KAKO UTEMELJUJEMO MEDKULTURNO SLOVENISTIKO

KAKO UTEMELJUJEMO MEDKULTURNO SLOVENISTIKO

Prav takokot sovvedno tesnejepovezanievropskiinsvetovnidružbistikislovenskegajezika z drugimi jeziki vse bolj intenzivni,tako se tudi slovenistični študiji nemorejoizogniti mednarodnim povezavam oz.obravnavi jezikov in kultur v stikih, karvse sodi na področje t. i. medkulturneslovenistike. Termin se marsikomu zdizelo svež in morda še vedno premalodefiniran, saj se omedkulturni slovenistikiizrecno res govori šele zadnjih nekajlet, čeprav je medkulturnost marsikje žekakšni dve desetletji ena središčnih temhumanističnih in družboslovnih ved. VNemčijisejetakožev80.letihprejšnjegastoletja razvila medkulturna germanistikakot posebnaveja nemcistike, ki se ukvarjapredvsem s problemi pouka in usvajanjanemščine kot drugega/tujega jezika terrazvija medkulturno razsežnost pouka.Kljub temu sva z zagrebškim literarnimzgodovinarjem Zvonkom Kovačem, kosva se srečalanamednarodnikonferenciomedkulturnem dialogu, ki jo je SlovenijapriredilaobzačetkusvojegapredsedovanjaEvropski uniji in začetku Evropskega letamedkulturnegadialoga,ugotavljala,daimatudislovenistikanatempodročjužemarsikajpokazati.Nenazadnjestabilazanamižedvaslavističnakongresanaobrobjuslovenskegakulturnegaprostora,vZagrebu inTrstu, inzdelosenamajezeloprimerno,datovrstnedosežke in morebitne dileme predstavimonanaslednjemkongresuvCelovcu.

TakosmovduhutemekongresaSlovenščina med kulturami pripravili okroglo mizo omedkulturni slovenistiki, na kateri smovprašanja in odgovore oblikovali v dvehsklopih.Naenistraninasjezanimalo,kak-šnajealibilahkobilavlogamedkulturnihvsebin v okviru slovenističnih ved, nadrugistranipanasjezanimalamednarodnavpetost oz. povezanost slovenistike oz.posamičnihslovenističnihsredišč.

Naokroglimizismosetakodotaknilipome-namedkulturnihvsebinza razvoj slovenske-ga jezikoslovja in literarne vede ter pome-na teh vsebin za didaktiko slovenščinekot prvega in drugega/tujega jezika. Zani-malo nas je, katere jezikoslovne inliterarnoteoretske oz. literarnozgodovinskesmeri, ki upoštevajo sodoben konceptmedkulturnosti (teorija jezikov v stiku,kontrastivna slovnica, medkulturna prag-matika, kognitivno jezikoslovje, teorijaprevajanja, medkulturna literarna zgodovinaitd.), so v slovenističnih študijih najboljprisotne. Prav tako je pomembno, da se prirazvoju didaktike slovenščine bodisi kotmaternega bodisi kot drugega/tujega jezikaupoštevajo načela medkulturne vzgoje.Zastavljasetorejvprašanje,kolikouveljavljeniučni programi (za vse ravni formalnega inneformalnega izobraževanja) upoštevajovsebine in metode, potrebne za doseganjemedkulturnesporazumevalnezmožnosti,intotakopripoučevanjujezikakotknjiževnosti.

Poročila z okrogle mize Medkulturna slovenistika na Slovenskem slavističnem kongresu Slovenščina med kulturami (Celovec, 2.–4. oktober 2008)

Jezikinslovstvo,let.54(2009),št.2

102 Kakoutemeljujemomedkulturnoslovenistiko

Pravtakonasjezanimalo,kolikovsetesnejšapovezanost evropskega univerzitetnegaprostorainvednointenzivnejšamednarodnadejavnost tudi slovenskih univerz vplivana razvoj slovenističnih ved. Kolikomednarodnega povezovanja slovenističnihsrediščostajasamonaravniformalnihstikov, koliko pa se različni slovenistični študijimedsebojno in z drugimi jezikoslovnimiin literarnimi vedami resnično oplajajo?Posledično se odpira dilema, kako naj seslovenistika povezuje mednarodno, sleditujim dosežkom in je privlačna za tujeraziskovalce in študente, hkrati paohranjasvojo avtonomnost, oprto na posebnostislovenskegajezikainkulture?Najbržsetuni mogoče izogniti problemu angleščine,ki kot učni jezik vse bolj prodira tudi vslovensko univerzitetno okolje. Pa vendar,kakšne so možnosti, da se slovenističništudiji in slovenščinapredstavijonaustre-zen način, da bodo zanimivi tudi za tuještudente in predavatelje? Seveda sobile posebej izpostavljene tudi specifikeslovenistik na obmejnih, večkulturnihobmočjihnaobrobjuslovenskegakulturne-ga prostora, kjer jemedkulturnost pravza-pravnjihovaedinamožnapozicija.

Prav zato smo k okrogli mizi pova-bili predstavnike slovenističnih študijevvseh štirih slovenskih in štirih sosednjihuniverzitetnih središč (v Trstu, Celovcu,Sombotelu in Zagrebu), prav tako pasmo v pogovoru poleg drugih primerovdobre prakse predstavili tudi možnostjezikovnih počitnic za zamejske otrokev Novem mestu. Poročila posameznihrazpravljalcev, objavljena v nadaljevanju,smorazvrstilitako,dasenajprejpredstavijopogledi predstavnikov sosednjih in natoslovenskihuniverz,nekateriodnjihposebejutemeljujejoslovstveno,drugijezikoslovnomedkulturnoslovenistiko,nazadnjepasmo

predstavilišejezikovnepočitnicekotprimerdobreprakse.

Odgovorinavprašanja,kismosijihzastavilinaokroglimizi,sobiliizčrpniinvsisovsakposvoje utemeljevali, določali različne vidike,področja in smerimedkulturneslovenistike.Prav tako temeljita, živahna in na trenutkepolemična,čepravzaradiomejenegačasažalprekratka,jebilatudiširšarazprava,kisejeodprla po koncu prvega dela okroglemize.Rezultat razprave je bil tudi sklep, ki ganavajamospodaj.Vsekakorsotakoprispevkiposameznih udeležencev kot celotna raz-pravapokazali,dajemedkulturnaslovenistikaže dolgo naša stvarnost, da pa je smiselnonačrtno razvijati in spremljati vsa njenapojavna področja, saj takšen, poglobljenmedkulturni pogled omogoča intenzivnejšesoočanjesproblematikoslovenskekulturevstiku in globlje razumevanje le-te.To pa jenedvomno potrebno, saj bo takšen položajslovenskega jezika, literature in kulture vceloti določal razvoj slovenističnih študijevtudivprihodnje.

Sklep zbora okrogle mize »Medkulturna slovenistika« na Slovenskem slavističnem kongresu v Celovcu 2008 se glasi:Ustreznedržavne organe pozivamo k oblikovanjudelovne skupine, ki bo proučevalamedkulturnost v slovenskem prostoruin oblikovala predloge za vključevanjemedkulturnih vsebin in dodatnegajezikovnegapoukavvzgojno-izobraževalniproces v osnovnem, srednjem in visokemšolstvu. Hkrati bo skupina opozarjala napotrebopododatnih,tudievropskihsredstvihpriuresničevanjuciljevmedkulturnevzgoje(Celovec,3.oktober2008).

VesnaMikoličUniverza na [email protected]

Kakoutemeljujemomedkulturnoslovenistiko 103

Za odgovor na hamletovsko dilemo o bitiali ne biti medkulturne slovenistike, kiso jo teoretično zastavila tezna izhodiščaistoimenske razprave na lanskemdevetnajstem Slovenskem slavističnem kongresu, mi je bilo pred prihodom vCelovec dovolj poškiliti v rokovnikin prebrati pod zaznamkom »delovneobveznosti«:pripraviitalijanskapredavanjao Kosovelu; preglej diplomsko nalogo ometodologiji poučevanja slovenščine zaitalijanske dijake na slovenskih šolah vFurlaniji Julijski krajini; predlagaj na sejizaložniškega sveta sodobnejši učbenikslovenščine za Italijane ... Da, pri nas naTržaškem, Goriškem, Beneškem – kakorzagotovo tudi na avstrijskem Koroškem– je medkulturna slovenistika že dolgodejstvo, stvarnost, vsakdanja praksa. Bitidannadanvstikuzdrugo,tujo,aintimnoposvojeno kulturo, literaturo, jezikomnamrečsamodejnorojevanujopodialoškemsprejemanjusosednje inposredovanju last-nedrugačnosti,pomedčloveški,medetnični,medjezikovniinmed-vsakršnikomunikaciji.Tudi slovenistični. V slovarsko skopodefinicijo sežeta »veda o slovenskemjeziku in književnosti« je zato v bivših»zamejstvih« obogatena z namembniškopredpono»med-«,sajnenehnostopanapotdo drugega, pahnjena kakor je v soočanje,prilikovanje, samopremislek. Italijanuali Avstrijcu ne moreš pač apodiktičnozatrditi, da je Prešeren največji slovenskipesnik, ne da bi mu razložil, zakaj, kako,nakazal morebiti vzporednic z Dantejem,Leopardijem, Carduccijem, Goethejem,Schillerjem, alimudal doslutiti pesnikovomojstrstvo onkraj nikoli ustreznega znakaprevedenebesede.

Toda če je slovenistiki nacionalnih robovmedkulturnost zapisana v deenkajevske

temelje, je vedna realnost v prostorskemosrčjunarodnegaprecejdrugačna.Samopodlupokakegaposploševalskegauniverzalizma,ki vidi sleherno vedo interdisciplinarnosoodvisno, bi namreč lahko trdili, da jezdajšnjamatična slovenistikamedkulturna,da je proučevanje slovenskega jezika inknjiževnosti že izhodiščno zaznamovanoz upoštevanjem »drugega« in da premoretisto»medkulturnozavest«,kijonaprimerMeta Grosman opredeljuje kot temeljito»poznavanje obeh kultur in/ali jezikov vstikuinsposobnostkritičnegapremislekaonjunemrazmerjuterookoliščinah,vkaterihprihaja do stika« (Grosman 2004: 184).Prej in bolj bo najbrž ustrezalo resnici, dasmokljubtahipnastežajnemusprejemanjunovovednihspodbud–odteorije jezikovvstiku, kontrastivne slovnice, medkulturnepragmatike, kognitivnega jezikoslovjaali teorije prevajanja na jezikoslovnihlivadah do specifičnih komparativistik aliintertekstualnosti v literarni zgodovini inteoriji – šele na poti izoblikovanja takeslovenističnomedkulturnezavesti. V ilustracijo le pomenljiv primer: leta1996 sta Eva Masel in Johann Strutzobjavila dragoceno knjigo Interculturalità (Medkulturnost), podroben, kar 264strani zajeten bibliografski popis tedaj valpsko-jadranskem prostoru razpoložljivihpublikacij na temo medkulturnosti. Odskoraj 3000 evidentiranih avtorjev jeSlovencevstozadevnimiobjavamileokoli160,mednjimikomajkakslovenist.

Glavni razlog takšnega zamudništva jekajpadanadlani.Doslejšnjaslovenistika–vsajdodržavneosamosvojitvemitotvornovprežena v konstituiranje nacionalnesubjektivnosti in samobitnosti – je bilarazumljivo veliko bolj samosrediščna kot

Rojstvo italoslovenistike


medkulturna, avtarkična kot čeznarodna,ptolomejska kot galilejska. Tako v jezikukotvknjiževnostijemoralanamrečizrisatinajprejlastnoosončje,gaoddelitioddrugihgalaksij, oplanetiti, in nato celo obranitipred številnimi poskusi nadnacionalnegaprilaščanja, od daljnega vergerijevskegailirizma do prerodnega filogermanstva alijedrnega jugoslavizma. Šele v novejšemčasu, po doseženi državnosti in pod vpli-vom globalizacijskih ter evropeizacijskihsilnic, si tako utira položnejšo potv slovenistično stroko tudi zavest omedkulturnivpetostislovenističnihvsebin,o upoštevanju »drugega«, »stičnega«,in globljem poznavanju širšega rizomanadnacionalnihkontekstov.Pritemsevedani mogoče iz svoje kože, iz doslejšnjevedne tradicije in prakse: tudi novejšaslovenistika sezatoopirana razpoložljivateoretična znanja, dognanja, potenciale,bibliografske korpuse, ki gravitirajo vglavnemna anglosaški in germanski svet.Romanski, še posebej italijanski element,je pri zdajšnjem odpiranju slovenistikemedkulturnim »diskurzom« razmeromamanj prisoten, poznan in upoštevan. Najpravnjemuzatonamenimsvojonadaljnjorazpravnopozornost!

Znano je: z Italijani v zgodovini nismoimeli lahkih odnosov, zlasti ne v minulemstoletju. Obojestransko kulturno osmozo jedolgo zaviralo nemalo usodnih razkrižij: odkulturnega mrtvila med tisočletno političnoinslojnopodložnostjoSlovencevdososedovekulturne samopašnosti ali nacionalističnegenocidnosti, ki je dosegla svoj višek sfašizmom in okupacijo slovenskega ozemljapredinmeddrugosvetovnovojno.Anajmanjpol stoletja bo, kar se je burja medetničnihsporov polegla, zmrzal otajala in pretokpostopoma poživil. Še posebej po vstopumaticevEvropskozvezosmopostalislovenskisosedje s svojo državo, kulturo, jezikomali književnostjo za Italijane enakopravni,

razpoznavniinzanimivisokontinentalci.Tudidoslej večinoma enosmerni kulturni pretokod večjega k manjšemu, ko smo (če se zapokušino omejim le na prevodne stike medobemanarodoma)SlovenciodTrubarjadaljejezikovnoposvojiliskoraj2000sosedovihdel,Italijanipaobratnokomajkakih300naših,sev zadnjem času polagoma izravnava. Takoslovenskimislialiumetnostinivečnemogočeodmevati v italijanskem kulturnem prostoru,kar otipljivo izpričujejo danes na Škornjuuveljavljena imena, denimo, Žižka, Pahorja,Jančarja, Plečnika ali Mušiča. Zgodovinskanemezajeskratkapometlazomalovažujočimibesedami, ki jih je Arturo Cronia namenilkulturi Prešerna in Cankarja, ko je 1933.zapisal v svojem delu Per la storia della slavistica in Italia(ZazgodovinoslavistikevItaliji):

Slovenci so priklicali pozornost Itali-janov predvsem, ker so bili njihovisosedje ... /.../ Večje zanimanje kotnjihovo politično življenje in njihovakulturna dejavnost, ki sta bila nadvseskromna, je zato vzbujal njihovzemljepisni, etnični položaj.1 (Cronia1933:89.)

Danes lahko obratno ugotavljamo,da spodbuja geografska stičnost obgospodarskem, socialnem ali političnemvse bolj tudi kulturno-umetniški pretokmed Slovenijo in Italijo. Na mnogoterihnivojih: najsi gre za področne stike alisinergijemed kulturnimi institucijami (odgledališč do znanstveno-raziskovalnihcentrov), meddržavne projekte v okviruštevilnih evropskih ali dvostranskihkulturnih programov (npr. Culture 2000,

1 V izvirniku: »Gli Sloveni richiamaronol’attenzionedegliItalianisopratutto–eciònonmolto–per il fatto cheerano loroconfinanti…[…]Perciòpiùchelalorovitapoliticaelaloroattivitàculturale,modestecomeerano,interessòinnanzituttolasituazionegeografica,etnica.«


Interreg), skupne šolske izmenjave,pobu-de ali sporazume (od vrtcev do univerz),založniška sodelovanja, prevodno dejav-nostinšeobilodrugega.

Pomemben sotvorec takšnega kulturnegadajdamstva je tudi slovenistika. Sevedaje zaradi neposredne bližine, uvodomaomenjene matične neopremljenosti zadialog z romanskim in komajšnjegagrajenja tovrstne vedne naravnanosti pritemšenajboljdejavnakrajevna,primorskaslovenistikanaobehstranehdržavnemeje.Le-ta je predvsem v zadnjem petnajstletjuizoblikovala tolikšen korpusmedkulturnih,italijansko-slovenski recepciji namenjenihvednih del, pomagal ali metodologij –od slovarjev do literarnozgodovinskihpregledov, od bilingvalne didaktike doprevodologije, od slovnic do analitičnihhistoriatovitalijansko-slovenskihstikov–,dabilahkožedanesbrezpomislekovgovori-li o obstoju specifične italoslovenistike. K tej podvedi, ki se ukvarja z interakcijoslovenistično-italijanističnihvsebin,bismeliprištevati npr. obojestranska znanstveno-kulturna posredništva na jezikoslovnem inknjiževnempolju,številnekomparativističneanalizemedsebojnihjezikovnih,literarnihinkulturnihvplivov,specifičnoprevodoslovjeinšemnogokaj,karbujnopoganjapredvsemizuniverzitetnihraziskovalnihzelnikov.

Kljub novejšemu bohotju takšnih priza-devanj pa veliko bolj vrtoglavi porastslovensko-italijanskih političnih in gospo-darskih stikov v združeni Evropi žeobelodanjatudivrzeli,zamudništvainnovenuje italoslovenističnega posredništva: odpomanjkanja sodobnejših jezikovnih inknjiževnihpomagal(npr.slovenskihslovnic,jezikovnihtečajevaliliterarnihzgodovinzaItalijane)dopremajhnegaštevilainprenizkestrokovne usposobljenosti prevajalcev,od neobstoječega skupnega kulturneganačrtovanjadofinančno-kadrovskeneopre-

mljenosti, programske neusklajenosti inšibkega meddržavnega sodelovanja uni-verzitetnih italijanistik ali slovenistik (natemspecifičnempoljubikot svetlo izjemolahko omenil edinole nastajajoči programSLANG-master,kivprizadevanjuzaskupnomagistrskodiplomoizslovenistikepovezujeuniverze iz Bielsko-Białe, Budimpešte,Celovca, Gradca, Maribora, Sombotela inTrsta).

Kerpanasnoviglobalističničasiboljinboljvpenjajovmedkulturneizzive,senikakornebomomogliizognitibodočemupotenciranjuspecifične vedne odprtosti v italijanskisvet in pospešeni krepitvi medkulturneslovenistikenasploh. Izbireni, čenočemo,dabivkakinovilatinščinionasšekdajkjepisalo:Slovenica non leguntur ...

Literatura

Cronia, Arturo, 1933: Per la storia della slavistica in Italia. Appunti storico-bibliografici. Zara: Libreria internazionale E. de Schönfeld(Collezionedistudislavi,1).

Grosman, Meta, 2004: Književnost v medkulturnem položaju. Ljubljana: ZnanstveniinštitutFilozofskefakultete(RazpraveFilozofskefakultete).

Masel, Eva, in Strutz, Johann, 1996:Interculturalità. Una bibliografia per Alpe-Adria. Trieste:Alcioneedizioni.

Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU – Intercultural dialogue as the fundamental value of the EU,2008.Koper:UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije.

Košuta, Miran (ur.), 2008: Slovenščina med kulturami.Celovec:SlavističnodruštvoSlovenije(ZbornikSlavističnegadruštvaSlovenije,19).Košuta, Miran (ur.), 2007: Živeti mejo. Trst:Slavistično društvo Slovenije (ZbornikSlavističnegadruštvaSlovenije,18).

Miran KošutaUniverza v [email protected]


Koroški Slovenci med kulturami oz. kulturama?

Težiščepričujočegaprispevkajedvojezično območje na Koroškem, pravzaprav vpra-šanje slovenščine na Koroškem, ali boljnatančno,položajSlovencevmedkulturamioz.medkulturama,slovenskoinavstrijsko(oz.nemško-avstrijsko).1

Na avstrijskem Koroškem živi, kot jeznano, slovenska manjšina, ki šteje pouradnem štetju približno 14.000 ljudi (odkaterih je 12.500 državljanov Avstrije,drugisoSlovenciizRepublikeSlovenije),po oceni oz. ugibanju pa je pripadnikovmanjšinemed30.000in40.000(Zupančič1997). Gre za jezikovnomanjšino, saj jeraba slovenskega jezika najpomembnejšaoznaka pripadnosti manjšini (ZavratnikZimic 1998; Zupančič 1999: 191–192).NadrugistranipasovsikoroškiSlovencihkrati dvojezični, govorijo in znajoslovensko in nemško, in dvojezičnost jedandanes tudi element njihove identitete(Zavratnik Zimic 1998; Zupančič 1999:191). Nekateri, ki se sami označujejo zakoroške Slovence, imajo nemščino celozasvojmaternijezik(npr.tudinekateriodmojihštudentov).

NisopavsiKorošci,kigovorijoslovensko,percipiranikotkoroškiSlovenci,mnogisesaminimajozakoroškeSlovence.Tosonaeni strani ljudje, ki ne čutijo pripadnostislovenskemu etnosu, čeprav govorijoslovensko (Vavti 2007: 169). Na drugistranigrezadijake indijakinjeSlovenskegimnazije, ki prihajajo iz družin, kjer

1KotnemškogovorečaAvstrijkaseidentificiramzAvstrijo kot državo in z njeno zgodovino inkulturo, ki se deloma prekriva tudi z nemškozgodovinoinkulturo(npr.priliteraturi).Ampaknemška in avstrijska identiteta (narod, kultura,zgodovina) sta zaAvstrijce zelo jasno različnistvari.

se doma ne govori slovensko, in ki so senaučilislovenščineprekošole.Tretjiprimerso (maloštevilni) ljudje, ki se po porokis koroškimi Slovenci naučijo govoritislovensko (Busch 2008).To dejstvo kaže,da obstaja razen jezika še druga etničnaidentifikacija. Kot so pokazale različneraziskave, sta najpomembnejši oznaki»slovenstva« razen jezika poreklo staršev(aliizvordružine)in»kulturnapripadnost«ali »kulturna zavest« (Medvešek 2005;Zupančič1999:231).

Kaj razumemo pod pojmom »kulturnapripadnost«?Čerazumemomedkulturnost»kot proces dinamičnih medetničnihodnosov v postmodernih družbah, prikaterem vsaka kultura v stiku sprejemaelemente drugih kultur in hkrati ohranjasvojo integriteto in avtonomijo« (Mikolič,po Žilavec-Nemec 2008: 93), se moramovprašati, kateri kulturi pripadajo koroškiSlovenci, oz. če se nahajajo načelomamedkulturama,alinosijovsebideleneindrugekultureali/insvojelastnemanjšinskekulture.

V tem kontekstu je treba pojasniti, kajrazumemo pod pojmom »kultura«.Različne raziskave identitete koroškihSlovencev omenjajo vedno »pripadnostk slovenski kulturi« kot eno odpomembnih oznak pripadnosti slovenskimanjšini. Vendar: s katerim pomenomkulture imamo opravka oz. kako se tapojem operacionalizira, ni obravnavanoin pojasnjeno nikjer, pojem ostajapotemtakemimpliciten.

Opredelitevtermina»kultura«jetoliko,kotje peska v morju. Začnemo lahko z zeloširoko opredelitvijo, kakor jo razvija Mojca


Medvešek(2005:108).Temeljnoopredelitevjemlje iz antropologije: »nizi naučenihvedenj, prepričanj, stališč, vrednot ali idejoz. idealov, ki so značilni za posameznodružbo ali populacijo« (Ember in Ember1990, v Medvešek 2005: 108). Avtoricadodajaše»opredelitevkulture,kivključujeprepričanja posameznikov (religiozna,politična itd.), institucij (zakonodajne,vladne…)intehnologijo(veščine,opremoitd.) in je širša od nekaterih antropološkihdefinicij, ki omejijo koncept kulture nainterpretacijočloveške izkušnje invedenjakot produkta pomenskih simbolnihsistemov.« Nadaljuje, da »/bi/ lahko /…/tudi rekli, da gre pri kulturi za skupkemed seboj povezanih korpusov znanja okomuniciranju, vsakodnevnih življenjskihpraksah, ekonomiji, organizaciji družbenihodnosovitd.,kisoentitete,zakoreninjenevdejavnostihinseprenašajomedgeneracijamikot relativno samostojni kulturni sistemiali ‘sistemskikulturni vzorci’« (Medvešek2005: 108). Ko avtorica v istem člankuobravnavamerjenja»kulturneparticipacije«pri pripadnikih manjšin, pa se ta terminnanaša na »udeleževanje anketiranca prirazličnih dejavnostih, ki jih organizirajomanjšinske organizacije, ter spremljanjemedijevvmanjšinskemjeziku«(Medvešek2005:127).

Podobno premišljuje tudi Jernej Zupančič(1998: 255; 1999: 231), ki razume pod»objektivnimi znaki kulturno-jezikovnekomponente«,kisedajougotovitinaosnovirealnevključenostiljudivdejavnostikultur-nihdruštevininstitucijmanjšine(»jedejavenv kulturnih društvih, obiskuje slovenskeprireditve«).Vendarmedsubjektivneznake,ki opredelijo osebni odnos ljudi k istemupojavu, šteje: »sprejema slovenskokulturo,imaslovenskokulturnozavest«.

Zdisetorej,dapriraziskavahoidentitetiko-roških Slovencev spremenljivka »kultura«

kotdelmanjšinskeidentitetepodrazumevaetnično razliko v prej citiranem smisluantropologije. Istočasno raziskovalci iden-tificirajo pojem »kultura« na praktičniravni s kulturnimi društvi. Iz tega lahkougotovimo, da so slovenska kulturnadruštvanekakšnahipostazaetničnekulture,kijekomponentaetničneidentitete.Vendarsevsebinatekulturenikolinepojasni.

Iz tega lahko izpeljemo naslednji dveugotovitvi: 1) če je etnična »kultura«omejena na dejavnost kulturnih društev,ne gre za »sistemske kulturne vzorce«,ki obsegajo vse življenje, ampak bolj zakulturovožjemsmislu,insicerzaliteraturo,glasbo,umetnostinpodobnestvari;2)takopojavljanjekulturejevednoznovapovezanozjezikom,vezanojenaizpeljavodejavnostiv slovenskem jeziku. Iz česar izhaja, davsebinskerazlikevkulturinineodvisnoodjezika(oz.dajevsebinskarazlikavkulturimožnasamovodvisnostiodjezika).

ZatosestrinjamsReitererjem,kinekolikopolemičnopiše:

Worin soll diese Kultur auch bestehen? Darin vielleicht, dass Slowenen singen: »Gori, gori na planinah!« und die sogenannten Deutschkärntner nach einer ähnlichen Melodie: »In die Berg bin i gern«?,2

indalje,dasevmodernihdružbahrazličnejezikovne skupine, ki sobivajo na enemteritoriju,kulturnonerazlikujejo(zarazlikood novih migracijskih manjšin), ker sovrednote celokupne družbe univerzalne(Reiterer 1996: 85–87). V istem smislupiše Mateja Sedmak (2005: 192–193) opripadnikih italijanske avtohtone narodnostiv slovenski Istri, da kulturne razlike mednjimi in Slovenci ni in se »ne dojemajo

2Včemnajbitakulturaobstajala?Mogočevtem,da Slovenci pojejo: »Gori, gori na planinah!«in tako imenovani nemški Korošci po podobnimelodiji:»In die Berg bin i gern«?


kot kulturno distinktivna entiteta«, ker sosocializirani in živijo v istem kulturnemkontekstu (kar pa ne pomeni, da nimajoetničnezavesti).

Če torej ne gre za omenjene »skupkemed seboj povezanih korpusov znanja okomuniciranju, vsakodnevnih življenjskihpraksah, ekonomiji, organizaciji družbenihodnosov itd.«, ki manjšino nujno deli odvečine:aliobstajajo»nizinaučenihvedenj,prepričanj, stališč, vrednot ali idej oz.idealov,kisoznačilnizaposameznodružboalipopulacijo«inkijihopravijoslovenskakulturnadruštva?Mislim,daja.Inmislim,dasozaSlovencetakoevidentni,dajihnitineizpostavljajo.Denimoslovenskikulturnipraznik, ki se ga slavi tudi na Koroškemin katerega praznovanje organizirajo (meddrugimi)omenjenakulturnadruštva.Sevedaimajo tudi koroški Slovenci slovenskoknjiževnost za vrednoto. Zanimivo pa bibilo izvedeti, kaj točno pomeni slovenskikulturni praznik koroškim Slovencem, inše bolj zanimivo, kaj drugega, specifičnoslovenskega, predstavlja še vrednoto obliteraturi,posebejčejetonekajneodvisnegaodjezika(kotnpr.partizanstvo?).

Iztegasledi,dagrepri»slovenskikulturnizavesti«ali»pripadnosti«za»razumevanjekulturekotproizvodaduha«(Čok2005:30),torej za književnost, umetnost, zgodovinoitd.Kolikosev tejzvezikoroškiSlovenciidentificirajo npr. z »velikimi Slovenci«,kot staFrancePrešerenaliPrimožTrubar,patudiJožePlečnikintakonaprejdoJožetaPučnika, ali s prazniki, razen slovenskegakulturnegapraznika,jevprašanje,kinasvodi takoj k drugemupomembnemuvprašanju:ovsebinimedkulturnegapoukaslovenščinev (osnovni) šoli. Dejstvo je, da dandanesvečina otrok, ki so vpisani v dvojezičnošolo (ki je bila ustanovljena za ohranjanjemanjšine, njenega jezika in kulture), neznaslovensko,intorejprihajavečinomaiz

nemškogovorečihdružin.Poukslovenščinena drugi strani seveda podrazumevapouk slovenske književnosti kot enegadela slovenske kulture, vključuje sevedatudi ohranjanje drugih vrednot, posebejdenimo učenje podatkov iz zgodovine,ki so konstitutivnega pomena za narodnoskupnostalizaSlovencekotnarod.Kolikosevdvojezičnišoliinpripoukuslovenščinekotmaternegaalidrugegajezikaposredujejokulturne vrednote, tradicija, zgodovinaitd., ki soosrednjegapomenazaSlovencev Sloveniji – kot nekaj »svojega« ali kotnekaj»sosedovega«–tobibilnakoroškempodročjuzanimivizzivzaraziskovanje.

Literatura

Busch,Brigitta, 2008: Slovenščina naKoroškem:Jezik manjšine, a ne le to. Košuta, Miran (ur.):Slovenščina med kulturami. Celovec: Slavističnodruštvo Slovenije (Zbornik Slavističnega društvaSlovenije19).

Čok, Lucija, 2005: Posameznik in jezik vmedkulturnem in jezikovnem stiku. Mikolič,Vesna, inMarc Bratina, Karin (ur.): Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije. Koper:ZaložbaAnnales.23–34.

Ember, Carol R., in Ember, Melvin, 1990:Anthropology. Upper Saddle River, NJ: PrenticeHall.

Medvešek, Mojca, 2002: Doživljanje etničneidentiteteprebivalcevvobčiniŽeleznaKapla-Bela.Nećak Lük, Albina, Jesih, Boris, in Wakounig,Vladimir (ur.): Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru III. Občina Železna Kapla-Bela/Eisenkappel-Vellach. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. 23–55.

Medvešek, Mojca, 2005: Dejavniki ohranjanjaali opuščanja elementov etnične identitete vmedgeneracijski kontinuiteti na narodnomešanihobmočjihobslovenskimeji.Razprave in gradivo 46.100–153.

Mikolič, Vesna, 2008: Izobraževanje in znanost.Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta zahumanističneštudije.


Reiterer, Albert, 1996: Kärntner Slowenen: Minderheit oder Elite? Neuere Tendenzen der ethnischen Arbeitsteilung.Celovec:Drava.

Sedmak, Mateja, 2005: Jezikovne izbire članovetnično mešanih družin. Mikolič, Vesna, inMarc Bratina, Karin (ur.): Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije. Koper:ZaložbaAnnales.187–212.

Vavti, Štefka, 2007: Asimilacija in identitetev Kanalski dolini in na južnem Koroškem –primerjalni pregled. Razprave in gradivo 53–54.166–177.

Zavratnik Zimic, Simona, 1998: Pogovori s koroškimi Slovenci. O etnični identiteti, slovenščini, dvojezični vzgoji in samopodobi. Celovec:Krščanskakulturnazveza.

Zupančič,Jernej,1997:SlovencivAvstriji:število,

način poselitve, struktura, identiteta. Geografski vestnik69,1.115–138.

Zupančič, Jernej, 1998: Identiteta je merljiva.Prispevek k metodologiji proučevanja etničneidentitete. Razprave in gradivo33,1.253–268.

Zupančič, Jernej, 1999: Slovenci v Avstriji. The Slovenes in Austria.Ljubljana:Inštitutzageografijo(GeographicaSlovenica32).

Žilavec-Nemec,Sonja,2008:Vključevanjevsebinmedkulturnega dialoga v pouk književnosti vgimnaziji. Košuta, Miran (ur.): Slovenščina med kulturami.Celovec:SlavističnodruštvoSlovenije(Zbornik Slavističnega društva Slovenije 19).92–97.

UrsulaDoleschalUniverza v [email protected]

Medkulturna slovenistika v Sombotelu

Cilj prispevka je izdelati ali vsaj nakazatinajpomembnejšeaspekteinsmernicemed-kulturnega jezikoslovnega razmišljanja,oblikovati vprašanja v zvezi z njimi ternačrtovati možen profil medkulturneparadigme jezikoslovja v medkulturnislovenistiki na Oddelku za slovanskofilologijo v Univerzitetnem središčuSavaria.

Naloge medkulturne slovenistike na Oddelku za slovansko filologijo. Medkulturna slovenistika vUniverzitetnem središču Savaria v Sombotelu imaizjemno pomembno vlogo pri usvajanjuin ohranjanju maternega jezika slovenskemanjšine, pri uzaveščanju narodnostnepripadnostiinrazvijanjukulturneidentiteteter sožitja med večinskim narodom innarodnomanjšino.Uresničevanjetehnalograzširja program sombotelske slovenistike,ki želi postati središče narodnostnegain medkulturnega življenja. To pomeni,

da bi poleg izobraževalne funkcije šepovezovala, ohranjala in razvijala tudinarodno skupnost. Spoznavno jezikoslovjeprinaša vedno več opozoril o odločilnempomenujezikovnegaznanjainmedkulturnihvednosti za smiselno preživetje v novo-nastalih okoliščinah čezmejnega pretokadelovne sile, informacij, znanja, kultureitd. Jezikovno znanje in medkulturnevednosti ne nudijo le realnih možnosti zadružbenouspešnostinkakovostnoživljenjevnovi integracijski stvarnosti,marveč tudiposameznemožnosti,kotjenpr.sposobnostbesednega urejanja lastne izkušnje inodnosa do realnosti, do stičnih jezikov vskupnosti, do lastne in druge skupnosti, kiprispevajo tudi k skladnemu čustvenemuin duhovnemu razvoju. Ta spoznanja spodročja medkulturnega sporazumevanjasmo upoštevali pri načrtovanju prvo- indrugostopenjskihizobraževalnihprogramovnaslovenistiki,tj.priprogramihnarodnostniučitelj,filolog,prevajalecintolmač.Insicer:


s strategijami in načeli izbire učnih vsebinv učnih programih za pouk manjšinskegajezika kot materinščine in tujega jezika,pri metodah in oblikah izobraževanjaz upoštevanjem načela selektivnosti,stičnosti ter medkulturnosti. V ospredjuso komunikacijske potrebe individualnihgovorcev, saj analiza individualne vlogeposameznegagovorcavvsakokratnisocialniinterakciji potrjuje, da prav sporazumeval-na zmožnost posameznika predstavljabistven predpogoj za sporazumevanje vpogojih medkulturne komunikacije. Študijslovenskega jezika, književnosti, kulturein civilizacije naj bi prispeval k nujnopotrebnemu razvoju jezikovne in kulturnezavesti kot širšega razumevanja človekovejezikovnedejavnosti. Jezikovna inkulturnazavest vključuje tudi poznavanje jezikovnemoči in posameznikovega nadzora nadjezikovnimi rabami.Pomembna jeposebnov stiku z drugimi jeziki, kar samo posebi navaja k primerjalnemu opazovanjujezikovnih in kulturnih podobnosti terrazlik, in tako omogoča poglobljenevpoglede v materinščino in lastno kulturo.Vnašemprogramuzavzemaposebnomestomedkulturniizobraževalnimodel.Družbenespremembe,kijihpredpostavljamedkulturniimperativ, narekujejo, da z načrtovanimprogramom nadomestimo to, kar je bilona drugih področjih zamujeno: ozavestitipripadnike manjšine in večinskega narodao etnični, kulturni različnosti njihovegasocialnegaokoljaterprispevatikzmanjšanjupredsodkov in stereotipov, omogočitimedkulturne stike, pospešiti tudi učenjemanjšinskih jezikov, ki odpirajo možnostprožnejše komunikacije v institucionalnihokvirih družbe in njenih socialnih okoljih.Pri programiranju vsebin za medkulturnimodel slovenistike se pojavljajo vsebinevsaj treh različnih kultur, tretja kultura jet. i. stična kultura, ki nastaja pod vplivomrazličnih stikov med manjšino in večino.Življenje v dveh/več kulturah zahteva od

vseh pripadnikov skupnosti poznavanjekulturnih konvencij in običajev, norm inkulturnih stereotipov. Stik z drugo osebopoleg jezikovnega koda predpostavlja torejtudi kulturološki kod. Različni jeziki inkultureimajonarazpolagorazličenrepertoarjezikovnihsredstev,skaterimigovorecstopivinterakcijozdrugoosebo.Pravkontrastivnipristop (slovensko-madžarska kontrastivnaslovnica, frazeologija, slovensko-madžarskizgodovinski in kulturni stiki, slovensko-madžarski jezikovni in književni stiki)izpostavi razlike v izbiri teh jezikovnihsredstevterpravilsporazumevanja.

Medkulturna sporazumevalna zmožnost. Po definiciji UNESCA medkulturnost po-meni interakcijo med kulturami,multikulturnost pa pomeni vzajemnodopolnjevanje, mirno sožitje in razume-vanje med narodnostnimi skupinamirazličnih kultur, živečih v isti družbi.Multikulturnost je model etničnega plu-ralizma, medkulturni model pa je modeljezikovneinkulturneintegracije.Pripoukutujegaoz.manjšinskegajezikamedkulturnipristop zamenja tradicionalno paradigmo:namesto usvajanja leksikalno-gramatičnekompetence se osredinja na usvajanjemedkulturne sporazumevalne zmožnosti.Poudarja,dajeznanjeoz.učenjetujegaalimanjšinskega jezika več kot le uspešna inučinkovita komunikacija.Komunikacija nizgolj izmenjava informacij, ampakzajemainterakcijo z drugim človeškim bitjem,razumevanje njegovega dojemanja sveta,vrednot in obnašanja ter odzivanja nanje.Sporazumevanje v tem smislu ima torejznačajkulturnegaprocesa.Zatosepripoukutujega ali manjšinskega jezika izpostavljatradicionalnihumanističnimodel,kivsebujetudi spoznavanje kulturnih produktov,ustvarjenih v danem jeziku: književnost,filozofijo, umetnost. Teoretično ozadjepouka tujega ali manjšinskega jezika,katerega cilj je razvijanje medkulturne


zmožnosti, predstavlja teorija družbeneidentitete.Znjenopomočjolahkorazumemo »drugega«, preučujemo, kako predstavnikidoločene družbe stopajo v medsebojnistik ali se odzivajo na predstavnike kakedruge skupnosti. Pojma medkulturnostin kulturna raznolikost sta neločljivopovezana. V primeru medkulturnosti jevečjipoudareknainterakcijimedrazličnimikulturami, medtem ko gre pri kulturniraznolikosti prvenstveno za ohranjanje,razvijanje,deklariranjevrednot različnosti,raznolikosti. Predpostavlja redno srečevanje različnih kultur, prek medkulturnihizkušenjpaselahkoponovnoodkrivatudilastna kultura. Kulturne razlike tako nepovzročajofrustracijinpredsodkov,ampakpokažejonamejemedkulturami,ki jih jemogoče prestopiti le po poti odprtosti inkomunikacije. Medkulturno izobraževanjeomogoča, da ustvarimo nove, kolektivneidentitete, med njimi evropsko identiteto.Nadalje omogoča doseganje novih znanjin vedenj z obravnavo takih občutljivihvprašanj, kot so skupna zgodovinskapreteklost, religiozna pripadnost, narodneidentitete in migracija. Naloga učiteljav medkulturnem izobraževanju je, dapripravi študente na interakcijo z osebamidrugekultureinjimomogoči,darazumejoin sprejmejo ljudi druge, razlikujoče sekulture,kiimajorazličnagledišča,vrednotein vedenjske oblike (Byram, Gribkovain Starkey 2002:10). Vse to seveda nepomeni,damorajoučiteljivmedkulturnemizobraževanju obvladati vsamožna znanjain vedenja o lastni in drugi kulturi. Boljpomembno je, da so s svojo strokovnoter metodično usposobljenostjo zmožniustvariti tako medkulturno učno okolje,v katerem se v študentih (lahko) prebudiželja po odkrivanju kulturnih razlik. Ciljmedkulturne vzgoje ni zgolj to, da učiteljpreda učencemvedenja o kaki tuji državi,ampak da jim pomaga razumeti mehaniz-me medkulturne interakcije. Medkulturna

sporazumevalna zmožnost se povezuje spojmommedkulturnigovorec,kirealnovidiin razume sistem odnosov med kulturamater opravlja vlogo posredovalca, tj. jezmoženposredovatimedsebojinsogovorci,je zmožen med interakcijo objektivnoopazovatisebe,analiziratisvojeobnašanjeinse v interesu uspešne interakcije prilagoditisogovorcu. Pomembna naloga učiteljev kotmedkulturnihposredovalcevjetorejrazvijan-jemedkulturnezmožnosti(znanj,spretnosti,vedenjskihvzorcev;prim.Byram,GribkovainStarkey2002), tj.razvijanjeradovednostiinodprtosti,karomogoča,dasvojihvrednot,predstavinvedenjskihvzorcevnesmatramoza edino veljavne in za vse obvezujoče,ampakposkušamonaš lastenredvrednot innašo podobo sveta opazovati iz perspektivekake druge osebe. Pomeni tudi razvijanjeznanjaorazličnihdružbenihskupinahlastnein druge kulture, o njihovih kulturnih pro-duktih in tradicijah, vednostih, pridobljenihv družbenih in osebnih interakcijah. Prispretnostih gre za spretnosti primerjave,razlaganja in iskanja povezav. Zato moramedkulturno usmerjeni učitelj razpolagatine samo z aktualiziranim in aktivnimznanjemokulturiciljnejezikovneskupnosti,ampak tudiz informacijamivzvezi s svojodržavo, s posebnim poudarkom na tem,kako te informacijevidizunanjiopazovalecs popolnoma drugačnimi kulturnimiobičaji. Temeljni del medkulturne vzgojepredstavlja medkulturno sporazumevanje,zato je priporočljivo, da učitelj razpolagas potrebnim vedenjem o rabi ciljnegajezika–pri tem jevprvivrstipoudareknapragmatičniinmanjnaslovničnipravilnosti– oz. o komunikacijskih problemih, ki jihlahko izzovejo primanjkljaji v jezikovnizmožnosti učencev. V medkulturnemsporazumevanjusepokažepotrebapo takihjezikovno-komunikacijskih sredstvih, ki selahkoustreznouporabljajovinterakcijitakopriučniurikottudivmednarodniinterakcijidomainnatujem.


Medkulturno jezikoslovje: vsebina, naloge in cilji. V mednarodni strokovniliteraturi nekateri sodobni jezikoslovcimedkulturnost jezikoslovja zanikajo(Krumm, Müller in Bernd 2002: 137)in iz jezikoslovja poskušajo zavestnoizključiti kulturne relacije (prim. Grice1997: od kulture neodvisne univerzalijegovornega dejanja). Nekateri jezikoslovcipa jezikoslovju priznavajo medkulturnerazsežnosti, gre za jezikoslovce, kijezik preučujejo glede na kulturnoukoreninjenost ter z vidika neke drugekulture (Hermanns1996:339).PoKniffki(1995: 15) »teorija gramatike, jezikovnatipologija in druge jezikovnosistemskeperspektive kot referenčne znanosti nisozadostne za opis medkulturnih stikov«,za odkrivanje jezikovnih in kulturnihrazlik so najustreznejše pragmatične oz.jezikovnovedenjske tipološke raziskave.Jezikoslovje kot kulturološka znanstvenaparadigma predpostavlja po eni straniraziskave, ki se neposredno ali posrednovežejonafilološkotradicijoternarazličnepojavne oblike kultur (jezik, umetnost,religija, običaji ipd.); po drugi strani papomenijo tudi raziskave, ki bi jih lahkouvrstili v »kulturološke študije« (Kussein Unrath-Scharpeneck 2002). Po tempojmovanju jezikoslovje predstavlja delkulturološke znanosti, jezik, komunikacijoin besedilo obravnava kot del kulture innjenegaizraza.Njenciljnisamosistemati-čenopis jezika, ampakželiprispevati tudik medkulturnemu reševanju določenihproblemov v posameznih skupnostih inobdobjih.

Če kulturo pojmujemo (Hansen 2000: 39)kotmnožicostandardizacij,kisoveljavnevdoločenihdružbenihskupnostih,tedajpride-tavospredjepozornostitakokomunikacijakot tudi jezik, saj morajo standardizacijevedno postati del komunikacije, da bi selahko oblikovale skupnosti. Razvozlanje

kulturnihkodovse torejdogajaspomočjoraziskovanjain/alianaliziranjakomunikaci-jeinjezika.Včasihprihajamodonenavadnihugotovitev, ko jezik in kultura ne tvoritavzporednice. Empirične raziskave namrečkažejo, da se vzorci kulturnega izročilapogosto krepkeje in trajneje usidrajokot njim pripadajoča jezikovna podoba.Pripadnikištevilnihnarodnihmanjšinzaradinapredujočezamenjavejezikavečne/alilestežavogovorijoetničnomaterinščino,kljubtemu se kulturno vendarle odločno čutijovezanenaetničnoskupnost.Prioblikovanjumedkulturnega jezikoslovja (nadaljeMKJ)je to treba upoštevati.

VMKJjepotrebnoupoštevatimedsebojnopovezavo med jezikom in mišljenjem,tj. kulturno determinirano povezavo priprimerjavi površinske in globinske zgradbedveharealnostičnihjezikov.MKJ(Hermanns1996) je tudi kontrastivno jezikoslovje,ki izpostavi podobnosti in različnostikultur, saj so jeziki tvorne prvine kultur,zato je potrebno odkrivati tudi nadaljnjesoodvisnosti, ki obstajajo med jeziki inkulturami.Medkulturnojezikoslovjepasenemorevklenitizgoljvokvirprimerjalnegaalikontrastivnegajezikoslovja,zelopomembnoje upoštevati tudi izsledke stičnegajezikoslovja. Mentaliteta posameznih jezi-kovnihskupnostisemanifestiravbesediščujezika ter v jezikovni dejavnosti jezikovneskupnosti. Zato tvorita leksikologija inpragmatika dve glavni delni področjimedkulturnega jezikoslovja. Kot nadaljnjidve delni področji je treba upoštevati tudifrazeologijoinraziskovanjemetafor(Lakoffin Johnson 1994; Lakoff in Turner 1989;Kövecses2006).Vtehteoretičnihpristopihsometaforevprvivrstiznačilnalastnostpoj-mov (ne besed), nujni pripomočki člo-vekovega mišljenja in razumevanja, todapoleg tega so temeljnega pomena tudipri ustvarjanju naše družbene, kulturnein psihološke stvarnosti. Frazemi pa so


kulturniznaki,kervzgoščenioblikizrcalijospoznanja,vrednotenjainsistemosmišljanja kake jezikovne oz. kulturne skupnosti(Dobrovol’skij in Piirainen 2005). Kotposebnomedkulturnojezikoslovnopodročjese pojavljajo različne t. i. medkulturnekomunikacije:a) različnopresojanje jezikovno-komunika-cijskegavedenjapoposameznihkulturah,b) različne jezikovne predstave o svetu, kinasobdaja,c)različnekulturneizkušnje,č)različnopresojanjenalastnointujokulturousmerjenih atribucij (stereotipov); nadaljepreučevanjegovorneprodukcijeinrecepcijev zapletenih pogojih dvo-/večjezičnosti,iz tega izhajajoča hibridnost ter zaradijezikovnih in kulturnih stikov nastale novejezikovne variante, komunikacijski stili innjihovaanaliza.

Medkulturnost kot znanstveno-teoretskiin metodološki miselni okvir mora danespostati vodilna strateška in programskaprvina jezikoslovnih refleksij tako napodročju oblikovanja teorije kot tudi naempiričnemraziskovalnempodročju.

Literatura

Byram,Michael,Gribkova,Valentina,inStarkey,Hugh, 2002: Developing the intercultural dimension in language teachning. A practical introductionforteachers.Strasbourg:CouncilofEurope.

Dobrovol’skij, Dmitrij, in Piiranien, Elisabeth,2005: Figurative Language: Cross-cultural and Cross-linguistic Perspectives. Amsterdam:Elsevier.

Grice,PaulH.,1997:Atársalgáslogikája.Pléh,Csaba-Siklaki, István-Terestyéni, Tamás (ur.):

Nyelv-kommunikáció-cselekvés. Budapest:Osiris.213–227.

Hansen, Klaus P., 2000: Kultur und Kulturwissenschaft. Eine Einführung.Tübingen,Basel:Francke.

Hermanns, Fritz, 1996: Sektionsbericht[interkulturelleLinguistik].Wierlacher,Alois,inStötzel,Georg(ur.):Blickwinkel. Kulturelle Optik und interkulturelle Gegenstandskonstitution. Akten des 3. internationalen Kongresses der Gesellschaft für interkulturelle Germantistik,Düsseldorf1994.München:Iudicium.339–342.

Kniffka, Hannes, 1995: Elements of Culture-Contrastive Linguistics. Elemente einer kulturkontrastiven Linguistik. Frankfurt a. M.:Lang.

Kövecses Zoltán, 2006: Language, Mind, and Culture. A Practical Introduction. New York,Oxford:OxfordUniversityPress.

Krumm,Hans-Jürgen,Müller,Jaquier,inBernd,Dietrich, 2002: Einleitung zu »sozial-kulturelleAspekte der Deutsch-als-Fremdsprache-Unterricht.Wiesinger, Peter (ur.):Akten des X. Internationalen Germanistikkongresses Wien 2000: »Zeitwende – die Germanistik auf dem Weg vom 20. ins 21. Jahrhundert«.Bd.4.Bernetc.:Lang.137–140.

Kusse, Holger, in Unrath-Scharpeneck,Katrin (ur.), 2002: Kulturwissenschaftliche Linguistik. Beispiele aus der Slawistik.Bochum:Brockmeyer.

Lakoff,George,inTurner,Mark,1989:More than Cool Reason: A Field Guide to Poetic Metaphor. Chicago-London:UniversityofChicagoPress.

Lakoff, George, in Johnson, Mark, 1994:Metaphors we live by. 10. print. Chicago:UniversityofChicagoPress.

ElizabetaBernjakUniverza v Mariboru inUniverzitetno središče Savaria v [email protected]


Medkulturna slovstvena slovenistika na delu

Na začetku mojega ukvarjanja z vprašanjimedkulturnega pouka in medkulturneknjiževnostisobilemojeizkušnjepovezanes poučevanjem hrvaške oz. hrvaške insrbske književnosti kot druge/tuje nanemški univerzi.Obenem so se nam v do-mačih okoliščinah, na univerzi v Zagrebu,ponujalemožnostizaprimerjalnoregionalnokomparativistiko, predvsem zato, kersmo hoteli reševati probleme preučevanjabosanskeinsrbsketerčrnogorskeknjiževnos-tinanovih,modernihliterarnozgodovinskihosnovah,oz.zato,kersoseodnosihrvaškeknjiževnostidoomenjenihpostavljalivnovedružbenopolitične pogoje.Hkrati se je bilotreba boriti za priznavanje nacionalnegakarakterja posamezne književnosti in razu-meti njihove v primerjalni perspektiviinterpretirane medsebojne odnose. Sloven-ska književnost je bila v tradicionalnemštudiju južne slavistike na Hrvaškem,podobno kot na avstrijskih univerzah, kotposebnaknjiževnostobravnavanaod same-ga začetka študija slavistike, makedonskapa je bila dodana kmalu zatem, ko je bilaustanovljena, po podobnem simetričnemvzorcu,bolgarskapašeleporazpaduskupnejugoslovanskedržave.

Problemi, ki smo jih imeli pri poučevanjuhrvaške in srbske književnosti na tujihuniverzahvtemobdobju,sosehitrorazširilina hrvaško južno slavistiko: kroatistika jeprinaspostaladržavni, ločeništudij,našihizkušenj ni hotela integrirati v svoje noveosnove,nevdimenzijiohranjevanjadomačefilološke tradicije, ne v dimenzijimorebit-negapremišljevanjaokulturahnacionalnihmanjšinnaHrvaškem,pravtakoneokulturilastnediaspore(kotsejenašloskupnoimeza zamejske in izseljenskeHrvate). Ostalaje torej potreba po organiziranju novegaštudija južne slavistike, ki kroatistično

problematikoobravnavasamovprimerjalniperspektivi in se osredotoča na problemeštudija ostalih južnoslovanskih jezikov inknjiževnostikotdrugih/tujihkultur.Bilo jeveč kot samoumevno, da smo dotakratnelastne izkušnje in teoretična izhodiščavgradilivnovštudij,inkersemseodtakratdalje intenzivneje ukvarjal s slovenskoknjiževnostjo,semnaslovstvenoslovenisti-kopostopomazačelgledatisprimerjalnoinmedkulturnooptiko.Zanimivoje,dajebilaSlovenija,zarazlikoodHrvaške,velikoboljodprtazapodobnepristope,nesamozaradisvojeaktivnekulturnepolitikedo»zamejskekulture«, ampak gotovo tudi zaradi boljposrečenegarazvoja.Skorajbilahkoobraniltezo, da komparativna in interkulturnaobravnava nacionalnega in drugega/tujegajezika terknjiževnostinaraščazodprtostjoindemokratičnostjodružbe.Presegatimeje,kar smo začeli z Miranom Hladnikom vZagrebu, je bil uspeh, ki si ga danes ševednonemoremoprivoščitivlastnihrvaškikulturi.

Celovec/Klagenfurt, kot je bil leto predtemTrst/Trieste,zatakšnodemokratičnoinodprtoslovenistikonisamocilj,ampaktudipriložnostzanovzagonnesamozamejske,pač pa tudi »domače« slovenistike. Zdi semi, da bomo morali z vstopom Slovenijev Evropsko unijo znova premisliti takopojmovanje meje, obmejne književnosti,kottudidinamikoodnosasvoje in tuje,kajtilahkosezgodi,dasezgodbaolastniidenti-teti lažje razume na obrobju nacionalnekulture,inobratno,danastujeoz.različnozadene v samem središču naše identitete,v očitnem razpadu homogene nacionalnekulture:slovenščina»razpada«,serazslojujena lokalne jezike, regionalna književnostigra čedalje pomembnejšo vlogo v slikisodobne književnosti, nekanonska, celo


trivialna književnost zamenjuje kanonskepisce, posamezniki iz samega vrha elitnekulture pa se zatekajo k večjezičnosti aliobjavljajovangleščini.

V takšnih pogojih se mi zdi vključevanjesodobne književnosti in književnostinarodnostnemanjšine (bodisi lastne bodisituje) v proces izobraževanja od vrtca douniverze,njenoprevajanje in/aliobjavljanjev dvojezičnih izdajah, pa tudi kompleksnotolmačenje, kjer se dvo- ali večjezičnaspretnost dopolnjujeta z medkulturnokompetenco, ljubezen do domovinskegaz ljubeznijo do sosednjega, drugega,drugačnega,ključnanalogasodobnosti.

Izpostavimo dva primera: (1) Lansko letosmozagrebškislovenistizlektoricoAndrejo Ponikvar gledali odlično inscenacijo so-dobnega slovenskega romana. Kot je bilože opozorjeno, ne samo zaradi »jezikovnemimetičnosti«, ki jo poudarja ĐurđaStrsoglavec, pač pa prav zaradi svojehibridne jezikovnosti Andrej Skubicv Fužinskem bluzu računa na našo aliprovociranašomedjezikovno,medkulturnokompetenco; saj kaj ni to neka oblikapojavljanjaslovenščine?Janinapravi:

Nijesam li dobro u početku primijetilakako Daša postaje nešto opaka. Vje-rovatnozbogoneganže, iDašajeprvogut,paondapostaneneštosasvimdrugo.Franc Kafka. Metamorfoza. Pretvorise u gamad. Posvađala se sMirsadom,kao.Valjda.Počela je iznenadasonomsvojomuobičajenomformom.Onsesamnaslanja na zid z unim svojim pirom,blaznokul–a, zdej se spomnim,vmessmoseustavilvtrgovininaPuharjevipakupilpir–aonajeiznenadaodlučiladasesakrijeneđeužbunje.Kao,daprivučepažnju. (Fužinski bluz,Ljubljana,DZS,2004,36.)

Podobno je,kotpišekolegicaStrsoglavec,tudi z izmišljenim jezikom imaginarnegaotoka Trečić v romanu Romana BaretićaOsmi povjerenik, kakšna diverzija inhkrati kakšna afirmacija življenjskostijezika književnosti! (2) Ali pa vzemimolažji primer, paralelno pisanjemanj znaneslovensko-hrvaške pesniceAntonijeBakseSrnelvhrvaškikajkavščiniinslovenščini,izzbirkeVijolice v kamnu/Fijolice vu kamenu,MurskaSobota,Franc-Franc,2005,20–21:

Prijatel PrijateljPlakalseden, Danjejokal,a prijatel je a prijatelj jezasunulvrata. zapahnilvrata.Najmubu! Karnaj!Jamunamružila. Jaznebomtrkala.

In nenazadnje nekaj resdomačega:MarušaKrese, Auf dem Weg/Na poti (Yorkshire Tasche/Yorkshire torba, Wieser Verlag,Klagenfurt/Celovec,2003,82–83)»…vednonapotitja,kjermenihčenepozna/Napotiprednjimi,vednoprednjimi«:

Sovražimjih,sovražim,kersoneprestanozamano,zasoncem,zanebom,zamorjem,sovražimjih,ker kradejo. Kradejotistemalenežnestvari.Kradejo.Vsemalelepote.Neprestano.

Ichhassedida,ichhasse,weilsiimmerhintermirhersind,hinterderSonne,demHimmel,demMeer.Ichhassedieda,weilsiestehlen,siestehlendiesekleinenAufmerksamkeiten.


SiestehlenallekleinenSchönheitenunentwegt.

Da vam tudimi ne bi ukradli tistih malih nežnih stvari in vseh malih lepot, tukajkončujemsšeenimstavkom:sovražimoreslahkoletiste,kisonamvimenunacijealidemokracijesposobnivzetivsenašemajhneradosti, kakor nadaljuje pesnica, morje insrečo, zgodbe življenja, pismo in knjigo,nanašiedini,neprestanoistipoti,napotivkrogu,vstarosti.

»Skupna sredina« oz. izkušnje, ki jihimamo različni ljudje enega jezika oz.ki jih postopoma pridobivamo podobniljudjerazličnihjezikovkotpisatelji,bralciali učitelji, književnost v medkulturnem

položajušedodatnorazširjajo.Medkulturnaknjiževnost morda ni vedno estetsko,kanonsko pomembna, je pa zato etično:njena, naša medkultura je vedno več kotknjiževnost, umetnost sama: ustvarjanječloveku udobne in medsebojno zaupljive,prijazne sredine, okolja, domovine/ekovine.

O teoretični plasti medkulturne književneslovenistike bodo zainteresirani bralcinašli večvmoji razpraviKnjiževnosti kao druge/strane,kiboobjavljenavopatijskemzbornikumedprispevkisTretjegahrvaško-slovenskegaslavističnegasrečanja.

ZvonkoKovačUniverza v [email protected]

Medkulturne vsebine v slovenskem jezikoslovju

Nakoprskislovenistiki,kjerdelujem,daje-movelikpoudarekrazumevanjujezikovnih,literarnih idr. kulturoloških posebnostivečkulturnih okolij, še posebej slovenskihobmejnih področij. Prav tako se že vrstolet intenzivno ukvarjamo s področjemslovenščine kot drugega/tujega jezika,takoraziskovalnokotpedagoško.Izhajajočiz geografske umeščenosti Fakulteteza humanistične študije Univerze naPrimorskemvprostorkulturnegastikamedAlpamiinJadranom,jenamrečobravnavamedkulturnihvsebinžeodsamegazačetkaspecifikačistovsehštudijskihprogramovtefakultete.Številnipredmetiinmodulisezrazličnih vidikov lotevajomedkulturnosti,ki torej ne pomeni nečesa novega in tudine nečesa, kar bi se rodilo z Evropskimletom medkulturnega dialoga ter izginiloskupaj z njim. Na osnovi dolgoletnegaukvarjanjastotematikonajezikoslovnem

področju sem prepričana, da teoretskaopredelitev tega pojma pomaga tudi kbolj poglobljeni in usmerjeni obravnavirazličnih medkulturnih vprašanj, kar bomskušala pokazati na primeru obravnavemedkulturnih vsebin v okviru različnihsmerislovenskegajezikoslovjasposebnimpoudarkomnadidaktikislovenskegajezika.Izčrpnejše utemeljitve lahko najdete včlankuMedkulturna slovenistika – realnost ali izziv?(Mikolič2004b).

Ko govorimo o medkulturnem vidikuna jezikoslovnem področju, gre najprejza to, da jezik opazujemo v neposredniodvisnosti od kulture oz. različnih kultur.Hkratno opazovanje jezika in kulturepa seveda ni usmeritev zgolj sodobnegajezikoslovja. V bistvu lahko govorimo oneprekinjenem zavedanju jezikoslovcevo družbeni determiniranosti jezikovnega


razvoja in rabe vsaj od Humboldta v 19.stoletju dalje. Kljub temu v razvojnemloku jezikoslovnevedeobstajajokrajšaalidaljša časovna obdobja, ki predstavljajodoločeno zastranitev z vidika spoznanj otesnipovezanostijezikainkulture.Takojenpr. strukturalno jezikoslovje 20. stoletjaizkazovalomanjše zanimanje za družbeneokoliščine jezikovne rabe,prav takopa sopragmatikiv80.letihistegastoletja,čepravprepričaniovpetostijezikavdružbeniokvir,v svojih hotenjih pokazati na univerzalnasporazumevalna načela (Griceova teorijakonverzacije) ali univerzalen principvljudnosti (Brown-Levinsonova teorijavljudnosti), zanemarili specifične lastnostiposameznihkultur.

Inprav za togredanes, v tem jebistvenarazlika med opazovanjem povezanostijezika in kulture nekoč in danes. Zaradivse bolj intenzivnih stikov med jezikiin kulturami v sodobni družbi mora bititudi naše razumevanje prave narave tegastika vse globlje. V okoliščinah pogostihin tesnih jezikovnih in kulturnih stikovje torej pomemben globok razmislek ospecifikah različnihkultur,ki senekažejole skozi različna pragmatična pravila invzorceobnašanja,pačpaseodražajotudivsamemjeziku,intonarazličnihjezikovnihravninah. Ta pristop pozna medkulturna pragmatika, še posebej smer, ki jo jeuveljavila Wierzbicka, poljsko-avstralskajezikoslovka,kjergrezakontrastivnoanali-zo različnih jezikov hkrati na semantičniinpragmatičniravni,sajseprijezikovnemsporazumevanju hkrati z leksikalnimi inbesedilnimi udejanjajo tudi pragmatičnipomeni(Wierzbicka2003).Vtemokvirusevelika pozornost posveča konverzacijskemu sloguinilokucijskisilioz.vplivanjskivlogivjeziku,kisezelorazlikujetaodkulturedokulture;vzadnjihletihjenastalotudinekajtovrstnihanalizzaslovenskijezik.

Predvsem semantiki in globinski pove-zanosti le-te s t. i. duhom nekega narodaali narodnim značajem pa se posvečakognitivno jezikoslovje, ki je ravno tako

vse bolj prisotno tudi v slovenistiki. Izpodobnih izhodišč v zadnjem obdobjuizhaja tudi slovenistična frazeologija, kise vse bolj ukvarja s kulturnim ozadjemfrazemov. Seveda obstaja nevarnost, da pride priinterpretaciji kulturnih vrednot in simbol-nih družbenih pomenov do poenostavitevali prenagljenih posplošitev. Vendar pase takšnim pristopom zaradi njihovevznemirljivosti in družbene pomembnostijezikoslovjevsekakornesmeizogibati,pačpa mora razvijati takšne analitske metodein orodja, ki omogočajo metodološkonatančnost in spoznavno utemeljenost.Takšnemetode vse bolj razvijakorpusno jezikoslovje, ki s sodobnimi jezikovnimitehnologijami, predvsem večjezičnimibesedilnimi korpusi, omogoča statističnoznačilneanalizeinmedjezikovneprimerjave jezikovnega gradiva, na osnovi katerihlažje in bolj utemeljeno sklepamo tudi nakulturnoozadjejezikovnegaizraza.

K podobnim metodam se zatekajo tudibolj tradicionalne jezikoslovne vede,ki preučujejo jezik v stiku, kot npr.kontrastivna slovnica, kontaktno jezikoslovje, teorija prevajanja,sajlahkoprav na tej osnovi medkulturne vsebineobravnavajoboljpoglobljenokotsicer.

Namen poznavanja kulturnega ozadjajezikovnega izraza pa ni zgolj znanstvenenarave, pač pa tudi čisto pragmatične indidaktične.Namreč,čeželimobitiučinko-viti v medkulturnem sporazumevanju, semoramo zavedati tudi kulturno pogojenihvzorcev jezikovnega obnašanja. Sledečnekaterimtujimteoretikom(npr.angleške-mu jezikoslovcu Michaelu Byramu), soti tudi v slovenskem prostoru v ospredjuzanimanja študijev medkulturne komu-nikacije. Zavedanje o kulturnih razlikah takopostaja osnovni element t. i. medkulturnesporazumevalne zmožnosti, zato ni na-ključje,dasosemedkulturnividikinajprej


začelivključevativpouktujegajezika,innematerinščine,injenanjenajprejbilapozor-na didaktika drugega/tujega jezika. Toda tudi tu so se pristopi k obravnavi kultur/ein doseganju medkulturne kompetencerazvijalipostopoma.

Tako tudi v okviru didaktike tujih jezikovugotovitvam o pomenu kulturološkihvsebin pri poučevanju in usvajanju tujihjezikov sledimo že od antike dalje, pravtako so v novejšem obdobju na potrebopo upoštevanju kulturnega zaledja nekegajezikaprinjegovempoučevanjuopozarjaližev50.,60.letihprejšnjegastoletja.Vendarpajetedajšlovglavnemsamoza»učenjecivilizacije« ali spoznavanje zgodovine,običajev, literature idr. umetnosti ciljnekulture. V okviru t. i. komunikacijskemetode oz. metode jezikovne kopeli vdidaktikitujegajezika,kisejetedajzačelarazvijatiinmarsikjeprevladuješedanes,sejenamrečupoštevalazgoljkulturaciljnegajezika.

Spričo intenzivnejšega soočanja kultur injezikov se je v sodobnem svetu v okvirutujejezikovnega pouka porodila potrebapo neposrednem stiku oz. primerjanjuciljnega (drugega/tujega) z izhodiščnim(prvim)jezikominkulturo,tj.poprisotnos-timedkulturnih vsebin na globlji ravni.Vtemprimerugovorimoomedkulturnivzgoji,kritičnizavesti,raziskovalnempristopupripoučevanju drugega/tujega jezika (Byram1997), pri čemer se posebej izpostavljapozitivno vrednotenje in sprejemanje raz-ličnih kultur oz. podobnosti in razlikmednjimi.

Najglobljo medkulturno ozaveščenostpa zajema medkulturna kompetenca, kipredvideva tudi razumevanje kulturnopogojenih mest, do katerih prihaja obstiku dveh jezikov. Gre za medkulturnoobčutljive točke v drugem/tujem jeziku(Strancar2000),kivsebujejospletasociacijin konotacij, ki jih govorec ne pozna vprvemjeziku.Tamesta,kjerjetveganjezaspodrsljajvkomunikacijivečje,sepojavljajo

predvsem na leksikalni ravni, na ravnigovornihdejanj, tj. ubeseditvevplivanjskevlogejezika,inkonverzacijskegastila(Agar1994:231–237).

Če povzamemo, lahko torej medkulturnakompetenca obsega zgolj poznavanjekulturnih tradicij in običajev oz. navadnekejezikovneskupnosti,lahkogreglobljedo kritičnega razmisleka o izhodiščni inciljni kulturi, ki se upošteva tudi v načinukomunikacije s predstavniki ciljne kulture,najglobljomedkulturno zmožnost pa pred-stavlja poznavanje razlik v jezikovnihsredstvihizhodiščnegaintujegajezika,kisoposledicakulturnihrazlik.Taspoznanjatujihinslovenskihteoretikovvednoboljvključujetudi didaktika slovenščine kot drugega/tujegajezika,pravtakopaseupoštevajotudipripoučevanjutujihjezikovnaSlovenskem.Usmerjenost k oblikovanju čim globljemedkulturnesporazumevalnezmožnostipripoučevanju tujega jezika pomeni namrečpredvsem prizadevanje za doseganje čimboljše usposobljenosti učenca za uspešnosporazumevanje v medkulturnih položajih,hkrati pa so ti pristopi lahko pomembnamotivacijazaučenjesamegajezika.

Podoben namen ima povezovanje vsebindrugih/tujihkulturzelementiprvegajezikapri poučevanju le-tega, kar bi moralaupoštevati tudi didaktika maternega/prvega jezika.Takovključevanjeprimerjavslovenskega jezika in kulture (predvsemliterature)zdrugimijezikiinkulturamipripoukuslovenskegajezikakotmaterinščinene pomeni zgolj spoznavanje tujih kultur,pač pa predvsem ozaveščanje slovenskihkulturnih in jezikovnih posebnosti. Spo-znanja socialne psihologije in sorodnihdružboslovnihvednamrečgovorijoo tem,da se šele ob soočenju z drugo identitetointenzivneje zavemo lastne (prim. Ule1999).Toješeposebejrelevantnozamladopopulacijo,zakaterotudinekatereraziskavev slovenskem prostoru (Mikolič 2004a)ugotavljajo, da svojo narodno pripadnost doživljazarazlikoodstarejšihgeneracijbrezposebnegačustveneganabojainjojemljekot


implicitnosestavinovsakdanjega,predvsemlokalnega delovanja.Zanjo semladi jasnoizrekajo le v situacijah, ko presodijo, daje topotrebno; topasopredvsempoložajimedkulturnega soočenja, kar pomeni, dase mladi zavedo svoje narodne identitete predvsemobneposrednih stikih z drugimikulturami. Še posebej je to pomembno,ko so v razredu učenci različnih ali celodvojnih,trojnihnarodnihidentitet.

In zato, če želimo doseči enega od ciljevpouka slovenskega jezika, omenjenegav učnem načrtu, tj. oblikovanje narodnein državljanske zavesti, se moramomladim približati predvsem s povsem»življenjskimi« vsebinami.Naj bodo sicerpritegnjenitudičustveno,pavendarnarod-nekulturenegreolepševati inprikazovatisamo njenih »herojskih« trenutkov alinekaterih pomembnih osebnosti kotnedotakljivih ikon, pač pa tudi njene oz.njihove bolj temne plati izkoristiti zarazmislek,obkateremsibodomladilahkooblikovalivizijezaprihodnost.Predvsempajepotrebnomladesoočati spozitivnimi innegativnimipotezaminarodovekulturezelojasno in argumentirano. Pravmedkulturneprimerjave pa dajejo celo kopico dobrihiztočniczaargumentiranorazpravo.

K takšnemu ozaveščenemu pristopu doprve in drugih kultur lahko pri poukuslovenščine veliko prispeva osvetlitevkulturno posebnih lastnosti slovenskih intujih literarnih besedil ali literature, ki ježeponastankunamejivečkultur.Tudipriobravnavi jezikoslovnihvsebinpripoukuslovenščine bi medkulturni pristop, tj.primerjava določenih potez slovenskegajezikazlastnostmidrugihjezikov,obtem,dabipomenilučinkovitoučnomotivacijo,lahko omogočil pri učencih globlji uvidv zakonitosti jezikovnega razvoja indelovanja,uzavestilposebnostislovenskegajezika innjihovpomen terhkrati razvijalmedkulturnosporazumevalnozmožnost.

Podrobnejša analiza naše pedagoške prak-se bi najbrž pokazala, da se marsikateri

od omenjenih ali podobnih pristopov vrazredih na vseh ravneh izobraževanja žeuporablja, vendar pa na drugi strani samiučiteljislovenščinepovedo,dasovrazreduvelikokratnemočni,kosesoočajozvprašanjirazličneravnisporazumevalnezmožnostivslovenskem jeziku kot posledico različnekulturne oz. narodne pripadnosti učencevinsspremljajočimipredsodki,kisostalnicamedsebojnih odnosov v takšnih razredih.Tudizato,kerslovenskiprostorpostajavsebolj večkulturen in takšni razredi niso leosamljeniprimeri,kerjetaproblematikažeod nekdaj aktualna, a premalo upoštevanana obmejnih, etnično mešanih območjihvSloveniji inzanjenimimejami inkerseslovenskakulturavrazličnihoblikahsoočas tujimi kulturami v okviru evropske inširšemednarodneskupnosti,jemedkulturnepristope v jezikoslovju vsekakor potrebnotudi v prihodnje načrtno raziskovati, jihrazvijatiinprenašativprakso.

Literatura

Agar, Michael, 1994: The Intercultural Frame.Int. J. Intercultural Rel.,Vol.18,No.2.ElsevierScienceLtd.221–237.

Byram,Michael, 1997:Teaching and assessing Intercultural Communicative Competence. Clevedonetc.,MultilingualMattersLtd.

Mikolič, Vesna, 2004a: Jezik v zrcalu kultur. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, ZgodovinskodruštvozajužnoPrimorsko.

Mikolič,Vesna,2004b:Medkulturnaslovenistika–realnostaliizziv?Stabej,Marko(ur.):Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta,Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščinokotdrugi/tujijezik.37–47.

Strancar, Darja, 2000: Medkulturno občutljivetočke v velevanju. Štrukelj, Inka (ur.):Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje.201–217.

Ule, Mirjana (ur.), 1999: Predsodki indiskriminacije. Zbirka Alfa 1/99. Ljubljana:Znanstvenoinpublicističnosredišče.


Wierzbicka,Anna, 2003:Cross-Cultural Pragmatics. The Semantics of Human Interaction. Second edition.Berlin,NewYork:MoutondeGruyter.

VesnaMikoličUniverza na [email protected]

Medkulturna slovenistika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na tujih univerzah

Medkulturnost je termin, ki se je zelopogostouporabljalpravvletu2008kotletumedkulturnega dialoga. S stališča gradnjeevropske zavesti kot nove identitete v»novi«Evropskiunijiizgledamedkulturnostnovejši pojav, saj zaobsega prepletanje insoučinkovanjekulturstarihinnovonastalihoz.družbenopolitičnospremenjenihdržav.V podobnem položaju se je znašla tudivečkulturnost, ki želi prav v kontekstunove evropske zavesti delovati kot nekajpopolnomanovegavsmisluprepoznavnegapečataporajajočeseevropskeskupnosti.

Medkulturnost, večkulturnost in nadnacio-nalnost so mogoče termini novejšega da-tuma,neoznačujejopaničesarpretresljivonovega.KerSlovenijažeodvsegazačetkaživiv stikuzdrugimikulturami inznjimirazvijamedkulturnidialog,jenjenavpetostslovenskegajezika,literatureinkulturevširšimednarodni prostor nekaj samoumevnegain ne le posledica omenjenih novejših(največkrat modnih) terminov. Podobnomišljenje odraža tudi novi predmetnikbolonjskega programa na Oddelku za slo-venistikoFilozofskefakultetevLjubljani,vkaterem ne boste našli predmetov z nazivimedkulturnost ali večkulturnost, čepravbodo raziskovali slovenski jezik, literaturoinkulturotudivtejsmeri.

Kako je sožitje različnih kultur žetradicionalno vključeno v delovanjeslovenistike, bi radi ponazorili s pred-stavitvijo programa Slovenščina na tujihuniverzah (STU), ki deluje v okviruCentra za slovenščino kot drugi/tuji jezikna Oddelku za slovenistiko Filozofske

fakulteteUniverzevLjubljani,povezujepavseslovenistikevSlovenijiinizvennje.Vokvirutegaprogramasenamrečvzpostavljamreža lektoratov in študijev slovenščine,vodi in povezuje njihovo delovanje ternavezujestikezučiteljiintujimiuniverzamis slovenističnimi študijskimi programi.ProgramSTUskrbizastalnoizobraževanjein izpopolnjevanje učiteljev, pripravlja inobnavljaučnagradiva,vzpostavljapovezavemeduniverzitetnimislovenistikamiposvetuindiplomatskimipredstavništviterdrugimiinstitucijami v tujini. Lektorati in študijislovenščine delujejo na 551 univerzah posvetu, na 23 evropskih univerzah v tujinisi lahko študentje pridobijo tudi diplomoiz slovenščine in nadaljujejo s študijemslovenščinenapodiplomskistopnji.Številosevsakoletopovečuje,takodanauniverzahvtujininarazličnihzahtevnostnihstopnjahletno študira ali se uči slovenščine preko1700študentov.Študentomslovenščinesevlektoratihvvsevečjemštevilupridružujejotudi študenti drugih predmetnih področij,ki so s slovenščino zaradi spremenjenihdružbenopolitičnih razmer in vstopaSlovenije v Evropsko unijo v pogostejšemstikunelevSloveniji,ampaktudivsvojih

1 Beograd, Bern, Bielsko Biała, Bratislava,Brno, Bruselj, Budimpešta, Buenos Aires,Bukarešta, Celovec, Cleveland, Dunaj,Gdansk, Gent, Göteborg, Gradec, Hamburg,Katovice, Krakov, La Plata, Lakeland,Lawrence, Leiden, Lizbona, Lodž, London,Louvain-la-Neuve, Lviv, Moskva, München,Neapelj,Nitra,Nottingham,NoviSad,Padova,Pardubice, Pariz, Perm, Praga, Regensburg,Rim,SanktPeterburg,Skopje,Sofija,Sombotel,Tokio, Trst, Tübingen, Varšava, Videm, Vilna,Würzburg,Zadar,Zagreb.


državah.Tečajeslovenščinepolegštudentovjezikoslovcev obiskujejo tudi študentjeprava,zgodovine,ekonomije,marketinga…

Zaradi dobrih povezav slovenistik navseh slovenskih univerzah s tujimi inučiteljev slovenščine, ki v tujini delujejozelo povezovalno, se je število gostovanjtujih študentov v Sloveniji v zadnjih letihizrednopovečalo, pri tempo številu zlastiizstopajo oddelki za slovenistiko. Študijslovenščine študentje in profesorji, kipreko različnih programov prehajajo meduniverzami, poglobijo in popestrijo. Pravpretočnost obojih ponuja možnost, dalahkovsispoznajoSlovenijotudiodblizu,študentisslovenistiknatujihuniverzahpalahkodelštudijaopravijoševSloveniji.VSlovenijoprihajajoštudentibodisizadaljša,večmesečna obdobja preko programovErasmus in Ceepus ter po bilateralnihpogodbah med Slovenijo in drugimidržavami, za krajša dvotedenskadomesečna gostovanjapaprihajajonapoletnešole,naslovenistomnamenjeniseminarslovenskegajezika, literature inkulture terna tečajezaštudentevErasmusovemprogramu.

Učitelji slovenščine na tujih univerzah in skupni projekti programa STU. V okviru programaSTUvštudijskemletu2008/2009poučuje 50 učiteljev slovenščino na 53univerzahposvetu,odtega37nauniverzahv Evropski uniji, 10 v drugih evropskihdržavah, na izvenevropskih univerzah paučijoučiteljivTokiunaJaponskem,BuenosAiresu v Argentini ter v Kansasu in odavgustaletostudivClevelanduinKirtlanduv ZDA.

30 učiteljev, ki poučujejo slovenščino natujihuniverzah,jezaposlenihnaFilozofskifakulteti v Ljubljani, ostali so zaposlenina tujih univerzah in/ali pogodbeno prekoprograma STU. Učitelje izbere posebnakomisija na podlagi javno objavljenegarazpisa,usposabljanjepapotekanaCentruzaslovenščinokotdrugi/tujijezik.

Pomembendeležpridejavnostiučiteljevjestatus,kijimganadeluvtujinizagotavljaRepublika Slovenija. Tako smo v skorajdesetletnem intenzivnem dialogu državouspeli prepričati, da je v zadnjih letihizboljšala materialni status učiteljev inga približala ostalim slovenskim javnimuslužbencem,kidelajovtujini.Pogojidelajimsedajomogočajo,dasezatoposlanstvov tujini odločajo ambiciozni in odličnidiplomanti slovenistike, ki uspešno širijovedenjeinznanjeoslovenščiniinSloveniji,podrugistranipaspodbujajoraziskovalnodelo in prevajalsko dejavnost ter drugomedkulturnopovezovanje.Mnogiodnjihnatujihuniverzahvednopogostejeprevzemajonalogesomentorjevpridiplomskihnalogahin imajo predavanja o slovenskem jeziku,literaturi in kulturi. Še posebej opažamo,da na tujih univerzah med predavanja najezikovnih oddelkih uvajajo kulturne inzgodovinske značilnosti držav, katerihjeziki se pri njih poučujejo. Nosilci inposrednikitehvsebinsonajpogostejeravnoučitelji slovenščine kot domači govorci izSlovenije.

Zaradi vedno večjega poudarka naomenjenih vsebinah si v okviru programaSlovenščina na tujih univerzah še posebejprizadevamozačimširšestalnostrokovnoizpopolnjevanje na tem področju v okvirutreh večdnevnih srečanj in izobraževanjvsako leto, ki jih za učitelje pripravljamov okviru programa in širše Centra zaslovenščino kot drugi/tuji jezik. Učiteljespodbujamo,daudejanjajonovepristopevpoučevanjupriposredovanjumedkulturnegasporazumevanja in z dodatnimi dejavnostmispodbujajo medjezikovno in medkulturnosodelovanje. Mednje spadajo mnogiskupni projekti, ki jih organizirajo učiteljina posameznih lektoratih ali pa na večlektoratih skupaj: iz Italije že nekaj letorganizirajoskupneekskurzijepoSloveniji,na Poljskem, Češkem in v Litvi imajovsakoletoskupneslovenističneprevajalske


delavnice, študentske in druge znanstvenekonference ipd. V okviru programa STUjim nudimo organizacijsko podporo priizvedbi dodatnih kulturnih in prevajalskihprojektov na lektoratu, ekskurzij vSlovenijo, določene projekte pa v manjšimeritudisofinanciramo.

Posebej lahko izpostavimo štiri celoletneskupne projekte programa Slovenščinana tujih univerzah, ki so na pobudoučiteljevpotekalina lektoratihslovenščinena tujih univerzah od leta 2004 naprej.Organizacijsko smo jih pripravili in vodilina sedežu programa, učitelji pa so jihuspešno izpeljali na tujih univerzah vokviru lektoratov in širše v sodelovanjus slovenskimi diplomatsko-konzularnimipredstavništvi.

a. Leta 2004 je potekal projektPrevajanja slovenskih literarnih del,vokvirukaterega sona tujihuniverzahučitelji s svojimi študenti prevedlikorpusslovenskih literarnihbesedilvtujejezikeinjeizšelzbornikprevodovv19jezikih.Priprojektujesodelovalo32 učiteljev in 103 študentje natujih univerzah ter 33 jezikovnihpregledovalcev, večinoma lektorjevtujih jezikov na Filozofski fakultetiUniverzevLjubljani.b. Leta 2005 smo na tujih univerzahorganizirali prve t. i.Svetovne dneve,to so bili Svetovni dnevi slovenskega filma, s katerimi smo obeležili 100-letnico slovenskega filma in tujimštudentom, učiteljem in drugimpokazali slovenske celovečerne filmePles v dežju, Šelestenje, Kajmak in marmelada ter dokumentarni film Z vzhoda. Konec novembra 2005 so vistem tednu na 53 univerzah potekalifilmski in literarni večeri. Filme jesofinanciral slovenski Filmski sklad,polegtegapasmonatisnilišebrošuro,v kateri smo predstavili zgodovino

slovenskega filma in vse omenjenefilme,učiteljipasojossvojimištudentiprevedli v tuje jezike držav, kjer sopotekale projekcije.Večerov se je posvetuudeležilovečkot5000 ljudi,kisobilinadprojektomnavdušeni,velikjebil tudiodzivmedijev,hkratipa jeprojekt veliko prispeval k promocijislovenščine, Slovenije, njene kultureinslovenskegafilma.c. Tretji projekt v letu 2006 je bilnajvečji, tj. Svetovni dnevi slovenske literature. Strokovna komisija jeizbrala 38 slovenskih avtorjev z naj-kakovostnejšim literarnim opusom,kisoodšlivsihkratikonecnovembragostovatna53tujihuniverz.Projektsmopripravljali celo leto: za učiteljesmovavgustuorganiziralipredavanjana temosodobneslovenske literatureod 90. let naprej, učitelji so žespomladivzpostavilistikezavtorjiinskupajznjimipripravljaligostovanja.Sštudentisobraliinprevajalinjihovadela, ob gostovanju avtorjev pa sopriredili literarne večere, prevajalskedelavnice, predavanja. Ob projektuje nastal tudi slovensko-angleškiAlmanah Svetovni dnevi slovenske literature poletu1990,vkateremsmopredstavili vse gostujoče avtorje innjihovadela, takoda imapublikacijatuditrajnovrednost.č. V projektu v letu 2008 smo podnaslovom Svetovni dnevi slovenske literature na filmu povezali literaturoin film. V projekt smo vključilisodobne slovenske igrane filme, kiso nastali po literarnih predlogah injih je na DVD-jih prispeval Filmskisklad Republike Slovenije: Petelinji zajtrk (po istoimenskem romanuFerija Lainščka), Sladke sanje (filmposcenarijuMiheMazzinija,kimujesledilromanKralj ropotajočih duhov),Zvenenje v glavi (po istoimenskem


romanuDragaJančarja),kratkafilma Vrtoglavi ptič in Otrok v času ter nov dokumentarni filmPot, ki ga jeposnelaRTVSlovenijaob500-letnicirojstvaPrimožaTrubarjainnaDVD-jihprispevalauniverzamposvetu.

Učitelji se z omenjenimi projekti radiukvarjajo, saj dodajajo njihovemu delu vrazredu in stikom s študenti veliko novihvsebin. Radi sodelujejo tudi študenti,saj lahko objavijo svoje prve ustvarjalnedosežke v jeziku, ki se ga učijo oz. gaštudirajo, se spoprimejo s prevajalskimdelom,spoznajoslovenskeavtorje,nekaterigredov okviru projekta študirat in nabiratgradivo v Slovenijo ipd. Pohvalimo selahko, da postajajo filmski večeri stalnicalektoratov slovenščine in hkrati postajajostalnicalektoratovtudidrugihtujihjezikovna tujih univerzah – po »slovenskem«vzoru so jih uvedli npr. na univerzah vNottinghamuvVelikiBritaniji,GdanskunaPoljskem,Tübingenu vNemčiji, Padovi vItalijiinmnogihdrugih.

Delo na univerzah se ob izvedbi tovrstnihprojektov odpira širši javnosti, kar imaše posebej pri jezikih in predstavljanjudoločenekulturevelikovrednost.Sprojektismo ustvarili veliko novih povezav, kipovečujejo prepoznavnost slovenščine,hkratipabogatijoinspodbujajomedkulturne stike. Pri tem zelo pomagajo novi medijiin nove poti komuniciranja, ki omogočajouspešno izvedbo projektov na daljavo, vvelikimeriprekoelektronskepošte.

Študij slovenščine na univerzah v Evropski uniji. Za zaključek pa se lahkoozremopopoložaju,kiga imaslovenščinakot študij na univerzah v okviru Evropskeunije.Bolonjskareformajenatempodročjuslovenščini prinesla mnoge prednosti, sajodpira vrata več izbirnim predmetom vokviruštudijev,podrugistranipajojeskupaj

zvsemimanjrazširjenimijezikipotisnilavsituacijo, ko si tuje univerze financiranjaštudijev teh jezikov ne morejo privoščiti.Slovenistikenatujihuniverzahsopoprenovištudijskihprogramovobdržalestatus,kisoga imelepredbolonjskoprenovo,ponekodso pridobile celo več ur, vendar večinomalekot izbirni lektorati.Obenemseštudentilahko ob višji stopnji izbirnosti sedaj po-gosteje odločajo za teme iz slovenščine innapišejoprimerjalnadiplomskadela.

Podrugi stranipa lahkov študijskem letu2008/2009 slovenščino kot študijsko smerštudenti vpišejo samo v sedmih državahEvropske unije, tj. Italiji, Avstriji, Češki,Poljski,Franciji,MadžarskiinLitvi.Študijaslovenščine ne morejo izbrati na nobeniod univerz v Veliki Britaniji, Nemčiji,Portugalski, Slovaški itd., v omenjenihdržavahsegalahkoučijonekajurtedenskokot izbirni predmet. To pa kljub mnogimdodatnim dejavnostim, ki jih izvajajoslovenskiučitelji,inmožnostimgostovanjav Sloveniji, ne omogoča poglobljenegaštudija jezika, saj imajo študenti dovoljsvojih drugih študijskih obveznosti, ki sejimmorajo posvetiti. Zato je višja stopnjakomunikacijskekompetenceinpoznavanjaslovenščine še vedno najbolj odvisna odmotivacije in entuziazma posameznikov,njihovoznanje,kisigadodatnopridobijo,patudiniustreznocertificirano.

Za takšno situacijo bi lahko navedlidva vzroka – prvi in najpomembnejšije, da je za univerze pomembno številovpisanih študentov in so zato študijimanjrazširjenih jezikov praktično nemogoči.Pri slovenščini in drugih podobnih jezikihse zlasti v zahodnoevropskih državah leredkovletnikuzbere20študentov.Tolikšnopričakovano število bi bilo pravzaprav zadiplomante slovenščine zaskrbljujoče, sajse po končanem študiju vsi ne bi moglizaposliti. Po drugi strani pa bi se na


študiju slovenščinepravgotovozbralopetštudentov, katerih znanje je na trgu držav,kot so Nemčija, Španija, Velika Britanija,Slovaška,Belgija,zeloiskanoinzaželeno.

Drugi vzrok, ki je s prvim tesnopovezan,je pomanjkanje habilitiranih učiteljevslovenščinena tujihuniverzah.Oddelki infakultete tujih univerz namreč ne zmorejofinančno podpreti učitelja, ki bi se lahkostrokovnoukvarjalsslovenščinoalikakšnimdrugimpodobnimjezikominpoučevalpetštudentovvletniku.Nanekaterihuniverzahv slovanskem svetu je zato praksa, da ještudijslovenščinerazpisanvsakodrugoletoalicelonatriletainjetakonakompromisennačin rešen položaj slovenščine in drugihmanjrazširjenihjezikov.

Zaradi vsega povedanega se zdi smiselnoizrazitipobudo,dabisevokviruEvropskeunije skupaj zavzeli, da bi bil v vsaki oddržavčlanicEvropskeunijevsajnaenioduniverzmogoč–mordatudinevsakoleto– študij manj razširjenih uradnih jezikovEvropskeunije.Topobudobi lahkozačeliuresničevati z razpisom, na katerega bise lahko prijavile zainteresirane univerzein s pridobljenimi sredstvi sofinanciraleštudij tega jezika, ki ga v določeni državisicer nimogoče nikjer študirati.Razpis bibil spodbuda za vpeljavo takšnega študijazlastitam,kjerimajomanjrazširjenijezikižesvojelektoratenauniverzah.

S prisotnostjo vseh uradnih jezikov nauniverzitetniravnivvsehdržavahčlanicah

Evropske unije bi učinkovito in na visokiravnipripomoglikdoseganjuinuspešnemurazvoju večjezičnosti ter bogatenju med-kulturnega sodelovanja in dialoga medčlanicami.

Literatura

Jesenovec, Mojca, 2004: Lektorat slovenščinena univerzi v BuenosAiresu. Jezik in slovstvo 49/3–4.188–194.

Kranjc, Simona, 2004: Slovenistike po svetu.Jezik in slovstvo49/3–4.165–169.

Nidorfer Šiškovič, Mojca, 2008: ProgramSlovenščina na tujih univerzah in slovenistikev Evropski uniji. Milena Ivšek (ur.): Jeziki v izobraževanju: zbornik prispevkov konference, Ljubljana, 25.–26. septembra 2008. Ljubljana:Zavodzašolstvo.151–154.

Nidorfer Šiškovič, Mojca, 2004: Slovenščinana tujih univerzah in evropski izzivi = SloveneinuniversitiesabroadandEuropeanchallenges.Glas9/3.44–47.

NidorferŠiškovič,Mojca,2004:Slovenščinanatujih univerzah. Jezik in slovstvo 49/3–4. 163–165.

Štumberger,Saška,2004:LektoratvTübingenu.Jezik in slovstvo49/3–4.184–188.

Urbanija, Uroš, 2004: Slovenščina kot tržnoblago. Jezik in slovstvo49/3–4.159–162.

1Alojzija Zupan Sosič in 2Mojca NidorferŠiškovičUniverza v [email protected]@ff.uni-lj.si

Kako (ne)medkulturna je slovenistika

Za začetek bi se rad opravičil, saj omedkulturnosti kot predmetu preučevanjane vem mnogo. Nadalje velja, da je vse

zapisano zgolj moje osebno mnenje, kipogostoni podkrepljenozdejstvi, temvečtemelji na nekajletnem včasih bolj včasih


manjpodrobnempregledovanjudejavnostislovenistikeinslovenistov.Nikakornočemtrditi, da ocene, zapisane tu, veljajo zavse sloveniste oz. za celotno slovenistikov enakimeri, zdi pa semi, da je trend ševednovvelikimerienak.

Rad bi postavil tezo, da je slovenistika vSlovenijizelodalečodpravemedkulturnostiin da je to predvsem zasluga slovenistovsamih. Medkulturnost tu pojmujem zeloširoko,nelekotaktivnosrečevanjerazličnihkultur,temvečpreprostokotodprtostvsvet.Če jemedkulturnost le aktivno srečevanjerazličnihkultur,jevprašanjemedkulturnostitrivialno, saj že v Sloveniji nimamoene same kulture in je torej slovenistikatako ali tako že medkulturna. Ta vidikmedkulturnosti bom ignoriral in različnekulture Slovenije razumel kot eno samokulturo.Medkulturnostslovenistikebitorejbila predvsem v tem, da se s slovenistikoukvarjajo tudi ljudje, ki niso iz Slovenije,oz.dastvari,kisoproduktslovenističnegadela,kakodrugačepridejovstikzljudmi,kinisoizSlovenije.

Kerjeslovenisitkazeloširokopodročje,jevrednopredmetobravnave razdeliti, danebi stvari preveč posploševali. Slovenistikaje namreč tako študijsko kot raziskovalnopodročje. Načeloma sta ti dve stvari po-vezani,vendarpamenim,dajemednjimaprav ločiti in vsako obravnavati posebej.Ravno tako velja ločiti med slovenisti, kipreučujejoslovenskijezik,inslovenisti,kipreučujejoslovenskoknjiževnost.

Teza je,da je slovenistikakot študijsko inraziskovalno področje zaprta sama vase,karpasevedani lekrivdaslovenistikekotdiscipline, recimo zaradi njene specifikeznotraj slovenskega prostora, temveč jestanje takopredvsemzaradiprotagonistov,sepravislovenistovsamih.Medkulturnostise slovenistikasevedanipovsem izognila.Slovenščina je v zadnjih 20 letih skupaj sSlovenijopridobilanapomembnosti,takoda

ničudno,daprihajavSlovenijovednovečštudentovslovenistikeinsevedatudimnogodrugih,kibi se slovenščine radinaučili insesslovenistikoukvarjalitudiraziskovalno(četudi so to res zgolj osamljeni primeri).Medkulturnost nas je torej dosegla vsajna ravni študentov slovenistike, daleč odkakršnekolimedkulturnostipasmonaravniraziskovanja. Slovenisti še vedno živimov prepričanju, da preučevanje slovenskegajezikanezanimanikogardrugegakotnasindaničesar,karimamozapovedati,tujcinisosposobninerazumetineceniti.Postavljenateza jenamenomaboljskrajna,kotbibilotreba. Seveda so tudi slovenisti v stiku zraziskovalciiztujine,ajekoličinanjihovihstikovoz.stopnjanjihoveodprtostimanjšatakooddrugihslovenskihraziskovalcevkotodprimerljivihraziskovalceviztujine.

Študijska medkulturnost slovenistike. Medkulturnost na študijskem področjupomeni, da je med študenti slovenistikeveč kot le nekaj naključnih študentoviz tujine. Stanje te medkulturnosti jelogično zelo nizko, saj zaradi majhnostiin posledične nezanimivosti slovenščinene moremo računati na množičen obiskštudija slovenščine s strani študentov iztujine. Po drugi strani so izgledi za takšnomedkulturnost vsekakor dobri, saj je po-membnost slovenščine še vedno v porastu,posledičnopajevednovečjitudiintereszaštudij slovenščine. Slovenščino poučujejona 53 univerzah v 25 državah. Takšenštudijslovenščinejevsekakormedkulturen,tako kot je medkulturno katerokoli učenjeali študiranje tujega jezika v Sloveniji.Slovenščine se v tujini uči 1700 študentov,kar je celo več, kot je vseh študentovslovenistikevSloveniji.Vendarseteh1700študentov uči slovenščine zgolj kot tujegajezika,takodajihpačnemoremoštetimedštudenteslovenistike.Nanekajuniverzahvtujini podeljujejo diplome iz slovenisitke,obstajapatudištudijskiprogramslovenisti-


ke,vkateremsodeluje7evropskihuniverz.Boljmedkulturenštudijskorajnemorebiti,vendarpajetaštudijsevedaizjementudipošteviluvpisanihštudentov.

Vsa do sedaj omenjena medkulturnostizhaja iz okolja, v katerega je študijpostavljen. Čim okolje ni slovensko, jelogično, da bo tudi študij slovenistikeboljmedkulturen, kot bi bil v slovenskemokolju. Seveda niso vsi študiji v tujinienako medkulturni. Študij slovenistike vTrstujegotovomanjmedkulturenkotštudijslovenistikevBrnu–Trstjepač»naš«.Nadrugi strani je študij slovenistike vKoprusevedaboljmedkulturenkottistivLjubljanialivMariboru,sajjeKoperžezaradisvojedvojezičnosti bolj medkulturno okolje kotLjubljanaaliMaribor.Vendarčeodmislimovsa ta robna odstopanja in se vprašamo,kakšen je večinski študij slovenistike,brez velikih težav lahko zaključimo, da ještudij slovenistike večinsko enokulturen.Tu je trebapoudariti,dani s tempravničnarobe.Prejobratno,takomorabiti.Študijislovenistike imajo največ študentov vSloveniji,vSlovenijipasonamenjeniskoraj izključnoslovenskimštudentom.Alijetorejsmiselno študij slovenistike v Slovenijidelati medkulturen in ga tako prilagajatitujcem? Verjetno ne. Študij slovenistikev tujinipa je takoali takožemedkulturenintaktudimorabiti,tamseslovenščineinslovenistikelotevajokottujegajezikaintujekulture.Študentepoučujejotudiprofesorji,katerimslovenščinanimaternijezikitd.

Četudi semedkulturnost sliši lepo, se zdi,da jevseenonismiselno tlačitipravvvsapodročja.Vsajnevenakimeri.Študiranjeslovenistike v Sloveniji nima osnove zamedkulturnost oz. je že od nekdaj točnotolikomedkulturno,kolikorjetopotrebno.V okviru študija slovenistike je namrečmedkulturnože to,da se študentjeučijoosvetovni književnosti. Vendar o tej ravni

medkulturnosti tukaj ni govora, niti nisvetovna književnost prava slovenistika.Medkulturnost je tudi pomembna priizobraževanju za učitelja slovenščine kotdrugega ali tujega jezika, vendar lahkopričakujemo, da se večina diplomantov stemvseenoneboukvarjala.Patudisicerbitukajgovorilileotem,dajetrebaštudentepripravitinamedkulturnost,sajbonjihovadidaktikaslovenščinemedkulturna,nikakorpanirazloga,dabibilamedkulturnasamadidaktikaslovenistike.

Raziskovalna medkulturnost slovenistike. Na raziskovalnem področju je medkultur-nosti žal precej manj. Medkulturnost mitu pomeni predvsem odprtost v svet, torejstik z raziskovalci iz drugih jezikovnihokolij in drugih jezikoslovnih tradicijoz. drugih kultur. Medkulturnost napodročju raziskovanja pomeni aktivno inpasivno spremljanje dogajanja po svetu,torej objavljanje znanstvenih dosežkov vmednarodnihpublikacijah.

Med slovenisti velja prepričanje, da jeobjavljanjevtujininepotrebno,sajjecenterslovenistike Slovenija, uradni jezik paslovenščina.Vendarmenim,daslovenistikanienotnoraziskovalnopodročje,čimpajorazbijemo na jezikoslovje in književnost,slovenščinatakojprenehabitiedinismiselnijezikkomuniciranja.Modernojezikoslovjejepokazalo,dasosi jezikimedsebojzelopodobni,zatojeglavnanalogajezikoslovjapostalo iskanje skupnih lastnosti vsehjezikov, kar pa je seveda nemogoče, če bisepriraziskovanjuomejilinaensamjezik,konkretnolenaslovenščino.Analizedrugihjezikovnampomagajorazumetislovenščino,takokottudianalizeslovenščinepomagajorazumetiposebnostidrugihjezikov.Objav-ljanje v mednarodni literaturi ima torejzelokonkretensmiselinnilesamemusebinamen(karbi takšnoobjavljanjevsekakorpopolnomarazvrednotilo).


Vsi beremo tujo znanstveno literaturoin smo tako vsaj pasivno soudeleženi vmednarodnih znanstvenih tokovih. Ko soprof. Jožetu Toporišiču podelili Zoisovonagradozaživljenjskodelo,sovobrazložitvipovedali, da je v Slovenijo prinesel takratmodernepogledenajezik.Pobirati idejeiztujinejetorejdovoljenoinspoštovano.Žalse stik s tujinona tej točkipogostoustavi,saj je takšno pasivno spremljanje tujinelahkotudinevarno.Česmoedini,kivSlo-veniji beremo določeno vrsto znanstveneliterature, in smo posledično edini, ki topodročje,teorijoalileproblempoznamo,sevSlovenijinimamoskompogovarjati.Alipotem lahko z gotovostjo trdimo, da smotujo literaturo razumeli pravilno? Karkolibomo povedali naprej, bo zvenelo učenoinmoderno,negledenato,alismozadevointerpretirali pravilno ali ne. Samo branjeknjige,članka,revijealičesaprimerljivegani dovolj, da prevzamemo tuja znanstvenadognanja.Znanost jeglobalenpojav,delatiznanostsamoznotrajSlovenijepajezmotnoin škodljivo. Konec koncev, če že delamo

stvari,kisonasvetovniravni,zakajo temne obveščamo mednarodne znanstvenejavnosti?Ali smo tako sebični, dahočemoznanstvena dognanja zadržati zase? Prejbi rekel, da se bojimo, da to, kar delamo,dejanskonitakozanimivo.Takodnosninezdravneznanstven.

Najzaključimsponovitvijoteze.Slovenisti-kinitrebabitimedkulturnanaravništudijaoz. bi bilo celo narobe, če bi se pretiranotrudila biti bolj, kot že je, medkulturnabimorala biti na ravni raziskav.Mi pa sehvalimoravnoznasprotnim.Naravništudijasmo ponosni, da kako medkulturni smo,keroblikujemoskupneštudijskeprogrames tujimi univerzami. Na ravni raziskav paskorajspreziromgledamonatiste,katerimvečodobjavevslovenskipomeniobjavavmednarodnireviji.

LankoMarušičUniverza v Novi [email protected]

Jezikovne počitnice

Uvod. Jezikovne počitnice so uspešenmodel poučevanja zamejskih otrok vSloveniji, in sicer v Novem mestu, kjeručitelji izvajajo učni program po samo-svojem modelu, prilagodljivem in spe-cifičnem.EdenpoglavitnihciljevJezikov-nih počitnic je jezikovno izpopolnjevanjev slovenščini, toda ob upoštevanju, da jeotrok hkrati tudi na počitnicah, torejsproščeno usvajanje jezika v strnjenemjezikovnem okolju, delno tudi v šolskemambientu. Pomembnovlogopritemimatudiprimernamotivacija otrok, ki temelji na njihovempredznanju in izkušnjah.Učitelji sedobro

zavedajo,daimajotiotrociresnejezikovnezavore, ki jih je potrebno sprostiti.Raziskavesopokazale,dajimtotudizaresuspeva.

Število 640 otrok na Jezikovnih počitni-cahod leta1989, tj.v20 letih, jevtisnilonelenaDolenjskem,ampaktudivširšemslovenskem prostoru pomemben pečatmeddržavnega sodelovanja, organizator-jem in sodelujočim pa neizbrisljivo sleduspešnoprehojenepoti.Tudizameosebnoje bilo poučevanje na Jezikovnih počitni-cahvelikizziv,v15letihsemsipridobilapomembne izkušnje, moja družina pa jegostilakar21mladihKorošcev.


Namen raziskave je bil spremljava inanaliza poučevanja slovenskega jezikakoroških otrok, starih od 9 do 16 let, vSloveniji. Načrt dela in učni program staspecifična, brez vzorčnih in primerljivihmodelov.Namenjebilpravtakougotoviti,ali je učitelj osnovne šole na Slovenskemdovolj široko usposobljen, da se znajde vvsakivzgojno-izobraževalnisituaciji.Novemetodeinoblikedela,prenovljenaosnovnašola,šeposebejuvajanjedevetletke,dajejoučiteljem širino in zmožnost prilagajanjarazličnim učnim situacijam. Za učiteljaje tako delo velik izziv, s povečevanjemodgovornosti, saj njegovo pedagoško delopljuskneprekomejanašedomovine.

Pomembno vlogo pri jezikovnem izpo-polnjevanju imajo dodatne dejavnosti. Kuspehu so nenazadnje pripomogle tudidružinegostiteljice,kisopravtakoskrbelezadobrojezikovnorastkoroškihotrok.

V miselnem vzorcu je prikazanaprogramska struktura Jezikovnih počitnic.Pouk slovenskega jezika poteka v petihučnih skupinah, oblikovanih glede napredznanjeslovenskega jezika.Kotdodatnomotivacijsko jezikovno izpopolnjevanje soza otroke s Koroške organizirane izbirnevsebineinspremljevalnedejavnosti.

Pouk in učni programi. V Jezikovnepočitnice so vključeni otroci različnihstarosti, ki v domačem okolju govorijosvoje narečje,mnogi tudi samo nemščino.Konverzacija v slovenskem jeziku je všolah in javnem življenju pomanjkljiva,sajsootrokompreskromenbesednizaklad,jezikovne navade in spretnosti prevelikaovira, da bi se med seboj in z okoljemsporazumevali v slovenskem jeziku. Mednjimi so velike razlike v predznanju,motiviranosti, sposobnostih, interesih inpotrebahzaučenjeslovenskegajezika.

JEZIKOVNE POČITNICE

1.učnaskupina2.učnaskupina3.učnaskupina4.učnaskupina5.učnaskupina

-športnavzgoja-naravoslovje-likovnavzgoja-glasbenavzgoja- aerobika-ljudskiplesi-računalništvo

-izleti-obiskiustanov- kulturne prireditve-glasilo-sklepnaprireditev

POUKSLOVENSKEGA

JEZIKAIZBIRNEVSEBINE

SPREMLJEVALNEDEJAVNOSTI


Zatosmovzvezizdidaktičnoizpeljavopou-ka Jezikovnih počitnic ugotavljali ustrez-nostprevladujočeučneoblike,prevladujočeučnemetode,učnihsredstevindidaktičnegasistema. Ob tem smo upoštevali celovitorazsežnost pouka z vidika kognitivnih,socioloških, emocionalnih in drugih de-javnikov. Zanimivo je tudi vprašanjevrednotenja,napredovanjainznanjaotrokvpogojihdelaJezikovnihpočitnic.

Velikarazličnostnavsehravnehinželjapocelostnem razvoju otrok na motoričnem,senzoričnem, kognitivnem, afektivnem insocialnemnivoju je narekovala razvrstitevotrokvpetskupinzmočnoizraženonotran-jo diferenciacijo, možnostjo fleksibilnediferenciacije (prehajanje otrok iz eneskupinevdrugo) in individualizacijodela.Postavljene cilje vsake skupine skušajodosečizuporabočimvečjegaštevilasvojihčutil, zato program Jezikovnih počitnicbogatijo spremljevalne dejavnosti inizbirne vsebine.Na ta način zagotavljamodemokratičnost in enakopravnost vzgojno-izobraževalnih možnosti vsakega otroka,ga usmerjamo k spoštovanju različnosti,medsebojni pomoči, odzivnemu sode-lovanju, ga motiviramo in vodimo kfunkcionalni rabi jezika s poudarkom nakomunikaciji.

Vsa ta pot postopnega usvajanja pogovor-nega in zbornega jezika, oplemenitena zvplividružingostiteljic,vodiotroketudikoblikovanjupozitivnesamopodobeinzado-voljevanju njihovih osnovnih potreb povarnosti,ljubezni,moči,svobodiinzabavi.

Prenašalecinformacij,znanja,načrtovalecin organizatoručnegaprocesanizgoljučitelj,ki s tako zasnovo dela postaja pobudnikter vodja aktivnosti otrok in jim nudimožnostzasamostojnoinustvarjalnodelo.Omogočijim,dapokažejosvojorazličnostv sposobnostih, interesih, navadah, znanju

invrednotah.Takojihlahkodobrospozna,saj je od čim boljšega poznavanja otrokodvisnatudiuspešnostnjegovegadela.

Ugotavljamo, da so učiteljem izrednodobrodošle informacije o otrocih naJezikovnih počitnicah, ki jih zabeležijostarši na prijavnih listih ali povedopedagoškemu spremljevalcu otrok. Tudisprotne informacije gostiteljev lahkopripomorejo h kooperativnim odnosom inmedsebojnemuspoštovanju.Takolahkovsestraniprisluhnejodrugadrugi,dopolnjujejovsebine, oblike in metode dela. Na tanačin se program Jezikovnih počitnicobogati in popestri, saj povezuje življenjein šolsko učenje. Poleg kakovostneganapredkavznanjujezikalahkoustvarjamodemokratičnoklimo,kispodbujaiskrenost,samoiniciativnost, kritičnost, izražanjelastnegamnenja,vrednotenjedela...

Povezovanje pouka, spremljevalnih dejav-nosti in izbirnih vsebin je pedagoški izzivučiteljem,dadiferencirajoučnevsebine,ob-like in metode dela. Vsako leto prilagajajootrokom z različnimi sposobnostmi, interesiin znanjem obseg in globino učnega gra-diva. Posebno pozornost posvetijo prilaga-janjuučnegagradiva,kiustrezataksonomskozahtevnejšimvzgojno-izobraževalnimciljem.

Vzgojno-izobraževalno delo Jezikovnihpočitnic temelji na kombinaciji oblik inmetoddela.Težiščepoukajenaskupinskihin individualnih dejavnostih ter na deluv dvojicah. Tako lahko otroci razvijajosvoj učni stil in delajo tudi v svojemlastnem ritmu. Manjši obseg frontalnegapouka učitelji popestrijo z neverbalnokomunikacijo, didaktičnimi igrami, s pri-merjalnimi, akcijskimi, problemskimi,miselnimi vprašanji in vprašanji, kiusmerjajo pozornost. Veliko uporabljajotehnikomiselnihvzorcev,intakoaktivirajoobemožganskipolovici.Otroci senaučijo


časovno krajših poti do ustvarjalnihrešitev in znanja. Z ustrezno kombinacijoučnih metod je motivacija otrok večja,učenje jih zabava, razveseljuje in vodi kuspehu. V skupini prevladuje pozitivnanaravnanost, pričakovanje, angažiranostin notranja disciplina. Otroci radi sodelu-jejo, komunicirajo, so samoodgovorni intolerantni.Zuporabomedijev inustreznihučnih sredstev, ki jih učitelji velikokratizdelajo sami, je sposobnost koncentracijeotrokvečja,počutjepadobroinsproščeno.To jim omogočajo z različnimi izraznimimožnostmi: igro, glasbo, govorico telesa,humorjem.

Po večletnih izkušnjah ugotavljamo, daje vzgojno-izobraževalno delo Jezikovnihpočitnicuspešno,četemeljina:– skupnem načrtovanju, problemskempristopu in skupnem vrednotenju delaJezikovnihpočitnic,

– povezovanju vsebin z vsakodnevnimiživljenjskimisituacijami,kooperativnosti,

– povezovanju informacij in znanjarazličnihpodročij,

– prilagajanjuučnihvsebin,oblikinmetodpredznanju, sposobnostim ter interesomotrok,

– prevladovanjuizkustvenegaučenja,inter-disciplinarnosti.

Polegsplošnihciljevpredmetaslovenščinav osnovni šoli (Učni načrt slovenščina,2002) so tukaj posebej pomembnesporazume-valne dejavnosti: poslušanje,govorjenje, branje, pisanje. Tako naJezikovnih počit-nicah sledimo predvsemnaslednjimciljem:– Udeleženci Jezikovnih počitnic spre-jemajo in razčlenjujejo svoji starosti inpredznanju slovenskega jezika ustreznaustna in pisna neumetnostna besedila –poslušajo pogovore in govorne nastopeterberejorazličnabesedila.

– Pridobivajo si različne informacije, spo-

znavajo kulturo dolenjske pokrajine inljuditerbogatijosvoježivljenje.

– Besedila sprejemajo kritično in raz-mišljujoče.

– Zapisana besedila besedno-slovničnorazčlenjujejo in si pri tem pridobivajoosnovnojezikoslovnoznanje.

–Udeležencitvorijosvojistarostiustreznaustna in pisna neumetnostna besedila –se pogovarjajo in govorno nastopajo terpišejokratkabesedila.

– Uzaveščajo si načela dvogovornegasporazumevanjatersikrepijosamozavestin zmožnost spoštovanja drugačnegamnenja.

–Spoznavajo,dasejetrebanagovorjenjeinpisanjepripraviti.Pritvorjenjubesedilso natančni in sistematični, zavedajo sepomenamaternega jezika terpotrebepojezikovnemizpopolnjevanju.

–Učenci razvijajo poimenovalno, upo-vedovalno, pravorečno in pravopisnozmožnost.

– Spoznavajovlogoinpoložajslovenskegajezika ter se znajdejo v slovenskemjezikovnemokolju.

–Razvijajosposobnostbranja,razumevan-jainvrednotenjaknjiževnosti.

– Poslušajo učiteljevo pripovedovanje terbranjepoezijeinproze.

–Pišejoneliterarna,polliterarnainliterarnabesedila.

– Pripovedujejo, recitirajo in dramskooblikujejo besedila. Govorno upove-dujejo svoje domišljijske svetove inpripovedujejo o svojih literarnoestetskihizkušnjah.

Sklep. Jezikovne počitnice omogočajomladim, da se z živo slovensko besedosrečajo neposredno, jo spoznavajo,poglabljajo in usvajajo. Ko so na počitni-cah, opravljajo tudi koristno kulturnodejanje. Slovenščina jim postane bližja,bolj njihova,vabljiva.Samo izknjig se ježiveinpristneslovenščinetežjenaučiti.

SlovenščinavSlovenijijepreizkušenjezi-kovniinučniprogramzamladinood10.do16.leta.Najboljšinačin(na)učitisekakegajezikaješevedno,dagaspoznavaštam,kjerjejezikokolja,kjerjedoma.Jezikovnipoukinbivanjevdružinahzagotavljatanajboljšedosežkepri učenju.Otroku, ki tako rekočvigripoglabljainrazširjasvojejezikovnoznanje, bo to znanje v veliko pomoč: kotsmiselno dopolnilo (dvojezičnega) poukav ljudskišoli;kotdobrapripravazavstopv dvojezično višjo šolo; kot prednost obvednotesnejšemsodelovanjusSlovenijonagospodarskempodročju;kotpospeševanjedobrihsosedskihodnosov–znanjejezikovodpirapotivprihodnost.

V tej smeri hočemo in želimo sleditiviziji razvoja Jezikovnih počitnic, naj setorej strnejo prizadevanja odgovornih,osveščenihljuditerorganizacijizSlovenijeinAvstrijezaohranitevslovenskegajezika

pri mlajši, najmlajši in vseh bodočihgeneracijah koroških Slovencev. Govoritimaterinščino pomeni ponosno pokazatisvojoidentitetoterostatipovezanzdeželoin vsem, kar imenujemo dom. Torej jeoblikovanje tolerance do drugih narodovinnjihovihznačilnostivčasuglobalizacijezelo pomembno, še zlasti med mladimi.Jezik kot sredstvo sporazumevanja medljudminamodpiramnogavrata.Zjezikomseširijo tudikulturne,materialnedobrine,načinživljenjainrazličnesocialneprakse.Ugotovilismotudi,daprocesiglobalizaciješe bolj utrjujejo potrebo po uveljavljanju maternega jezika, po ohranjanju našenarodnostne ter jezikovne identitete vdružbimnožiceživihjezikovinjezikovnihskupin.

DanicaRangusOsnovna šola Center Novo [email protected]

Documents

KAKO UTEMELJUJEMO MEDKULTURNO SLOVENISTIKO