1

RAZŠIRJENI STROKOVNI KOLEGIJ ZA ZDRAVSTVENO NEGO Sedež: UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA

Zaloška cesta 2, 1525 Ljubljana, Telefon: 01/522-22-14 Telefaks: 01/522-24-83

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Ob železnici 30a, 1000 Ljubljana, tel. +01/544 5480; e –naslov: tajnistvo@zbornica-zveza.si

Metelkova 15, 1000 Ljubljana

tel. +01/4394030; e- naslov: tajnistvo.sdzns@siol.net

MODRA KNJIGA STANDARDOV IN NORMATIVOV V ZDRAVSTVENI IN BABIŠKI NEGI IN OSKRBI

2

Dokument je bil potrjen na 11. korespondenčni seji Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravje dne 13.5. 2013 in na korespondenčni seji Upravnega odbora Zbornice - Zveze dne 13. 5. 2013. Republiški odbor Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije se je z dokumentom seznanil.

Kadrovske normative so oblikovali:

za bolnišnično dejavnost: Jelka Mlakar, Zdenka Kramar, dr. Saša Kadivec, mag. Branko Bregar, Robert Trbovšek,

za primarni nivo: Tanja Vraneševič Žmavc, Irena Vidmar, Božena Istenič,

za področje reševalne dejavnosti: Jože Prestor, asist. Andrej Fink, Darko Čander, Branko Kešpert , Janez Kramar, Anton Posavec,

za področje patronažne dejavnosti: Martina Horvat, Darinka Fras,

za socialno varstvene zavode in posebne vzgojno izobraževalne zavode: Jelka Černivec, Daniela Mörec, Zdenka Hitejc

julij 2013

3

Kadrovski standardi in normativi v zdravstveni in babiški negi 1. Izhodišča in podlage za izdelavo kadrovskih standardov Na področju zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji nimamo strokovnih kriterijev, s katerimi bi lahko določili potrebni zdravstveni tim za posamezno storitev oz. za vsako delovišče ali dejavnost posebej. Zato smo na področju zdravstvene nege že pred leti pripravili predlog kadrovskih normativov. V letu 2002 so bili na Svetu zavoda v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana potrjeni "Minimalni kadrovski standardi za zdravstveno nego" (8. seja Sveta Kliničnega centra Ljubljana, 31.5.2002), v letu 2006 je te standarde dopolnil in potrdil Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego (RSKZN). V letu 2008 je takratna ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič imenovala Komisijo za definiranje normativov in obsega dela na sekundarnem in terciarnem nivoju za zdravstveno nego, sestavljeno iz predstavnikov stroke, Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je do decembra 2008 opredelila kadrovske normative in obseg dela diplomiranih medicinskih sester (dipl. m. s.), diplomiranih babic in zdravstvenih tehnikov (ZT) na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvene nege. V tem obdobju so predstavniki Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice – Zveze) izdelali predlog kadrovskih standardov za zdravstveno nego na primarni ravni. Opredeljeni so bili kadrovski standardi v ambulanti splošne/družinske medicine, pri izvajanju zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči in prevozu pacienta ter na področju patronažnega varstva. Predlogi kadrovskih standardov so bili predstavljeni vsem ministrom za zdravje, ki so bili imenovani na to funkcijo od leta 2006 dalje. Za področje socialnega varstva so bili oblikovani standardi aprila 2013. Pri oblikovanju kadrovskih normativih je potrebno izhajati iz Strategije razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do 2020, kjer je opredeljeno: "da Ministrstvo za šolstvo in šport vpis za izobraževanje na srednješolskih strokovnih in poklicnih programih postopoma znižuje, kot smo si v stroki zastavili piramido obračanja zaposlenih v zdravstveni negi v razmerju 70:30 v korist diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov. Prav tako je v socialno varstvenih zavodih in drugod potrebno postopoma zamenjevati bolničarje - negovalce z zdravstvenimi tehniki. Dodati pa je potrebno bolničarje - negovalce v tim patronažne medicinske sestre." "Potrebna je postopna zamenjava v kadrovski strukturi dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe v zdravstvenih, socialnih in drugih zavodih v korist diplomiranih medicinskih sester, predvsem na tistih delovnih mestih, kjer zahtevnost zdravstvene obravnave zahteva VII. stopnjo izobrazbe. Iz načrta kadra v zdravstveni negi in oskrbi mora biti razviden letni načrt povečanega zaposlovanja diplomiranih medicinskih sester in sofinanciranja izobraževanja obstoječega srednješolsko izobraženega kadra na visokošolskih programih - zdravstvena nega." "Menedžment zdravstvene nege in oskrbe, skupaj z drugimi člani vodstva zavoda, opredeli dejanske potrebe po diplomiranih medicinskih sestrah v skladu s kadrovskimi normativi iz leta 2005, pri čemer naj upošteva dokumente, sprejete na RSKZN,potrebe procesa dela in

4

zahtevnosti zdravstvene obravnave za vse tri nivoje zdravstvenega varstva. Ta delovna mesta naj tudi sistemizira." Predlagani kadrovski standardi temeljijo na preverjenih in mednarodno primerljivih kriterijih: - za bolnišnični del sekundarne ravni je podlaga ugotavljanja normativov in obsega dela v

zdravstveni negi Slovenska kategorizacija zahtevnosti zdravstvene nege (SKZBZN), ki jo je kot orodje za izračun kadra v zdravstveni negi sprejel Zdravstveni svet (ZS – nov. 2011), ob upoštevanju razmejitve del in nalog med ZT in dipl. m. s. ter dokument "Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi" (Zbornica – Zveza, 2008 in kasnejše dopolnitve) in na te dokumente vezani strokovni standardi ter izračun kadrov, ki izhaja iz večletne analize kategoriziranja pacientov v slovenskih bolnišnicah (2007 – 2010).

- za oceno stanja v ambulantni in diagnostično terapevtski dejavnosti na sekundarni ravni in terciarni ravni so podlaga "Minimalni kadrovski standardi" (RSKZN, 2006) in Splošni sporazum za leto 2008, ki opredeljuje priznano število kadra s strani večinskega plačnika zdravstvenih storitev.

- temeljna podlaga za obravnavo in usklajevanje izvajanja zdravstvene nege, skladno s kompetencami, določanje obremenjenosti izvajalcev zdravstvene nege in določanje vrste ter števila kadrov zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine (ADM) sta dokumenta: "Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi" (2008) in "Aktivnosti zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine" (2011).

- za področje patronažnega varstva utemeljujejo kadrovski standard dokumenti: "Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega - nadgradnja in prilagajanje novim izzivom (RSKZN, 2006), Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 - 2013 "Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev Republike Slovenije" (Državni zbor RS, 2008) in "Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu" (RSKZN, 2011).

- kadrovski standardi izvajanja zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči in pri prevozu pacienta temeljijo na novelaciji Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (Ur. list RS, št. 106/2008 in 57/2007) in Pravilniku o prevozih bolnikov (Ur. list RS 109/2009).

- kadrovski standardi na področju socialnovarstvene dejavnosti: socialnovarstveni zavodi niso ustrezno razvrščeni, saj se obravnavajo kot izvajalci na primarni ravni. Dejstvo je, da v celoti ni možno primerjati kategorizacije po modelu San JOACIM, kar so testirali in prinaša neprimerljive rezultate, saj zelo hitro dosežejo III kategorijo na podlagi zagotavljanja osnovnih življenjskih aktivnosti, na sekundarni ravni pa se k tem pridruži še veliko število negovalnih intervencij po naročilu zdravnika. Predlog je oblikovan na podlagi vključevanja bolničarja za oskrbni del obravnave stanovalcev in na podlagi rezultatov v času testiranja oziroma evidentiranja opravljenih aktivnosti zdravstvene nege in oskrbe po posameznih profilih.

2. Kadrovski standard za zdravstveno in babiško nego na bolnišnični sekundarni in terciarni ravni Komisija je potrebe po izvajalcih zdravstvene nege utemeljila na podlagi dokumenta: Neto kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege v 24 urah na modelu kliničnega oddelka, sestavljenega iz bolniškega oddelka, enote intenzivne nege in intenzivne terapije in

5

večletne analize podatkov o številu hospitaliziranih pacientov v skladu s slovensko kategorizacijo zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege (SKZBZN). Tabela 1: Neto kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege v 24 urah na modelu kliničnega oddelka, sestavljenega iz bolniškega oddelka, enote intenzivne zdravstvene nege in intenzivne terapije; odrasli. Zdravstvena obravnava otrok zahteva 14 % višji kadrovski normativ zaradi priznane 70 % zasedenosti postelj.

Kategorija zahtevnosti ZN št. postelj / št. pacientov

Razpored / 24 ur ZT1 dipl. m. s.

I. kategorija zahtevnosti ZN 18 dopoldne 2 1

popoldne 2 0,5

ponoči 1 dežurna

prosto 1 /

Skupaj: 2,4 pacienta / izvajalca ZN

18 24 ur 6 1,5

II. kategorija zahtevnosti ZN 6 dopoldne 1 1

popoldne 1 0,5

ponoči 1 dežurna

prosto 1 /

Skupaj: 1,1 pacienta / izvajalca ZN

6 24 ur 4 1,5

III. kategorija zahtevnosti ZN 12 dopoldne 2 2

popoldne 2 2

ponoči 2 2

prosto 2 2

Skupaj: 0,75 pacienta / izvajalca ZN

12 24 ur 8 8

IV. kategorija zahtevnosti ZN 10 dopoldne 0 10

popoldne 0 10

ponoči 0 9

prosto 0 9

Skupaj: 0,26 pacienta / izvajalca ZN

10 24 ur 0 38

Kadrovski normativ temelji na oceni bolnikove samostojnosti oz. odvisnosti od zdravstvene nege glede na njegovo zdravstveno stanje. Pri izračunu potrebnega kadra v 24 urah ni upoštevan korekcijski faktor - 1,30, ki je izračunan na podlagi delovne obveznosti zaposlenega v enem letu (40 urni delavnik na teden), števila priznanih prostih delovnih dni (državnih praznikov) v Republiki Sloveniji in povprečnega števila dni plačane odsotnosti zaradi letnih dopustov, bolniškega staleža in drugih odsotnosti2.

1 ZT – se v priročniku uporablja za izvajalca zdravstvene nege s peto stopnjo izobrazbe in oba spola. 2 dr. Brus Alojz, dipl. oec. in Zupančič Polona, viš. med. ses. - Zagotavljanje neprekinjene zdravstvene

nege in obračun delovnega časa v Kliničnem centru oz. v bolnišnicah.

6

Tabela 2: Neto kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege v 24 urah glede na kategorijo zahtevnosti

Neto kadrovski normativ za

št. pacientov / izvajalca ZN št. izvajalcev ZN / pacienta razmerje

I. kategorijo zahtevnosti ZN

3,00 pacienti / ZT 0,33 ZT / pacienta 80,00%

12,00 pacientov / dipl. m. s. 0,08 dipl. m. s. / pacienta 20,00%

skupaj 2,40 pacienta / izvajalca ZN 0,41 izvajalca ZN / pacienta 100%

II. kategorijo zahtevnosti ZN

1,50 pacienta /ZT 0,67 ZT / pacienta 72,73%

4,00 pacienti / dipl. m. s. 0,25 dipl. m. s. / pacienta 27,27%

skupaj 1,10 pacienta / izvajalca ZN 0,92 izvajalca ZN / pacienta 100%

III. kategorijo zahtevnosti ZN

1,50 pacienta / ZT 0,67ZT / pacienta 50,00%

1,50 pacienta / dipl. m. s. 0,67 dipl. m. s. / pacienta 50,00%

skupaj 0,75 pacienta / izvajalca ZN 1,34 izvajalca ZN / pacienta 100%

IV. kategorijo zahtevnosti ZN

0,00 pacienta / ZT 0,00 ZT / pacienta 00,00%

0,26 pacienta / dipl. m. s. 3,80 dipl. m. s. / pacienta 100,00%

skupaj 0,26 pacienta / izvajalca ZN 3,80 izvajalca ZN / pacienta 100%

V predlogu ni upoštevan faktor odsotnosti oz. korekcijski faktor – 1.30, ki je izračunan na podlagi delovne obveznosti zaposlenega v enem letu, števila priznanih prostih dni – državnih praznikov in povprečnega števila plačane odsotnosti z dela zaradi pravic iz dela, bolniških in drugih odsotnosti. Na podlagi podatkov razporejenosti pacientov v posamezne kategorije SKZBZN, njihove potrebe po zdravstveni negi in izkustvenih kadrovskih normativih smo ugotovili število in kadrovsko strukturo potrebnega kadra za posamezno bolnišnico. Izračuni izkazujejo, da je v štiriletnem obdobju, ki smo ga pregledali, kadrovska zasedenost v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah znašala od 72,87 % – 81,17 % (povprečno na dan), kar pomeni od 1451 – 1753 izvajalcev zdravstvene nege manj, kot pa bi jih bilo potrebno (povprečno na dan). Največ pomanjkanja je med dipl. m. s. (povprečno 1415,29 na dan) in najmanj med ZT (povprečno 225,14 na dan), kar pomeni, da od skupnega števila 1640,14 izvajalcev zdravstvene nege manjka 86,27 % dipl. m. s. in 13,6 % ZT. Pomanjkanje kadra v zdravstveni negi je med posameznimi zavodi in znotraj posameznih oddelkov v zavodih različno. 2. 1 Kadrovski standard za zdravstveno in babiško nego v ambulantni in diagnostično

terapevtski dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni

7

Komisija se je odločila, da za oceno stanja v ambulantni in diagnostično terapevtski dejavnosti na sekundarni ravni uporabi obstoječe dokumente, kot so "Minimalni kadrovski standardi" (MKS) in "Splošni sporazum za leto 2008", ki opredeljuje priznano število kadra s strani večinskega plačnika zdravstvenih storitev. Oba dokumenta smo primerjali med seboj in izdelali predlog ciljnih kadrovskih normativov za področje ambulantnega dela sekundarne ravni. 2.1.1 Definicija delovišča Delovišče je enota, ki vsebinsko, organizacijsko in časovno opredeljuje delovni proces. Ta praviloma poteka v enem ali več določenih prostorih. Proces dela je jasno definiran in praviloma poteka z eno ekipo v točno določenem času (praviloma čas ene delovne izmene). Primer 1: specialistična ambulanta (ordinacijski čas od 8.00 – 14.00 ure) pomeni eno

delovišče. Primer 2: specialistična ambulanta (ordinacijski čas od 8.00 – 14.00 ure in 14.00 – 20.00

ure) pomeni dve delovišči. Primer 3: specialistična urgentna ambulanta (ordinacijski čas od 8.00 – 14.00 ure, od 14.00 -

20.00 ure in od 20.00 – 7.00 ure zjutraj) pomeni tri delovišča. V primeru, da dejavnost poteka v treh izmenah, vsak dan v tednu so zaradi nočnega dela (in posledičnih pravic iz dela - prosti dan), upoštevani štirje delovni timi.

Tabela 3: Kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege na terciarni in sekundarni ravni Naziv dejavnosti Minimalni kadrovski standard /

delovišče / izmeno

SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST* s postopki in posegi

1 dipl. m. s. 1 ZT

SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST** 0,5 dipl. m. s. 1 ZT

DISPANZER ZA ŽENSKE (ginekološki) 1 dipl. babica 1 ZT

PORODNI BLOK na 120 porodov/letno 1 dipl. babica

URGENTNA AMBULANTNA DEJAVNOST - triaža **** 1dipl. m s.****

URGENTNA AMBULANTNA DEJAVNOST - ambulanta 1 dipl. m. s. 1 ZT ***

URGENTNA AMBULANTNA DEJAVNOST – opazovalna enota (6 – 8 pacientov)

1 dipl. m. s. 2 ZT ***

DOJEČE MATERE, SOBIVANJE STARŠEV 1 ZT

USMERJANJE PACIENTOV - splošne informacije 1 ZT

ANESTEZIOLOGIJA IN REANIMATOLOGIJA 1 dipl. m. s. ****

PREBUJEVALNICA (3 odrasli pacienti ali 1 otrok) 1 dipl. m. s.

LAJŠANJE AKUTNE POOPERATIVNE BOLEČINE (15 pacientov) 1 dipl. m. s. ****

VELIKA OPERATIVNA DEJAVNOST * 2 dipl. m. s. **** 1 ZT ***

MALA OPERATIVNA DEJAVNOST * 1 dipl. m. s. 1 ZT

DIALIZNA DEJAVNOST** – kronična hemodializa: na 1pacienta

0,5 dipl. m. s. **** 0,125ZT***

DIALIZNA DEJAVNOST – akutna hemodializa: na 1 pacienta 1 dipl. m. s. **** 0,5 ZT ***

DIALIZNA DEJAVNOST – peritonealna dializa: na 15 pacientov 1 dipl. m. s. **** 0,5 ZT ***

DIALIZNA DEJAVNOST - akutna komplicirana dializa 2,0 dipl. m. s. **** -

FUNKCIONALNA DIAGNOSTIČNO TERAPEVTSKA DEJAVNOST* 1 dipl. m. s. 0,5 ZT

FUNKCIONALNA DIAGNOSTIČNO TERAPEVTSKA 0,5 dipl. m. s. 1 ZT

8

DEJAVNOST**

ENODNEVNA BOLNIŠNICA (6-8 pacientov)/24 urna bolnišnica 2 dipl. m. s. 2 ZT

DNEVNA BOLNIŠNICA (6 – 8 pacientov) 1 dipl. m. s. 1 ZT

SKUPNOSTNA PSIHITRIČNA OBRAVNAVA 2 dipl. m. s./12 pacientov

Velika in mala operativna dejavnost *: opredeljen kadrovski normativ velja tudi za endoskopsko dejavnost Dializna dejavnost; 1 otrok**: 1 dipl.m.s. Specialna znanja ***: pridobivanje obveznih specialnih znanj za specializirana področja dela v zdravstveni negi. Specializacija****: opravljen specialistični študij

Legenda: MKS - minimalni kadrovski standardi, potrjeni na RSKZN oktobra 2006 in 2010 dipl. m. s. - diplomirana medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik, višja medicinska sestra,

višji medicinki tehnik DB - diplomirana babica, diplomirani babičar ZT - tehnik zdravstvene nege, zdravstveni tehnik, srednja medicinska sestra ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije RSKZN - Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego ZN - zdravstvena nega 2.2 Opredelitev posameznih delovišč 2.2.1 Specialistično ambulantna dejavnost * MKS se upošteva v tisti ambulantni dejavnosti, kjer se v istem prostoru poleg zdravniškega pregleda izvajajo z istim timom tudi zahtevnejši postopki in posegi. 2.2.2. Specialistično ambulantna dejavnost** Velja za izvajanje dejavnosti, ki opravlja samo klinični zdravniški pregled; pacienta na vse diagnostične ali terapevtske postopke pošljemo v drugi prostor k drugim izvajalcem. 2.2.3 Urgentna ambulantna dejavnost – triaža**** Ob sprejemu pacienta na urgentni oddelek jo izvaja dipl. m. s. Triaža je postopek zmanjševanja tveganja za paciente v primerih, ko zaradi velikega števila pacientov zdravstveno osebje ne zmore sprotne obravnave vseh pacientov. Namen triaže je, da se zagotovi pravilna in pravočasna oskrba pacientov glede na težave, zaradi katerih ti prihajajo. Triaža je razporejanje pacientov glede na stopnjo nujnosti. 2.2.4 Opazovalna enota na urgentnem oddelku Je namenjena nadzoru urgentnih pacientov, ki so v postopku zdravstvene obravnave. Nadzor je potreben zaradi možnih hitrih sprememb zdravstvenega stanja urgentnih pacientov in zaradi zagotavljanja varnosti. V opazovalni enoti se izvajajo tudi diagnostično terapevtski postopki, zdravstvena nega in retriaža pacientov. 2.2.5. Funkcionalna diagnostično terapevtska dejavnost * Kadrovski normativ se upošteva pri tistih storitvah in posegih, kjer dipl. m. s. samostojno izvaja postopke in posege ter meritve (enterostomalna terapija, obravnava kroničnih ran,

9

samostojno izvajanje meritev, zdravstveno vzgojno delo,…) ali sodeluje pri najzahtevnejših postopkih in posegih (mala operativa, invazivna radiološka diagnostika, nuklearna medicina, …). 2.2.6 Funkcionalna diagnostično terapevtska dejavnost ** Velja za tiste dejavnosti, kjer dipl. m. s. in ZT sodelujeta pri izvajanju zahtevnejših postopkov in posegov, ki jih izvaja zdravnik (NMR, UZ, mavčarna…,) oz. kjer je dejavnost samostojna (centralna sterilizacija z več delovišči - npr. sprejem, priprava na sterilizacijo, sterilizacijski postopek, izdaja; substerilizacija kot 1 delovišče z vsemi prej naštetimi procesi), vendar vsebine dela lahko večinsko opravlja ZT. 2.2.7 Dnevna bolnišnična obravnava Je zdravstvena oskrba osebe, ki s prekinitvami traja daljši čas, vendar vsakokrat neprekinjeno manj kot 24 ur in ne preko noči. Osebe lahko prihajajo na dnevno obravnavo v bolnišnico več dni zapored, lahko pa tudi s presledki enkrat ali večkrat tedensko, prespijo pa doma. 2.2.8 Enodnevna bolnišnica Dnevna obravnava je obravnava pacienta, ki je sprejet zaradi diagnosticiranja, zdravljenja ali druge oblike zdravstvene oskrbe z namenom odpustitve še isti dan. Traja več kot 4 ure in manj kot 24 ur in ne preko noči. Izjema: Diagnostika motenj spanja se šteje kot dnevna obravnava, čeprav je pacient v bolnišnici preko noči. Ob tem se zasedejo posebne postelje (postelje, kjer si opomorejo; postelje za posebne namene; postelje, ki so pridružene posebnim medicinskim napravam) ali redne bolniške postelje (v tem primeru to ni hospitalizacija in ta ležalna doba ni vključena v število bolniških oskrbnih dni). 2.2.9 24 - urna bolnišnica: Obravnava urgentnega pacienta, ki je sprejet zaradi opazovanja, diagnostike, zdravljenja in zaradi nestabilnega zdravstvenega stanja ne more biti odpuščen. Po 24-tih urah se lečeči zdravnik odloči za nadaljnjo hospitalizacijo ali odpust pacienta. 2.2.10 Skupnostna psihiatrična obravnava: je oblika obravnave pacienta s hudo duševno motnjo na domu z visoko stopnjo podpore (stikov). Zahteva specialistična znanja s področja duševnega zdravja, kontinuirano podporo multidisciplinarnega tima in visoko stopnjo dostopnosti strokovnjakov. Traja 3 – 5 let z obiski na domu najmanj enkrat tedensko. Koordinator skupnostne psihiatrične obravnave je dipl. m. s. s specialističnimi znanji s področja duševnega zdravja. 2.3 Področje vodenja zdravstvene nege in oskrbe v zdravstvenih in socialnovarstvenih

ustanovah ter posebnih vzgojno izobraževalnih zavodih Za področje vodenja veljajo določbe Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Ur.L. RS, št. 60/08). Strokovni vodja zdravstvene ali babiške nege in oskrbe klinike ali zdravstvene službe ali samostojnega zdravstvenega oddelka (glavna medicinska sestra), velja tudi za socialno

10

varstvene zavode, pri čemer pri razporeditvi na vodstvena delovna mesta veljajo naslednji kriteriji: Tabela 4: pregled razporeditve na vodstvena delovna mesta

Naziv vodje Število zaposlenih

Strokovni vodja I nad 500 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi

Strokovni vodja II od 351 do 500 zaposlenih v zdravstveni negi oskrbi

Strokovni vodja III od 201 do 350 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi

Strokovni vodja IV od 151 do 200 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi

Strokovni vodja V od 101 do 150 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi

Strokovni vodja VI od 51 do 100 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi

Strokovni vodja VII od 10 do 50 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi

Vodja centra, službe ali delovne enote (vodja operacijskega bloka, vodja urgentnega bloka, sterilizacije, nujne medicinske pomoči, reševalne postaje ali patronažne službe), pri čemer pri razporeditvi na vodstvena delovna mesta veljajo naslednji kriteriji: Tabela 5: pregled razporeditve na vodstvena delovna mesta

Naziv vodje Število zaposlenih

Vodja centra, službe, delovne enote I nad 100 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi

Vodja centra,službe, delovne enote II od 51 do 100 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi

Vodja centra,službe, delovne enote III od 10 do 50 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi

Strokovni vodja zdravstvene in babiške nege ter oskrbe zdravstvenega zavoda (dosedanja glavna medicinska sestra zavoda) se uvršča na delovno mesto pomočnik/ca direktorja in v socialno varstvenem zavodu ter posebnem vzgojno izobraževalnem zavodu na delovno mesto namestnik/ca direktorja. Uvršča se v plačni razred skladno z Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05 in naslednji). 2.4 Področje pedagoške dejavnosti, higiene, kakovosti in varnosti Merilo za to področje na sekundarni in terciarni ravni je 1 dipl. m. s. na 250 bolniških postelj za poln delovni čas. Za intenzivne bolnišnične oddelke (intenzivna nega in terapija) standard ustreza kriteriju 125 bolniških postelj ter velja tudi za 10 delovišč operacijskega bloka, endoskopske dejavnosti ter urgentne dejavnosti. Za manj postelj oz. delovišč se kadrovski standard glede na število postelj ali dejavnosti procentualno zmanjša. Za ambulantne dejavnosti velja standard za 25 delovišč 1 dipl. m. s. polni delovni čas. Potrebe po dipl. m. s. pri izvajanju specialistično ambulante in terapevtske dejavnosti utemeljujemo z naslednjimi trendi:

prenos bolnišnične obravnave pacientov v dnevno obravnavo,

staranje prebivalstva in večja obolevnost iz demografskega razloga,

prenos aktivnosti od zdravnika na diplomirano medicinsko sestro,

11

samostojna obravnava pacientov s kroničnimi boleznimi, presejalni testi, preventivne aktivnosti, zdravstveno vzgojno delo s pacienti, zdravljenje s citostatiki, biološkimi zdravili in podobno,

težnja k nenehnemu izboljševanju kakovosti in varnosti pri obravnavi pacientov. 3 Zdravstvena in babiška nega v osnovni zdravstveni dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva Skladno z zdravstveno zakonodajo je na primarni ravni izvajana osnovna zdravstvena dejavnost v javnih zdravstvenih zavodih kor tudi zasebnih organizacijah.

3.1 Kadrovski normativ diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v

ambulantah, dispanzerjih in drugih službah Kadrovski standard je določen skladno z dokumentoma Zbornice - Zveze "Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi" in "Aktivnosti zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine", uporabe in rezultatov priznanega orodja za kategorizacijo pacientov "Mariborski sistem razvrščanja pacientov in družin v kategorije v osnovni zdravstveni dejavnosti" ter določb "Splošnega dogovora". 3.2 Kadrovski standard izvajanja zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči in pri

prevozu pacienta Kadrovski normativ izvajalcev zdravstvene nege izhaja iz prilog "Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči" ter "Pravilnika o prevozih pacientov". Dipl. m. s. je bila prvič v ekipo formalno vstavljena leta 2008 (Ur. list RS, št. 106/2008), od istega leta jo je plačnik že upošteval v strošku tima NMP v Splošnem dogovoru. Natančno so opredeljeni izvajalci zdravstvene nege v objavljenem "Pravilniku o prevozih bolnikov" (Ur. list RS 109/2009), ki poleg NMP opredeljuje tudi nujne in nenujne reševalne prevoze ter sanitetne prevoze. Tabela 4: Kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti

Naziv organizacijskih enot v dejavnosti

Minimalni kadrovski standard / delovišče / izmeno

AMBULANTA DRUŽINSKE/ SPLOŠNE MEDICINE

1 dipl. m. s. 1,2 ZT

OTROŠKI IN ŠOLSKI DISPANZER (s preventivo in kurativo)

2 dipl. m. s. 1 ZT

OTROŠKI IN ŠOLSKI DISPANZER (samo s preventivo)

2 dipl. m. s.

ANTIKOAGULANTNA AMBULANTA 1 dipl. m. s.

DISPANZER ZA ŽENSKE 1 dipl. babica 1 ZT

DISPANZER ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA

1 dipl. m. s. 1 ZT

12

ZDRAVSTVENA VZGOJA

1 dipl. m. s. in 1 PZV*

RAZVOJNA AMBULANTA 1 dipl. m. s.

CENTER ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD DROG

1,16 dipl. m. s. 0,5 ZT

DISPANZER ZA MENTALNO ZDRAVJE IN KLINIČNA PSIHOLOGIJA

0,5 ZT

ZOBOZDRAVSTVENE AMBULANTE (za odrasle, mladino, študente, pedontologijo, ortodontijo)

1 ZT z NPK ZA**

AMBULANTA ZA ZDRAVLJENJE ZOB IN USTNE VOTLINE

1, 5 ZT zNPK ZA**

AMBULANTA ZA ORALNO IN MAKSILOFACIALNO KIRURGIJO

1 dipl. m. s. 1 ZT z NPK ZA**

ZOBOZDRAVSTVENA VZGOJA 1 dipl. m. s.

FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA 1 dipl. m. s.

STERILIZACIJA 0,5 dipl. m. s. 1ZT

NUJNA MEDICINSKA POMOČ (poleg zdravnika)

1 dipl. m. s. 1 ZT z NPK ZR***

NUJNI REŠEVALNI PREVOZ 1 dipl. m. s. 1 ZT z NPK ZR***

NENUJNI REŠEVALNI PREVOZ 2 ZT z NPK ZR***

SANITETNI PREVOZ 1 ZT****

ZDRAVSTVENA DISPEČERSKA SLUŽBA 1 dipl. m. s. 2 ZT z NPK******

TIM PATRONAŽNEGA VARSTVA Patronažna medicinska sestra********

1dipl. m. s. – ****** 2500/2200prebivalcev

1 ZT/ 5000/prebivalcev BOLNIČAR*******/5000/prebivalcev

PZV* - profesor zdravstvene vzgoje NPK ZA** - pomeni pridobljeni poklicni standard zobozdravstveni asiastent NPK ZR*** - pomeni pridobljeni poklicni standard zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka ZT**** če voznik sanitetnega vozila _*ni *_ZT, mora odpraviti preizkus usposobljenosti iz vsebin NMP, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje RS in se obnavlja vsaka 3 leta

NPK***** – poklicni standard za področje zdravstvenega dispečerstva še ni oblikovan

****** kadar dipl. m. s. prevzema dodatne aktivnosti, ki so opredeljene v posebnem dokumentu ******* kjer niso organizirani zavodi za oskrbo na domu ******** specializacija iz patronažne zdravstvene nege

3.3 Opredelitev posameznih delovišč za 1 tim oz. za 1 izmeno 3.3.1 Ambulanta družinske/splošne medicine: Kadrovski normativ temelji na triletnem spremljanju kategorizacije pacientov v ambulantah splošne/družinske medicine in dokazuje potrebo po 0,6 dipl. m. s. in 1,3 ZT. V timu ambulante družinske/splošne medicine z referenčno ambulanto dodatno izvaja 0,5 dipl. m. s. preventivne obravnave (presejanja) in obravnave določenih kroničnih pacientov. Tako je v ambulanti splošne/družinske utemeljena potreba po kadrovski strukturi tima 1 dipl. m. s. in 1,2 ZT. Za dejavnost splošne ambulante v socialno varstvenem zavodu je normativ izvajalcev zdravstvene nege v obsegu 1 tima 0,5 dipl. m. s in 1,2 ZT.

13

3.3.2 Otroški in šolski dispanzer (s preventivo in kurativo): S kategorizacijo pacientov je ugotovljena količina in zahtevnost opravljenega dela zdravstvene nege v 1 timu za 1 dipl. m. s. in 1 ZT (skupno za preventivo in kurativo). Področni dogovor ločuje enote za preventivo in za kurativo. Preventiva povprečno na 1 tim obsega 30 % dela. Zaradi tesne povezanosti in dopolnjevanja vsebin dela je zdravstvena nega racionalneje organizirana, če se v 1 timu preventiva in kurativa prepletata. 3.3.3 Otroški in šolski dispanzer (samo s preventivo) Kadar je v 1 timu otroškega in šolskega varstva organizirana samo preventiva, je normativ izvajalcev zdravstvene nege 2 dipl. m. s. 3.3.4 Antikoagulantna ambulanta Obseg del in nalog izvajalcev zdravstvene nege v antikoagulantni ambulanti presega kompetence ZT, saj se obravnava visoko rizično skupino pacientov. Zaradi zahtevnosti dela je sprejemljiv normativ 1 dipl. m. s., ki pomembno sodeluje pri prepoznavi poslabšanj zdravstvenega stanja, prepoznavi zapletov antikoagulantne terapije, vodenju kronične bolezni, zdravstveni vzgoji, izvajanju postopkov in posegov. 3.3.5 Dispanzer za ženske S "Splošnim dogovorom 2010" se je 1 timu odvzelo 0,5 dipl. m. s. Zmanjšala se je kakovost in varnost obravnave žensk v dispanzerjih. Normativ 1 dipl. m. s. in 1 ZT je nujen, ker se delokrog in obseg dela nista zmanjšala. Naloge dipl. m. s. pri izvajanju preventivno - kurativne ginekološke dejavnosti, posvetovalnice za nosečnice in posvetovalnice za kontracepcijo so ključne predvsem pri triaži, zdravstvena nega pri zahtevnejših medicinsko tehničnih posegih, organizaciji in sodelovanju pri preventivnih programih ZORA, DORA, izvajanju zdravstvene vzgoje pri nosečnicah, po porodu, v zvezi s kontracepcijo, hormonsko terapijo, samo-pregledovanja dojk.

3.3.6 Zobozdravstvene ambulante Sedanji kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege v zobozdravstveni dejavnosti ni v

skladu s Kolektivno pogodbo za zaposlene v zdravstveni negi, saj priznava le izvajalca zdravstvene nege s srednješolsko izobrazbo. Zavodi in zasebniki, ki opravljajo dejavnost na področju zobozdravstva, morajo v sistemizacijo vključiti delovno mesto zobozdravstveni asistent (naziv, pridobljen z NPK) ter opredeliti zahtevnost z opisom del in nalog. Tudi zdravstveno nego na področju zobozdravstva zaradi specialnosti del v zobozdravstveni ambulanti izvaja 1 ZT z NPK zobozdravstveni asistent.

3.37 Zdravstvena vzgoja Samostojno načrtovanje, izvajanje, koordiniranje, preverjanje in vrednotenje zdravstveno vzgojnega dela na primarnem nivoju (promocija zdravja) izvaja dipl. m. s. na sekundarnem (za osebe z dejavniki tveganja) in terciarnem nivoju (za kronične paciente) – izvaja profesorica zdravstvene vzgoje (PZV). Normativ 1 dipl. m. s. in 1 PZV je določen za 20.000 prebivalcev. Za izvajanje dejavnosti zdravstveno vzgojnih centrov (ZVC) je v splošnem dogovoru skladno določen dodaten kadrovski normativ za posamezno vrsto delavnice.

14

3.3.8 Zobozdravstvena vzgoja Obsega samostojno načrtovanje, izvajanje, koordiniranje, preverjanje in vrednotenje zobozdravstvene vzgoje s skupinsko preventivo za kontrolo plaka in fluorizacijo otrok in šolarjev. Normativ 1 dipl. m. s. je določen za 20 000 prebivalcev. 3.3.9 Funkcionalna diagnostika Je funkcionalno samostojna dejavnost, kjer dipl. m. s. samostojno izvaja postopke in posege ter meritve (npr. enterostomalna terapija, obravnava kroničnih ran, samostojno izvajanje meritev...). 3.3.10 Sterilizacija Je funkcionalno samostojna dejavnost. Centralna sterilizacija z več delovišči vključuje: sprejem, pripravo na sterilizacijo, sterilizacijski postopek, izdajo…; substerilizacija kot 1 delovišče (za 20 enot - naročnikov) z vsemi prej naštetimi procesi, vendar vsebine dela lahko večinsko opravlja ZT. 3.3.11 Nujna medicinska pomoč Tima za zagotavljanje NMP se ne more deliti na manj kot eno enoto, saj se mora dejavnost zagotavljati 24 urno, vse dni v letu. Plačnik (ZZZS) je v splošnem dogovoru 2011 izračunal, da za izvajalce zdravstvene nege to pomeni 5,14 zaposlenega iz ur. 3.3.12 Nujni reševalni prevozi Tim za zagotavljanje nujnih reševalnih prevozov dopolnjuje tima za NMP in mora na nivoju velikih zavodov (status prehospitalne enote) zagotavljati dejavnost 24 urno, vse dni v letu. Plačnik (ZZZS) je v splošnem dogovoru 2011 izračunal, da za izvajalce zdravstvene nege to pomeni 5,14 zaposlenega iz ur. Za manjše zdravstvene zavode se upošteva, da je za 25 000 prebivalcev na voljo vsaj ena ekipa (NMP ali tim za nujne reševalne prevoze) in da ena ekipa letno opravi do 1.500 nujnih reševalnih prevozov. Pri izdelavi mreže je poleg obeh kriterijev potrebno upoštevati prisotnost na delovnem mestu, tako da se tim zaokroži navzgor v zaključene celote 0,3 (prisotnost tima 8 ur dnevno), 0,5 (prisotnost tima 12 ur dnevno) ali cel tim, ki pomeni prisotnost 24 ur dnevno. 3.3.13 Nenujni reševalni prevozi Dejavnost nenujnih in sanitetnih prevozov se izjemoma izvaja v obliki neprekinjene dejavnosti, 24 ur dnevno. Osnovni kriterij za preračun števila timov je 1 tim na približno 20 000 prebivalcev. Ker pa se delo, področje in obolevnost razlikujejo glede na okolje, kjer timi opravljajo dejavnost, strokovna skupina pri korekcijah priporoča upoštevanje objektivnih faktorjev, kot so pokrivanje bolnišnic ali zavoda z izključno dejavnostjo ter obremenjenost s starostno strukturo prebivalstva. 3.3.14 Sanitetni prevozi pacientov Mreža timov za sanitetne prevoze pacientov je oblikovana iz podobnih kriterijev kot za nenujne reševalne prevoze. Osnovni izračun tima je 1 tim (voznik) na približno 6 000 prebivalcev. Strokovna skupina pri korekciji mreže priporoča upoštevanje podobnih objektivnih faktorjev kot pri nenujnih prevozih ter dodatno oddaljenost pacientov od

15

Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki je trenutno edina terciarna ustanova za zdravljenje onkoloških obolenj. 3.3.15 Zdravstvena dispečerska služba Na podlagi sprejete "Strategije razvoja NMP do 2020" se ureja dispečerska služba. Strategija predvideva vzpostavitev tima iz sprejemnega in oddajnega dispečerja. Dejavnost se izvaja neprekinjeno 24 ur dnevno vse leto. Plačnik (ZZZS) je v splošnem dogovoru 2011 izračunal, da za izvajalce zdravstvene nege to pomeni 5,14 zaposlenega iz ur. Mreža timov izhaja iz potrebe po enem timu zdravstvenih dispečerjev na 200 000 prebivalcev.

3.4 Kadrovski normativi na patronažnem varstvu primarni ravni zdravstvene dejavnosti Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Organizirano je kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih ter kot samostojna dejavnost s koncesijo. Nosilka patronažne zdravstvene nege je medicinska sestra z najmanj višjo ali visoko izobrazbo (lahko tudi specializacijo s področja patronažne zdravstvene nege, fakultetno izobrazbo, magisterijem, doktoratom) in jo z enakim kadrovskim normativom lahko opravlja tudi kot samostojno dejavnost (koncesija), vendar je vključena v mrežo javnega zdravstva. Negovalni tim v patronažnem varstvu sestavljajo: vodja patronažnega varstva, ki ima tudi naloge koordinatorja, patronažne medicinske sestre, ki so nosilke patronažne zdravstvene nege in tehniki zdravstvene nege, ki se vključujejo v izvajanje zdravstvene nege pacienta na domu po presoji patronažne medicinske sestre. Kadrovski normativ je 1 patronažna medicinska sestra na 2500 prebivalcev in 1 tehnik zdravstvene nege na 5000 prebivalcev. Dipl. m. s. v patronažnem varstvu lahko ob ustrezni zakonski ureditvi prevzame točno določene dodatne aktivnosti, ko ima za to ustrezna dodatna znanja, kar pa mora biti usklajeno tudi z ustreznim delovnim normativom, ki naj znaša 2200 prebivalcev na 1 dipl. m. s. v patronažnem varstvu. V javnem zavodu je vodja patronažnega varstva medicinska sestra z višjo ali visoko strokovno izobrazbo, lahko tudi specializacijo, magisterijem ali doktoratom iz področja zdravstvene nege. V krajih, kjer so organizirani zavodi za oskrbo na domu ter druge oblike storitev socialnega varstva, delo z njimi koordinira vodja patronažnega varstva. Če takih zavodov ni, je možno organizirati službo za oskrbo na domu v sklopu izvajanja patronažne službe za posamezna terenska območja. V vsakem primeru mora biti oskrba zagotovljena 24 ur na dan in vse dni v letu. Plačilo teh storitev se zagotavlja iz drugih virov (in ne iz obveznega zdravstvenega zavarovanja). V oskrbo na domu se vključuje tudi bolničar - negovalec. Kadrovski normativ je 1 bolničar - negovalec na 5000 prebivalcev. Kadrovski normativi za patronažno medicinsko sestro in zdravstvenega tehnika so del dokumenta "Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu", ki ga je sprejel Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego (2011).

16

4. Kadrovski normativ za izvajanje zdravstvene nege in oskrbe v socialno varstvenih zavodih ter oskrbe v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje

Tabela 5: Kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege in oskrbe v socialno varstvenih zavodih in za uporabnike z motnjo v duševnem razvoju. Neto kadrovski normativ za št. stanovalcev / izvajalca ZN

I. kategorijo zahtevnosti ZN 15 stanovalcev/ZT

100 stanovalcev/dipl. m. s.

8 stanovalcev/bolničarja

II. kategorijo zahtevnosti ZN 10 pacienta/ZT

50 pacientov/dipl. m. s.

5 stanovalcev/bolničarja

III. kategorijo zahtevnosti ZN 5 stanovalcev/ZT

10 stanovalcev/dipl. m. s.

3 stanovalci /bolničarja

IV. kategorijo zahtevnosti ZN 2 stanovalca/ZT

5 stanovalcev/dipl. m. s.

15 stanovalcev/bolničarja

5. Aktivnosti za zagotavljanje kadrovskih pogojev za izvajanje kakovostne in varne zdravstvene nege 1. Takojšen pristop k obračanju piramide izobrazbene strukture v smeri 70:30 odstotkov v

korist dipl. m. s. za obdobje 2012 - 2022

2. Uveljavljanje ciljnih kadrovskih normativov za področje bolnišnične zdravstvene in babiške nege, ki izhajajo iz kategorizacije potreb zdravstvene nege skozi 10 letno obdobje.

17

3. Uveljavljanje ciljnih kadrovskih normativov za ambulantno in diagnostično terapevtsko

dejavnost na sekundarni ravni z upoštevanjem priznanih kadrov v "Splošnem in področnem dogovoru".

4. Izdelava metodološko primerljivega izračuna kadrov na terciarni ravni zdravstvenega

varstva. Za izvajanje terciarnega dela dejavnosti v bolnišnicah je potrebno zagotoviti do 30 % povečan delež priznanih virov.

5. Realizacija usmeritev iz dokumentov "Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena

nega - nadgradnja in prilagajanje novim izzivom" (2006) in "Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu" (2011) ter omogočiti takojšnjo uporabo prenovljene "Evidence patronažne zdravstvene nege" (2010) v praksi (MH).

6. Na primarni ravni zdravstvenega varstva je potrebno za dejavnost splošne in družinske medicine nemudoma pristopiti k spremembi kadrovskega normativa in sprejetju predlaganih novih normativov. S potrditvijo in upoštevanjem predlaganih kadrovskih normativov za zdravstveni negi v "Splošnem dogovoru" bo omogočeno zaposlovanje dipl. m. s., kar bo zagotavljalo varno in kakovostno zdravstveno storitev. Prav tako je nujno potrebno čim prej spremeniti normativ dipl. m. s. v dispanzerju za ženske.

6. Literatura Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Ur.L. RS št. 60/08). Kadivec S, Skela Savič B, Kramar Z, Zavrl Džananović D, Bregar B. Strategija razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do 2020: povzetek. Obzor Zdrav Neg. 2013;47(1):97–112.

Kersnič P. (ur.), Filej B. (ur.). Količina in kakovost zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2002. Klančnik-Gruden M, Bregar B, Peternelj A, Marinšek N, Zaletel M, Skela Savič B. Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege (SKZBZN): priročnik. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2011. Minimalni kadrovski standardi. Univerzitetni klinični center Ljubljana Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. Uradni list RS št. 106/2008, spremembe 118/2008/ Pravilnik o prevozih pacientov. Uradni list RS št. 107/2009, spremembe 31/2010 Prestor J. Vloga reševalcev v sistemu nujne medicinske pomoči, Urgentna medicina: izbrana poglavja, 19. Mednarodni simpozij o urgentni medicini, Portorož, Slovensko združenje za urgentno medicino; 2012: 177-81./

18

Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 - 2013 »Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev«. Uradni list Republike Slovenije št. 72/2008.

Splošni dogovor 2010. Občasnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, št. 2/2010. Splošni dogovor 2011. Občasnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, št. 1/2011. Splošni dogovor 2012. Občasnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, št. 2/2012.

Splošni dogovor za pogodbeno leto 2013 Občasnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, št. 2/2013.

Šušteršič O, Horvat M, Cibic D, Peternelj A, Brložnik M. Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega - nadgradnja in prilagajanje novim izzivom. Obzornik zdravstvene nege. 2006;40(4): 247-52. Železnik D, Horvat M, Panikvar Žlahtič K, et al. Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2011.

Železnik D, Panikvar Žlahtič K, Vidmar I, et al. Aktivnosti zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2011.

Železnik D, Buček Hajdarević I,Rep M, et. al. Aktivnosti zdravstvene nege na področju nefrologije, dialize in transplantacije. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2012.