanju standardov. Zato je bila izbrana enotna kratica ISO, ki je izvedena iz grške besede isos, ki pomeni enak.

2.7.2 Proces standarizacije

Ko standard objavijo v ISO/IEC je to zadnja faza dolgega procesa, ki se običajno začne s predlogom novega dela v odboru. Tukaj je nekaj kratic, ki se uporabljajo za označevanje standarda s svojim statusom.[1][2][3][4][5][6][7]

PWI - Pripravljalna točka dela NP ali NWIP - Novi predlog / nov element predloga (npr. ISO / IEC 23007 NP) AWI - Odobrena nova točka dela (npr. ISO / IEC 15444- 14 AWI) WD - Delovni osnutek (npr. ISO / IEC 27032 WD) CD - Osnutek odbora (npr. ISO / IEC CD 23000-5) FCD - Končni osnutek odbora (npr. ISO / IEC FCD 23000-12) DIS - Osnutek mednarodnega standarda (npr. ISO / IEC DIS 14297) FDIS - Končni osnutek mednarodnega standarda (npr. ISO / IEC FDIS 27003) PRF - Dokaz o novem mednarodnem standardu (npr. ISO / IEC 18018 PRF) IS - Mednarodni standard (npr. ISO / IEC 13818-1:2007)

Kratice ki se uporabljajo za spremembe:[1][2][3][4][5][6][7]

NP Amd - Nov predlog spremembe (npr. ISO / IEC 15444-2:2004 / Amd NP 3) AWI Amd - Odobrena nova točka dela spremembe ( npr. ISO / IEC 14492:2001 / Amd

AWI 4) Amd WD - Delovni osnutek spremembe (npr. ISO 11092:1993 / Amd WD 1) CD Amd / PDAmd - Odborna sprememba osnutka / predlagan osnutek spremembe

(npr. ISO / IEC 13818-1:2007 / Amd CD 6) PFDAmd / DAM (DAmd) - Končna predlagana sprememba osnutka / osnutek

spremembe (npr. ISO / IEC 14496-14:2003 / PFDAmd) FDAM (FDAmd) - Končni osnutek spremembe (npr. ISO / IEC 13818-1:2007 / FDAmd

4) PRF Amd - (npr. ISO 12639:2004 / Amd PRF 1)

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 32

Amd - Spremembe (npr. ISO / IEC 13818-1:2007 / Amd 1:2007)

2.7.3 Pomembni standardi

Nekaj pomembnih standardov je:

ISO 31 Količine in enote mere (Quantities and Units) ISO 1000 SI-enote in priporočila (SI units and recommendations for the use of their

multiples and of certain other units) ISO 129-1 Tehnične risbe – vnos mer in toleranc – del 1 - Osnove ISO 216 Formati papirja ISO 639 (nadomeščen z ISO 639-1) Imena jezikov (language names) ISO 646 IA5: 7.bitna koda za prenos podatkov ISO 1043 Kratke oznake za polimere ISO 3166 (nadomeščen z ISO 3166-1) Oznake držav (country codes) ISO 4217 Oznake valut (currency codes) ISO 7098 Romanizacija kitajščine (Pinyin) ISO 8601 Mednaroden standarden zapis datuma in časa ISO 9001 Sistemi vodenja kakovosti ISO/IEC 9126 Kvaliteta računalniških programov ISO 9899 Programski jezik C ISO 14001 Sistem ravnanja z okoljem ISO 14772 Virtual Reality Modelling Language VRML ISO/DIS 14825 Geographic Data Format ISO 19005 PDF/A normiran PDF format

(Vir: Wikipedija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mednarodna_organizacija_za_standardizacijo )

Vprašanja za ponavljanje

Razloži pojem standard!

Kaj najdemo v standardih?

Kdaj so se pojavili standardi?

Naštej nekaj vrst standardov oz. področij, na katerih so veljavni standardi!

Kaj pomeni kratica ISO?

Naštej nekaj pomembnih standardov!

Razišči in opiši!

Razišči vsaj dva standarda s področja IKT!

Izberi in razišči nek standard o ravnanju s tehnološkimi odpadki!

Kakovost v računalništvu in informatiki, Tomaž Hožič, 2012 Stran 33

2.8 Zaključek

V tem krajšem delu smo lahko spoznali nekatere vidike kakovosti s področja IKT. Želimo si

kar največjo kakovost tako strojne, kot tudi programske opreme ter postopkov in storitev,

katerih smo deležni, ali pa jih ponujamo.

3. Viri

1. http://en.wikipedia.org/wiki/Quality

2. http://en.wikipedia.org/wiki/Total_quality_management

3. http://www.siq.si/

4. http://www.sist.si/

5. http://www.delo.si

6. http://www.monitor.si

7. http://www.mojmikro.si/

8. http://www.racunalniske-novice.com/