Josip Brinar

Pohorske bajke in povesti

Učiteljska tiskarnaLjubljana1933

e-knjige iz vaše knjižnice knjigo je digitaliziralaNarodna in univerzitetnaknjižnica

Kadar ob kataložnem zapisu zag-ledate zgornji znak, lahko s klikom naročite elektronsko verzijo knjige

neposredno iz knjižničnega kataloga. Ko boste izpolnili formular in potrdili naročilo, boste po elek-tronski pošti prejeli povezavo do strani, na kateri boste lahko sledili statusu vašega naročila.

Kaj je EOD e-knjiga?EOD e-knjiga je knjiga v digitalni obliki in formatu PDF. V napredni verziji datoteka vsebuje tako ske-nirano knjigo, kot tudi samodejno generirano polno besedilo. Zaznamki, anotacije in drugi dodatki k besedilu so v digitalni kopiji ohranjeni.

Kako naročiti EOD e-knjigo?

Kako plačati EOD e-knjigo?Ko bo knjiga digitalizirana, boste imeli več možnosti plačila: s kreditno kartico preko varne povezave, preko nakaznice ali z gotovino. Ko bo transakcija uspešno zaključena, boste lahko knjigo prenesli na svoj osebni računalnik ali pa vam jo bomo poslali po običajni pošti.

To knjigo lahko naročite v elektronski obliki

books2ebooks.eu Narodna in univerzitetna knjižnica

Kako uporabljati EOD e-knjigo?E-knjigo uporabljate s pregledovalnikom PDF datotek. Lahko jo prebirate na zaslonu ali jo natisnete, napredna verzija pa omogoča tudi iskanje po besedilu ter kopiranje delov ali celotnega besedila v druge aplikacije.

Pogoji uporabeZ uporabo storitve EOD potrjujete, da se strinjate s splošnimi pogoji uporabe. Vsaka kopija tega dokumenta ali posameznih delov mora vsebovati pogoje uporabe. EOD zagotavlja digitalizacijo in dostop do digitalnih dokumentov zgolj v zasebne in nekomercialne namene ter ne jamči za posledi-ce drugih namenov in načinov uporabe, ki niso v skladu s splošnimi pogoji uporabe. Splošne pogoje uporabe si lahko ogledate na naslednjem naslovu: http://books2ebooks.eu/odm/html/nuk/sl/agb.html

Več e-knjig je dostopnih na: www.books2ebooks.eu

J O S I P B R I N A R

POHORSKE BAJKE IN POVESTI

Ilustracije: M. in O. Gaspari

L J U B L J A N A 1 9 3 3

Tiskala, izdala in založila . . U č i t e l j s k a t i s k a r n a " v Ljubljani ( P r e d s t a v n i k F r a n c e Š t r u k e l j )

Kazalo Stran

Sveti Bolfenk in Areh 5 Graščina na Planinki 12 Slovenska Kalvarija 20 Zaklad na Pošteli 26 Divji lovec Škopnik 32 Pohorski vodotoči 37 Kačja kraljica 41 Jezernik 45 Vodni mož Gestrin 52 Orjaši 56 Hostnik Vouvel 61 Iz vitanjskega kotla 65 Pegamski kralj Otokar Premislej 77 Zakaj je na Pohorju toliko mravljišč 86 Dve o medvedu 88 Petruh s Peska 93 Jurgov kraj 102 Tončkova pot na Rogljo 109 Velja 119

Sveti Bolfenk in Areh Zbeganost in strah sta zavladala po svetu, ko se je

bližalo prvo tisočletje po rojstvu Kristovem svojemu koncu. Nobeden ni vedel, odkod in kdaj je šinil med ljudstvo prestrašeni glas: 1. 1000. bo konec sveta! Sodnji dan je pred vrati! Zbeganost in vrtoglavost sta zajeli ves krščanski svet. Ljudje so puščali polja vnemar, odmetavali nakit in dragocena oblačila pa si bičali drug drugemu razgaljena telesa. Trume bičarjev so romale v procesijah od cerkve do cerkve, obupano vreščeč in proseč milostne sodbe.

V teh vrtoglavih časih so se ljudje radi in pogosto zatekali k svetim možem v samotah, da so jim tolažili preplašene duše. V polnočnih nemških deželah, ono-

5

stran grebenov in kop zasneženih Tur, je za tistih dob nad vse druge zaslovel samotar Bolfenk. Pobožni mož je samotaril v leseni kolibi, skrivajoč se v goščavju pod Ovčjo planino.1 Vkljub odljudnemu kraju so prihajali spokorniki iz naj oddaljenejših dežel, da si poiščejo pri svetem možu tolažbe in miru. Sloves modrega, pobož­nega samotarja se ni širil samo med preprostim ljud­stvom daleč naokoli, marveč je prodrl celo do vladar­skih prestolov.

Tudi bavarski vojvoda Henrik Prepirač je bil slišal o pobožnem samotarcu Bolfenku ter ga je pozval k sebi na dvor, proseč ga, naj bi mu vzgajal sina edinca, mla­dega Henrika, ter ga učil čednosti in vednosti. Pobožni učitelj se je vneto poprijel dečkove odgoje. Toda trmo­glavost in prepirljivost mladega vojvodiča mu je priza­devala obilo preglavic in truda. Trma in druge razvade so bile v dečku globoko vkoreninjene; saj jih je bil podedoval po svojem očetu, ki se ga je bil že kar na sploh oprijel priimek »vojvoda Prepirač«.

A poleg nagnjenja do prepirov in zdrah je pokazal učenec tudi svojo sončno strain: veliko veselje do živ­ljenja v prirodi. Kakor da je oživel v njem duh velikega pradeda, cesarja Henrika Tičarja. Tega njegovega pra-deda, započetnika slavne rodbine, so bili namreč nekdaj pozvali na vladarski prestol, vprav ko se je ukvarjal in razgovarjal s svojimi najljubšimi tovariši — s ptički.

1 V Sankt NVdlfgangu (v Salzkammergutu na Zg. Avstrijskem) stoji še dandanes v preddvorju cerkve vodnjak, postavljen v spomin sv. Bolfenku (Wolfgangu), ki je samotaril le-tod v gozdovju Schaf-berga nad Wolfgangovim jezerom.

6

Takošnja ljubezen do božje prirode je zagorela tudi v mladem Henriku. In samotarec Bolfenk je bil ugledal to svetlo iskro in ni popustil, da bi bila ugasnila v mla­dem srcu. Pogosto je vodil svojega učenca v tihotne gozdove, na jasne planine, v spokojne doline. Tod. in vsepovsod v deviški prirodi mu je kazal čudežna pota samote in spokojnega razmišljanja, ki vodijo po naj­krajši bližnjici pred prestol Gospodov.

Ko je bil Henrik 'dorastel in je po očetovi smrti zavladal v domači deželi bavarski, se je njegov učitelj Bolfenk zopet umeknil v spokorniško življenje. Ali to pot je samotarec krenil čez visoke Ture dalje proti južni strani. Priromal je mimo zelenih jezer korotanskih ter obiskal čudežno Gospo Sveto. Odtod se je zalezel v pogorje na jutmji strani ter si naposled izbral divje pragozde o'b Dravi za svoje novo samotarsko življenje. V temačni senci Pohorja si je postavil kolibo ter započel v teh krajih svoje tiho delo. Tolažil je obupance in pomirjeval razdivjane trope bičarjev, ki so še zmerom uganjali svoje blazne prismojenosti in razvratnosti. Ko so namreč ljudje videli, da pričakovanega konca sveta le ni pa ni, se jim je obup in skrušenost sprevrgla v brezumno veselje, pa tudi v najgršo razuzdanost. Spo­korniške procesije so se izpremenile v veseljačenje, v hrupno uživanje telesnih slasti. Iri spet je bil samotarec Bolfenk, ki se je pojavljal zdaj tu, zdaj tam v Podravju, svareč razuzdance in pomirjajoč nebrzdane drhali.

Tisti čas je bilo naneslo, da je mladi vojvoda Henrik spremljal nemškega cesarja Otona na poti v Italijo. Rimljani so se bili cesarju uprli, in mladi vojvo­da je zbral svoje viteze, da pomaga ukrotiti uporne

7

rimske meščane in plemiče. Prišedši s svojo vojsko do Drave, se je ustavil pod Pohorjem, da poišče in obišče svojega nekdanjega učitelja, samotarja Bolfenka. Po­božni samotarec je Henrika blagoslovil in ga utrdil v naukih, ki mu jih je bil v mladosti usadil v srce. V pobožnosti in molitvi sta prebila nekaj dni v leseni samotarski bajti.

Ko je bil opravil pobožnosti in si poživil srce, je priredil Henrik svojim vitezom velik lov. Takrat je bilo v lesovju po Pohorju obilo divjadi. Medved kosmatin se je sprehajal med orjaškimi debli, tolpe volkov so se podile po kotlinah in planjah, jelen s svojo družino je rogovilil po goščavju, brkati ris se je skrival po razso-hah1 stoletnih bukev.

Tudi Henrik se je udeležil lova. Upehan in zmučen se je pripodil za divjadjo na vrh Pohorja. Tu se je zlek-nil pod košato smreko, in žejen, kakor je bil, je zahre-penel po požirku hladne vode. Ali studenca nikjer no­benega!

Pa je pristopil samotar Bolfenk in potrkal s svojo puščavniško palico ob pečino tam poleg. In glej! Ročno se je ulil curek bistre studenčnice iz skale. Vojvoda se je napil studene vode, nato pa vprašal Bolfenka: »Kaj mi je storiti, da se dostojnoi zahvalim Bogu za to milost?«

»Ohrani si .vest čisto, kot je tale studenec!« ga je poučil samotarec. »Niti takrat se ne prevzemi, ko sedeš na cesarski prestol! Zakaj vedi: Ko se leto trikrat obnovi, si posadiš železno krolno na glavo! In še trikrat

razsoha — rogovilasto deblo.

8

tri leta, pa te ovenčajo z zlato krono, tebe in tvojo zvesto Kunigundo!«1

»Ako se to zgodi,« je odvrnil Henrik, »postavim vprav na temle mestu cerkev Bogu v zahvalo in čast. Da pa se beseda ne pozabi, ej, vitez oproda, daj mi hele-bardo sekačo, da zasekam njo večno obljubo!«

Henrik je zasekal deblo in posekal smreko, ki je bil malo poprej pod njo počival. A Bolfeink se je sklo­nil v molitvi ter utrdil v živi svoji veri: »Beseda tvoja, o vladar, ne mine, ne zgine! A naj tudi ne mine, me zgine drevo, ki je danes padlo na ta posvečena tla!«

Čez tri in trikrat tri leta se je Henrik vračal s sijaj­nim spremstvom v domovino. Dospevši do Drave, se je ustavil pod znanim mu bregovjem. Poiskal je pobož­nega Bolfenka v njegovi kolibi v pohorskih gozdovih; zakaj cesar ni bil pozabil svojega starega učenika. Še več! Prinesel mu je s seboj pismo in pečat, da je po­stavljen za škofa v svoji domovini — tam onostram belih Tur.

Samotarec se je ponižno uklonil višjemu pozivu. A preden je odpotoval v svojo bodočo prestolnico ob Do­navi,2 je poprej še pospremil cesarja 'na greben Pohorja, da ga spomni nekdanje obljube. Tu je še ležala na tleh podrta smreka, vprav kakor jo je bil Henrik pred davnimi leti na lovu posekal. Vse zeleno je še bilo dre-

1 Leta 1001. po Kr. je šel vojvoda Henrik z vojsko v Rim; leta 1004. si je posadil v Paviji ž e l e z n o rimsko-nemško krono na glavo, a čez devet let (1013.) je odšel ponovno v Rim, kjer je papež Benedikt VIII. ovenčal njega in njegovo soprogo Kunigundo z z l a t o krono rimskega cesarja.

2 Regensburg ob ustju pritoka Regen (Reka)

9

vo, kakor da so ga šele včeraj podrli. In tudi očeljen1

štor je bil še čisto svež in smolnorosen kot prvi dan po poseki.

Cesar se je na moč začudil. V pobožni skrušenosti je zaukazal, da so pri priči začeli zidati na tem mestu cerkvico. Vprav nad odsekanim štorom so postavili božji hram. In Henrik in njegova pobožna žena Kuni-gunda sta delila darove pohorskemu ljudstvu, ki se je zgrinjalo od vseh strani gledat in se klanjat čudom božjim.

V poznejših časih so postavili na sredi cerkve spo­menik ustanovitelju, svetemu Arehu.2 Kakor samotar­ska koliba je ta spomenik, izklesani iz belega domačega marmorja. A če se ozreš pred stranski oltar, lej čudo! Še danes ta dan moli iz kamenitega tlaka smrekov štor. Devet vekov je že šlo čezenj, a ni ga uničila ne trhlota ne gnilota.

Ob gozdu nad cerkvijo pa žubori izvirek,3 ki ga je nekdaj samotarec Bolfenk priklical iz skale. Sploh pa najdeš po Pohorju povsod — tudi po visokih grebenih in planinah — vse polno studencev. Zakaj koderkoli je pobožni samotarec nekoč hodil ali počival, povsod je s svojo palico pritrkaval živo vodo na dan, ki še danes poji in krepi pohorskega romarja.

Iz hvaležnosti so Pohorci postavili Bolfenku dvoje svetišč. N a večerni strani Pohorja, v senci Velike kope so pozidali eno cerkvico, da gleda tja čez Gospo Sveto

1 očeliti (deblo, snop) = na koncu ploskoma odrezati. 2 Areh = Henrik 3 Romanov studenec pri koči Planinki.

10

na bele glave turške. Druga pa čepi •— dandanes zapu­ščena in pozabljena — na jutrnjih obronkih sredi gozda. Po praznih linah mežnari ponoči skovir, podnevi pa se podi skobec za krčmarjevo perjadjo. Prijazen vinotok se je naselil v zapuščenem svetišču in čuva trebušate sode poid hladnimi oboki. Že marsikaterega romarja je zlati Rezarjev traminec1 poživil ali ga celo položil v senco sosedujočih bukev.

A tudi Kunigunde, pobožne Arihove žene, niso Pohorci pozabili. Pozidali so ji cerkev na sončno reber Pohorja, da gleda tja proti sosedi, savinjski Šent Jun-gerti. In tudi v goricah onkraj Drave se izmed »palm« beli svetišče, postavljeno v spomin na cesarico-dobrot-nico.

x Posebne vrste vino iz znanega dr. Reiserjevega vinograda pri Pekrah.

11

Graščina na Planinki Njega dni je stala na vrhu Planinke velika graščina.

Sedemkrat sedem oken je zagorelo, kadar je iznad Roglje sonce usulo zlate žarke na graščinsko zidovje. Po planjah naokoli je zorelo rumeno žito, sočni pašniki so zeleneli do črnih senc jelovine.

V tej graščini je gospodarila in skoparila vdova Jera Hudavoljna. Vsa skrb in briga skopulje je bila, da je grabila podse premoženje, zbiraje v globokih kleteh obilne zaklade. Imela pa je hčerko Zalko, ki ni bila materi skopulji prav nič podobna. Dobrota ji je sijala iz oči, ljubezniva in prijazna je bila z družino in s popotnimi, ki jih je kjekod zaneslo na Planinko. Zani-

12

čevala ini bornih drvarjev ne siromašnih bajtarjev, ki so životarili po lazih in trebežih1 v strminah naokoli.

Prav posebno pa se je bila Zalka spoprijateljila s sosednjim Ivanom, ki je bival s svojo materjo v siro­mašni kolibi, čepeči v bregu nad bobnečo Radoljno. Že kot otroka sta se pogosto videvala na pašnikih; zakaj Zalka se je, če je le mogla, skrivaj pokradla zdoma ter poiskala pastirjev. Ivan ji je na paši razkazoval igrače, iz lipovine izrezljane krave in ovčke; stikala sta skupaj za tičjimi gnezdi, zalezovala kuro ruševko, ko je razpe-ljavala mladiče — kakor da se trkljajo žive kepice med travnimi bilkami — in ko sta utrujena sedla v mahovje, je zapiskal na pastirsko svirel tako milo, kakor da drobi drozg svojo pesem z vrha smreke. In koliko čudežnih storij je Ivan vedel: o Škopniku, ki se podi s pasjo tolpo čez kope; o kosmatem Hostniku, ki se mu celo medved izogne, če ga sreča v gošči; o zelenem Vodovniku, ki ga videvajo včasih doltam2 ob izviru Mezlinje, ko se sonči na bregu ob jezeru.

Otroka sta se z leti potegnila na viš3; ona je vzra-sla v zalo devojko, on v zastavnega fanta. Razraslo, raz­vilo se je pa tudi prisrčno nagnjenje med obema. Zago­rela je v njunih srcih ljubezen, tako čista in lepa, da se je nista niti zavedala — kaj šele po imenu poznala.

Jera Hudavoljna je neznansko vzkipela, ko ji je družina na ušesa prinesla, da pogleduje bajtarjev Ivan za njeno hčerjo. »Takle beraški frkolin, da si le upa!«

1 trebež = njivica na prekopanem grmovju ali posekovju. 2 doltam — doli. 3 na viš se potegniti — visoko zrasti.

13

je kričala. »Naj ga dobim pobalina, to mu uro navijem! Pa tudi materi, tisti beraški staruhi, že posvetim! Na desetini mi je dolžna več, nego je vredna vsa njih baj-tarska beračija. Le počajta,1 pošljem vama na vrat biri­če, o le čaj ta!«

V bajti nad Radoljno je bila beda že itak vsakdanji gost. Slaba letina, uime vsake vrste — kako naj bi jih bila zmogla starka, Ivanova mati. A zadnje čase še bole­zen in nadležnosti starosti — kaj čuda, da je šel rep za repom iz hleva in so se celo miši ogibale kašče.

»Se bo že kako preokrenilo«, se je tolažila mati, »ko zraste Ivan do vrha in vzame še moj e tri vogle na rame. Saj več ko enega tako že zdaj nosi.«

Pa je razljučena skopulja Hudavoljna kruto podrla vse njene nade. Poslala je biriče v bajto in zarubili so zadnja dva repa, voliča-terca,2 ki sta še bila za spod-rejo1 v staji ostala. »V treh dneh, ali denar v graščino ali pa — poslušaj, mulec podmuljeni! — priženeš oba junca! Tako ukazuje gospa Hudavoljna.«

Mati je tarnala, vzdihovala. Ivan ni mogel gledati njenih solz; kakor žareče kaplje so mu kapljale v dušo. Odtaval j e z doma in kar samo od sebe ga je neslo nav-breg proti graščini. Morda dobi Zalko kje na samem, da ji potoži! Morebiti s prošnjo vendarle kako »meči srce skop ulji!

Pa je vprav tisti dan, ko je Ivan obupan taval proti Planinki, prisopihal in pricompal povodni mož pred gra­ščino. Le redkokdaj je zapustil svoje bivališče v jezeru

1 čaj, počaj = čaikaj, počakaj. 2 terc — junec, mlad volič.

14

ob izviru Mezlinje. Od časa do časa pa ga je obšla neu­krotljiva želja, da bi okusil kos dobrega kruha. Zato je tudi tisti dan pričotal1 v svojih plavutastih copatah gor-tarn2 čez Volovsko plan j o. Potrkal je oia vrata v graščini in poprosil za krajec kruha, ki ga že dolgo, dolgo ni več okusil.

Ko je skopulja zagledala moža debeloglavca, ki so mu lasje kot griva viseli po ramah, se je na moč razje­zila. Vsa besna je kričala: »Takemule potepuhu zava-ljuhu — kruha? Naka, rajši ga dam žabam, ki regij aj o doltam v jezeru!«

Silno vpitje privabi Zalko, da bi videla, kaj se godi pri vratih. Ugledavši razkuštranega možaka, prigovarja materi, naj vendar privošči siromaku grižljaj kruha. Toda trdosrčnica se ne da pogovoriti. Kar naprej in naprej kriči in še psa spusti z verige pa ga naščuva ma berača.

Vodni mož odčota z dvora. Zunaj postaji, se ozre, zažuga s kosmato pestjo proti graščini in zamomlja: »Tak' torej, rajši žabam kos kot meni! Čak,' skoporit-nica, čak'! Še ti bo presedal žabji kvak!«

Na senožetih pod Planinko je srečal vodni mož Iva­na, ki je zamišljen stopal navzgor proti graščini. Po­vprašal ga je, kod in kam. Ivan mu je potožil svoje teža­ve: »Grem poprosit za zadnji par voličev, ki nam jih hoče pobrati birič.«

»Nič ne opraviš, pjebič,«3 je odkimal vodovnik. »Skopulja tam gori ima kosmata ušesa. Napodi te, o

1 čotati = šepaje hoditi. 2 gortaim = gori 3 pjebič — pobič, dečko.

15

napodi, kakor je mene. Pa pripelji k meni tista voliča, preden ti jih pobero biriči; dolta k jezeru jih. priženi! Boš videl, tako zagodeva baburi, kot še nikoli nikomur!«

Ivan obljubi možu kosmatinu, da ga poišče pri je­zeru, ako v graščini slabo opravi.

Jera Hudavoljna je še rentačila in se togotila, ko je Ivan stopil na graščinski dvor. Že tako je bila nakačena; zdaj pa ji buši togota še huje v glavo. Komaj je enega berača spodila, že drugi pride. Sam zlodej ga naj vzame, potepina! Tako udelava in zmerja skopulja, da se kar megla dela.

Ivan ni mogel niti besedice golsniti,1 kar sapo mu j e zaprlo. Osramočen, obupan se je vrnil domov in po­vedal materi, kako slabo je opravil v graščini. Ko ji je omenil moža kosmatina, se je starka vzradostila:. »Ej-hata, vodni mož je bil to, ki si ga srečal! O, že marsi­komu je vodovnik dobro storil. Tudi nama bo pomagal, čisto gotovo se naju usmili. Le stori tako, Ivan, kakor ti je on naročil! Vse se še lahko preongavi.«2

Ivan je zapel voliča v telege in ju odgnal. N a Vitanj-ski planji je krenil z njima navzdol, da poišče vodnega moža, preden odžene junca v graščino. Ko je bil prignal dol do jezera, ga je vodni mož že pričakoval na obrežju. Poleg vode je stal loj trski voz in velikanski kotel na njem. Vodni mož je potegnil s kuštrave glave klobuk, obsežen bolj kot največja redoseja.3 Z njim je začel zajemati iz jezera in ulivati in plati vodo v kotel. Kar brž ga je napolnil do roba.

1 golsniti — težko (iz gedta) izgovoriti. 2 preongaviti = predrugačiti. 3 redoseja := veliko rešeto za čiščenje žita.

16

»Zdaj pa zaprezi!« je ukazal vodni mož. »Poženi voliča, da popeljeta kotel na Planinko!«

»Kako naj speljeta junčka, drobna kakršna sta, to­likšen tovor, po klancih!« je zmajeval Ivan. No, pa je vendarle slušal in pognal voliča.

Hrust kosmatin se je uprl ob zadnje ročice in pori­nil, da je voz kar zaškripal. Šlo je po kolovozu navzgor, kakor bi mignil. Ko je privozil Ivan do najhujše strmi­ne, mu je velel vodni mož: »Primi junca za roge, da pojde hitreje!«

Res sta potegnila voliča kot risa po rebri navkreber. A na vrhu klanca se odkrhne rog, ki je Ivan držal zanj, pa mu ostane kar cel v pesti.

»Obdrži rog,« je ukazal vodni mož, »in vzemi ga s seboj domov! Ne bo ti v škodo.«

Po položnih senožetih je drdral voz naglo navbreg kot po ravni cesti, dokler nista privozila na Planinko in se ustavila pred graščino.

»Zdaj pa izprezi in brž z voličema domov!« je velel vodni mož. »Pa le urno! Zakaj ko prekucnem kotel, bi še tebe zalilo.«

Črni oblaki so se zgrnili nad graščino, krvavi bliski so se zalesketali v sedmerih oknih. Treskalo je in grme­lo, kot da je napočil sodnji dan. Ivan jo je z voličema naglo ubral po bregu navzdol proti Radoljni. Doma v bajti je našel pri materi Zalko, ki je bila pred razjarjeno skopuljo zbežala iz graščine. Obe, mati in Zalka, sta bili zbegani, preplašeni. Glasno sta molili pred razpelom in se trepetaje križali. Ivan je še zmerom držal v roki rog,

2 17

ki se je bil na klancu ulomil voliču. Zdaj ga je zateknil v kot za božjo martro.1

Zunaj je medtem udelavalo huje in huje. A maho­ma je za nekaj hipov potihnila nevihta. Kakor da je raz-besnela vihra na globoko vdihnila in zajela nove sape. Zdajci pa je zagrmelo in se potreslo, kakor da se je gora nad njimi razklala od vrha do doline. Zahreščalo je ska­lovje, zabobnelo kamenje, nato pa zapljuskala voda, ulivajoč se nizdol po drčah.

A precej nato se je nevihta na mah polegla, me-glovje se je razgrnilo in sonce je spet posijalo na Pla-ninko. Ali čudo čudovito! Graščina na vrhu planje je bila izginila. Pogreznila se je v brezdanjo globočino, voda se je razgrnila čez njo in zalila zidovje. Le sedmero jezerc — sedmero oken — še kaže tisti kraj, kjer je ne­koč stala graščina brezsrčne skopulje.

Z ginjenim srcem se je zahvalil Ivan pred razpe­lom, da se je Zalka rešila strašne smrti. Pri tem mu je zableščal v oči rog, ki ga je bil zateknil za božjo martro. Začuden ga vzame v roke, in glej, iz roga se usujejo rumeni cekini.

Ivan si je za bogastvo, ki mu ga je pripravil vodni mož, kupil lepo kmetijo niže doli ob Radoljni. Tam je še dolgo in srečno živel s svojo ženko Zalko.

Na Planinki pa se je posihmal naselil vodni mož. Z ničimer se vodovniku bolj ne ustreže, kakor če mu vrže dobra roka košček kruha skozi okno v njegov vodni grad. Ročno se razprše megle s kop in sonce se posmeji z jasne modrine. Ako pa vrže kdo kamen v

1 božja martra = razpelo.

18

jezero, se vodni mož hudo razljuti. Kuštravo glavo po­moli iz okna, iz oči mu zašvigajo strele, iz globine votlo zagrmi in v hipu se nagomilijo hudourni oblaki. Že mar­sikaterega pastirja in objestnega fantina, ki ni mogel pustiti kamenja na miru, je nevihta razkuzmala1 in ga do kože oprala, da si je za zmerom zapomnil vodovni-kovo maščevanje.

1 razkuzmati = razkuštrati.

2* 19

Slovenska Kalvarija Nekdaj niso bili, kakor danes, vrhovi po Pohorju

domala vsi enako visoki. Osrednji vrh, Planinka, je ta­krat štrlel še visoko nad svojimi sosedi. Kjer so zdaj Črna jezera na planoti, nagosto porasli s kržljavim1 ru-šjem, tam je nekoč strmo skalovje molelo visoko pod oblake. Še današnji dan, ko je okrnjena, brez skalnega vrha, je vendar Planinka še zmerom za dobro žrd višja od sosednje Roglje in le za pol žrdi nižja kot zapadna soseda, Velika Kopa, in njen drug, Črni vrh. Da pa je zginil strmi, nebotični vrh s Planinke, se je zgodilo takole:

1 kržljav = pritlikav.

20

V davnih časih je Poharje tudi dolincem prinašalo obilo bogastva. Po Dravi so pluli splavi in težko oto­vorjene šajke.1 Zadravci so čezdalje bolj bogateli, a pri tem tudi vedno huje prevzetovali. Posebno Mariborci so se bahaško šopirili; zakaj kupčije, brado vi in pohor­ski žulji so jim donašali kupe zlata in polnili shrambe do stropov. Pa so dolinci v svojem prevzetovanju po­zabili na Boga in se vdajali vsakojakim grehotam.

V peklu so bili zato, kakopak, zelo zadovoljni. Pe­klenščki so se režali in podkurili največje kotle za Ma-riborce in grešne Podpohorce. A vse preporedko so jim cepali grešniki v pekel. V zdravi pohorski sapi se drži duša telesa, kot da je prirasla.

Zato pa se je peklenski poglavar po pražnje opra­vil — nateknil je rokavice, da skrije kremplje, in obul na kopita lakaste čevlje — pa se je odpravil pred nebe­ška vrata.

»Romp, romp!« potrka. Sveti Peter odtrzne2 duri, a le za ozko špranjo, toliko, da more peklenšček z enim očesom poškiliti na božji prestol.

»Česa bi rad, rogač?« ga vpraša Bog. »Duše Mari-borcev in Podpohorcev, prosim ponižno! Vse prepo­časi nam cepajo v kotel. Saj so grešni Podravci tako vsi meni zapadli. Le to mi dovoli, da vse naenkrat v pekel pobašem. Kdo bi za vsakega posebej kuril in ogenj bezal! Vsi na kup — bi šlo hitreje, odročneje!«

»Resnično,« pritrdi Bog, »tam pod Pohorjem je grehote na kope. Pa naj ti bo! Za danes in drevi do

1 šajka = plitev čoln s streho, kakih 12 m dolg, 5 m širok, za prevažanje tovorov po Dravi.

2 otrzniti = nekoliko odpreti.

21

polnoči ti dam oblast čez Mariborce in grešne Podpo-horce!«

Vrata nebeška se zaloputnejo in peklenski poglavar zauka, zamekeče ter zdirja naravnost na Pohorje.

Svetnikom v nebeških dvorih pa se sklonijo glave. Sveti Trije kralji se žalostno spogledajo in se posvetu­jejo, sveti Areh dregne Bolfenka, češ: »Izpregovori do­bro besedo za Podravce, saj so naju včasih tudi dolinci hodili častit na Pohorje!« Ko se pohorski svetci tako spogledujejo, o priprošnjah modrujejo, pa stopi Marija pred božji prestol in poprosi: »Nikar jih vseh ne po­gubi, dobri Oče, kar tako — neposvarjenih, nespokor-jenih! Daj, naj jih smrt kosi posamez, počasi; boš videl, koliko spokornikov še potrka na nebeška vrata! Saj ti dolinci niso kaki lenuhi izgubljeni; marljivi so, oj mar-ni, ti, lahkoživi Mariborci! Le zdaj so Te pozabili, ne­srečni Podravci, ko se jim predobro godi. Pošlji jim toče, povodnji in drugih nadlog, pa se bodo brž spom­nili, da je nad njimi Bog!«

Sveti Trije kralji živo prikimavajo, sveti Areh pov­zdigne roke, sveti Bolfenk poklekne pred prestol.

»Tudi meni je žal Podpohorcev,« pritrdi Bog. »Kaj naj počno pobožni planinci brez grešnih dolincev! Pa vendar, kar sem rekel, sem rekel! A roigaču rogatinu sem dal oblast samo do drevi, do polnoči. Dotorej ga še lahko kaj zamoti, da uro zamudi, mu nakana spod­leti!«

Peklenski poglavar je hitel na vso moč ter še pred večerom prisopihal do skalovja na Planinki. »Takole bo najbolje,« pomodruje in zadovoljno zarezgeče. »Tale vrh odlomim pa ga vržem na Maribor in zajezim Dravo.

22

Mehe-he-he! Vse na en mah dobim, niti eden mi ne uteče!«

Z obema rokama objame skalni vrh, ga odkruši in naloži na rame. Zagrmelo in zahruščalo je in celo Pohor­je se je zamajalo.

A tudi pohorski svetci niso medtem križem rok dr­žali. Ko so videli, kaj namerava peklenski poglavar, so spustili nanj svoje pomočnike. Od Svetih Treh kraljev sem se pripodi vihar in ulije se ploha, da še nikoli taka. Voda na mah zalije kotanje po razrvani planji, kjer je bil stal vrh Planinke. Težko stopa peklenšček s silnim bremenom po razmetanem gozdovju. Zato si preloži skalo na drugo ramo in otrese razdrobljeni drobiž s pleč, da se usujejo kupi peska v kotanjo pod Rogljo. Pred Klopnim vrhom zabrede v močvare; do kolen se je ugrezal vragolin pod težkim bremenom.

Sveti Areh je zavil svoj vrh v tako gosto meglo, da ni videl peklenšček niti svojega nosa, četudi je vendar, hudiman, trde teme navajen. Zato pa se je, neroda, spo-teknil ob streho zvonika, da se mu je odkrušil precejšen kos skale in se zapičil v travo.

Od Bolfenka dol je šlo pač hitreje, še celo vse pre­hitro; zakaj svetec samotarec mu je poslal od zadaj pre­hude sape. Zadrsal se je navzdol rogač rogati in na Po-šteli je telebnil na zadnjo plat, oguli vsi zemljo do trdih reber.

Tako so ga ustavljale ovire druga za drugo, a napo­sled bi bil rogač rogatin le še pred polnočjo dospel do Drave, ako ne bi bila na zadnjih klancih stopila predenj — Marija. Pojavila se je pred rogačem vsa v sijaju in spregovorila z milim nasmehom: »Rogač rogatin, zaman

23

je tvoj trud! Moje zapreke ne premagaš: Tri vrče solz sem nalovila od nedolžnih sirot, tri vrče so jih natočile duše siromakov. Poškropila sem z njimi vse bregorve, vse gorice tod naokoli. Le poskusi jih prebresti, jih pre­skočiti! Ne zmoreš, ne zmagaš!«

Peklenšček je poskušal predreti po bregovih tod, onod. Zaman. Povsod ga zadržuje neviden zid.

Tedaj pa zazvene skozi noč srebrni udarci: ura bije polnoči! Pekla vladar zatuli, da se razlegne od pekla do nebes. Pa zgrabi skalo z rokami in jo trešči na vso moč preko ravnine. A pečina ne doseže Maribora ne Drave. Na ravnici pod znožjem Pohorja se je zapičila v zemljo in je ostala tamkaj do naših dni.

Gola skala se je po dolgih, dolgih letih obrasla in hvaležni Mariborci so ji na teme postavili lično cerkvico. Semkaj, na Slovensko Kalvarijo, še danes radi hodijo častit Marijo in se ji zahvaljevat.

Iz solz, poškropljenih po bregeh naokoli, pa je po­gnala naj žlahtne j ša vinska trta. Ta lije ljudem dobrot-ljivost v srce in zato posihdob dolinci ne hrepene toli­kanj po zlatu in zakladih. Rajši hodijo na planine, vedrit si glavo, in zahajajo v goščave pohorske, krepit si dušo in srce.

A popotnik dolinec, ki romaš po pohorskih krajih, zaustavi tu tam korak in se ozri naokrog: Tam, kjer je peklenšček odkrušil skalni vrh na Planinki, tamkaj se ogleduje zdaj sonce v jezerskih oknih, odprtih sredi zelene, rušnate planje.1 Na Pesku pod Rogljo so navrho-

1 Postanek čudovitih jezerc na Planinki si ljudstvo razlaga na razne načine. — Prim. bajko »Graščina na Planinki« in »Orjaši«.

24

vateni kupi peska, ki ga je peklenski poglavar otresel s pleč v to kotlino. V goščavju pod Klopnim vrhom se iztežka izogneš mlakam, po katerih se je ugrezal rogač do kolen. Pri Svetem Arehu, zadaj za cervijo, zadeneš ob skale, ki so zdrknile hudobcu z ramena, ko se je spotaknil ob zvonik. Od Bolfenka dol uzreš globače1 in grape, ki je po njih drsal vrag vragolin in padel na Po-šteli na zadnjo plat. A kadar popiješ kozarec rujnega pekrčana,2 ne pozabi, da je morda tudi ta zlata kapljica zrasla iz solz ubogih sirot in zgaranih siromakov.

1 globača = globoko v zemljo zarezana gozdna pot. 2 pekrčan = vino iz vinogradov pri Pekrah (nad Limbušem,

zahodno od Maribora).

25

Zaklad na Pošteli Na plečih Pohorja proti jutrnji strani je v nekda­

njih časih vodila »rimska steza« skozi gozdove. Po njej, čez Šmartin in mimo Areha, so korakale in se drevile številne vojske. Na trdnem »kaštelu«,1 čepečem na skrajnem rtu pobočja, so se odpočivali očeladene2 le­gije. Tod so bili rimski vojščaki našli okope in nasipe, ki so jih bili zgradili že Kelti in Iliri. A ko je veliko pre­seljevanje od vzhoda pregnalo Rimljane, so pradedje Slovani posedli trdno Poštelo (kaštelo).

Tu, na jutrnjem grebenu gorovja, so si postavili žrt-venik in svetišče v počaščenje vzhajajočemu božan-stvenemu soncu. Tod so skrivali za trdnimi nasipi svoje dragocenosti, ko so se»peslajnarske3 trume usipale čez Podravino. Gortaj za »turške šance« so spravljali svoje imetje, kadar so se rdečehlačarji pridrevili na Ptujsko polje.

Mnogokaka dragocenost je ostala za zmerom na Po­šteli zakopana, ko je njen gospodar padel v boju ali kadar je cele rodbine pobrala kužna bolezen. O teh za-

1 kaštel = trdnjava, grad. 3 očeladen = s čelado (šlemom) pokrit. 3 peslajnar = pesjan, pesoglavec.

26

kopanih zakladih nam še danes pripovedujejo mnogo­tere pripovedke. Kmetje iz podpohorskih vasi so se marsikrat zgovorili in šli na Poštelo kopat zakladov.

Nekoč se je zbrala večja družba Radvanjčanov in so se odpravili na poštelsko gradišče. Kopali in vrtali so po gomilah, bezali v groblje, rili pod zidovje žrtve-nikov in izvlekli marsikatero lončeno ali kovano drob-njav na dan. A nazadnje poskusijo še nekod blizu vod­njaka, ki je danes že čisto zasut, le črna mlakuža po­kriva oblateno mahovje na dnu. Pa pravijo, da se ta mlaka nikoli ne usuši, a tudi polna se jama ne nateče, pa naj še tako dežuje in uliva.

Pri tem vodnjaku torej se ustavijo Radvanjci in kopljejo, kopljejo, do zaklada ne prikopljejo.

»Kaj bi kopali, čemu se pehali!« pravi eden izmed njih. »Davi sem srečal, zdoma grede, železnega viteza doltam na »turških šancah«. Nesrečo prinaša, bojda,1

komur se prikaže. In kaj ne bi: izpod čelade mu gredo bliski, izmed železnih sklepov plameni. Sam peklenski poglavar hodi takov v železnih oklepih — bognasvaruj! Še zdaj mi šklepečejo čeljusti, ko se zmislim, kako gro-zanski je bil, onga, davi doltam na šancah.«

»Nič hudega takšna prikazen,« ugovarja drugi. »Kjer straži železni vitez, bo pač tudi zaklad kje blizu. Da le nisi srečal škrbinaste coprnice! Taka vešča je pač vsa vražja: zlato ti spremeni v črno oglje!«

»In bogvari, da bi zadeli na tisto peklensko kačo, ki čuva zaklad! Na dnu vodnjaka, čisto spodaj pod bla­tom spi, bojda, zvita v svitek. Kdor bi jo zagledal pod

1 bojda = baje da, tako pravijo.

27

krampom, pri priči naj jo učesrie po glavi! Gorje nam, če se prej zbudi; vse nas pokonča! Jezik na devet pre­cepov ji, grdobi, šviga iz žrela.«

»Pa če ima res devet glav, kakor pravijo, po kateri naj oplazim, da pravo zadenem?«

»Kar po srednji udari, kar po srednji!« hite vse­vprek kopači, pa kopljejo, kopljejo, da jim curki lijo z nosa, z brade.

Nenadoma zakriči možak, ki je odluščil s kopačo debelo skril: »Joj, zlato! Lejte, zaklad!«

Planejo na kup. — Nič kot kamnita skril pa kota­nja črnega blata!

»Pr imoj ! . . . Saj je bil pod kopačo, zaklad! Resni­čno, kakor je Bog v nebesih! Al' ga je zlodej pocitral, kal'!«

»Vrag je vzel zaklad, kajpak, sam vrag! — Zakaj si se pa zadri kot kozel na gmajni! Ko si ugledal zlato, bi bil moral ostati tih ko miš. Pa bi se zlato ne izpre-vrglo v blato. Na, zdaj pa imaš, brbuš žlobudravi, ko ne znaš jezika za zobmi držati! — Adijo, zaklad!« tako so jeznoritili Radvanjci, ko so po nemarnem zapravili zaklad in ga za zmeraj izgubili. Zakaj kdor ga polomi enkrat, temu se ne pokaže sreča še v drugo.

*

Tisti čas je živel v Radvanju hlapec Irgo. Pobožen mladec, kakršen je bil, se ni pridušal in nosil skozinskoz kletvic na jeziku, kakor je bila takrat poljanska navada. Najrajši je zahajal v gozd, v samoto. Božja priroda mu je govorila z govorico, ki jo le preprosto srce razume:

28

kaj šelestajo drevesa, cvrklja drobnjav y travi, žgole ptice v grmovju.

Nekega dne je Irgo napravljal drva na Pošteli sredi seče v goščavju. Zloživši nakalana polena v skladanico, je sedel na štor, da se odpočije in malo južino použije. Ko podrobi svoj ovsenjak, še malko posedi in pisane podobe iz pravljic mu vstanejo pred očmi:

Čudnolep grad sred gozdovja. Po svetlih dvoranah se nosi grajska hči Izmela, vsa v biserih, v pajčolanih. Pa se prikrade v srečne dvore čarovnik Andrejaš, pokveka spačena, ki ne more videti ne lepote ne dobrote. Grba-vec se dotakne s čarovno paličico lepe Izmele. In devica zapre oči, odreveni — zaspi. Grajski dvori — groblja kamenja; v zasutih kleteh — zlati zakladi.

Tako se zasanja Irgo y nekdanje, čudežne čase. Zato se zdaj kar zdrzne, ko nenadoma zagleda prikazen pred seboj. Moška postava — telo s kocinasto dlako po­raslo — na vratu: pasja glava! Odkod se je vzel Peslaj-nar kar namah! Mar je iz zemlje vzrasel, padel iz ob­lakov!

In odpre Peslajnar svoj gobec in de po človeško: »Ne boj se, hlapčič Irgo! Že jezero let čaka knežna Iz­mela svojega rešnika. Pa še ni dočakala mladca s čistim srcem, ki bi jo rešil zakletve coprnika Andrej asa. Le j , tebe čaka ta sreča! Ajd' za menoj, pa se ne straši, ne plaši pred ničimer! Molči, ne črhni besede, dokler se ne dotakneš device, da jo zbudiš iz spanja! Tvoja bo ne­vesta Izmela, tvoji vsi zakladi. Kot najbogatejši gra-ščak zagospodariš na Pošteli.«

29

Hlapčič Irgo vstane s štora in stopa za pasjeglavim kosmačem. Ta razmakne z lahtmi grmovje pred sabo in med skalami se pokaže vhod v podzemeljsko jamo. Ste­za se vijuga med pečmi.

Vstopita v širno dvorano, rdeče ožarjeno. Na levi, na desni, dolga vrsta črnih psov. Iz oči jim srše ognjeni zublji, iz gobcev, na stežaj odprtih, švigajo plameni. Po sredi med psi jima gre steza. Neustrašeno korako Irgo za svojim vodnikom, ne porajta psov, ni mu mar pla­menov.

Vstopita v drugo dvorano. Tla vsa z visoko travo porasla. Trava se upogiblje v vetru, se vrtinci: vsaka bilka — zelena kača! Na široko odpirajo žrela, brizgajo strup, požvižgavajoč sikajo vilasti jeziki. A Irgo in Pes-lajnar kar naprej po trati: cop, copati, cop!

Odpre se tretja votlina; vsa v demantih, v zlatu sije dvorana. Na levo: tri velikanske kadi srebra; na desno: tri grozanske kadi zlata. Zadaj v kotu postelja, na svilenih blazinah knežna Izmela, z meglo pajčolanov zaodeta. Lica — kakor beli marmor; usta, napol odprta — poljuba pričakujoča.

Irgo odreveni, korak se mu ustavi. Zlato, bleščeči dragulji mu slepe oči.

»Jemnasta, zakladi!« zakliče na glas, omamljen od bogastva naokoli.

Isti hip Peslajnar pred njim neznansko zatuli. Strop se zamaje, bleščava ugasne. S postelje — bridkosten vzdihijaj; dvorana se zruši, zagrmi na kup.

Hlapčič Irgo se zdrami, plane kvišku. Pogled mu šine po seči nizdol: na levo: trije bukovi trši,1 v srebr-

30

nem lubju se bleščeči — na desno: trije smrekovi štori, z roso zlate smole posejani — spodaj na robu poseke: siva groblja in mačje srebro in mačje zlato se pobleska-va z nagrmadenih skrli.

trš = štor, klada.

r̂

31

Divji lovec Škopnik Raznotera divjad se skriva po debelih gozdovih na

Pohorju. Zato ni čudo, da lovci kaj radi in pogosto iz-tikajo po goščavju. Ali marsikdo jo je že izkupil, ko je lazil sam samcat po gozdovju.

Nekemu lovcu se je v temačni samoti prikazal zajec z žarečimi očmi. Drzneš pa je vendarle sprožil in usul zajcu svinca v baruse.1 A žival se je postavila na zadnje krake pa rasla, rasla, da so ji uhlji strigli med vršiči smrek. Lovec je sprožil še drugi strel, užgal po njem tretjič — zajec je le kar naprej in naprej kobacal proti njemu, otepajoč z uhlji po krošnjah dreves.

In zagomazelo je od vsepovsod iz goščavja. Iz vsa­kega grma je prilezel zajec, postavil »možica« pa vidoma rasel in bacljal2 naravnost proti strelcu. Četudi je bil lovec korajžen, neustrašen, nazadnje je le zadegal3 pu­ško stran in jo ubral v dolino, kar so ga noge nesle.

Hudo, čez vse hudo pa je na Pohorju takrat, kadar zabuči vihar čez gozdove. Zdolec pritiska s polja gorta po bregu, ob Dravi navzdol prihruje »koroška sapa«.

1 ruše, baruse = brki, mustače. 2 bacljati = na drobno stopicati. 3 zadegati = vreči.

32

Na skrajnem grebenu, od Areha nekod in preko Poštele, se zgrabita oba vetrova, se zavrtinčita v divjem plesu. Drevesa se priklanjajo do tal, v vejah ječi in stoka, čez grebene zabuče stotere piščali pohorskih orgel.

Takrat prihruje visoko pod meglami — od nekod preko Planinke, čez Klopni vrh — divji lovec Škopnik s svojo drhaljo. Pasje tolpe zavijajo, tulijo pod oblaki; bevskanje, tulež se razlega čez planje; streli odmevajo po globačah; od kope do kope odjekuje Škopnikov uj-tata! u j t a t a ! . . . Gorje mu, kogar zaloti divji lov globoko kje v gozdovju!

Nekoč je ujela vihra nekega lovca visoko gori pod planino. Še do pastirske bajte ni mogel uteči, ko se mu je zapodil divji lov preko glave. Vrže se na tla in v stra­hu drgeta. Škopnik s svojo tolpo se žene vprav čez njega.

Nenadoma ga »nekaj« trešči po hrbtu. Grozansko bolečino začuti med pleči in komaj, komaj se privleče domov. Legel je v posteljo, a vse maže in obkladki mu niso nič pomagali. Čedalje huje ga je bolelo in skelelo. Kakor da ga je kdo usekal med pleča, a čudo prečudno: nikjer ne rane ne krvi. Že so mislili, da bo po njem.

Pa se je njegova žena, reva preplašena, naposled odpravila k vedežu Habakuku in ga prosila pomoči. Ha­bakuk je zmajeval z glavo; zakaj tudi vedež, kakršen je bil, se ni zdel kos hudemu copru.

»Počak', stara,« je dejal, »grem pogledat v črne bukve!«

In je stopil gorta na Poštelo k vodnjaku, kjer se zrcali črna voda na dnu. Pa je razbral iz ogledala v mlaki, kdo in kako je nacopral lovcu bolečine. »Pojdi

3 33

in povej staremu!« je podučil potem ženo. »Kadar se bo spet vihra oglasila v gori, naj gre — pa da magar Škopnik še tako udeluje! Vprav na tisto mesto v gozdu naj gre, kjer ga je zadnjo pot zajel divji lov. Natančno ob tisti uri in pod tisto drevo naj leže kakor takrat, ko je začutil udarec in bolečino!«

Žena je povedala svojemu možu vse ponatanko, kakor ji je bil vedež Habakuk naročil. In ko je vprvič spet zabučala vihra čez vrhove, je lovec odkrehal pod planino. Ob tisti uri kot zadnjikrat je legel na tla, z obrazom obrnjen navzdol v mahovje.

Pa se je pripodil divji lov spet naravnost čezenj. Pasje tolpe so pritulile, puške pokale, Škopnikov ujtatal bliže in bliže.

»Aha, tule je bilo!« začuje ležeči lovec nad sabo. »V tale štor sem zadnjič zasadil sekiro!«

Tisti hip začuti močan sunek, kakor da se mu je nekaka ojstrina izdrla izmed pleč. Škopnik je zaujhatal nizdol po bregu, za njim lajež in šklemfanje pušk — divji lov je šel dalje po goščavju.

Lovec se je pobral s tal, preplašen sicer, pa vendar čisto — zdrav. Nikake bolečine več med pleči. Škopnik mu je resnično spet izdrl sekiro, ki mu jo je bil zadnji­krat zasadil v hrbet. Vesel jo je ubral lovec domov. Posihmal se je skrbno ogibal, da bi ga Škopnik s svojo divjo gonjo zalotil, presenetil kje na samem zunaj v gozdovih.

*

Zgodilo se je nekoč drugikrat, da se je Habakukov pastir zakasnil na planini in ga je divji lov ujel sredi

34

gozda. Pasji lajež je zvonil čez vršiče dreves, pokanje pušk je odmevalo med deblovjem.

Ni še moža dorastel Habakukov pastir, pa vendar je bil neustrašen in drzen dečko, da malo takih. Zato pa začne, žaba predrzna, oponašati pasje lajanje. In naposled še zauka iz polnega grla, da njegov vrisk do­mala preglasi zvonjenje psov.

Zdajci prileti skozi smrekove veje in cepne na tla, pastirju pred nos — krvavo človeško stegno! In že stoji divji Škopnik pred njim. V goščavju zmršenih barus in las mu žarijo oči kot dva ogla. Okovana puška mu bin-glja čez rame, plašč iz lasanje1 trave mu povihrava raz pleča. Z ocoklano nogo sune krvavo stegno in se z gro-zanskim glasom zadere na pastirja: »Hej, pjebič, poma­gal si mi loviti, pomagaj še glodati!«

Pastir se ni divjaka kar nič ustrašil. Malko se je zmrdil in odgovoril: »Ej, dobro, pa glodajva!«

Divji lovec spusti plašč raz pleča in prisloni puško ob krevljasto bukev. Nato navleče suhih smrekovih de­bel, jih zmeče na kup in zakuri velik ogenj — cel kres.

Potem nadaljuje s prijaznejšim glasom: »Sedemkrat sedem sto let že lovimo le-todkaj po Pošteti. Ne dan ne noč mi ne prinese pokoja. Pa bi se rad vsaj malo odpočil. Popazi, pjebič, ta čas na ogenj in glej, da ne ugasne! Poplačam ti: vsa divjad, ki se bo drevila tod mimo, je lahko tvoja. Vzemi si puško — viž, tam pri bukvi! — pa streljaj, kolikor češ!«

1 lasan — visoka trava, rastoča največ okoli štorov. Pastirji na Pohorju napeljejo liste na brezovo trto in se ogrinjajo z njimi ob dežju.

3» 35

Divji Škopnik se zlekne na mah, zaspi in tako silno smrči, da se majejo bukve in smreke ko bilke v vetru. Divjačina v gozdu prisluhne. Kar verjeti ne more zver-jad in divjad, da divji lovec, ki jim je skozinskoz za petami, res spi in dreto vleče. Zato pa se pripode gledat in oprezovat trope jelenov in košut, srn in srnjakov, pa trume zajcev z zajkljami in vso uhato žlahto vred.

Pastir zgrabi Škopnikovo pušo, nasloni težki pihav-nik na štor in začne streljati. In lej! Vsak strel zadene, kar zapored čepa j o živali.

Pa se prebudi Škopnik; zakaj grmelo je kakor v voj­ski. »No, le naberi si divjačine, pjebič! Za malo južino boš menda imel zadosti!«

»Kam čem s tolikim mesom! Tegale uhača si pa res privoščim!« pravi pastir in začne tolstega zajca na meh dreti, da bi si ga spekel na žerjavici.

Tedaj pa divji lovec pokonci skoči, si veselo v dlani poči in smehljaje izpregovori: »Ej, pjebič korajžni, ve­lika ti hvala! Tvoj pogum me je rešil zakletve. Poslej mi ne bo več treba goniti divjega lova!«

Tako reče divji lovec in vse pri priči izgine, se razteče: Škopnik, divjad in ogenj. Pastirju so ostala usta na stežaj odprta: v rokah je držal — trhlo poleno. Zdaj je tudi njega mrzlo polilo, čeprav ga doslej ni bilo strah nikjer nikoli. Ucvrl jo je po bregu nizdol, se potočil čez trn in grm in se ustavil šele za pečjo v Habakukovi hiši.

^C

36

Pohorski vodotoči V kotanji, nekje med Tin jami in Lukanjo, je go­

spodaril kmet Studenčnik. Sosedoval je svetim Trem kraljem, ki jim je cerkvica skrita na Velikem vrhu ali Župniku, kakor pravijo gozdov ju le-tod. Gospodar in njegova družina so zvesto častili svete Tri modre in se jim vsak večer priporočali v varstvo.

Stanovito češčenje je genilo svete Tri kralje. Zato so se napotili z Velikega vrha in se oglasili na kmetiji na Studencu. Domači jih niso spoznali; postregli so jim z vsem, kar pač premore kmečka hiša. Saj Pohorci so že zmerom radi pogoščevali revne popotne.

Ko so se bili Trije modri okrepčali, so posedli pred hišo na klade ob kupu peska, ki ga je bilo vodovje ne

37

dolgo tega z brega naneslo. Razgovorili so se z domači­mi, ki so jim tožili o svojih nadlogah in slabih časih.

»A katera nadloga in uima vas najhuje tlači?« so spraševali popotni.

Pa jim je potožil gospodar: »Vse preveč vode, se mi zdi, je na našem ljubem Pohorju. Izpod slehernega kamna se solzi in mezi; če količkaj rose pade, že dero hudourniki z vsakega vrha. Pa da bi bilo v dolcih in kotlih vsaj kaj odtoka! Tako pa zastaja voda v kota­njah in lužah, pa v močvarah in jezerih. Koder se je vode na globoko nabralo — kakor le-tam v vitanjskem jezeru — tamkaj se je celo pošastna golazen zaredila, ki nam pobira drobnico in goveje blago. Tista vitanjska pošast — pravi lintver je bojda, ki ima tri glave — ta gromozanska pošast niti ljudem ne prizanaša. Že neka­terega pastirja in drvoseka je zmanjkalo, ki je zašel pre­blizu vode. — In še to: Kadar pride nas kateri doli med dolince, pa nas zmerjajo s coklarjem in pitajo s krž-ljavcem in debeloguzcem. Povrhu nam pa še to ljubo vodo pljuskajo v obraz, češ, lejte jih vodenikov in stu-denčnikov, pa lužarjev in mlakarjev in vodopivcev!«

»Strupeni jeziki pač kot povsod!« so prikimavali sveti starci. »A kako se vam godi todkaj na vaši doma­čiji? Mar tudi vas voda zaliva?«

»Zaliva, zaliva! Cel kup peska, lejte, nam je navlek­la pred prag. Ej, hudo je, hudo! Če nam ne pomorejo sveti Trije kralji, ne vem, ne vem, če nas ne zalije!«

»Lejti si no,« pravijo Trije modri in obstopijo kup peska, »saj tale kupec je kakor vaše Pohorje!«

»Totale vdrtina tu v pesku je čisto taka kot vitanj-ski kotel!« je dejal Gašper in zapičil svojo popotno

38

palico v kupec. »Todle napravimo vodotoč proti Savinji, pa bo zmajevska pošast kar brž na suhem.«

»A tukaj na večerni strani, bi bil vodotoč lahko bolj položen,« je opomnil Melhjor in zadrsal s peto po pesku. »S teh mežav1 in močav naj se voda počasi sceja mimo naše sosede, Uršlje, tjakaj v Dravo.«

»No, le-te močvare na jutrnji plati bi takole raz-grebli,« je pristavil Boltažar. »Kakor prste na roki raz­peljemo tote vode leskaj2 po Dravskem polju.« In, sklonivši se, je razploščil z dlanjo kupec na svoji strani in nato zaoral z vsemi peterimi prsti globoke brazde po pesku.

Kmalu potem so se sveti Trije kralji poslovili in odhramali3 nazaj na Veliki vrh. Zakaj medtem se je bilo že zvečerilo in tudi za svetce je prav in spodobno, da so v svoji hiši, ko se večerni zvon oglasi.

Ko so se drugo jutro Pohorci zbudili, si kar niso mogli izmencati oči, tako so se čudili. Jezero v vitanj-skem kotlu je čez noč odteklo po globoki zarezi, po Socki, ki je zazijala v pečeh pod Stenico.

Proti Doliču se je vila globača, ki jo je bil utrl zmaj s svojim repom. Ubežal je tod in se skril v temo Hude luknje. Številni vodotoči le-tod po večernih obronkih Pohorja so scejali mežavo močav v strugo Mezlinje.4

Na jutrnji strani so vodeči kar zapovrstjo hiteli proti širni ravnini. Na skrajnem robu Dravinja v glo-

1 mežava = močviren kraj. 2 leskaj = le-sem. 3 hramati = šepaje hoditi. 4 Mezlinja (Meža, Mežinja), t. j . voda, ki se sceja in počasi

»mezi«. — »Mislinja« je spakedranka (Miss-ling).

39

boki strugi, a vanjo zapored — kakor razprostrti prsti proti palcu in dlani — so pritekale: Oplotnica, Ložnica, Bistrica, Poljskava. Ob njih strugah so kmalu potem zapele žage in donašale Pohorcem težkih denarcev.

In kadar prihajajo zdaj pohorski kmetje z nabito mošnjo med dolince, se jim dolinski suhokostci nič več ne rogajo. Marsikateri zabavljač se rad prislini k mizi, kjer pohorska »korenina« z ritoznojčanom1 gosti nepri-jatelje preobile vode.

1 ritoznojčan = vino z Ritoznoja (Rittersberg) pri Slov. Bistrici.

r̂

40

Kačja kraljica Na limbuškem gradu je živela čudnolepa knežna.

Kakor iz belega marmorja je bilo njeno telo; noben umetnik ne bi bil mogel ustvariti čudovitejšega kipa. A tudi njeno srce je bilo kakor iz kamena; ne usmiljenja ne ljubezni ni poznalo.

Zgodilo se je nekoč, da se je knežna s tropo dvor-jank kopala v Dravi. Šlo je na poldne in sonce je žgalo na vso moč. Zato se je zleknila v senco na bregu, vprav nasproti Velbarjevemu otoku, ki leži tamkaj sredi Drave.

41

Na tem otoku je bivala v tistih časih kačja kra­ljica in okoli nje je mrgolelo polno kač, njenih služab­nic. Kačja kraljica se je prikazovala iz kamnitih velbov svojega gradu samo le opoldne, kadar je sonce najhuje pripekalo. Ugajala ji je tista ura, ko se zdi, da sonce za nekaj časa obstoji na nebu. Ob tej uri vse žehti in trepeče: cvetje kloni glave, sapica se ne zgane v listju, živa bitja obide dremotec, — vesoljni naravi zastane dihanje, srce ji neha utripati. V teh trenutkih pol-danske odrevenelosti je prihajala kačja kraljica na pro-dovje Drave. Odloživši biserno krono, se je okopala v valovju. Nato pa se je vdala dremežu in zaspala z od­prtimi očmi.

Bila je prav ta čudovita opoldanska ura, ko se je knežna v senci na bregu zdramila iz spanja. Zagledala je čaroben sijaj na otoku sredi reke. Svetleje od sonca na nebu je žarela krona kačje kraljice. Silno koprnenje je prevzelo knežno. Hotela je imeti krono, naj stane karkoli.

Po vsem Podravju in še dalje naokoli je dala raz­glasiti, da vzame tistega za moža, ki ji prinese krono kačje kraljice. Od vseh strani so prihajali vitezi in ju­naki. A vsakemu je upadlo srce, ko je priplaval do otoka, pa so mu iz slehernega grma sikali kačji jeziki nasproti.

Prišel je tudi vitez Brdavs, velik ko gora in ves v železju od nog do glave.

»Že nekateremu pozoju sem razčesnil betico, pa bi se gladke kačice plašil!« Tako se je hrustil in kar po­konci hode prečofal Dravo. Ko pa je stopil pred kačjo kraljico in ugledal njene srepe, na široko odprte oči —

42

tedaj ga je stresla groznica v njegovem železju. Na krono ni niti pomislil, pa je zbežal in bežal ter se ni nikoli več prikazal v Podravju.

Nikogar ni bilo več, ki bi se bil drznil na Velbarjev otok. Pa se je nazadnje oglasil še eden — vitez sosed s Falske peči. 'Že od mladih let sem je rad gledal za knežno. Pred nedavnim časom je tudi že bil potrkal na limbuškem gradu ter poprosil za njeno roko. A knežna se mu je v obraz rogala ter ga sramotno zavrnila. Ko je zdaj zvedel, kaj je prevzetnica razglasila o kačji kro­ni, ga je navdalo upanje znova.

»Pa boš le moja, brezsrčnica lepa!« se je razveselil vitez Falski. »Prinesem ti krono in moja boš, nevesta zala!«

Ostri meč je stisnil med zobe in preplaval Dravo. Poldanska ura je bila in kačja kraljica se je grela na soncu. Kot po navadi je zadremala z odprtimi očmi, položivši krono na razbeljeni, žehteči prod poleg sebe.

Iz vsakega grma je sikljalo; za petami piskotljalo, a vitez kar naravnoč naprej in naprej! Že stoji pred kačjo kraljico. Na steza j so ji odprte oči, iz njih žalost sije, ljubezen gori. Pogled ga presune do srca, vitez za­vzdihne, pred očmi se mu zmegli. A skozi omotično me­glo, glej, čez vodovje sem se mu smehlja obraz lepe knežne. Za hip zameži, dvigne meč, zamahne — in kačji kraljici odleti glava. Rdeč curek krvi zašumi po razbe­ljenem produ.

Vitez zgrabi krono, pa v tek in dir! Od leve, od desne zarožlja, odzad žvižglja, piskotlja — vse živo ka­čje zalege! Visoko dvigne z desnico krono, kakor lučce se svetijo dragul j i . . . Kače mu kar mrgole pred nogami.

43

že se mu omotavajo okoli členkov. Ali kaj to vitezu mar!

Pljusk! v Dravo in že reže z močno levico valove, z desnico drži krono nad glavo. Tema kač se vrže za njim, opleta viteza vse križem. Dva svitka na nogah, živ kolač okoli pasu; okoli vratu kačji venec, že mu opletajo dvignjeno desnico. Vitez se otepava. Vse za­man! V globočino vode se potopi živa klobka. Valovi se zgrnejo nad vitezom, z njim vred pokopljejo krono na dno Drave.

Na lini v limbuškem gradu pa knežna sloni, iz ene­ga očesa ji solze kapljajo, na drugo se smeji. Solzi se za svetlo krono, ki so jo pogoltnili valovi; smeji se but­cem moškim, ki rinejo za prazen nič v smrt.

Kakor v peklu je bilo zdaj na gradu. Brezsrčna je bila knežna že prej, še bolj strupena, zlobna odslej. Po­razgubile so se družice prilizovavke, družina je zapu­stila zakleti grad. Zidovje je razpadlo, vse črno kač se je priselilo v razvaline.

In knežna? Kamnita soha, prižnica skovirjem in sovam, je še dolga leta štrlela sredi iznad grajskih raz­valin. A naposled se je tudi ta zadnja priča okamenele knežne zrušila v grobljo, ki gomaze po njej ovdovele kače, stikajoč za krono svoje mrtve kraljice.

r̂ 44

Jezernik Nekdaj je bilo na Plešivcu Črno jezero, ki je bival

v njem mož Jezernik. Zadovoljno je živel zelenec v svojem vodnem gradu. Plešasta kopa, pod katero je zdelo Črno jezero, je bila odmaknjena daleč od sosešči­ne; osamela, spokojna je gledala na vrhove naokoli. Iz soseščine ni bilo slišati nobenega glasu, niti zvonjenje ni segalo do semkaj gori.

Nihče ni motil Jezernika, kadar se je prepeljaval po vodi na blazinastem mahovju; nikogar ni bilo, ki bi ga bil nadlegoval, kadar je grel svoj zeleni luskati hrbet na osončnih pečeh nad jezerom. Le redkokdaj se je zgodilo, da se je zgubilo živinče ali se zatekla ovca v to puščobo. In še takrat je Jezernik kar brž zaobrnil zgub­ljeno žival na kravjo stezo, da je našla nazaj k čredi. Tako je v prijaznosti sosedoval z vsemi podplešivskimi kmeti.

45

A prišel je h kmetu Plešivčniku križemgled staruh za pastirja. Temu ni dala žilica, da ne bi delal zdrah in netil prepirov. Ko se je nekoč križemgledcu zgubilo živinče, je kar precej obdolžil Jezernika.

»Tisti zeleni kosmatin je to napravil, nobeden drug. Saj sem ga v grmovju obsledil in po produ. V jezero je zavlekel žival, primojdunaj, da je res!« Tako se je rotil pastir pa zakotalil veliko skalo s kope, da je pljusnila v jezero. Zahrumelo je, zabobnelo v globini.

Iz vode se prikaže Jezernik. Bliski mu švigajo iz oči, kakor brezno na široko se odpro usta v goščavju brade: »Kdo razbija po moji strehi! Kaj ti je storil moj sinko, da si mu izbil žlico iz rok, mu raztrupal skledo pred usti! Da t e ! . . . «

Pastir se je ustrašil pa se izgovarjal na izgubljeno živinče, na plavca muzastega,1 ki da je zbezljal pa spro­žil skalo.

»Tisti plaveč muzasti si bil samo ti!« mu je ustavil sapo Jezernik. »2ival se je zgubila tjakaj pod veliko peč, ko si ti, podmuljenec, na soncu dremuhal. Tamkaj poišči voliča, mojo hišo pa na miru puščaj, če ne, te zdrobim v sončni prah!«

Pastir, četudi drzen v svoji hudobnosti, se je le ustrašil in jo odkuril.

Toda odslej ni bilo več miru okoli Črnega jezera in pod Plešo. Pastir si je izmišljal zmerom nove zdražbe; nakuril je celo tudi druge v Plešivčnikovi družini in jih nahujskal. Na moč so nagajali Jezerniku, kakorkoli so

1 plaveč muzasti = vol pšenične barve z nazaj zavihanimi rogovi.

46

mogli. A tudi ta jim ni dolžan ostajal: spuščal je iz jezera vihro, da je lomila drevje in razmetavala skodle s streh; pošiljal jim je strele in točo in drugo nadlogo,, ki jo je kuhal v jezeru in sipal iz megel. Plešivčnikovi že niso vedeli od samih nesreč, kako bi in kaj bi.

Pa se je odpravil gospodar k puščavniku pod Peco,, da ga povpraša za svet in naprosi za pomoč. Puščavec mu nasvetuje: »Sezidajte na Plešivcu božji hram pa obesite srebrn zvon pod ostrešje! Povodna pošast ne prenese zvonjenja iz blagoslovljenih lin. Tako se izne-bite nadlege za vselej.«

Plešivčnikovi so se ročno lotili zidanja, kakor jim je bil svetoval puščavec. Pri delu so jim pomagali tudi sosedje in bližnji dolinci. Pa kaj, kar so navozili in pozidali kamenja čez dan, jim ga je Jezernik ponoči razmetal po Pleši in skotalil v brezno. In kako težavno je bilo vozarjenje in cijazenje1 v breg! Temu vozniku se je polomilo kolo, drugemu je opešala živina sredi klanca, četudi je bilo naloženo le za dobršen koš kame­nja. Včeraj si je zlomil vol nogo kar na gladkem, danes ne potegneta plavca navbreg, če jima palico raztolčeš po rebrih.

Spet so poiskali puščavca in ga vprašali za svet. »Jezernik, kajpak, ima spet kremplje vmes!« je

menil puščavec. »Par volov mavruhov2 poiščite! Čisto črna voliča morata biti, z belo liso med rogovi. Le-takim mavruhom tudi Jezernik ne pride do živega!«

1 cijaziti = počasi vleči. 2 mavruh = črn (črnomarogast) vol.

47

Dolgo, dolgo so iskali, preteknili devet far, preden so našli par mavrastih volov z liso na čelu. A zdaj je šlo vse drugače po klancih navkreber! Naložili so zvrho-ma, da je voz škripal in pokal, pa je šlo po strminah, kakor da drdrajo kola po gladki, ravni cesti. Nobene nezgode več, nobene ovire.

Preden je sneg pobelil vrhove, je stala na Plešivcu nova cerkev. Za varihinjo so si izbrali sveto Uršulo. In glas zvona se je razlegnil iz lin, zabrenčal z Uršlje gore preko Črnega jezera, se lovil čez brezna v doline. Jezer-nik se je potopil na dno črne vode, si tiščal ušesa. Pa zvonjenje je prodiralo skozi vodovje, rezalo skozi luske in kožo v kosti, v mozeg.

Pa se je z gromom in treskom dvignil Jezernik izpod plešive Uršlje gore. V mehove, kot najvišja hiša obilne, je pozajel in natočil vso vodo iz jezera in nato odplul na oblaku preko Mezlinje doline. Šele na planji, tik pod Veliko kopo se je ustavil in prisluhnil. Tod je bilo vse tiho, nobenega glasu od nikoder.

Že je odvezal en meh in voda se je razlila po planji, kjer se še zdaj »Na jezerci« pravi. Pa se oglasi preko roba zvon od Svetega Bolfenka. Drobno, milo zvonjenje se razlegne, kakor da je otroče zavekalo.

»Tudi todkaj ne bo miru!« zagode Jezernik in beži dalje, vse dalje čez pohorske gozdove. Kakor vihar je šlo preko Črnega vrha. Šele za Jezerskim vrhom, tam kjer se Pohorje najbolj razkosati, tamkaj se Jezernik vnovič ustavi.

Spokojno, mirno vse naokrog. Do semkaj ne prodre noben hrup iz doline, tudi glas zvona ne doseže samot­nega vrhovja. Tu, sredi obširnega ruš j a se mu vidi pravi

48

kraj ; skozi kržljavino borovcev ne prodre ne človek ne žival. Jezernik spusti vodo iz mehovja in jezero zalije kotanje med ruš jem.

V tem vodovju si postavi zdaj svoj grad. Le malo­kdo zajde v odljudno tihoto; saj skozi krevljasto vlačje1

ni steze do Črnega jezera. Ob jasnih jutrih, kadar vstane sonce iz pernic, se zablešče včasih okna gradu v okviru zelenega rušja. A pod večer, preden sonce utone za kopami, se Jezernik tu tam pokaže iz globine. Ponavadi sede na zeleni otoček sredi jezera in se kakor v čolniču vozi po vodni gladini. Včasih se tudi zlekne v mahov je, da mu večerni žarki pregrevajo zlatozelene luske.

A kadar se Jezernik ujezi, tedaj hudo razsaja. V globočini Črnega jezera votlo zagrgra, pene pribrbotajo na površino, pošastne megle se dvigajo iznad valovja, strahoten prasket gre visoko gori pod nebo. Takrat se potuhne divjad v skrivališča, a tudi pastir in drvar, ki pozna Jezernikove muhe, si nemudoma poišče zavetja. Zakaj dobro vedo vsi: vihra bo lomila veje, strele česale vršiče, izpod neba bo pljuskalo in sipalo točo. Hudo, zares hudo je takrat, ko stresa Jezernik svojo jezo.

Zadnje čase pa je bojda Jezernik zapustil svoj grad v Črnem jezeru. Tako je vsaj — ne dolgo tega — zatr­jeval neki lovec, če mu smemo verjeti; zakaj lovci so ponajveč lažnivi kljukci. No, pa se je na žive in mrtve rotil lovec, da je prav zares srečal Jezernika.

1 vlačje (rušje) — pritlikavo (kržljavo) borovje, ki se po tleh »vlači«; odtod bržčas nem.-bav. »Latschen«.

4 49

»Na veliki seči nad Šiklarico je bilo, gortam pod Javoričem,« je pravil lovec. »Tam sem otovre spomladi nekatero jutrno zarjo predremal, ko sem v zaslonu sčakoval ruševca škarjevega. Zakaj obljubil sem bil ongavemu, sosedovemu pjebiču, da mu prinesem krivcev za na klafeto.1 Pa so spački škarjevi zviti tički, o — o! Vozili so kočije po seči sem pa taj, o vozili, pred pušo ni privozil nobeden! Jezen sem nazadnje stopil iz smre­kovega šopa, da poskusim zbiti katerega, ki se sprele-tavajo po vršičih.

Pa ti pricomplja kosmat dedec gortam po seči. Kuštravi lasje kot lišaj bradavec po smrekah, lopataste noge kot šajke na Dravi. Prec' se mi posveti, kdo je divji možakar.

Pa zine Jezernik — saj to je bil dedec kosmati-zine in pravi: »Kod gre pot na Jezer je?«

Naredim se, kot da prav ne razumem, in vprašam: »Na katero Jezer je? Tam onstran Šiklarice? Al' toto nad nama, na Planinki?«

»Kdo naj zdrži tam nad Šiklarico! Saj ni miru več v hiši! Navlekla se je kričava golazen ma Jezerska vrata, razbija skale, vrta za vodo, zida grmado pod oblake!«

»Pa se mar zdaj seliš zato, a — a? N a Planinko, ka j , k svoji žlahti?«

»Piš' me žlahta! Spoprimem se z bratranom tam gorta. Vzamem mu grad, al' p a . . . A kaj bi čvekali Pokaži mi pot na Jezerje, če ne —«

1 klafeta, klafedra = slab (zmečkan) klobuk.

50

Zabliskalo se je iz ribjih oči in kot grom zagrčalo iz požirakov.1

Pospremil sem Jezernika gortam čez Javorič vrh. Preden se je spustil proti seči Planinke, je še zamomljal: »Dober človeček, mhom! Zato ti povem: Če ostane Velka čista, sem zmagal jaz. Če priteče kri, je to — moj konec.«

Hodil sem potlej gledat doltam pod Šiklarico. In lej, pordeči se Velka, kri udari iz izvirka. Vedel sem: Zmagal je vodni mož Planinski; nikoli več se ne povrne Jezernik v svoj grad v Črnem jezeru.

Pa še tako vam pravim — je skončal lovec svojo pripoved — prav pravi čas jo je popihal Jezernik iz svojega gradu. Bolje, da je padel v poštenem dvoboju, kakor da bi ga dan na dan mučil in jezil živžav po pla­ninah. Lesene bajte, tihi kmečki domovi — to že to! A kamenita, donebesna groblja na Vratih pa kričači dolinski, o — o! Ne bo več dolgo, pa preženo še zad­njega pragospodarja z Jezerja na Planinki — zadnjega iz rodu Jezernikov.«

1 požirak = goltanec.

^r

4* 51

Vodni mož Gestrin Drava si je ponekod izlizala strugo prav do trdih

reber Pohorja. Kjer se ji je ukrhal zob ob pretrdi peči, se je morala v ovinku ogniti, se zaokreniti. N a takih ključih kipi in šumi razbesnelo vodovje pa golta na dno globokih cmrkov1 vse, kar ji valovje donaša in privr-tinči.

Sredi cmrka se kajkrat pokaže kuštrava glava vod­nega moža Gestrina. Brada in lasje ga pokrivajo do pasa; sive ribje oči žalostno zro iz barus. Včasih zavesla do peči na bregu in se ogreva na soncu. Pa nog pri tem nikoli ne pokaže iz vode. A saj jih niti ne more, zakaj namesto nog ima plavute, kot loparje velike.

Kjer se pokaže Gestrin, se smučejo tudi vodne deklice kjekod v bližini. Kakor labodi se vozijo po vodi krog svojega gospodarja, zlati lasje se jim sipljejo čez bele vratove na snežna pleča in prša. A gorje tistemu, ki ga vodne deve s sladkimi smehljaji, z milimi pogledi zvabijo v vodo. Oklenejo se nesrečneža in ga potope na dno tolmuna, kjer bivajo z Gestrinom v steklenem gradu.

1 cmrk = vodni vrtinec.

52

Vodne deklice imajo bleščeč nakit nadvse rade. Gestrin se jim najbolj prikupi s tem, da jim prinaša svetlih prstanov, uhanov in podobnega lišpa. To prav dobro vedo brodniki, ki v plitkah in šajkah1 vozarijo les in pohorski kamen, pa sadje in druge pridelke po Dravi.

Ako na nevarnih ključih Gestrin pomoli glavo iz cmrka, si šajkaš kar nič ne pomišlja. Brž smukne prstan z roke pa ga zaveže v ruto in vrže v cmrk. Gestrin se zadovoljno zarezi, pljusne za robcem in šajkaš srečno odpluje mimo vrtinca.

Zgodilo se je, da brodnik ni imel prstana pri sebi, ko se mu je prikazal vodni mož. Pa mu je šinila dobra misel v glavo. Iztrgal si je uhan murček iz ušesa, ga zavil v ruto in jo vrgel barusaču. Tako je srečno ušel nevarnosti.

Toda nekaterim brodnikom se ni tako gladko izteklo, ko so srečali Gestrina ali vodne deklice. Zgo­dilo se je marsikomu kot tistemu drznežu Anžetu, ko je s svojo plitko veslal dol tam po Dravi. Lep solnčen dan je bil. Anže je zadovoljno požvižgaval, držeč z levico za krmilo. Zlat obroček se mu je svetil na prstancu in svetel »zajček« mu je v sončnih žarkih priplesaval v oči. Šele prejšnjo nedeljo mu je sosedova Mojca pri­nesla ta prstan za odpustek z Uršlje gore. Kako se iskri kamenček na obročku! Za nič na svetu ga ne bi dal s prsta!

V srečo zatopljen niti ne opazi, kako ga je na ovinku zanesel curek naravnost proti vrtincu. Zdajci

1 plitka, šajka == tovorna ladjica na Dravi.

53

zapljuska pred njim in iz cmrka se prikaže košata glava Gestrinova. Tik ob plitki pa se stegujejo bele roke proti Anžetu; vodne deklice ga vabijo, prosijo . . .

»Kaj mi hočete, zapeljivke!« se obrežne zatelebani drvolom. »Ejej, prstan bi rade imele? Nak', tega pa ne, tega!«

Pa je Gestrin že zgrabil plitko in jo potegnil k sebi. Zacmrkala, zaklokala je voda in cmrk je pogoltnil plitko z vsem tovorom.

Anže je zadnji hip planil v valove. A vodne deklice so hlastnile za prstanom, se oklenile roke in potegnile Anžeta v globočino. Nikol nikdar več ni bilo ne za brodnikom ne za plitko ne glasu ne sledu. —

Le za las bolj po sreči se je zgodilo nekemu dru­gemu brodniku, ki je bil znan burkež. Veslaril je s svojo šajko vzdolž po Dravi; pa si je nadeval kamenčkov, gladkega prodca, v žep, preden je odrinil po vodi.

»Le čaj, polzkorepec Gestrin-kuštrin,« se je mu­zal burkež, »tako te nabrišem kot še nikol nobeden!«

Ko je vozil brodnik mimo prvega cmrka — nič! Mimo drugega vrtinca •— spet nič! A ko je splavala šajka v tretji ključ — lej, že se pozibava Gestrin sredi cmrka! Okoli njega pa rajajo vodne deklice, popljuska-vajoč z belimi rokami. Kar gledal bi jih, zapeljivke, ako bi ne bilo tistega debel ogla vca barusastega poleg!

Brodnik ročno seže v žep pa zaveže okrogel prodec v facenetelj. Tri debele vozle napravi, nato pa zaluča kepo tik pred barusača. Ta se potopi v cmrk in za njim švignejo tudi vodne deklice v globočino.

Brodnik-burkež brž zakrmari na sredino Drave in vodni curek ga jadrno odnese nizdol po reki. A preden

54

je šajka okoli drugega ovinka, že pridero kalni valovi, šumeč in grmeč, kot da se je oblak nad Pohorjem utrgal pa da so vsi hudourniki hkrati planili v Dravo. Z vso silo se je uprl burkež v krmo in le z največjim trudom pribrodil do brega. Jedva se je bil ujel za vrbovo vejo ter se rešil na suho. Šajko pa je zgrabilo besneče valovje, jo prekucnilo in izginila je za zmerom.

Tako se je Gestrin maščeval brodniku-burkežu za njegovo prevaro.

S?

55

Orjaši Gori nad Bistrico, visoko pod Velikim vrhom so

njega dni živeli štirje orjaši1 v mogočnih svojih tinjih.2

V gradišču nad Visovljami je bival orjaš Kotnik. Na bregu nad bobnečo Bistrico v Ančnikovem tinju je domoval hrust Jurič. V Pliberškem gozdu je imel orjaš Babic svoj trdni grad. A visoko pod Župnikom, že blizu jezera je bilo gradišče Repnikovo.

Iz svojih trdnih gnezd, iz mogočnih tinjev so vla­dali orjaši nad pohorskimi selišči, kar jih gleda na jutrno stran. A pohorski orjaši niso bili kdove kako velike postave, pač pa širokih pleč kot siromakova peč. Zato je tudi njih moč bila silna. V kamen se je pest udrla, če je udaril orjaš. Ako pa je objel deblo smreke in ga stisnil, se je pocedila smola izza lubja.

Nekoč je dolgčas mučil in grudil te štiri hruste na njih pustih tinjih. Pa so si izmislili v debelih glavah: »Pojdimo se kamenčkat!«

Stopili so doli do Ložnice in do Bistrice pa si na­brali mlinskih kamnov. Nato so se razkoračili na planoti

1 orjaš = orjak, velikan. 2 tinj zz trdnjava (ograjen prostor), grad.

56

sredi med svojimi gradišči in poizkušali, kdo bo kamen više vrgel.

Vrže hrust Kotnik. Mlinski kamen zleti nad Veliki vrh in pade sredi gozdovja. Globoko v zemljo se zarije kamen in voda zalije širno kotanjo.

Zadega kamen orjaš Jurič pod nebo. Kamen sfrči pod oblake in pade v močvaro onstran Klopnega vrha.

Vržeta Babic in Repnik oba hkrati. Kamna pro­dreta oblake, izgineta očem. Hrusta vržeta drugič, zalu­čata tretjič — kamnov od nikoder. Šele ponoči počepajo kamni izpod neba ter izkopljejo globoke jame po Pla-ninki in Jezerskem vrhu. In voda ročno zalije izkopane kotanje.

Kamenčkanje je orjaše malce ugrelo. Da si ohlade grla, se odpravijo v dolino po pijače. Kotnik si naloži polovnjak visolčana1 na rame, a Jurič prav tolikšen sod zelenike2 s Kovačjega brega. Repnik in Babic stopita do zidanic v Ritoznoju pa si otovorita pleča še z večjim sodom: vsak po četrtinjak3 ritoznojčana.

Doma odbijejo čepe pa pijo vsak iz svojega soda: sladkega visolčana, zelene solze s Kovačjega brega, močnega ritoznojčana. Vinski duhovi jim lezejo v lase, jim trdijo pesti.

Pa izbruhne, kar se je v letih nabralo jeze in sovra­štva v orjaših. Posebno Jurič in Kotnik sta se že dolgo časa pisano gledala.

1 visolčan = vino z Visol (nad Slov. Bistrico). 2 zelenika = posebne vrste vino; Kovačji breg = Schmieds-

berg, znan po izvrstnem vinu. 3 četrtinjak = sod, držeč 10 veder; ritoznojčan (vino) =

Rittersberger.

57

Oglasi se Kotnik: »Ehm, visolčan, to je kaplja! Ej, Jurič, kaj se kremžiš, ko kovačje solze požiraš!«

Skoči Jurič pokonci: »Boljše kovačje solze ko mačje solze — tvoja visolska repnica!«

»Pa poskusita, čigava je močnejša!« ju kurita ostala dva tinjčana.

In sta se sprijela oba orjaša — Kotnik in Jurič — in se začela rvati in metati po trati. Metala sta se in metala, se objemala čez pasove, se grabila za požirake — tako dolgo, da sta oba trda, mrtva na tleh obležala.

Mrko sta gledala borbo oba druga orjaša. Ritoznoj-čan je tudi njima okadil glavi, bliski so se jima kresali izpod košatih obrvi.

»Pa se dajva še midva!« je zarenčal Babic. »Na vseh tinjih naj le eden samcat orjaš gospodari!«

»Prav tako!« je odvrnil Repnik in pristavil: »Pa poskusiva, kdo je močnejši! A davila se ne bova kot tota dva telebavsa! Saj je naju ritoznojčan pobratil! — Takole naj bo: Kdor premaga hujšo, silnejšo zverino in jo živo privleče v gradišče — ta naj zagospodari na Tinjskem!«

Tako sta se zmenila orjaša in odšla iskat in lovit hudih zverin. Babic je naletel v debelem gozdu na silne­ga tura1 starca. Z glave, vratu — kocasta griva do tal; iz oči — bliski; iz gobca — goreči zublji! Zgrabil je hrust Babic žival za roge, podvil ji košati vrat pod noge, pa je pritiral tura na gradišče.

Orjaš Repnik je ulomil naj debelejšo hojo v tinskem gozdu. S to silno gorjačo na rami je odkoračil pod Konji-

1 tur — prabik, zober.

58

ško goro. Tam doli je poiskal pošastnega zmaja, ki je dremuhal v mlakužah sredi ločja. Repata pošast je začu­tila lomast in na stežaj odprla čeljusti — kakor dve brani, posejani z ostrim zobovjem. Orjaš je tedaj zgrabil hojo in jo zabasal zmaju globoko v žrelo. Čeljusti so se zaprle nad breznom žrela, zobje se zapičili, se zagozdili v mehko jelovino. Zmaj je puhal, bil z roženim repom, da se je megla nabirala po Ločanskem pod Goro.

Hrust Repnik je kakor na povodcu vlekel zverino proti domu. Globoke grape in globače so se zarezale po bregu, koder je šla njuna pot proti tinjem.

»Les poglej, sosed Babic,« je zavpil orjaš, »kdo je privlekel hujšo zverino!«

Razklenil, razpotegnil je zmaju čeljusti, mu izdrl jelovo klado iz golta. Pošast je zbežala pred svojim mučiteljem Repnikom pa vsa besna planila na orjaša Babica. Pri priči je požrla njega in njegovega tura.

Nato je zmaj odpuhal v goščavje ter se zaril v jezerje pod Velikim vrhom. Tod je odslej pustošil in hudo gospodaril po vsem Župniku. Nihče se ni več upal v gozdove nad tinjskimi gradišči.

Čez leto in dan pa so na svojem popotvanju prišli sveti Trije kralji v tote kraje. Ustanovili so se pod večer v bližini jezera in njih svetla zvezda je zasijala iznad Velikega vrha. Bleščeča luč je zmaja slepila, ga splašila. Jadrno je zbežal s Pohorja in se skril v jamo pod Konjiško goro. Še današnji dan, ko se pripravlja na hudo uro, ga je čuti, kako udelava v Gori in bruha meglovje iz skalnih razpoklin.

A tudi na Pohorju so se ohranili spomini na čase silnih orjašev. Njih tinji so pač že razvaljeni; a globače

59

in grape še kažejo sledove, kod je bil zmaj oral z rože­nim repom. Turiške vasi in Turjak pravijo o krajih, koder so se nekoč pasli divji turi. Jezerca, nasejana po vrheh, kažejo, kam so padali mlinski kamni izpod obla­kov. Na Velikem vrhu pa stoji cerkvica Svetih Treh kraljev na samoti prav tam, kjer so počivali svetci, pohorski dobrotniki.

S?

60

Hostnik Vouvel V pečini pod Turjakom je živel hostnik Vouvel.

Od nog do glave je bil kosmat, pa tršat in plečat kot košat gaber. Močan je bil tako, da je kakor bilke na trati pulil debele bukve in smreke. A ljudem ni storil nič zalega, če ga niso dražili. Vendar se mu je vsak rajši izognil, če ga je srečal kje na samoti. Saj mu je še celo medved kosmatin hodil s poti, odkar je bil občutil hostnikovo trdo pest. Zgodilo se je bilo nekoč, da sta se srečala na ozki stezi. Na levo, na desno — skalovje, grmovje. Kdo se bo izognil?

Hostnik je zaklical medvedu: »Umakni se, Miško! Tvoje hlače so debele; ne boš jih v grmovju raztrgal!«

61

»Moom, ne boom!« zamomlja medved in odkimava z glavo.

In se zgrabita, se objameta oba kosmatinca. Metala, rvala sta se po goščavi pol dneva. Drevje je pokalo, veje lomastile, kot da divja vihar po gozdovju.

Medvedu je naposled pošla sapa pa se je napol mrtev zakotalil v goščavje. Kup volne pa konca obeh uhljev in pol repa je pustil na bojišču. Od tistih dob se medved izogiba hostniku že od daleč. Pa še človeku se rad ogne s steze in se mu prikrije v goščo; sram ga je in se boji, da bi ga vprašal, kje je pustil uhlje pa kos repa. Zakaj od tistihmal je ostal kosmatin za zmerom kosorep in kratkih uhljev.

Hostnik Vouvel si je pred jamo, kjer je bival v pečinah, zasadil gost sadovnjak. In je v senci pod jablanami in hruškami poležaval, pod črešnjami in češpljami posedaval pa gledal dolta po dolini.

Žejo si je hodil gasit včasih k izvirku Mezlinje, včasih k vrelcu Pake. »Menda hodi pokušat,« so dejali drvarji, srečujoč ga sempataj na samotnih stezah, »pou

kušat hodi, kam teče boljša pijača, ali na polnočno stran v Dravo, ali na poldansko plat — v Savjo.

Mirno in složno je Vouvel živel s svojimi sosedi, pohorskimi kmeti. Še kruha je prišel včasih prosit k Pačniku gor na višavje ali pa v Dolič k Dolanu. Za vsak kosec se je hvaležnega pokazal. Marsikrat je poiskal in prignal Pačnikovim živinče, ki se je zgubilo na planini, in Dolanove je rešil hude nadloge, grozanskega zmaja.

Ko se je bilo jezer je v vitanjskem kotlu osušilo, se je povodna pošast od ondod zavlekla čez Dolič v Hudo luknjo. Odslej je zmaj le-todkaj napadal vse, kar se je

62

zgubilo v obližje njegove jame. Posebno Dolanovim je napravi j al obilo zlega. Če se je zateklo živinče ali celo kak pes blizu Luknje, že je bilo po njem. Ljudje si niso upali s hišnega praga, tak strah in groza sta jih objela.

Potožili so Dolanovi svojo nadlogo hostniku, ko je spet prišel po svoj kos kruha. Nekaj časa je omecavaL pogodrnjaval; a potem je šel in ulomil veliko skalo pod Turjakom. Naložil si je peč na ramo in počasi odklamal pred Hudo luknjo. Že se je zmaj pripravljal, da plane iz jame. Pa je zalučal hostnik skalo na pošast in vsa rdeča je pritekla voda iz jame. Tako je rešil hostnik Dolanove zmajevske pošasti.

Dobro je shajal hostnik Vouvel s kmeti domačini. Ali prišli so ošabni tujci in si pozidali gradove po bre-geh in skalah. Nad Mezlinjo so na pečino postavili Irštajn, ob Paki so sezidali še trdnejši Valdek. Krvavo-rdeče zidovje valdeškega gradu stoji trdno še današnji dan. Zakaj zidarji niso zamešavali malte z vodo, marveč so j o zalivali z rdečim vinom, ki so ga morali tlačani tovoriti semkaj od Šentjanža.

Pa so bili graščaki v svoji prevzetiji od sile pre­pirljivi. Tudi Irštajnski in Valdeški sta živela v hudem sovraštvu. Kakorkoli sta mogla, sta si nagajala. Če so na Irštajnu pomahali iz line z lisičjim repom, ročno so Valdeški vzrojili pa začeli s topom streljati na izzivače. Irštajnski so jim, kajpak, tudi s topovi odgovarjali.

Ob takih spopadih je mnogotera krogla padla na Vouvelov sadovnjak.

»Kaj pljujete peške na moj vrt!« se je razjezil hostnik in zmetal krogle nazaj na grad, odkoder so bile priletele.

63

Grajski so poslali nad Vouvela biriče, naj mu po­lomijo in posekajo drevje pred jamo, njega pa zapro v temno vozo.1 A Vouvelu je zdaj kri še huje zavrela. Razgnal in raztepel je trume biričev, nato pa odvihral nad irštajnski grad in ga do tal porušil.

Potem se je lotil še Valdeka. A temu zidovju tudi močni hostnik ni bil kos; zakaj vinski omet je trdnejši kot kamen in kost.

Razkačen je Vouvel zapustil svojo jamo pod Tur­jakom, a čez noč je z njim vred izginil tudi njegov »pungart«2. Zanesel ga je bil gori pod vrhove Pohorja, kjer se je v zatišju pod Veliko Kopo1 udomil s svojim ljubim drevjem. Pa tudi odtod se je čez malo časa umaknil, ko so mu dolinci vprav pred nos postavili lovsko bajto. Le tu tam še naletiš na Pungartu na što-rovje kake lesnike — na zadnje sledove Vouvelovega sadovnjaka.

1 voza = temnica, ječa. 2 pungart = Baumgarten, sadonosnik.

S?

64

Iz vitanjskega kotla i.

Kadar se napravlja na Pohorju za hudo uro, zavre in zakipi najprej v vitanjskem kotlu. Še preden si v višavju kope nataknejo sive kučme in zabuči vihra čez grebene, zabrbota v globokem kotlu pod Pohorjem od Stenice do Javorja in Basališča. Kakor strahovi se pri­plazijo megle iz temnih grap, stegujoč svoje kosmate roke navzgor po rebrih. Nenadoma oblizne rdeč jezik nebo nekod sem od Basališča do Vitanjske planine, v globočini zagrgra, meglovje se razkolje — in nevihta plane iz kotla kot sto steklih psov.

Le-todkaj se kuhajo nevihte že izza tistih davnih časov, ko je še sam zlodej gospodaril po pohorskih rebrih in globačah. Še spominjajo na njegovo vladar-stvo naselja po slemenih naokoli: pri Zlodeju in Spač-niku, pa razni Hudički in zlokobna Hudinja sama.

A ondaj, v tistih davnih zlodejevih časih je bil vitanjski kotel še zvrhan vode. Jezero je pljuskalo čez prevaljski rob v vodotoče dravinjske, razlivalo se na večerno stran y mezlinjske grape. A na poldansko plat so ondaj še visoke stene zapirale odtok proti Savji1.

1 Savja = Savinja.

5 65

Z vso svojo hudičevsko zlobo je samopašil zlodej le-tod in gojil v jezeru svojo živino — grozanskega zmaja. Vsako leto o kresu so mu morali kmetje obre­zani pripeljati deklico k jezeru, da jo je pošast požrla. Gorje jim, ako bi tega ne bili storili! Zmaj bi jim bil opustošil njive in porušil domove vsenaokoli. Odbrati so morali deklico devico in jo izročiti zmaju. — Pošast j e pomolila čeljusti iz vode, odprlo se je žrelo kakor brez­no globoko, z zobmi kot na brani, in šavsnila po svoji žrtvi. In je izginila devica v zobatem breznu, zmaj se je spet potopil v globočino in rešili so se pošasti do drugega kresa.

Nad jezerom proti poldanski strani sta takrat go­spodarila dva trdna kmečka rodova: Javorškovi pod vrhom Javorja in Stenjenikovi pod Stenico. Enim se je sonce zjutraj prvim prismehljalo, pri drugih se zvečer z nasmehom poslovilo. Kadar so orali in želi pod Javor­jem, so jim pomagali Stenjenikovi. Ako pa je košnja ali mlačva basala1 one pod Stenami, so priskočili Javor-ski na pomoč. Cede ovac in koz pa so kar skupno poganjali v seči na Kozjaku. Zložno in zadovoljno so živeli na obeh kmetijah.

T o pa, kakopak, ni bilo zlodeju po volji. Pa jo je iztuhtal peklenšček v svoji rogati glavi. Na sosednji Ljubnici je živela prezala deklica Ljuba, hčerka edinka Ljubnikova. In je razpalil zlodej srce dvema mladcema, sinu Javorškemu in prvorojencu Stenjenikovemu, da sta se oba hkratu na žive in mrtve zagledala in zatelebala v lepo Ljubo.

1 basati = v zadrego spravljati; časa primanjkovati.

66

Začela se je razprtija med obema sosedoma, ravs in kavs je šel odslej med Javorjem in Stenico. Deklici sta oba fanta močno ugajala.; nobenega ne bi bila mogla pustiti, se ji je zdelo. In če bi se tudi odločila za enega, saj bi ga drugi pobil v svoji jezi — je prebridko ob­čutila in se zgrozila.

V srčnih stiskah se je deklica zatekla k cerkvici dolta pod Ljubnico pa je goreče prosila svetega Vida1, naj ji razsvetli pamet, kaj ji je storiti. Ljuba je molila, prosila, da so ji kolena kamen pred oltarjem izdolbila.

In sveti Vid, ki gleda o kresu skozi noč od drevi do davi, ji odpre oči in pravi: »Rešitev boš na jezeru dobila — sveta Hema te bo vodila!«

Deklica ni vedela, kako bi si svetnikove besede razložila. A pri srcu ji je vendarle odleglo. Sveta Hema ji kar ni več šla iz misli: saj je to njih domača svetnica, vitanjska priprošnjica! Bolj ko se je bližal kres, tem pogosteje je morala misliti nanjo.

V kresni noči pa je imela Ljuba prečudne sanje. — N a planji pred cerkvijo šentviško. Vrsta deklic čaka, katero izbero letos zmaju za gostijo. Tedaj se prikaže sveta Hema in stopi pred deklice. Obrne se k Ljubi, potisne ji gorečo svečo v roke in reče: »Vzemi svečo in pojdi na j eze ro ! . . . Prepodi zmaja in tvoje srce bo mir zadobilo!«

Napočilo je jutro, usodni kresni dan. Ljuba je ob­lekla najlepšo pražnjo obleko, vzela krstno svečo iz

1 Sv. Vid, podružna cerkvica vzhodno od Vitanja, ki je spre­jelo od tod svoje ime (Vit-anje). Priseljenci tujci so imenovali Sv. Vida (na Pesku) po svoje »St. Veit am Stein« (Weitenstein).

6* 67

skrinje in se odpravila k jezeru. Na bregu je že stala vrsta devic. Povešenih glav in bledih lic so trepetaje čakale, katero zadene letos, da zapade jezerski pošasti. Zmaj se je prebudil, se bližal, da sprejme svojo žrtev.

Zašumelo je v globočini vode, zaoralo po jezeru. Tedaj pa stopi Ljuba pred tropo deklic, se pokriža

in se obrne proti jezeru. Iz vode se že črta rožen greben, zdaj zdaj pokaže pošast svoje grozanske čeljusti! Rdeče

'kakor blisk se potegne semkaj od Svetega Vida, sveča v desnici se Ljubi hipoma užge in njen plamen rase, se dviga više in više.

Ljuba pa naravnoč proti jezeru, goreča sveča kot ognjen steber pred njo! Zabrodi v jezero. Voda se ji odmiče na levo, na desno, plamen ji suši tla, koder stopa. Žareči steber bliže in bliže zmajevski pošasti. Že ji prasketajo roženi oklepi, tolšča zacvrči pod ro-govino.

Zmaj zapuha, da se podirajo smreke na bregu, plane nazaj v globočino in beži, beži, kolikor ga nesejo kruljave noge. A deklica s po vzdignjeno svečo v roki zmerom za pošastjo naprej in naprej! Skozi vse jezero goni zmaja. Šele pod pečinami visoke Stenice se žival za hip ustavi, se ozre naokoli. Nikjer izhoda, nikoder prehoda!

Pa se zaleti zmaj v svojem oklepu v stene. Skale zapokajo, se rušijo. Odpira se pečevje, razsipajo se stene pod grozanskim. zobovjem. Med Stenico in Ja­vorjem zazija razpoka od vrha do znožja: tod si utira zmaj svojo pot.

A Ljuba pritiska zmerom tik za zmajevim repom, ki reže v živo skalo brazdo kot lemež po mehki oranici.

68

Plamen njene sveče liže po stenah soteske in črni skale na levi, na desni do podnebne višine. Zmaj se zvira, raca sem pa tja, kakor je pač kuščarjem v navadi. Zato se tudi brazda za njim vije v ključih, odpira se ovinek za ovinkom v skalni razpoki.

Naposled pritira deklica zmaja skozi skalovje do ravnice, odkoder se odpira pogled na savinjsko stran. Peklenski poglavar je medtem razpostavljal svoje mreže po Posavju. Ko je zagledal, v kake stiske je zašla nje­gova jezerska živina, je urno preskočil Mrzlico, pre­brodil Savjo in se zapodil pod Kozjak. Tu zapiči svoje peklenske vile v zemljo, da zazija na široko, se odpre na globoko. Brž plane zmaj v eno izmed podzemeljskih jam, ki so se odprle pred njim na dobravi.

Tudi Ljuba obstoji na koncu socke1 in obstrmi. A jadrno se mora umekniti, zakaj po skalni razpoki med Stenico in Javorjem pridrvi, pribobni vodovje, ki se je ulilo iz vitanjskega kotla. Nazaj po skalni poki ni več poti. A sveča še zmerom plapola in kaže Ljubi pot na vzhodno stran, v goščave pod Stenico.

Todkaj se je Ljubi vnovič prikazala sveta Hema in je dejala: »Ostani v tej samoti, Ljuba preljuba, dokler ti sveča ne ugasne!«

Deklica je slušala svojo vodnico. V goščavju v sa­moti si je splela iz vej preprosto kolibico. Tu je potem samotarila, molila in sveto Hemo častila dotlej, da ji je ugasnila — življenja luč.

Sovraštvo med rodbino Javorško in Stenjeniško je potlej čisto prenehalo. Saj tudi ni bilo več povoda za

1 socka = soteska.

69

prepire: ni bilo ne neveste ne sosedovanja. Nevesto je vzela temota gozdovja, obmejni svet pa se je razpočil na dvoje; kakor brezno globoka zareza je razločila obe kmetiji. Še njih črede so imele poslej vsaka svojo pašo; ene na sockem Kozjeku, druge na zajavorskem Kozjaku.

Po skalni tesni v globočini pa je hrula in šumela Hudinja, podeč se v ključih in ovinkih med očrnelimi, opaljenimi stenami Vranje peči. Vsa voda je poslej po udrtini odtekala iz vitanjskega kotla.

Kjer je bil otok sredi jezera, so postavili Vitanjci na Hribrci cerkev svetemu Petru in Pavlu. Oba mogočna svetca naj bi jih varovala pred peklenščkom in njegovo grozansko živino. Zakaj kdo ve, če zmaja nekoč spet ne zaskomina po vitanjskih devicah! Saj dobrnske poke, kamor se je zmaj zaril, so ostale odprte in še zmerom bruhajo paklene sape in vročo vodo na dan.

A zmaj starec je imel tudi še zarod v jezeru — dva mladiča. Ko je bil starec bežal pred Ljubo, je enega zmajiča pljusnila voda čez preval pod Ljubnico; ta se je potem onstran Stranic skril pod Konjiško goro. Drugi mladič pa je utekel čez Dolič in se zalezel v Hudo luknjo.

A poglavar vseh zlodjev še zdaj ne more pozabiti svojega vitanjskega kotla. Od časa do časa še zmerom rad podkuri pod njim. In takrat se iz grap in skalnih špranj začno valiti megle in kmalu zakipi nevihta iz kotla in zabesni huda ura preko Pohorja.

* V gozdovju pod Stenico, kjer je devica Ljuba sa-

motarila do svoje smrti, so pozneje pozidali velik samo­stan. Iz vseh podpohorskih krajev so prihajali romarji

70

leskaj in prinašali bogate dari. Pa je že tako: kjer se kopiči bogastvo, kopni pobožnost! Zato je dobil zlodej oblast čez zaklade in jih z zidovjem vred pogreznil v brezno, ki se je odprlo pod samostanom.

Tekla so leta, minevali rodovi, ali spomin na ugrezle zaklade se je ohranil med ljudstvom. Pa so se nekoč zbrali bajtarji iz soseščine in začeli kopati med razva-ljenim zidovjem. Kopali so in kopali zmerom navpik v zemljo in prikopali že menda blizu do zakladov.

Tedaj pa začujejo na dnu jame, kako jim nekaj tolče in razbija pod nogami. Posluhnejo: Kakor da nekdo koplje pod zemljo, naravnost pod njimi.

Najpogumnejši zavpije: »Kdo razbija tam doltam?« Pa se razlegne votlo iz globočine: »Vi kopljete

dolta, mi kopljemo gor ta ! . . . Vi dolta — mi gor ta! . . .« Kopači se hudo ustrašijo, popuste rovnice in lopate

pa bežijo, bežijo, da jih komaj podplati dohajajo. No­beden se ni več vrnil, da bi še kopal za zakladi.

Še današnji dan je videti razrito jamo, koder so takrat kopali tisti bajtarji. A vsakdo se rad izogne temu kraju; zakaj že marsikateri je pritekel v socko ali na Lindek napol mrtev od strahu, ako je ponevedoma za-blodil v bližino jame. In kdo ne bi tekel, če ti sam vražji rogač trka in ščegeče pod podplati!

II. Tamkaj, kjer drevi Hudinja iz vitanjskega kotla,

le-tam štrle zidovi dveh razvaljenih gradov pod nebo. Na strmini nad Vitanjo1 se dvigajo škrbine Starega

1 Ljudstvo rabi staro ime »Vitanja« namesto Vitanje.

71

(trškega) gradu, na drugem bregu Hudinje pa moli Go-ležev grad svoja ogoljena rebra nakvišku. Kakor dva okamenela stražarja bdita oba razvaljena gradova nad reko, bobnečo globoko spodaj skozi skalna vrata v socko.

Čisto od blizu strmita oba stražarja z votlimi očmi drug v drugega. Kar z razvaline na razvalino se sklicuje­jo in pogovarjajo pastirci. Lovec vzame z griča na grič srno na muho — le ozri se nakvišku, pa ju ugledaš! Pod večer, ko padejo sence na razvaline in se oglasi čuk na Starem gradu: spat! spat! — brž mu odgovori soseda sova z Goleževih pečin: te ujem! te ujem!

V tistih časih, ko je še veselo življenje vrvelo v obeh gradovih, se je cesto zgodilo, da je kateri graščin­skih kihnil na enem gradu, pa so mu z drugega voščili: Bog pomagaj! Tako blizu sta si sosedovala gradova, da so med njima razpeli most iz ustrojenih kož. In so prek usnjenega mostu hodili graščinski drug k drugemu v vas.

Zagospodovala sta na obeh gradovih dva brata vi­teza. Na Starem gradu je bival starejši Peter, onstran na Goleževem gradu pa mlajši Pavel. Vitez Peter je bil orjaške postave, s košatimi rušami, mrkih oči in kratkih besedi. Najraje se je podil po pohorskih gozdih za zverjadjo, pobijal medvede in rise, iztikal za neresci po močvarah, drevil jelenjad na Podravje. Brdavs, kakršen je bil, ga tudi v boju ni nihče prekosil. Ni ga bilo turnirja, kjer se ne bi izkazal. Vse sosede: Soteš-kega, Konjičana, Valdeškega in druge je v dvobojih že položil na pesek.

Mlajši Pavel na Goleževem gradu pa je bil čisto nasprotje starejšega brata. Ko je Peter iskal krvavih

72

prigod po svetu naokoli, je Pavel najraje tičal doma. Le petja, igre, zabave mu je bilo mar. Bil je samec veseljak, pravi vitez lahkoživec.

Vitez Peter je imel zalo ženo Jeleno. Močno rada sta se imela, kadar je bil mož doma. Zato pa je hudo dolgčas pasla, kadar se je on potikal za zverjadjo ali si iskal junaške slave po svetu.

Pa si je ženka Jelenka znala pomagati. Zbirala je veselo družbo v grajskih dvoranah; gostili so se, pili in se veseli cele noči. Kadar je zginil vitez Peter z doma, je ročno razposlala brze sle na sosednje gradi klicat mladih, zabavnih ljudi. A veseljak Pavel se je v takih dneh kar preselil čez most v bratove dvore. In šlo je rajanje iz noči v noč, v kuhinji se je cvrlo in peklo, vino je z miz curkoma teklo, pesmi so donele, ženske v ljubavi gorele.

Kaj čuda, da je šlo gospodarstvo na Starem gradu čezdalje bolj po zlu. Kašče so se praznile, sodi sušili, repi v hlevih redčili.

Grajski družini se je vitez Peter zasmilil. Zakaj bil je junak poštenjak, četudi je mrko gledal in le malo­kdaj doma posedal.

In stopi nekega dne valpet skrbnik pred viteza Petra in pravi: »Vse gre rakovo pot. Kašče so prazne. Desetina, še tako obilna, vse nič — kot bi v brezno vsipal. Vaša gnada naj me odpusti z grada!«

Pristopi kletar in de: »Tudi jaz prosim, vaša gnada, da bi smel z grada! Izpraznili smo vse zidanice, prito-vorili, kar dado konjiške gorice: še vse premalo! V kleti stoji že zadnji sod na glavi!«

73

Stopi pred viteza veliki hlapec in reče: »S pohorskih planj smo pobrali vso živino, staje in jasli je pajek opre-del, vse do zadnjega repa so požrli požeruni ! . . . Pa naj tudi mene vaša gnada pusti z grada!«

»Ho-ho-ho! Pa bom še jaz culo povezal, vaša klada!« se zakrohoče, se zajoče burkež Grba. Na eno oko se smeji, na drugo solze toči.

»Tristo kosmatih, da bi vas zlodej!« se zadere vitez Peter. »Zdaj, ko ste vse popili, požrli, bi jo radi po svetu ucvrli! Čajte, kanalje, jaz vam pokažem. . .«

» . . . friško figo!« se poroga norec Grba. »Saj nismo mi cvrli in žrli! So drugi tiči, ki so pili, se mastili, ženkice ljubili!«

»Kaj čeljustaš, grbasto čvekalo!« zarohni vitez. »Go­vori ipo pravici, če ne zrahljam ti grbo, o . . . A zakaj se joče ti oko? Govori, zini!«

»Ker je vaša gnada slepa ko k lada ! . . . Gospod po svetu junači — ženka doma veseljači!«

»O-o-o! . . . Pa zakaj se drugo ti oko smeji, povej!« »Ker zdaj na gradu se zjasni — permej . . . ! « In je izpregledal vitez Peter, kako mu gospodari

ženka Jelenka, kadar njega ni doma. Besnelo, gorelo je vitezu v prsih. A je prijazno be-

sedoval svoji ženi: »Spet se vojske zbirajo, na pomoč me kličejo. Globoko dol na Vogersko poj dem to pot! Varuj dom, skrbno gospoduj mesca dva, mesce tri! Zakaj poprej se ne bova videla, da sovrage premagam, razpodim!«

Prisrčno je Jelena viteza objela, vroče solze točila, ko je jemala slovo. Pa še preden je Peter zavil po cesti za Konjiško goro, že je spet hrumelo veselje po grajskih

74

dvorih. Sredi med veseljaki mladi Pavel, zalo Jelenko pod pazduho vodeč, od vina, ljubezni ves goreč.

Opolnoči pa, ko je rajanje do vrha prikipelo, se odpro vrata in v dvorano stopi — vitez Peter! Kakor če se zapodi mršnik1 med perjad, tako se na mah raz-škropi družba ponočnjakov. Največ jih ubegne čez most za Pavlom, drugi se poskrijejo v kote.

Vitez Peter pa stoji, strmi: ruše kot dež v pratiki, v očeh žareči bliski. Kakor zapohorski grom zarohni, spregovori: »Tak takle, ženka Jelenka, jelde, se gospo­d a r i ! . . . Oj koliko skrbi, prečutih noči!! — Trudna si reva, zares! Kar brž počivat ! . . . Pa kaj! Postelja raz-kopana — nič postlana!!. . Hohoho! Pa ti posteljem, ženka, jaz sam! N a blazinah boš ležala, na pernici za­spala!«

In vitez Peter je ukazal privaliti prazen četrtinjak na obzidje grada. Skozi doge je dal nabiti dolgih žeb-ljev, ostrih nožev, da je bil sod znotraj kot ježeva koža. Pa je velel biričem, naj zgrabijo nezvesto mu ženo in jo zabašejo v ježevo kletko.

In stopivši na usnjeni most, je zaklical vitezu Pavlu v Goležev grad: »Hoj, bratec ljubeznivi, pridi brž doli! Bova veselico nadaljevala, k' se je snoči prehitro skon-čala!«

Pavel je strepetal, vendar se je odzval bratovemu pozivu. S klecaj očimi koleni je stopil na most, da je zadrhtelo napeto usnje.

Vitez Peter je pomignil biričem in ukazal: »Zato-čite četrtin dolta po bregu!«

1 mršnik = kragulj, skobec.

75

Sprožijo sod, strklja se nizdol po strmini. »Oj, ojoj, pomagajte!« se votlo razlegne gori do

mosta. »Gorje!« se zgrozi Povel. »Čuj, Jelenka kliče na

pomoč!« »Nič ne maraj, bratec!« se zakrohoče Peter. »Na

blazinah spava ženka pa jo trapi j o sanje!« »Vse rdeče za sodom! — Saj to je kri! O j oh, njena

— kri!« »Nič hudega, b r a t e c ! . . . Po svojem ljubem, prelju­

bem Jelenka krvave solze toči!« Vitez Peter izdere svoj meč, zakriči: »Prekleti most,

da b' te ne bilo! Sam zlodej je napel to kožo! Naj jo tudi zlodej vzame!«

Zažvižga meč, jeklo razpara usnjeni most na dvoje. Oba brata strmoglavita v globočino, naravnost v Hu-dinjo.

Zakrohoče se zlodej, sedeč na Slemenu pod Rogljo, zakrohoče se tako silno, da se zemlja potrese. Gradova se zamajeta, se zrušita. Iz skalnih pok in rež bruhnejo vode v dolino. Valovi zgrabijo sod, ga valijo po koritu; zgrabijo oba brata, ju odnesejo po Socki.

Ko uplahne Hudinja, se pokažejo nove, čudovite peči v razriti strugi. Pri Zgornjih fužinah štrli kakor ogromen sod Debela peč iz vode. Pri Spodnjih fužinah pa je podrta skala zajezila korito; na njej stojita dva stolpa — okamenela viteza brata.

76

Pegamski kralj Otokar Premislej Samotarec Bolfenk, ki je bil v davnih, davnih časih

puščavnikoval v pohorskih pragozdovih, je utrdil Po-horce v krščanskih čednostih. Pa ne le živo vero jim je zasadil v srca, marveč tudi obile kreposti, ki so zveste spremljevavke prave pobožnosti.

Delavni, neutrudljivi so bili Pohorci, od zore do mraka je pela sekira v hosti, rovnica po trebežih. Od prve mladosti pa da se jim je hrbet ukrivil v starosti, so garali in komarali brez prestanka. Ubrusili so si noge po strminah, kakor gabrove grče so se jim ožulile pesti. Pri vsem tem so bili zadovoljni s preprosto jedačo:

77

močno podmetenko1 pa žganke so otepali dan na dan in drobili ovsenjak, poln resic in mekin, kakor da so moko na lojtri presejali.

Še današnji dan spoznaš Pohorca na prvi pogled: čokat, kratkih udov pa železnih pesti in zadovoljen z vsem, kar mu prinaša gora in grapa. Ni čuda, da Po-horec ni použil in porabil vsega sam, kar sta mu dajala gozd in gora. Pa je zato šlo pohorsko blago v tuje kraje, nekaj po Dravi, nekaj po cestah na savinjsko stran. Po kmetijah se je kopičilo blagostanje. Po Dravi so plavale, zvrhane šajke, po cestah so pokali biči veselih voznikov.

A kjer so polni hrami, ni treba skrbeti za goste. No, pohorske hiše so bile popotnim in beračem zmeraj na stežaj odprte. Pa so bili tudi taki gostje, ki so s silo jemali, hoteč žeti tam, kjer niso orali ne sejali.

V pohorske domove skozi debele gozdove se ti na-silniki niso drznili; poznali so pesti Pohorcev in se jih bali. Zato pa so se ugnezdili dalje vstran ter si pozidali na nepristopnih krajih močne gradove. Iz teh skalnih gnezd so prežali na popotne, na voznike in trgovce, ki so vozarili blago po cestah v dolinske kraje in se vračali odtam z žvenkljajočimi, nabitimi mački2 za pasom.

Toda ti razbojniki niso bili kakovi razcapani rokov-njači, kakršni se skrivajo po temnih goščah. Ne, bili so to vitezi v bleščečih bojnih opravah, gosteč se z naro-panim blagom na svojih nepristopnih gradovih. Kakor kragulji so oprezovali s pečine in grabili plen po samot-

1 močna podmetenka •=. običajna jed Pohorcev (močnik). 2 maček = usnjena denarnica za kovance.

78

nih soteskah. Trgovci, prehajajoči pogosto po nevarnih cestah, so se z vitezi roparji dostikrat že kar vnaprej pogodili za odkupnino, le da so jim puščali prevoze na miru. Le malokdaj je potovalo vkup toliko prevoznikov, da so bili oboroženi hlapci kos razbojniškim napadal­cem. —•

Pred Pohorjem, zdolaj na poldanski strani, so ro­parski vitezi ob treh soteskah prežali na svoj plen: z Lindeka so oprezovali na tesen pod Konjiško goro, ob Hudinji na sotesko pod Stenico, ob Pirešnici pa na deber1 pod Kjumom. Kakor na miši iz luknje so ob teh treh »sockah« padali vitezi-kragulji na popotne, pre­hajajoče med Savinjsko dolino in Pohorjem.

Kar se je tovorilo iz Korotana in prehajalo na vzhod na hrvaške ravnine, to je šlo po Dravi v šajkah in plit-kah. Ni čuda tedaj, da je tudi to plavajoče bogastvo zaskominalo viteze klateže. Na Marijinem bregu nad Dravo so se ugnezdili, ustavljali brodove in pobirali krvavo davščino. Da bi se jim ponoči ne izmuznila kaka šajka ali otovorjen splav, so potegnili pod Veljko mo­gočno verigo čez reko. Plen je bil izdaten in obilen. Zato so roparski vitezi na Marijinem bregu v kratkem zabogateli in se razšopirili, da je vsa Podravina trepe­tala pred njimi. Nad vsemi temi roparskimi gnezdi ni bilo nobenega oblastnika, ki bi bil z močno roko krotil grabljivo gospodo.

Zgodilo se je pa, da je v polnočni deželi, v domo­vini silnih Pegamov, takrat zavladal modri kralj Otokar. Pravično in pametno je gospodoval, natančno pretehtal

1 deber = ozka dolina, soteska.

79

in premislil besede, preden je razglasil kraljevske svoje ukaze in postave. Ker je dodobra preudaril in deset­krat premislil, preden je zinil, zato so mu nadeli priimek Premislej.

Pa je le-ta kralj Otokar Premislej imel tudi dobrega ministra-svetovavca, ki se ni omuhaval pred prestolom in samo kimal z glavo, kakor je pri ministrih navada. Ponavadi je bival ta kraljevi svetovavec globoko v go­zdovih pod Krkonoši; le v sili in stiski se je pojavil pred kraljem. Bil je to dobri gorski duh Rebercol. Pred njim so hudobneži trepetali, a siromakom je rad pomagal v nadlogah. Moder kralj in še modrejši minister — kako ne bi bila srečna takšna dežela! In res, pegamsko ljud­stvo je zadovoljno živelo in.kraljeva slava in moč se je širila daleč po sosednjih deželah.

Od vseh strani so pošiljali sosedi h kralju Premi-sleju poslance, proseč ga pomoči in zaščite v nadlogah. Tudi s Podravja in pohorskih krajev so prišle prošnje do pegamskega kralja, naj jim pride krotit požrešne viteze roparje.

In res je pri vedel kralj Premislej svoje velikane Pegame čez semerniška vrata pa začel čistiti ceste in trebiti soteske, koder so prežali razbojniški klateži na popotne in voznike. Najprej so Pegami naskočili gne­zdo, pripeto pod stene nasproti Konjiški gori. Ker se jih vitez ropar ni nadejal, so trdni Lindek kar v prvem zaletu zavzeli, ga zažgali, a viteza in njegove plačance poobesili po bukvah in gabrih pred grajskimi vrati.

Prav tako se je zgodilo v hudinjski Socki vitezu, ki je samopašil pred vitanjskimi vrati. A naposled so

80

Pegami ukrotili še roparje v tretji Socki, ob Pirešnici pod K j umom.

Nato se je pegamska vojska zaobrnila nazaj v Podravje. Kralj Otokar jo je vodil gori ob bregu Drave; zakaj hotel je še razdejati najhujše roparsko gnezdo, trdni grad na Marijinem bregu.

In si je mislil kralj Otokar, zadovoljno si vihajoč ruše: »Ne uideš mi, razbojnik marenbreški! Zato se mi pač lahko junaki zdaj malko odpočijejo. Naj se pokrep-čajo s čudežno kapljo, ki zori le-tod po teh gričkih!«

Pa so si zalivali grla junaki Pegami s sladkim pekr-čanom, nazdravljajoč sebi in kralju.

Medtem se je bil v pohorskih gozdovih kar nena­doma pojavil kraljev minister Rebercol. Pripeljal se je na oblaku, ki ga je bila burja odtrgala s Snežke v pegam­ski deželi. Čisto potiho je priplaval na vrh Pohorja, ki so ga bile severne megle ovile in pokrile. Ni ga strpelo doma, zakaj minister pač mora biti vladarju zmeraj za petami, da kake nespametne ne užaga, pa najsi je tudi tako pameten, kot je bil modri Premice j .

Na Pohorju se je Rebercolu vse tako domače zdelo, kakor da hodi po krkonoških hostah gori v pegamski deželi. Studenčki pod vsakim klancem, šumeči vodo-toči v globokih grapah, mukajoče črede po planinah, poštene kmečke grče po samotnih domovih — vse ka­kor doma!

Pa je srečal Rebercol na strmi stezi ženico, ki je sopihala s košem navkreber. Inako se stori ministru-hostniku in vpraša: »Kaj pa nesete, botra, v košku?«

6 81

»Eh, repnih luskov sem naložila; dal mi jih je sosed tam doka,« je dejala žena in kimnila z glavo navzdol po bregu. »Ej, revščina v naši bajti, revščina, da se Bog usmili! Pet lačnih kljunov, kako naj jih nakrmim! Nji­vica, kaj njivica, trebež tam za hosto, tolikšen, da ga zajec preskoči. Če bi kozače ne bilo pa dobrih sosedov, že zdavnaj bi jih bili odnesli, sirotleke, dolta k rajnemu možu, Bog mu daj sveta nebesa! Ej, hudo je na svetu, hudo, vam rečem . . . mhm . . .« se je zateknilo ženici, ko je bolj zblizka pogledala v zarasli obraz moža host-nika.

Ta pa ji je vzpodbudno požmrkal z očmi in dalje vprašal: »A čemu vam bodo olupki, botrca, in kar zvrhan koš?«

»Oj, dobra stvar, takile luski, dobra in koristna. Nekaj jih vržem kozači, drugo skuham lačnim otroči-čem. Če bo pa še kako pest ostalo, jih posušim in pripra­vim »alelujo« za vstajenje.«

»Resnično ni ga sadeža nad repo! Pa naj vam tek­nejo luski, botra Repoluska!« Tako je dejal Rebercol in izginil v pomrak hojevja.

Ko je žena prikrehala domov, je prislonila koš v kot pa segla po luskah, da bi jih vrgla perišče kozači. A med prsti ji čudno zacvenklja in se zablešči. Osupla zgrabi košek, ga povezne in iztrese. Namesto repnih luskov zažvenkeče suho zlato po tleh.

Tako je Rebercol pričaral srečo v bajto Repolusko-vih. Danes tod, jutri drugod, a kjerkoli se je prikazal pegamski hostni mož, povsod je delil po zasluženju: plačilo za dobroto, kazen za grehoto.

82

Pozabil pa ni pri tem ne kralja Premisleja ne svoje pegamske domovine. Hojeval je vsak čas na vrh Roglje, pomolel glavo nad megleno kapo in pooprezal naokoli, kaj se godi po svetu.

Pa je ugledal nekega dne, da se zbira huda ura nad zemljo pegamsko. Plemiči Roženberški in pani Lobko-viči so grozeče dvigali glave in pustošili po kraljevih posestvih. Od izhoda sem čez širne puste se je culo kopitljanje peslajnarskih konj. Ob Donavi nizdol so rožljale številne vojske; vodil jih je car Jastrebarski, da pogazi srečno deželo pegamsko.

Vse to je videl hostnik Rebercol. Prepoznavši ne­varnost, zgrinjajočo se nad domovino, je brž odhitel klicat kralja Premisleja in njegovih junakov.

»Klade pijane,« jih je nahrulil, »tak tako: doma vam pleše rdeči petelin po strehah, vi pa pijančujete po vinskih hramih!«

A kralju Premisleju de: »Preden sonce vzide, je treba marnbreški grad naskočiti in ga razdreti. Potem pa kar brž domov, da še rešiš, kar se da; zakaj za glavo se ti maje, o kralj!«

Ali kaj češ: Komur je stopil pekrski traminec v glavo, mu zaman pridiguješ! Da ga, okajenca, namočiš z glavo makar v Dravo, zavali se ti kot meh v travo. Pegamce so budili, dramili, a minilo je pol noči, preden so se skomatali na noge.

Sonce je stalo že visoko, ko se je primajala pegam-ska vojska pod Marijin breg. — Prepozno! Vitez Marn­breški je bil že ob zori izletel iz gnezda; zakaj ovedel je bil, kaj hote Pegamci. Krenil je s svojimi roparskimi hlapci na Podonavje, da se pridruži jastrebarski vojski.

6* 83

Vznejevoljen je minister Rebercol s prvim južnim oblakom odplul domov v krkonoške gozdove pod belo Snežko. ^

Nemudoma se je kralj Otokar Premislej zdaj od­pravil proti svoji pegamski deželi. Že so prekoračili Pegami semerniška vrata in prebrodili Donavo.

Tu pa, na Moravski planji, jih čakajo trume sovra-gov. Kot kobilic mrgoli peslajnarjev na malih kljusetih, železne stene okovanih vitezov se dvigajo po sredi, trume švabskih soldnikov1 se gnetejo ob carju Jastre-barskem. Kakor ladje v valovje zaorjejo orjaki Pegami v morje sovražnikov.

Koder je metež najhujši, tam kosi široki meč Otokarjev. Železen zid vitezov se drobi, že se umika Jastrebarski s svojimi četami za Suhe Krte.2

Tu pa obsujejo peslajnarji izza voglov z oblaki puščic kralja Otokarja in njegovega konja. Zvesta žival klecne, se zgrudi in podvije jezdeca podse. Preden še morejo prihiteti najbližji Pegami na pomoč, pridrvi vitez Marnberški in krdela njegovih roparskih tovari­šev. Kakor neresci planejo na ležečega kralja in ga pre­hode j o z dolgimi svojimi sulicami. Še nemočnemu na tleh se niso upali stopiti preblizu.

Velika žalost je zajela pegamsko kraljestvo. Pe-gamci dolgo, dolgo niso mogli pozabiti svojega velikega

1 soldnik = vojak plačanec. 2 Spomin pač na bitko pri Suhih Krutih na Moravskem polju

(1. 1278.), kjer je cesar Rudolf Habsburški porazil češkega (pehajm-skega) kralja Otokarja Premisloviča, ki ga je razoroženega ubil vitez Marnberški.

84

vladarja Otokarja; njegova junaška podoba jih je skozi stoletja spremljala, bodrila, da niso klonili v črnem suženj stvu.

A tudi Pohorci so se z bridkostjo v srcih spominjali srečnih časov kralja Otokarja Premisleja. Pri Repolu-skovih, ki so si bili postavili ponosen kmečki dom, pa so še posebno častili spomin hostnika Rebercola.

Dobrotni hotnik-minister je po nesreči pegamskega kralja za zmeraj izginil in se zakopal v gozdove pod snežne kope krkonoške. Poprej pa je še — kakor za slovo — uničil vse vinograde po gričih pegamske dežele. Edinole šop vinskih trsov, skritih nekod za Hmeljni-kom, je bil prezrl v svoji jezi.

Pa še ondod dozoreva samo kiselica, pravi vrisk, ki ne stopi nikomur v lase. Zato pa pij 6 Pegamci od tistih dob le grenko pivačo, ki si jo varijo iz hmeljeve rože.

ff

85

Zakaj je na Pohorju toliko mravljišč Ko je sveti Bolfenk na Pohorju samotaril, ni zme­

rom tičal v svoji kolibi, marveč romal je vse križem kražem po višavju in globačah. Oglašal se je zdaj pri tem, zdaj pri onem kmetu, prinašajoč v hiše tolažilnih naukov, zdravja bolnikom in zadovoljstva spokorjenim dušam. Tudi v bajte k drvarjem je pogosto prihajal in niti pastirjev po planjah ni pozabil. Zadovoljstvo in mir božji sta se naselila, kamor je priromal pobožni samotarec.

Pa je poglavar peklenščkov z veliko jezo opazil, da mu zadnje čase Pohorci zmerom poredkeje čepa j o v pekel. »Ako mi bo starec puščavec še kaj časa po Po­horju kolovratil,« je godrnjal kozjerepi poglavar, »bo slaba bera po teh krajih. Treba, da samotarcu pošteno zagodem.«

Premišljeval je peklenšček in jo iztuhtal. Izbral je prebrisanega vražiča, ga spremenil v kačo in mu naro­čil: »Na Pohorje pojdeš — nad puščavca. Zalezuj ga starca po dne in ponoči, pa ga usekaj skrivaj in spravi s poti!«

Zgodilo se je tisti čas, da je Bolfenka upehala ne­prestana hoja po bregovju. Zaspanec mu je lezel na oči.

86

Zleknil se je v travo in naslonil glavo na mravljinji kupec.

Ko je bil zadremal, trdno zaspal, se je priplazila kača-vražič in oprezovala iz goste ruše, kam bi usekala starca, da bi zaleglo — do smrti. Namerila se je narav­nost proti samotarjevi glavi.

Toda, lej ga spaka, nekaj težkega se je obesilo na rep. Zvija se kača, se zvija, a se ne more premekniti z mesta. Kepa mravljincev se je zagrizla kači v rep, se zaplela v rušo in zdaj drži vražiča kakor v precepu.

Mravlja vodnica pa je zlezla puščavcu na glavo in začela vrtati, praskljati v uhlju. In lej, speči mož se mahoma zbudi. Skoraj malo nejevoljen otrese mravljo iz ušesa. No, in ugleda kačo tam v travi, kako se zvija in premetuje v živem klobku. Zdaj se mu posveti, kako blizu je prežala smrt nanj*in da so mu le drobne mravlje rešile življenje.

Kača-vražič, sikaje od jeze, se je zgubila v goščavje. Puščavec pa je povzdignil oči in se zahvalil Bogu, da mu je ohranil življenje. In v zahvalno molitev je priložil gorečo prošnjo: »O Gospod, ne daj nikoli več, da bi kače skrunile to lepo zelen po Pohorju! Zato pa pomnoži rod mravelj in jim daj na tem višavju mirnega zavetja!«

Bolfenkova molitev je bila uslišana. Odslej ne naj­deš več zlepa kače na Pohorju. A drobni mravljinci so se tako razmnožili, da zadeneš že skoraj ob vsakem koraku na mravljišče. Osobito ob gozdnih obronkih stoji kupec pri kupcu, kakor da je mogočna vojska po­stavila tod svoje številne šatore.

87

Dve o medvedu i.

Po Pohorju se je nekdaj razprostiral čez in čez debel gozd, ki se je le redkokdaj človek zalezel vanj. Zato so takrat razne zveri imele tod svoje lože1 in skrivališča. Po obilih lužah so rili divji prašiči, z buko­vih razsoh in bradatih smrek je oprezoval ris barusač,2

po goščavju križem kražem je kolovratil medved kosmatin.

0 kresu je bilo. Soparica je ležala pod gostim ve­jevjem, obadi in brenclji so silili v živad.

1 lož — ležišče. 2 barusač = brkač.

88

Merjasec ščetinec je prikrulil do velike luže in cof, čof, zabrodil v globanjo na sredi. Ej, to je prijetno hladilo skozi boh1 in salo! Čisto v mlako se je potopil; le oba uhlja sta molela iz vode in repek je zadovoljno svedral na površini.

Pride mimo luže medved Miško po vsakdanji svoji stečini.

»Kaj pa to-tam sredi luže?« se zdrzne kosmatin in požmrklja izpod kocin. »Dve miški, kajpak! Mrmom, kaj pa spet tole! Kako to svedra, kako migota!« Tako ugiblje medved in pobeza s svojo šapo v merjascev repek.

A merjasec buh, buh! iz vode in se zapraši proti medvedu.

Miško se močno ustraši, ko ugleda merjasca. Že od nekdaj si s stricem ščetincem nista nič prav na roke. »Če ga ujeziš, debeloglavca, ti s čekani razpara kožuh. Kdo mi ga spet sešije!« pomisli medved ter plane proti gošči.

Tam je rasla stara bukev ob mlaki; kresilne gobe so ji kakor stopnje porasle po deblu. Compati, comp! jo ubere podplatar po gobjih stopnjah nakvišku do prve razsohe.

Jezno zabavlja in kruli ščetinec pod drevesom. A ko vidi, da nič ne opravi, odčota godrnjaje v goščavo.

Drugi dan prihlača Miško, radoznal kakršen je pač, spet do velike luže. In spet se poigrava medved z rep­kom, ki se vrtinci vrhu vode. Pa buši merjasec iz luže, a medved na bukev kot prvikrat.

1 boh = špeh celega prašiča.

89

Zgodilo se je, da je logar Lipe vprav tisti dan obsledil merjasca, ki mu je bil hojeval razrivat po njivi. Skrit v gošči je vse natanko videl, kako se je medved poigraval z merjascem. »Čak'ta, grduna, jaz jo vama zagodem obema!« je dejal. Zakaj logar ni bil le merjascu gorak, marveč je bil jezen in nakačen tudi na medveda, ki mu je že nekaterikrat pomandral po ovsišču.

Drugo jutro je že zarana s sekirico podsekal gobe po deblu bukve in se nato s puško V roki skril v grmovje. In res, spet sta prišla k luži oba, merjasec in medved, pa se je ponovila igra kot prejšnje dni.

Ko pa je medved planil po stopnjah na bukev, so se odčesnile zasekane gobe in Miško je padel z drevesa in čofnil v lužo. Merjasec se je silno ustrašil, ko je zviška pljusnilo v vodo, in jo je odkuril v goščavo. Miško pa je urnih krač odhlačal v nasprotno stran, gromko brundajoč in otresajoč mokre kocine.

A logar Lipe se je tresel v svojem grmu, da mu je puška v rokah šklepetala. Pa pozneje se je vendarle hrustil v družbi: »Pa se odloči, koga pihneš, če sediš med merjascem in medvedom v sredi! — Ugnal sem ju pa le, grduna! Nič več ju ni bilo odtlej na lužo in moja njiva ima mir pred ščetincem in kosmatincem.«

II. Kmet Ostruh je v Strmem lazu posejal z ovsom

velik trebežnik. Saj Pohorcu gre ovsenjak v slast, četudi je moka na lojtri presejana.

Po Ostruhovem ovsu je zaskominalo tudi medveda. Brž ko je bilo pognalo lat je in je bilo zrnje še mlečno, že se je Miško povabil v gosti. Pa je šla medvedu žetev

90

prepočasi izpod rok. Ali kaj bi se toliko omuhaval in za vsak lat pulil!

Miško sede na zgornjem zglavju ovsišča na široko svojo zadnjo plat, razprostre šape pa drrmavs! po bre­gu navzdol. Drsaje po njivi do doljnih zvrat,1 je s kremplji kot z grebenjačo2 nalavsal zvrhan naročaj zrnja in latja. Ko je pocmokljal prvo bero, je spet od-hlačal trebežniku na zglavje. In novic je šlo kot po drči nizdol.

Kmet, opazivši medvedje drče in vlake, si misli: »Saj ne bo ničesarca za pod srp ostalo, če požeruna kako ne preongavim!« Tako misli kmet Ostruh in si izmisli: »No, le čaj, mrcina oblogovta, ne boš mi več drmastil taj dovta!«

In privleče od doma dvokolno vozico, pa jo nastavi na zgornjih zvrateh. Nažanje ovsa za eno stavo pa zloži snopovje narahlo na vozico. Oje obrne navbreg, tako da se dvokolnica že z majhnim sunkom lahko sproži po bregu.

0 mraku prihaca Miško po stari navadi, da bi si privoščil sladkega ovsa za večerjo. — »Lej, lej, nocoj so ti že kar snopovja pripravili, celo kopo!« Sline se mu pocede, z jezikom zamlaska in plane na snope na vozici. Tisti hip pa se vozica sproži in zdrdra z medvedom vred po brežini.

Hitreje in hitreje drči dvokolnica nizdol, poskakuje po grudah, odletuje čez kotanje — Medved pa gode . . . m r m r a . . . rjove . . .

1 zvrati = prostor na koncu njive (ozare). a grebenjača = česalo za volno (prejo).

91

Na spodnjem koncu laza se vozica sesuje, razleti na drobne kosce. A medved se prekopicuje, prekopi-cuje. . . Šele na dnu jarka obleži ves razbit in napol mrtev.

Ko se je medved čez dolgo časa spet zavedel, se je zalezel v naj gostejše goščavje. Dolgo, dolgo je trajalo, preden si je zalizal rane. A čudne vožnje ni Miško nikdar pozabil. Kadarkoli ga je pot privedla blizu Ostru-hovine, se je vsekdar v velikem ovinku ognil Strmega laza.

S?

92

Petruh s Peska Stari Pohorci izpod Roglje vedo še mnogokaj pove­

dati o drvarju Petruhu, ki je njega dni životaril v svoji bajti na Pesku. V mlajših letih so ga klicali za Petra in je bil takrat zastaven korenjak, ki je celo vojake služil in Pjemonteze po Laškem mikastil. Ko pa je zlezel v leta in se mu je hrbet ukrivil v grbo, se ga je oprijelo ime Petruh. Da zakrije nevšečno grbo in se zavaruje pred dežjem, si je napravil iz širokolistega lasana, na­branega na trto, nekakov plašč, ki mu je kot rakov koš čepel na plečih.

V kotlu pod Rogljo si je iz napol otesanih brun postavil kolibo, ki so jo zabavljači Petruhov »hotel« nazvali. No, res je bila bajta od zunaj nekam nerodna in vegasta na prvi pogled. A proti vetru je bila dobro obložena s kosi šotnega mahu in skozi streho iz smre­kovih špelt in lubja ni prodrl ne dež ne mraz. Kadar pa je navrhovatilo na bajto pršiča za celo goro, takrat je bilo v »hotelu« kar gorko-domače.

Dokler je bil Petruh še trden v rokah in se mu še ni hrbet usločil, dotlej je pridno drvaril in na žlajfih1

1 žlajfi = sprednji del voza z dvema drogoma. ki se drsata (žlajfata) zadaj po tleh.

93

marsikako deblo zvlačil v dolino. Takrat je tudi neka­tero dvajsetačo-srebrnjačo potočil po mizi, ko je sedel s tovariši j o v krčmi.

Pa so prišle nadenj težave in nadloge, ki so mu vzele moč in zaslužek. A Petruh se ni dal kar tako! Ker mu ni več pela sekira v roki, se je lotil lažjega posla. Nabiral je smole po smrekah smolnjačah pa trgal in sušil zdravilna zelišča, ki jih je nosil mazačkam in padarjem1 v dolino.

A največ prihodkov mu je prinašala bera po mrav­ljiščih. Čisto po svoje si je bil uravnal ta posel. Poleg mravljišč blizu kje je izkopal v zemljo jamico pa jo nagosto pokril s smrečjem. Nato je mravljišča v bližini odkopal do tal in jih zmetal vse na kup na tisto globe-lico. Mravlje, skrbeč za svoj zarod, so brž pograbile »jajca« v belih srajčkah in jih spravile na dno, v pokrito jamico. In ko se je drobno ljudstvo po prvem strahu malce umirilo, je Petruh spet razgrebel kup. Odstranivši smrečje z jamice, je lahko kar s peščico nagrebel in na­bral belih mešičkov, včasih kar za poln lonec. Pa je posodo brž skrbno pokril in povezal. Zgodilo se mu je namreč nekoč od početka, ko se je bil šele lotil nabi­ranja, da so mu doma čez noč vsa »jajca« popihala iz lonca.

Po Roglji in daleč dol čez Pesek je zelo veliko mravljišč; kakor da je Matjaževa vojska razpostavila neštevilne svoje šatore po planji. Zato pa je bila tudi bera velika in Petruh si je lahko pogosto privoščil poži-

1 mazačka = posili zdravnica (nav. konjederke); padar = ra-nocelnik.

94

rek žgane pijače, kadar je bil prinesel kramarju v dolino polno vrečo »belega blaga«.

In požirek žganega, takega, ki popraska po grlu, je čislal stari Petruh bolj kot vse drugo na svetu. A ti nje­govi požirki niso bili morda kar tako navadni požirki. Klokalo in klokalo je po grlu klok! klok! — kakor da hudournik popljuskava v razsušeno brezno. Petruh se je po prvem požirku šele odhrknil in dodobra pripravil; po drugem se mu je ukresal ogenj v edinem njegovem očesu (na levem je bil namreč slep) in je zadovoljno požmrknil;1 po tretjem požirku pa se mu je razvezal jezik in se razmajal. Drugače molčeč in čemeren, kakr­šen je bil, se je razvnel in razšopiril, da ga je bila ročno polna krčma.

Najrajši se je razgovoril o svojih prigodah, kako je cesarja služil in kako so drevili Pjemonteze po figo­vih gozdeh. Pa so hudomušni pivci že zaokrenili tako, da je načel svojo najljubšo povest: kako so mu polen-tarji oko izteknili.

»A to nam le ne gre v betico, Petruh,« je dregnil v razgovor nekdo od konca mize, »zmerom in zmerom si le Laha podil in podil, pa nikol nikjer sam kaj iztek-nil! Lep soldat to, ki ni nobene rane iz vojske odnesel!«

»Kdo pravi: nobene rane!« je planil Petruh. »Pa tole oko, kaj, ki ga nimam! Al' ni to rana, a — a, pa še kakšna rana! Le čajte, pa vam povem. . .«

»Saj je pravil ongavi, eh no, da te je vol dregnil al' k a k o . . . «

1 požmrkniti = s trepalnicami potrepljati.

95

»Kak vol? Pa kateri ongavi! — Vol, vol, pri moj rokav, kdo to prav'! Laški capin s paganetom1 je bil tisti vol, tristo zelenili hu «

»Le nikar spet kleti, Petruh, pa hudiča ne kliči skozinskoz! Rogač te ima tako že na konopcu, kaj bi ga zmerom in zmerom klical! Rajši povej, kako je bilo takrat s tistim polentarjem!«

»Ej, gonili smo jih takrat, gonili — Pjemonteze! Nikol še toliko podplatov pred nosom! Jaz sem jih gnal kar celo raj do čez neko ve meje — same fige pa brajde, fige pa brajde! Bisage so jim frčale z ram, flinte po koruzi in trs ju! — Skočim čez jarek in že lovim dolgina pred sabo za faflje. Pa ti, sklesk nemarni, strahopetec taljanski, spusti cel svpj tovor z rame in meni naravnost pod noge. Zapletem se v jermenje, padem, paganet1 — tisti ostri nošč — se mi zadere v čelo, oprasne oko. Kri se mi ulije po licu. — A jaz nič ne porajtam, samo gonim, gonim tja do trde noči.«

»Kako si gonil! Saj nisi nič videl, ko si imel plezi-rano oko!« se je nekdo izmed pivcev zarezal vmes.

»Koga? — Videl, videl, pa še kako! Saj mi je sve­tilo drugo oko! — Za v hud metež poslej res nisem bil več, pa so me zato dali h konjem. Sem pač na tihot-strani2 hodil, ko je šlo v drnc po veliki cesti.«

»Kako h konjem, Petruh, ko vozijo na Laškem samo z osliči!«

»K osličem pošljejo tebe, gobec, da jih boš za ušesi čehljal. Saj se te drži še mah za uhlji, gobezdalo ne­marno . . .«

1 paganet = bajonet, nož na puški. 2 tihot — klic konjem, da vozijo na desno.

96

In se je usula ploha psovk na zabavljača. Šele poži-rek žganja je pretrgal curek izbranih priimkov. V klet­vah in psovkah ga ni bilo Petruhu enakega. Kar brž je umolknil, na kogar se je stresla Petruhova toča.

Pa je bilo tudi s Petruhom tako, kakor že rado: samo lupina gorjupa, priskutna! Kar zvijačno si moral zalesti starca, da si mu pogledal v srce.

A živali, nogate in krilate, pod Rogljo in še daleč naokoli, te so čisto dobro vedele, kako je s Petruhovim srcem. N a poseki pred njegovo bajto so se shajali naj­različnejši gostje: Stara srnjača se je z otroki najrajši semkaj hodila past. Kadar jo je zajec Plahun brisal mimo, na Pesku je gotovo obstal, postavil »možica« in se ozrl, kje ugleda »rakov koš«, ki hodi po dveh. Zarana v pomladnjih jutrih je hodil na suho rogovilo pred bajto divji petelin klepat in brusit pa pute sklicavat. A na večer so priletavali drozgi na vršiče smrek drobit svoje pesmi. Petruh jih je kar poznal po njih kit'cah: Gortam nad studencem drobi: tri-tri-li-likar; za bajto zad odpe-va: mi-mi-lo-milotožnik,; pod planjo moli večernico: čiv-čiv-častivboga.

Nekoč je obstreljena srna prišantala celo v Petru-hovo bajto, da bi se skrila preganjavcem. Graščinski so bili napravili velik lov in gonja je šla sem od Hudega vrha. Pri Gornjih lužah je neka gosposka neroda pre­pozno stisnil petelinca ter odbil srni zadnji skok. Reva je bila pred psi, ki so ji zvonili tik za hrbtom, komaj še pribežala na Pesek. Moči so ji že pojemale. Kaj naj stori, kam se skrije na poseki!

Pa ugleda pred sabo vrata na steza j odprta. In jo ubere kar naravnost v bajto.

7 97

Petruh je sedel v kotu na kladi in — ostrmel. »Od­kod pa ti, sivka, odkod? In kar po treh! Pa čisto krvava! O, tristo kosmatih, ze len ih . . . Da bi jih strela, nerode škricarske! Poleno v roke, poleno, pa ne pušo! — Ejej, koščica zdrobljena; o j — o j — oj ubožica! Čak', čak\ pa te obvežem, te že kako pozdravim, revše!«

Kar od svoje srajce si utrga Petruh cunjo pa omota z njo krvavečo rano. Medtem se prižene tropa psov in udelava okoli bajte; nekateri že silijo skozi vrata. Pe­truh zgrabi za krepelo in učesne najdrznejšega lajavta.1

Le s težavo je ugnal in pregnal pasjo drhal. A kmalu potem je prilezel po sledi tisti graščinski

zelenec — in kar naravnost v bajto, kajpak! Ko je ugle­dal obvezano srno, al' mislite, da se mu je srce zgenilo? Kaj še!

»Po treh je prišantalo sirotle,« je godel in pojasnje­val Petruh, »pa sem jo obvezal. No, saj se je boste, reve, tudi vi usmilili, pri moj . . .«

Lovec zelenec je pogledal izpod brega in se zakro-hotal: »Ho-ho-ho, Petruh! Take pa še ne! Ti — pa usmi­ljeni samaritan! Ojej, iz usmiljenja obvezal! Ho-ho>-ho! — O kajpak, prilegla bi se ti pečenka, o prilegla! In še za v dim bi kaj ostalo! — Si jo prijel, revo upehano, psom iztrgal! Ej, poznamo take tiče! — Mislim, da ti pojde ričet v slast! Saj ričet gre k pečenki, ki te je po njej zaskominalo!«

Takrat se je zgodilo — kot še nikoli: gostoljubni Petruh je vrgel lovca zelenca iz »hotela«. Srna pa, ki si je medtem nekoliko opomogla, se je izmuznila med pre-

1 lajavt — pes, ki veliko laja.

98

pirom iz bajte ter odšantala v goščo za Radoljno hladit in zdravit si rano.

A ker si reva četasta ni upala kam dlje ven na planje, se je odslej največ potikala po goščavju okoli Peska. Na Petruha se je sčasoma čisto privadila. Ako jo je poklical »Na, sivčka, na soli, na!« brž je pritekla — če je le bila kje blizu — in mu lizala z dlani.

Graščinski so res storili, kakor je bil takrat lovec zažugal. Ovadili so Petruha, češ, da si je poskušal po tatinsko prilastiti ranjeno srno. Poklicali so Petruha na zagovor. Nič kaj rad ni slušal in morali so mu zagroziti z žandarji, da se je naposled odpravil v dolino. Rentačil in klel je na sodišču, že ko je iskal po hodnikih prave kanclije; dušal se je, da so se duri kar zapored odpirale in so gospodki in pisarji vkupe leteli.

Ko je stal pred sodnikom, mu je sprva sapo zaprlo. Brž pa, ko je zinil njegov protivnik, tisti lovec zelenec, se je usulo hudičev in zlodjev, kot bi orehe stresal. Pa je bil sodnik preudaren mož, ki ni besed grobega gor­janca za zlo jemal in jih prebiral. Vendar pa bi se Petruh takrat ne bil izmazal in bi ga bili zašili za nekaj mese­cev, ako bi mu ne bila prišla prava beseda v pravem času na jezik. Saj proti njemu je pričala in govorila cela vrsta: lovci, gonjači, graščinski prilizuni.

»Lej jih skleskov nemarnih, vsi zoper mene!« si je zagodel Petruh in zarentačil: »Še tiste cucke salamenske, ki sem jih takrat po gobcih, še tiste pripeljite za priče! Ko je že tako vse zoper mene, pek i . . . «

»Pa saj bi tudi vaše priče poslušali, Petruh,« je miril sodnik, »če bi nam mogli katero navesti! Le kar povejte, kdo bi pričal za vas!«

7» 99

»Pričal, pričal,« je tedaj butilo Petruhu v glavo in zdrknilo z jezika. »Poslušajte, vrabec v a s ! . . . Saj vendar tisto, kar naj bi bil jaz ukral, ka-li, tisto še zmerom živo pod Rogljo skače. Z roke mi liže, okoli bajte lazi ko pišče! Zakaj je pa zdaj ne požrem, srnce, a-a-a? Kaj pravite vi, zelenec salam «

»Kako pravite, Petruh?« je poprijel sodnik. »Da je tista srna še živa, pa da se okoli vaše bajte pase? Le j te no, to bi pa res ne bilo slabo — taka živa priča!«

»Gospod, kar z mano na Pesek, pravim. Še danes, kar prec vam jo lahko pokličem. Za gotovo jo prikličem svojo pričo, tristo zelenih . . .«

Sodnik je bil velik prijatelj prirode in Pohorja še posebej. In ta pohorska grča, Petruh, se mu je videlo, je tudi kar prirasel na svojo zemljo. Preložil je zato raz­pravo proti Petruhu, dokler poprej še ne zasliši obtožen-čeve poglavitne priče. Kar drugi dan je naročil svojemu pisarju, naj nabaše oprtnik s pijačo in jedačo, in sta jo mahnila na Pohorje nadaljevat razpravo.

Prišedši na Pesek, ju je Petruh že čakal pred »hote­lom«, ogrnjen s slavnostnim plaščem. Povabil ju je v bajto in jima naročil, naj se mirno tiščita v kotu. On pa je stopil venkaj na poseko in zaklical: »Na, sivčka, na, na! Na sivčka, na, na, na ! . . . «

Obšel je poseko enkrat, dvakrat. In ko se je vnovič razlegel njegov klic med deblovje, je prišantala iz go-ščavja — srna. Sodnik se je splazil do vrat in pogledal z enim očesom izza podbojev. Resnično, kakor je Bog v nebesih: po treh nogah je priskakljala žival pa lizala Petruhu sol z roke.

100

Ko je prišel Petruh spet v bajto, je moral pisar najprej vse potanko zapisati, kako je »živa priča« — govorila in potrdila Petruhovo nedolžnost.

Nato pa je sodnik razvezal oprtnik in razpoložil po kladah celo vrsto mastnih zavitkov, a okoli teh je raz­postavil steklenk, ploščatih in trebušnatih. Pa so se ma-stili potlej in zalivali maščobo z žgano pijačo in zlato kapljo. Gostili so se, kot še hi bilo gostije na Pesku.

In Petruh je pravil in pravil svoje čudovite prigode, vse zapored, a vsako je oplaknil s klokajočim požirkom in zabelil s kopico primojduševskih ocvirkov, primoj-d u n a j ! . . .

tf

101

Jurgov kraj V krčmi pri Plotniku so bili vozniki vsakdanji

gostje. Vozili so od Lukanja dol lesovje, tramovje pa tudi pohorski kamen. Dolga je bila pot ob Oplotnici — ovinek za ovinkom, klanec za klancem. Žival je bila že kar vajena, da se je ustavila tam, kjer je klopotal mlin in pela Plotnikova žaga.

Medtem, ko je živina zunaj pulila in hrustala seno, so vozniki za dolgo mizo ob peči použivali vsak svoj krajec in si natakali iz bokala, porivajoč kozarec na­okoli.

»Na, Mihač, pi j ; tebe zdaj gleda!« je dejal kozav plečuhar,1 »potlej pa povej, kaj kej novega v vaši sko-marski fari!«

»Pa kaj te Skomarje tolikanj skomina!« je zagodr-njal Mihač, »nam bi menda spet rad cokle očital! — Ejdun, saj vi tam po Keblju in za Zajčjim gradom nič manj z njimi ne šklopotate kot Skomarjani!«

»No, kaj pa to tac'ga!« se je izgovarjal kozavec. »Še v nebesih cokle čislajo; le poglej jih, svetnike na oltarju!

1 plečuhar = mož s širokimi pleči.

102

— Bolj poletne coklce nosijo, res, samo podplate, z jermeni prevezane. Ko pa nikoli sneg ne zapade po nebeških planjah!«

»Ho-ho-ho, ti si jo pa ugenil!« je krohotaje pritrje­val možakar dolgin, da so mu brki kar čez brado omu-havali. Potegnil je sapo globoko vase in hripavo zapel:

»Mi žena je umrla, v nebesa je šla, je cokle pozab'la, po nje je prišla.«

»No, viš, v kaki časti so cokle celo gori v nebesih!« je spet dregnil kozavi v Mihača. »No, pa jo dajva, tisto, ki jo je zložil vaš skomarski šalodriga1 Juri! Saj veš, tisti Vodovnik, ali kako se je že klical.«

Kozavi plečuhar je napol zamižal in zagrčalo je kot iz nadušljivega meha:

»Blagor ti, skomarska fara! Tam je že navada stara, tam je znani cokelpurk, kam'r ne pride nikdar Turk. Tam je dosti pintermanov, cimermanov in coklarjev. Vsaki kmet je tam kolar, vsaki purgar je coklar.«

Dolgin na drugem koncu mize se je glasno zarezal, podrezal z bičevnikom kozavega pevca preko mize in zavreščal:

1 šalodriga = šaljivec.

103

»Ko se fant na svet uleže, mu že cokle gor priveze, ga zažene ovce past — kak' bi mogel s'rota rast'!

Ej, ti debeloguzec, ki si širji ko dalji — to je tvoja pesem, to, ho-ho-ho!«

Kozavec je zaškrtal in segel zadaj za hrbet, kamor je bil bičevnik prislonil.

Tedaj pa je dregnil vmes krčmar. Znal je zmerom še pravi čas oblake razgnati, preden je treščilo. »Kaj bi si cokle v glave metali, pjebje! Vam vsem v gozdeh tolarji cveto, nam mlinarjem pa štruklji streho dero! Mar ni res tako? — Bom pa še jaz dal za en bokal, četud' sem mlinar s'romak! — Ej, pa jo dajmo tisto olcarsko!«1

In so urezali vsi vprek:

»Sem olcarja 'mela, sem tolarje štela; zdaj mlinarja 'mam, pa moko peklam.«

»Siromak je mlinar, res,« se je zahahljal Mihač, »si­romak — pa še kak! Ko merica nikol polna ni; kar zgo­raj not' vsiplje, pa zdolaj ven leti! — Oj olcarji, mi pač vemo, kod tolarji cveto! — Mojdun, ko bi jih po gozdu pobirali ko gobe, to bi bilo že veselo, to že! Pa je krvav naš ovsenjak! Pozimi sekaj ih vlači z žlajfi, spomladi komaraj po Hudem vrhu pa se poganjaj za podeli2 dol-

1 olcar = drvar. 8 podel (izg. podev), t. j . sprednji dal voza; žlajfi = sprednja

polovica voza z dvema pritrjenima koloma, ki drsita po snegu.

104

tam od Jagrskih peči. Privlečeš v Jurgov kraj, pa se zdi, da si že doma. Ali kje je še Lukanja! Odtod pa spet z vozom, hej-hoj! vse poletje, dan na dan, dokler novic ne žamete.«

»Res je, Mihač, resnično si povedal!« je potrdil krč-mar, ki je bil medtem postavil poln bokal na mizo. »Hudo, grdo delo to, preden spraviš les doltam do Jur-govega kraja. Je res kakor zaklet tisti kot! Odkar je tam gorta Jurgo tako žalostno končal, ne bi rad, da bi me noč v tistih globačah zajela.«

»Pravijo, da gre divji lov tam čez,« se vtakne vmes voznik dolgin. »Od Hudega vrha pa čez Jagrske peči da divja Jurgo, pravijo, in njegova pasja drhal. — A kaj in kako je bilo s tem Jurgom, tega pa še zdaj prav ne vem. So menda pač čenče in prazne fičefače.«

»Kakšne fičefače!« je vzrojil kozavi plečuhar. »Le vprašaj v Lukanji kakovega starca, kak' je bilo s tistim Jurgom. Čudne stvari boš cul. Čaj, pa ti povem, kakor je pravil tisti kruljavi Petrač meni. — Lep pjeb da je bil Jurgo, tenke postave kot smreka, pa močan ko medved. Če se mu je v globači podel zaril v blato, se je kar mal-čko z ramenom uprl, pa je šlo po kolotečini ko strela. Mejdun, pa je bil tudi punčaram všeč, kot noben drugi v šentjungerski fari. Kar oči so povešale in zardevale, ko so po maši šumele mimo njega. Na kuštravih grivah klofedro s krivci postran, zobje kot repa: kar medlela so dekleta, če se je za katero ozrl. — Hm, pa je bil tič zali Jurgo. Ni se dal ujeti nobeni. Zauckal je, zapel in se spet izgubil nekam v gozdove.

105

A čez čas se je začel ogibati družbe; le kar v samote ga je vleklo. Največkrat so ga videvali v fratah1 pod Hudim vrhom. Tam okoli so prav takrat neki tuji gospo-diči lazili za divjadjo. Tudi nekova ženska, mlečna, ble­da stvarca, se je včasih pokazala na fratah, s puško čez pleča kot kak moški. In so ljudje tako ugenili, da je tisti gosposki deklic Jurga zacopral, ga zmešal in zaplel v svoje zanke. Kakor senca je lazil za bledolično punčaro. Tej je bil menda Jurgo tudi povšeči; saj je bil zastaven, zal pjeba.

Zeleni gospodki, ki so se smukali okoli lovske prin­cese, so bržčas začeli kaj sumiti. Zakaj hudo grdo so se držali, kadarkoli so culi, da se Jurgo potika po gozdu.

Nekega jutra pa so našli Jurga mrtvega na tisti frati pod Hudim vrhom. Rožičev volar je gnal napajat doltam k potoku, pa je zagledal na seči človeka, kako leži na hrbtu in se ne gane. Čez lice curek krvi, drobna luknjica na čelu. Nič drugega ni bilo poznati.

Pa so potlej ljudje ugibali in ugibali, kdo neki bi mu bil pognal kroglo v glavo. Nekovi so trdili, da ga ima kateri tistih zelenih gospodkov na duši. Drugi pa so ugenili tako, da ga je gosposka punčara kar sama poslala na oni svet.

Tak tako se je zgodilo z Jurgom v temnem kotu gortam nad Lukanjo, ki mu »Jurgov kraj« pravijo. In še zdaj, bojda, včasih straši po tamošnjih globačah.«

Odkimavali so vozniki, nič prav se jim ni pripoved razpletla.

1 frata = poseka (travnik) v gozdu.

106

»Beži no, beži!« je ugovarjal Mihač. »Da bi ženska svojega fanta spravila v krtovo deželo, kdo je že kaj tacega slišal! Že res, če greš z gospodo češnje zobat, ostanejo ti repi. A da bi ženska, četudi muhasta prince-snja, kaj tacega storila, nak!«

»Jaz pa pravim, da ga je izpljunila kot češnjevo koščico, ko se je sladkosti nazobala,« se je branil kozavi.

»Ali pa je lazil Jurgo za kako gozdno vilo, ali kak' že pravijo tistim gozdnim deklicam,« je pristavil voz­nik dolgin. »Ko se pa še današnji dan pogosto podi po tistih vrheh divji lov in razgraja v nočeh čez Jurgo v kraj. Ali še niste culi: Čisto gotovo v smrt zajde, kogar hostna deklica zmoti, zonega!«

»Jaz vam pa čisto drugo povem,« privzdigne krč-mar Plotnik besedo in pripoveduje: »V tistem kotu nad Lukanjo je njega dni res nekov Jurgo imel svojo žago. Cele skladovnice rkljev1 in klad je imel nagrma­denih, pa so jih spuščali doltam po strugi. Kajpak, le v deževju, ko je Oplotnica hudo narasla, da je drla preko peči po grapi. Kadar je bila voda majhna, so le s podeli mogli cijaziti les doltam po razdrapani poti. Šele Prašnikarjeva kompanija je pozneje nadelala in pozidala cesto, kakor vozarite zdaj po njej.

Pa se je zgodilo, da je v tistih Jurgovih časih zavozil voznik preblizu struge in se je zvrnil kup rkljev dol v grapo. Prekopicnil se je tovor naravnost v tolmun, kjer je živel vodni mož. Na dnu deže,2 gladko izlizane v peči, je imel svoj dom. Hudo je to razkačilo vodnega strica.

1 rkelj = hlod za na žago. 2 deža = v kamen izdolben tolmun.

107

Zgrabil je voznika in ga potegnil na dno deže, da je za zmerom izginil.

A tudi drugim voznikom je poslej nagajal vodni mož, kakorkoli je mogel. Zato pa je tudi Jurgova lesna barantija šla rakovo pot. Utihnila je žaga in z leti raz­padla. Samo ime, Jurgov kraj, še spominja na nekdanje srečne čase.«

»Bo že kak tako, bo!« je prikimal Mihač in, dvig-nivši poln kozarec, je dejal: »Še pesem so zložili o Lu-kanji in nesrečnih tistih furmanih. Kak' že gre?

Eno pesem čem zapet' in Lukanjo počastit, ker tam se zmeraj kaj zgodi, pa nič kaj prida slišat' ni

Sem besede že močno zgrešil, k' je pesem dolga na celo raj do1 kit. No, o tistem vozniku, ki je v dežo čof-nil, res tudi poje. Le konec še vem:

Preljubi moji znanci, posebno vi, poljanci, le to si k srcu jemljite: nikar na voz' ne dremljite!«

Še bi bili vozniki pri Plotniku tisti dan katero uge-nili, pa se je sonce že za božjo gnado skrilo. Zato so pograbili za bičevnike, vozovi so zaškripali in šlo je ti-hot! po klancih.

Oplotnica pa je pošumevala preko dež in peči in žuborela svojo pesem o čudežnem — Jurgovem kraju.

1 raj da = vrsta.

108

Tončkova pot na Rogljo V nedeljo popoldne. Roglja si je nateknila sivo kuč­

mo. Niže, niže ji leze prek ušes, leze na rame. Po drčah šumotajo potočki, lijoči s snežnih lis dol v strugo Dra-vinje. Kakor odreveneli se razgledujejo domovi po Res-niku, tiščeč se pod megleno kučmo.

Pri Bobikovih je danes še posebno dolgčas. Mati je zginila nekam k sosedovim, gospodar se je odpravil v Skomarje, radi lesa, ki bi ga bilo treba spraviti v Zre­če. Tudi družina je odšla vasovat po svojih potih.

Mali Tonček je nekaj časa poslušal dedka na peči; pravil mu je povesti o hostniku, o vilah in drugih gozd­nih duhovih. Pa se je tudi dedku zadremalo, glava mu je zlezla med rame.

109

Izza sosedovega hleva nekod so se začuli klici otrok: »Te že imam! . . . zakruncan!. . .* kaj se boš skri­val! . . .«

Tonček je dvignil glavo in prisluhnil. »Skrivajo se!« mu je šinilo in že se je izmuznil iz sobe. Ubral jo je mi­mo sosedovih in prek kolovoza za zapeljivim skliceva­njem.

»Tud' jaz skr ivat ' ! . . . Čuj, Janez!« je zaklical deč­ku, ki je tiščal glavo ob deblo tepke in štel in drdral, kot bi orehe stresal.

»Lej ga, Tonček!« se mu je namuzal Janez. »Viš, pa si me zmotil, da moram še enkrat od kraja šteti. Drugi so se že poskrili; pa se še ti daj, no, če se boš znal!«

»Znal, znal tudi jaz!« se je pobahal Tonček in se skril kar za prvo, najbližje deblo.

» . . . . osemdevedeset, devetn-eset, sto!« je doštel Janez in z jasnim pogledom ošinil naokoli.

»Te že vidim, Mihec, — za vozom pod kozolcem! Prvi zakruncan! Pfej! Le kar pridi!« Janez je zapečatil Mihca s pljunkom na deblo in stopil nato nekaj kora­kov bliže k hlevu.

Izza vogla skednja se je pokazal šop plavih las. »Anže — tam za voglom! Kaj boš skrival svoje kuštre! Zakruncan!« In spet je stekel Janez k tepki in pljunil na deblo. Tako je drugega za drugim zapečatil, »za-kruncal« na tepko.

1 zakruncati = zapljuniti (otroška igra); tisti, ki je mižal, pljune na določen prostor (steber, deblo), kadar ugleda katerega skrivača.

110

»Pa kje neki je Tonček!« se je ponorčeval Janez. »Nikjer ga ni najti! Viš, ta se je pa res najbolje skrili Nikol nikjer! — O, lej, lej, tam za deblom nekaj miglja! Pa saj je menda kak pes! Jej, jej , kak' se je skril! — Oho, tole je pa nekaj človečku podobnega!« se je za­smejal Janez, potegnivši Tončka zadaj za hlačnico. »Le ne tišči več glave na deblo, pa beži, teci, da se odkrun-caš!« —

Janez je nalašč stopal prav počasi. A Tonček ni bil vajen obut leteti; bili so to njegovi prvi čeveljčki, tako trdi, nerodni! Pa se je zato spotaknil in padel, še preden je pritekel do tepke.

Pobiči, ki jih je bil Janez medtem izbezal iz skri­vališč, pa vsi v smeh! Kakor je pač že zmerom: na grbo drobnega človečka gre ponajveč zabava močnejših.

No, Janezu se je Tonček zasmilil, ki je že na jok nabiral. Zato pa mu je delal srce, ga spodbujal: »Veš, Tonček, se moraš bolje skriti, kam dlje vstran! Tako, da te ne bomo hitro našli. Boš videl, nobeden se ti potlej ne bo več smejal. Kar tiho bodite, regijači, Tonček se vam bo že skril, o!«

»Ho-ho, za peč k dedku se bo skril, al' mami za krilo!« so se krohotali poredneži.

»Mihec, ti mežiš!« so priganjali, »alo, začni šteti,. pa počasi, da se bo tudi Tonček lahko* skril.«

Tropa dečkov se je mahoma razbegnila na vse stra­ni. Tudi Tonček je stekel, kar so ga nožice nesle. Mimo tepk in jablan, mimo debelega oreha, zaokrenil za kozol­cem za bezgov grm, se preril skoz ščavje in se ustavil šele v temnem gozdiču. Nikoli še ni bil hodil tod. Naka, tu ga ne najde nihče! Ne bodo se mu več smejali, ne!

111

Upehan je sedel na štor in nekam tesno mu je po­stalo pri srcu. Kako temno, tiho vse okoli! V takile sa­moti prebiva menda hostni mož! Kako je že pravil dedek? Po največji goščavi da lomasti, na sonce ga ni na spregled. Kajpak, svetloba mu oči jemlje, ga plaši. Zato je njegova brada vsa plesniva in lasje skuštrani od trnja in grmovja. In z gorjačo, kakor žrd debelo, tevsa po gošči. — Jo j , ali se ni tamle v žlebu nekaj pre­stopilo, zamajalo! . . . V vrhovih, kako to šumota ! . . . Ej, kaj bi! Saj hostnik ni hudoben, pravi dedek. Otro­kom že celo nič zalega ne stori. Pastirjem — če so prid­ni — pomaga še živino iskati. In dedku je tudi pot po­kazal, ko so ga vešče, zapeljive lučke, že pol noči po jezer ju okoli vodile.

Oh, lej, kako sem pozabil! Mihec nas zdaj že goto­vo išče! No, naj le išče, mene ne najde kmalu! Al' to bo jezen! Kod me le kaj išče? Se mi pač ne bodo več smejali, pob je, nikoli več ne!

*

Tonček vstane s štora in se ogleduje navzdol, na­vzgor. Meglena kučma z Roglje se je medtem poveznila na gozd; vas se je pokrila s sivim plaščem.

»Odkod sem neki prišel semkaj? Pa kako temno je tu! Menda bo kmalu noč. In kako mokro prši! Dež bo! — Ojej, zdaj pa le domov! Kaj bo mislil dedek, ko se zbudi! Pa mama bodo hudi, če bom moker. Tudi Ja­nez, pa Mihec, Anže in drugi so gotovo že zbežali do­mov! Kak' je vse tiho! Nobenega glasu od nikoder!«

Tonček prisluhne na to, na ono stran, potem pa jo ubere naravnost po gozdu navzgor. Saj je priletel nekod

112

od zgoraj — se mu zdi — ko se je hitel skrivat! Urno kot veverica jo ubira po gozdu, ponekod po strmini kar po štirih.

Upehan postoji za hipec, pa spet naprej, naprej, da bo le brž iz gozda. Kako dolgo že hiti! V vratu mu tolče, sapa mu pohaja.

»Zdaj bi moral biti že doma pri hiši, ali vsaj pri kozolcu! No, vendar! Tamle gori stoje debla bolj na redko in svetleje je tudi. — Kolovoz! Zdaj pa kar po poti naprej! Mimo našega vogla gre pot, čisto prav pridem, ravno do praga! — Jej, to bo gledal dedek! Na podboje naslonjen, na palico oprt bo požugal: »Viš ga, tička, kdaj si mi pa ušel? Kar majcko sem zakinkal, pa mi je že zletel! In kako potihem jo je pomuzal! Al' se nič ne bojiš divjega moža!« — Takole se bo hudoval dedek, jaz se bom pa smejal. Pa mu bom povedal, kako se znam skrivati. Da me ne najde ne Mihec ne Anže, še Janez ne! — Mama pa bodo le hudi, če me dedek zatoži. No, pa ga poprosim; saj dedek je tako dober. In o ti­stem divjem možu mi bo še kaj povedal, gotovo ve še dosti lepega o njem. Saj pravi, da je bil nekdaj — ko je dedek še brez palice hodil — čisto doma na planinah. In kako lepo, je pravil, je v gozdu! A kaj šele na vrheh, gori na Roglji! Tam je kakor v nebesih!! Mehka trava, pisano cvetje, stebri smrek, na teh svetlo nebo! Sonce se smeje, mesec prikimava, zvezde mežikajo. — In živali: prijazne, domače, če si dober z njimi. Kakor tista podoba iz4 raja, ki jo je Janez v »Zgodbah« kazal. Divje živali, volk pa medved, kar lepo okoli človeka! Z roke jedo, z repi ma-hljajo in so krotke kot telički v hlevu. Po vejah se tički pozibavajo in prepevajo, požvrgole-

8 113

vajo. Še lepše ko zeba in sinička na hruški in strnad pred podom. — Tudi njega, dedka, so živali rade imele. Kako je že pravil? Srnjak se mu še s steze ni umaknil, če ga je srečal, in z rogato glavo mu je kimal. Srna z mladiči se je kar dalje pasla in dejala: »Saj si naš prija­telj, jelde!« In lisjak mu je z omelom pomahal, zaklical »lahko nauč!« in se zgubil v goščo. A ptički so kot me­tulji frfotali in čvrljali. Tako se je dedku godilo po Roglji, po gozdu in seči. — Oj, kako lepo je vse to! Da bi mogel tudi jaz že gortam na planjo! Tako čisto blizu živalic, vrata nebes odprta — kakor je to videl dedek.«

Tonček se je zdramil, oči so mu šle po kolovozu gor, po kolovozu dol. »Kaj, še zdaj nikjer hiše, ne do­mače ne sosedove ne skednja! . . . Kak' dolgo že hodim! Sem mar kam zašel? Pa saj nisem stopil s kolovoza! N i mogoče, da bi bil zgrešil hišo! — Kako čudno se plazi megla po trati! Doli nižje pa, kakor da se motovilijo sive štrene. In iz megle prši tako mrzlo! Po vejah beli kosmački, po vejicah mehki puh. Lej, lej, saj frlijo bele muhe, sneg naletava! A po tleh še lise starega snega, s škrlupom po vrhu. Kako čudno vse to! Ledena sapa je prihlidela od nekod! Brrr! Mrzlo, pusto, kamor gredo oči! — Pač! Višje gori po bregu je nekam svetleje, na mlečno se preliva megla. Da bi le skoraj prišel iz tega mrzlega mraka! Če posveti sonce, oj, kar prec bi za­gledal hišo. Oh, kako bo stekel k dedku v sobo, k topli peči! Zato pa le brž, brž po poti naprej! Le naprej, če­tudi navkreber, čez oledenele kamne, čez srež! Le dalje navzgor; kmalu se odpočije, ogreje!«

In Tonček je koracal po kolovozu, postajal in spet koracal, više in više. Čezdalje tanjša sapa se je prelivala

114

z vrhov. A Tonček ni več čutil mraza. Čelo se mu je orosilo, toplo mu je zapolzelo po licih, po vratu. Utru­jen se je sesedel kraj poti. Ako bi bil bos — se mu je zdelo — bi vse laže hodil. Čevlji, trdi kot cokle! Na peti ga zaskeli, ureze. »Kaj tako skeli! Pogledati mo­ram!« se odloči in odveze čevelj. »Kak' to hladi! Joj, tak mehur na peti! Nak, ne obujem se več, ne! — Še drugega sezujem, potlej bom laže hodil. O, da bi le ve­del, kje je naša hiša! Tako čudno je vse tod!«

Tonček se trudi, da bi razvozlal še drugi čevelj; a vozel se zadrgne še trdneje. Noga tiči kot v kleščah — prsti odreveneli. Zapihal je strupen veter.

»Ej, kaj bi se trudil! Se že nebo svetli nad glavo,« tako se hrabri in odčotlja dalje, na eno nogo bos, na drugo obut. Snega se ogiblje, kjer se da; ojej, v boso nogo tako reže! Težko cepeta po belih lisah; vedno manj je kopne poti.

Že se hoče navzdol obrniti, morda je doltam prava pot. A prav takrat posije sonce z neba. Sivi zastor nad glavo se raztrga, megle se vale nekam v dolino.

»Joj, kam sem zabredel!« se prestraši. »Nikjer no­bene hiše! Morebiti so tamle kje v megli skrite. Pa počakam malo, se p oči jem. Oh, tako truden — kar za­spal bi! Semle na trato sedem. Tu je kopno . . . smrečice ob straneh . . . Sonce še sije tod . . . spet se sk r iva . . . za one vršiče leze, l e z e . . . Spat gre, sonce, spat — saj je pravil dedek. Daleč za gore, za vode hodi spat. Zjutraj se umije in vstane spet čisto zlat. — Tudi jaz bi zaspal... samo majciko podreml jem. . . Tu na trati je tako mehko, mehko . . .«

8* 115

O mehka meglica — lepo se je peljati na n j e j ! . . . Oblaček se dviga — više, više plava. Tu zelena planja, s cvetjem posuta! . . Oj, že smo na v rhu! . . Bele ovčice plavajo po nebu . . . spuščajo se na t r a t o . . . s kragulj čki požvenkljavajo. . . A gortam, lej, lej, zlata vrata . . . od­prta na stežaj! Svetle stopnice gredo od zemlje do vrat. Dve vrsti otročičev, s kreljutmi na ramah, frflja obakraj. Po sredi p r iha ja . . . kdo? O dedek štoklja ob palici po stopnjah dol — Ustavi se, požuga: »Le čak'!« — Pa kaj bi se bal! Tako toplo se smehlja zgrbljeni obraz! — Za n j i m . . . kako se muzajo! pa Janez in Mihec in Anže . . . in še tropa fantičev: »Ti-ti-ti, kam si se skril? Pa smo te le našli, o Tonček naš! . .« — A vrhu stopnic . . . prav pri vratih nebešk ih . . . lej, razprostira roke, vsa v žar­kih . . . tam, tam stoji — mama! Kako sladko se smehlja, kliče, vabi: »Pridi, pridi, sinček moj! . . Da te objamem, pridi, da te popeljem — v nebeški raj!«

In angelci prifrfotajo, ga primejo rahlo za roke — in Tonček plava z njimi više, više . . . Že ga objema ma­ma, pritiska na prsi. — O kako je tod lepo, svetlo, zme­rom svetleje .

*

Ko se je bila megla ulegla prek Resnika, so dečki prenehali s svojo igro. In ko je začelo še pršeti, so se porazgubili po domovih. Za Tončka jih ni skrbelo. »Ej, doma za pečjo se pač tišči!« so si mislili. »Kam daleč od hiše se drobižek ne upa!«

Martinovega Janeza je pa le nekaj peklo. In ko je šel mimo Bobikovih domov, je potihem, po prstih stopil v vežo. Narahlo je odrinil vrata v izbo. Vse tiho! Na

116

peči dedek še zmerom dremlje. Tončka nikjer! »Lej no, revček se še zmerom nekje skrit tišči! Pa ne, da bi bil v megli kam zašel!«

Janeza je vroče spreletejo. Naglo je pregledal kote okoli hiše, nato po hlevu, po podu, preteknil ves kozolec, povprašal pri sosedovih — Tončka nikol nikjer! Stekel je do konca vasi, klical tod, klical tam. Nobenega glasu, kakor bi se bil v zemljo vdrl.

Medtem se je bila vrnila tudi že mati domov ter je začela klicati, iskati izgubljenčka. Obletela je vse sosede, zbobnala družino — Tončka nikjer. »Nič ne maraj,« so jo tolažile sosede, »revše se je v kak skedenj ali kozolec zalezlo pa tam zaspalo. Pod noč že samo iz kakega kota prileze.«

Pa se je zmračilo, tudi oče Bobikov se je že vrnil s Skomarja. Še enkrat so preteknili vse kotiče po hle­vih, po kozolcih. Vse iskanje zaman!

Na noč se je ujasnilo. Drevje, grmovje vse v ivju — začelo je zmrzovati. A sijal je mesec in gruče moških so se odpravile v jarke pod vasjo, v gozd nad Resnikom. Nikjer nikakega sledu! Tudi drugi dan vse iskanje zaman!

Šele tretji dan prileti Martinov Janez na vso sapo k Bobikovim, pa jim prinese Tončkov — čeveljček. »Tam visoko, že gortam pod planjo sem ga našel!« je hitel pripovedovati. »Jelte, njegov je? Čigav pa naj bi bil! Jojmene, kaka žival je siromačka odnesla in požrla!«

Šli so iskat po sledi — saj po planji in Roglji je bilo še precej snega — in naposled so ga našli. N a seči, že visoko blizu vrha je ležal. Kakor da bi spal: ročico pod­loženo pod glavo, obraz smehljajoč, obrnjen proti nebu.

117

Kadar te, popotnik pohorski, privede pot na Rogljo, stopi med pritlikavimi smrekami dva, tri streljaje navz­dol po seči! Tam boš na jutrnjem pobočju nad kolo­vozom ugledal spomenik iz pohorskega kamna in na njem bral — kolikor jih še niso viharji izprali — pre­proste besede:

V noči 12. marca 1899. je tu zmrznil Anton P .. . ,

po domače Bobikov, rojen 31. oktobra 1895.

Našel ga je Janez V . . . , po domače Martinov.

Šel je na Rogljo — prišel v nebesa.

tf

118

Velja Mali samostanski zvon je še enkrat za slovo zavekal.

Kakor otroški plač se je lovil njegov tenki glas čez Kalvarijo in Pavlijeve peči pa se poizgubil med ostrešji marnberških domov. Zadrhtel je zvon in odbrnel, zad­nji »miserere« je zamrl. Vrsta dominikank se je razpo­redila po stezi in krenila nazaj domov proti samostanu. S sklonjenimi glavami, roke opletene z rožnimi venci, so se izgubljale redovnice skozi porto v mračne zidove.

Gruče postarnih ženic so se še obirale in postavale po poti. Ozirale so se za moškimi in se čudile. »Lej jih dedcev, starih, polomljenih! Odkod so se vzeli na pogreb takele ponižne nunice! Kdo je že videl kaj tacega!«

»Kako poznanje iz mladih let, morebiti! Saj pravijo, da so te dominikanke v našem kloštru kar ponajveč iz grofovskih rodbin, imenitne knežne in kaj vem, ka-kove še!«

119

»Tudi ta, ki smo jo danes zagrebli, pravijo, je bila graščinska. Pa prav z našega gradu je bila, bojda, marn-berška princesa nekdaj, mar ne veste!«

»Koga, koga praviš! Naša domača marnberška prin­cesa? Kdo bi si bil kaj tacega mislil! Jej, jej , saj ni mogoče, ojej!. .« so se čudile ženske in gruča je nara­ščala kot grozd čebel, kadar rojijo.

»Ježešta, pa menda ni bila to tista Velja, tista rav-barska ljubica?! ..«

»O ješješ, kakšna ljubica, kakova Velja! Nemarnice ve! Ali niste tolikrat cule o sestri Silvi? Na spregled rajnke res nikoli ni bilo. Zmeraj je tičala v zidovju, vse dni in noči je premolila. Tako so mi pravile kloštrske dekle. V grobu bi se obrnila sestra Silva, ko bi cula vaše nemarno gobezdanje! O ješješ!«

»Nikarte, botra, ne ongavite! Jaz pa vem, kar vem. Sama pestunja z grada, tista stara Meta, se je razodela, se izdala. Saj veste, kako se je staruha pred smrtjo zmeraj naše peči tiščala. Pa se je Meti na zadnjo uro zbledlo, že svečo je v rokah držala, no, pa je reva v zmešanosti kar vkup metala: »Sestra Silva, b e ž i ! . . . Beži, Velja, črni Jovan čaka pred k loš t rom. . . O Velja, mati se joče . . . te i š č e . . . Velja . . . Silva!.. .« — Tako se je blodilo stari Meti in je izblebetala skrivnost. Straš­no so ji morali grajski zažugati, da je do smrti pri­krivala resnico. Na pogubo duše so jo menda zaprisegli.«

»Pst, pst!« so svarile nekatere druge in se plašno ozirale proti gradu. »O križani, če te kdo čuje! Graščin­ska roka je dolga, ječa globoka! Da nas ne čujejo biriči! ..«

120

»Pa bo le res tako, jej , jej! Zmerom sem mislila, potihem mi je nekaj reklo: Tista ravbarska Velja bo tale sestra Silva, Bog se ji usmili, duše; tista, ki jo je vzela noč, ko so obhajali svatovščino. Pa jo je potegnila gorta do Ravbarske peči. Vsa dolina je trepetala pred njo in njenimi rokomavhi! Nismo se upale več v lože nabirat malin, pastirji na planjah so se križali, kadar je drvela mimo na vrancu, črnem ko bognasvaruj. — Pa resnično! Siromaku, kmetiškemu Človeku ni storila ni­koli nič hudega, četudi smo se je bali. Gosposki prevze-tiji, trškim pijavkam, tem pa je bila res za petami. Ej, Bog ti daj dobro, Velja — al' Silva, da bo manj greha — pa mir tvoji duši!«

»Ejhata, teta, ne vem, kako bo sodbo prestala! Učijo nas pač: N e sodite, da ne boste sojeni! A jaz le tako pravim, da je bila rajna — če je res tista Velja —- sveti križ božji, s samim rogatim v tovarišiji. Takih stvari, kot jih je počenjala ta roparska ljubica, ne zmore krščanski človek. Še dedci ne, primojduševski in robati kakršni so, — kaj šele ženska! — Mar niste cule, kakšno je naongavila tistemu skopemu mlinarju doltam' pod Veljko?«

»Nič, nič nismo cule! Kak je že bilo, botra?« se jih je oglasilo pet hkrati, deset glav se je strnilo okoli starke.

»Ej, pošteno jo je zagodla tistemu skoporitcu mli­narju. Doltam ob Veljki — prej nekdaj so nekako dru­gače rekli tej vodi! — tam ob Veljki je stal njegov mlin. Od vseh strani, po več ur hoda so mu prinašali zasipat pod kamen in v stope; zakaj daleč naokrog ni bilo takrat drugega mlinarja. Pa je zato, mokosevec požrešni, kar

121

po tri merice jemal namesto po eno. So čisto lahko nosili kmetje mehove iz mlina nazaj domov — na strmi Hlebov vrh pa na Lesnjakov breg. Kleli so, se pridušali, da mu zdrobijo bučo, ga vržejo pod jez, požeruha tatin­skega. Pa so le spet in spet prinašali v mlin. Saj ovsenjak je že tako bodeč; naj mar zrnje še z nohti luskinijo in na redoseji mekinijo1! — Kadar se je mlinarju navrho-vatilo najlepše bele moke polne skrinje pa skladovnice mehov do stropa, ej, pa je šlo s šajko dolta do marpor-ških prekupcev. Doma v kleti pa so mu rasli kupi rume­nih in belih čukcev: v čebriču cekini, v polovnjaku srebrniki.

Vse to je zvedela in izvohala Velja, roparska gla-varica, in je nekega večera privedla svoje bradače roko-mavhe v mlin. Skoporitež mokarski se je dušal na žive in mrtve, da nima božjaka pod streho, skladovnice mehov pa da so pripravljene za kmete, da pridejo ponje.

»No prav,« je dejala Velja, »pa boš znosil mehove na kmetiške domove. Enega poneseš vsakemu ti, drugega bodo dodali moji možakarji še za nameček, veš, za tiste merice, ki so jih miši v tvojem mlinu požrle! A da ne zajdeš pri tem s poti, veš tudi za to poskrbe moji bra­dači. — Veliko hoje bo, že vidim. A znosil boš vse do zadnjega meha, makar, če tovoriš tri dni in tri noči. Bo res težko delo! Treba, da si dobro podložite želodce poprej, ti in moji ljudje. — Alo, dečki stari,« pozove Velja rokomavhe in se jim namuza, »v kleti dobite v

1 luskiniti in mekiniti na redoseji = na velikem rešetu lusk in plev očistiti.

122

taki dobri hiši, kot je ta mlinar jeva, čisto gotovo kaj za pod zob, vsaj kiseline v čebrih in kaj mokrega v sodih!«

Razbojniki vdero v klet, najdejo čeber, poln ceki­nov. Prevale sod, in ko v njem zacvenklja, razbijo doge. Kup tolarjev se usuje iz polovnjaka.

»Tako, dečki moji, dobro tako!« se je smejala Velja. »Taka jedača in pijača gre najbolje v malhe. Ej, črni Jovan, vsakemu naših možakov eno prgišče v žep, v vsak meh po en cekin na vrh moke! A kadar ponesete tovore na Hlebov vrh, naj vsujejo oče mlinar prgišče teh rumenih in belih lusk v pušico svetemu Ignaciju. V zahvalo za preobile merice! Alo, meh na rame zdaj in nosi, tovori, kanacija mlinarska!«

Dva dni, dve noči, tretje pol je raznašal mlinar me­hove po kmetijah. Zadnji tovor je odložil na Lesnjako-vem bregu. Napol mrtev se je privlekel domov, spustil vodo na rako pa skočil v globoko krnico pod mlinskim kolesom. Drugi dan ga je izpljunila voda mrtvega na prod tam doltam nekje pod reko Veljko. — Tak tako, zdaj veste, kdo pa kaj je bila ta pobožna Velja!«

»Ješješ, le kaj poreko na gradu! Pa da nas kdo ne čuje! Ga vidite, bradača sivca! Naravnost dolta proti nam ga nese, dedca starega! Je bil tudi na pogrebu; tam za velikim križem se je oslanjal. O ježeš, da ne ujame kaj v ušesa! Bežimo domov, o Bog se usmili, kaki časi!«

Kakor jerebice pred mršnikom so se porazškropile ženske po potih in stezah za vogli. In so klepali tisti dan klopotci po hišah marnberških, sicer tako spokojnih, kar skozinskoz: klep — na klep! Kot na veliki petek v cerkvi pod korom. In ko je sonce utonilo za Košnjakom,

123

so matere že strašile otroke: »Le čak', sitnoba! Velja, roparska glavarica, pride pote pa te zanese v Ravbarske peči!«

*

V krčmi »Pri Hudi luknji« se je bilo medtem na­bralo precej gostov, ponajveč pogrebcev. Za pogrnjeno mizo v kotu so sedeli trije starejši možaki, ki se jim je poznalo, da jim niso hrbti za plugom ohromeli. Vprav v kotu se je naslanjal na komolce plečat starec, ki mu je šla rdeča brazgotina od čela mimo očesa, izgubljajoč se na licu pod košate, sive brke. Njemu nasproti je sedel drug starec, ki mu je sijala pleša kakor ščip sredi kodra­stih, belih oblačkov. Poleg njega se je naslanjal na ročaj grozanskega meča zastaven moški, bolj podoben kakemu obubožanemu plemiču kot pa soldniku plačancu.

Naslonivši se z brado na mečišče, je požmrknil možakar - mečar brkaču v kotu: »Kako to, Lukež, da nisi do danes nikomur črhnil ne črne ne bele, kako je bilo nekdaj na gradu s to Veljo ali sestro Silvo, če hočeš! A vendar pravijo, da si nekdaj, ko si bil še pri graščinskih v službi, mnogo tičal vkupe z dekličem. Da si jo naučil mečevanja, pravijo, jo spremljal na lov in prejezdil z njo vse pohorske grape in planje. Tak' pa zini zdaj in povej, kako je bilo z Veljo nekdaj v dekliških letih! Saj pozneje, ko jo je bila že potegnila zdoma, tudi nama ni bila neznanka, ta v r až j a . . . ehm! kaj ne, divji Kopnik!«

Dregnil je z ročajem soseda plešca in ščip je pri­kimal. »Res, zdaj ko je mrtva, že lahko razmaješ jezik, Lukež. Dosti dolgo, pasja dlaka, ti je počival za ograjo pod strniščem.«

124

Lukežu se je za hip brazgotina na licu pordečila, a se je brž pogladil z dlanjo preko čela in zasvedral košate baruse: »Ej, bili so časi to, ej lepi časi, vama rečem! Ona živa, nagajiva kot veverička. Kaj pravim — vražič, cel vražič! A tudi meni je tačas še vse drugače kri po žilah plala. In meč mi je v rokah plesal, oj! Treh, štirih se nisem ustrašil. — Ženski posli pa ženske prismojenosti gosposkemu dekliču niso bile dosti mar. Kot neugnan srboritež je bila mala Velja: zdaj na konju, zdaj na lov s sokoličem na roki, pa spet mečevanje v borilnici. Po­učil sem jo o tajnostih borjenja, naučil sunkov in udar­cev, eh, bogami, kakih! Ni se jih ubranil, kdor je bil iz moje šole. Marsikak širokoustni plemič, ki so prihajali v grad! na obiske, se je osramočen pomuznil, ko mu je Velja izbila meč iz roke. Skok naprej . . . jeklo šviga kakor kača . . . odbija udarce; nenadoma paradni sunek — in že zažvenkeče nasprotnikovo rezilo po tleh! Cel vražič, vama rečem, ta Velja. — Še kot napol otrok, napol mladenka — že takrat je kar gorelo iz deklica! Ko pa se je potegnila na viš, se ji zalila pleča, zaoblila prša — ej, strela nebeška, še mene je dostikrat usapila potlej, bogami, pa nisem bil z mahom pitan. Kakor vihra se je nesla po pohorskih planjah, preko grap, preko oken na Jezerju. Še divjo jago, ki hrumi v nočeh čez kope, bi bila menda prekosila, jo zad pustila.«

»Hohoho!« se je zahahljal divji Kopnik, »že verja­mem, da si se zaman za dekličem podil. Saj si lezel že v leta takrat, in takim pozreta1 mlada le osle kažejo.«

1 požre = mlado dekle (zaničljivo).

125

»Že, če bi bil tak babji Gregor kot ti!« se je otresel Lukež in pobliskal z očmi. »Dekliču nisem bil le varih, učenik — kot oče sem jo rad imel, to je res! Če takole gledaš, kako ti dekle pred očmi rase, se te oklepa ko vinska loža, mhm, pomagaj si, če ti koreninice prira-stejo v srce! — Jaz se nisem podil za Veljo, veš, divji Kopnik; pač pa se'je gnalo za njo dosti plemenitih go-spodkov pa vitezov bradačev, o, kar kljuke so> si poda­jali. Ona pa vse za norca, kajpak! In če si je kak ženin le preveč kikle lovil, pa ga je izzvala na mečevanje. A vsakemu je izbila jeklo iz pesti in muhe iz glave. Kot politi kužki so se muzali iz gradu. — Tak' taka je bila Velja nekdaj, zdaj vesta.

A brat njen, gospodar na marnberškem gradu, je bil čisto na drugo brdo tkan. Šleva zgrbljena — slabič po postavi in naravi. Zraven pa zapravljivec in popivač, kot bi v brezno vsipal. In povrhu še s šentpavlskimi me­nihi zmeraj v laseh zaradi pravic na Radiju. Kolikor ni šlo po grlu, so požrle pravde in zdrahe. Čedalje globlje je lezel v dolgove. Že je moral dati grad, in kar je z njim, v zastavo tistemu bogatemu grofu z Vurberga. Tam doltam na polju za Dravo stoji vurberški grad, na visoki škrbini sredi planjave. Toliko zlata je bojda na­grabil, škrtljavec grofovski, da bi bil lahko z njim zasul vodnjak v gradu. In je znan ta vurberški vodnjak; glo­bok je, da bi lahko deset marnberških stolpov stalo v njem, drug na drugem. Prav do dravske vode da gre na globoko, pravijo.

No, pa ti pride nekoč Vurberžan z bleščečim in zve­nečim spremstvom na marnberški grad in zasnubi — Veljo. Dekleta, kajpak, še vprašajo ne. Kar z bratom

126

sama skleneta kravjo kupčijo: ti meni sestro nevesto — jaz tebi zadolžno koženico, da jo vržeš v ogenj in se namah iznebiš dolgov! In začelo se je veseljačenje na gradu, popivanje in pojedine, kar teden za tednom.

Velja je v začetku zbesnela, nato pa so ji lica po-bledela. Kot pomladni cvet, ki ga opari slana, se mi je zdela. Ej, v hud precep so jo dali! Do smrti naj se pri­klene na viteško spako, ki se ji studi v dno duše! Rajši umreti kot takega vzeti! Pa makar da se vozi v zlati kočiji in sedi na demantnem prestolu! — Ali vendar: rojstni grad, njen ljubi dom, in vsi ti prelepi gozdovi, cvetoče livade z njim — vse to naj bi prišlo v tuje roke? Ko bi šlo le za njo samo! Saj svet je širok, pa vrata dominikank so ji zmerom odprta. A nanjo gleda vsa častitljiva vrsta prednikov na domačem gradu. Od prababice in sina njenega Seifrida, ki sta bila pozidala grad in samostan, pa do danes, ko je prišla tolikšna sramota nad njen dom — vsi ti Marnberški bi jo obtoževali, bi ji ne dali v grobu mirno spati! Ne, stokrat ne, grad očetji ne sme propasti!

Zavrelo je v njej, zabesnelo. Izmuznila se je ne­brzdanim veseljakom, se zavihtela na svojega vranca pa odvihrala v pohorske samote. Cel dan, vso noč se je gnala vsevprek po planjah in grapah, kakor da jemlje slovo od ljubih krajev in kotičev, koder je preživljala svobodno svojo mladost. Neprespana, razpraskana po rokah in licih, s krvavimi madeži po razcefrani obleki se je vrnila na grad.

In kakor da se je z divjanjem izbesnela, si upokojila obup v srcu, tako se je zdelo. Vdala se je in se poklonila

127

ženinu bogatašu. Na ognjišču je objel plamen zadolžno pisanje.

Milovali so jo in spraševali, odkod madeži krvi na obleki. Kakor da jo spominjajo nečesa veselega, ji je šinil skrivnosten smehljaj preko lica. Neki vitez-klatež, ali kdo že — je dejala — se ji ni umeknil s poti. Pa se je z njim zbila, ga v travo položila . . .«

»Hohoho! . . v travo položila,« se je zakrohotal me-čenosec ob mizi, »dobra je ta, hoho! — To pa vem jaz bolje, kako je bilo to z vitezom klatežem. Že res: meč mu je izbila pa kri na roki odmašila. Brizgala mu je iz odprte žile kot curki v Šumiku. In si je odčesnila rob krila, nevesta Velja, in povezala rano — veste komu?« je potihoma šepnil možak mečar. »Tisti ,klatež' je bil naš — črni Jovan! Tako je postala Velja ravbarska lju­bica, al' kako bi že dejal. Sam Jovan se je bil nekoč za-blebetal, ko se ga je preveč naluckal, pa je razodel, kako je bilo tisto njegovo krvavo »srečanje« z grajsko prin­ceso. Drugače bognezadeni, da bi mu bil kdo kaj slabega črhnil o Velji.«

»Lej, lej, saj je bržčas res tako bilo!« je pritrdil Lukež. »Zakaj nekam prečudno se je potem tista zaroka z Vurberškim razplela. Velja je bila po tistem srečanju spet kar divje vesela in je priganjala, naj se brž odpra­vijo na ženinov grad. Zajezdili so konje, snubci in njih spremstvo, grof Vurberški z razigrano nevesto na čelu vsej četi.

Šlo je v drnc po cesti vzdolž Drave. Tam ob velikem ključu, kjer sega goščavje tik do vode, tam se četa nenadoma ustavi. Čez pot podrte hoje, nanovo pose­kane! Iz sence planejo črne postave. Preden morejo

128

svatje zgrabiti za orožje, že leže konji prebodeni na tleh in jezdeci ječe pod njimi. Samo Vurberški in nevesta ostaneta v sedlih. Velja zaokrene konja in se zapodi med hojevje. Kakor v slovo še zamahne z roko. Vur­berški pa, ženin zatelebani, je mislil, da ga kliče za sabo. Zdirjal je za pobeglo nevesto in za zmeraj ju je goščavje pohorsko požrlo. — Tak', ti mečir pa misliš tako, da si je bila Velja ta napad naročila? Da se je bila že poprej vse domenila s črnim Jovanom? Takrat pač, ko sta se bila na samoti krvavo spopadla in se potem spoprijateljila, kali? — Že mogoče, da je bilo res kak' tako. Ne vem pa nič zagotovo, kako je bilo poslej. Saj potem, ko je bila izginila Velja, tudi meni ni bilo več obstanka na gradu. Osedlal sem konja, opasal meč in odšel v tuje kraje za dolga leta.«

*

»Kako se je z Veljo potem dalje plelo, to vama pa jaz lahko povem,« je privzdignil besedo divji Kopnik in si pogladil bele grive s pleše. »Vprav v tistih časih sem bil v zvezah s črnim Jovanom. — ,Hej, Kopnik!' je ukazal takrat, po tistem napadu na svate, ,čuj, Kopnik, tam gori pred Jezerjem se postavi na prežo! Kakor štor boš stal — je velel — pa oprezoval tam, kjer se steza spusti v rušje. Te bo morebiti treba kjekod tam blizu na Planinki!' — Tako je dejal črni Jovan in jaz sem pri priči ubogal. Ni bilo zdravo, kdor bi mu bil, jeznoritežu, količkaj ugovarjal in se obotavljal. In sem stal, stal skrit v rušju, noge odrevenele, v križcu bolečine — že sem se res zazdel kakor štor.

9 129

Pa ti zatopoče dolta čez Javorič. Kakor da jo je gozd izbruhnil, pridirja na vrancu — Velja. Nekak paj-čolan ali kaj, ji pofrfoleva čez pleča, glavo nese kot srna, obrazek — oj mojih grešnih kos t i ! . . Naravnost skozi ruš je naganja vranca, po stezi proti jezerskim oknom.

Velji kar skoraj za petami pridrvi drug jezdec dolta po seči. Čisto v penah je bil njegov pram, tako ga je podil vitez Vurberški. Spoznal sem ga ročno po perja-nici in barvah. Kar zasrbelo me je, da bi ga dregnil pod rebra, plemenitost skoporito. Pa kaj sem hotel, ko nisem imel takovega ukaza!

Vitez jo je ubiral naravnost po sledi za Vel j o, kot vihra je završal mimo mene v rušje. Sklonim se pokonci, stegujem vrat nad kržljavo borovje in gledam, gledam...

Velja se podi po stezi tja proti jezerskim oknom. Kakor da je kaka mlaka, preskoči prvo okno, plane čez drugo, čez tretje. Pred velikim Črnim jezerom pa se vranec hipoma ustavi, prhne vstran. A na levi, na desni zanke in kljuke zvitih borovcev. Nepredirno vlačje vse naokoli.

Velja pritisne ostroge konju ob lakotnice, se ulekne naprej, pritisne se vrancu na vrat — in žival se vzpne in švigne kot puščica preko črne vode. Do členkov se onstran jezerca pogrezne vranec v mehko mahovje; zmagonosno zahrže, zavedajoč se silnega skoka. Velja se spet vzravna v sedlu in se s polnim životom okrene proti zasledovalcu. Izzivalen nasmeh ji zaigra na licih, kakor v vzpodbudo zamahne z desnico: ,Le brž za mano, vitez moj, ženin! Todkaj so mojega gradu dvori! Urno, le urno lesem p r e k o . . . nevesta že čaka!'

130

Ni bil slab jezdec, ne strahopetec, onga, grof Vur-berški. Spodbodel je pramca in četudi se je konj plašil, izmikal, vendar ga je spravil čez bližnja manjša okna. Pred velikim jezercem pa se je žival ustavila; strepetala je ob pogledu v črno globočino.

Tako sem se zazijal tja na Jezerje, da nisem nič čutil, kdaj in odkod se je vzel človek pred mano. ,Ohoj, divji Kopnik! Lej ga, kak' zeva! Mar te Jezernik kliče in vabi, ali ka? '

Tako se mi je rogal, pa me potrepljal po plečih po­glavar naš — črni Jovan. Kar sapo mi je vzelo.

Pa sem zato le z glavo pomignil tja na Jezerje. ,Vem,' je dejal, ,pojdiva bliže!' je dejal, se ozrl za

svojim konjem, ki se je pasel za šopom smrek, pa me potegnil za sabo po stezi med ruš je.

Pred prvim oknom sva se ustavila. Vprav takrat se je zaobrnil Vurberški nazaj proti nama. Menda se je bil odločil, da se vrne in nepregazno* vlačje kjerkoli ob-jezdi,-da bi se od nasprotne strani približal nevesti.

,Hohoho! . . Lej ga viteza klavrnega!' se zakrohoče črni Jovan. ,Lep ženin to, k' se ne upa čez lužo — za svojo nevesto! Ho-ho-ho!'

Vurberški zapiha kot gad, ki mu na rep stopiš. Pred njim črno okno, zad na stezi midva —• črni Jovan z mečem, jaz z bodalom v r o k i ! . . . Pa še očitek strahopet-n o s t i . . . pred očmi ženske-neveste! Z zobmi zaškrta, vrže prama naokoli, mu zasadi ostroge v živo . . . Žival se vzpne na zadnje noge, plane naprej in pljusk! na sredo jezera. Še nekaj kratov je začofalo, zakrilile so roke in potopila sta se oba, konj in jezdec, v črno globočino.

9* 131

Tako vama rečem: Jezernik ju je potegnil dolta v svoj grad, ker sta mu nepoznanca vdrla streho nad glavo. Zato je potem zabobnelo, zavrelo v jezeru, strele so se ukresale, ulilo se je v curkih, iz stoterih žrel so zabruhali izvirki dolta pod Planinko. Ko so se vode utolažile, so našli drugi dan dole pod Kasjakorvim studencem sedlo in vitezovo čelado. — Jaz sem, ko je zadivjala huda ura, zlezel pod razščeperjeno smreko. Kaj bi lagal, zaskrbelo me je malčko, da strese Jezernik svojo jezo tudi še name.

Pa črni Jovan? Kot prišel — tak' izginil! A jaz mislim tako, da Velja pred njim ni — bežala! In tudi vem: obrzdala ga je potlej, našega poglavarja, osedlala kot svojega vranca. Iz roke ji je poslej zobal, se uklanjal njenim ukazom — skratka: Velja je postala glavarica naše bande. Črni Jovan ji je bil poslej poslušno orodje.

Noben grad ni bil varen pred Veljo. S krinko čez obraz, z golim mečem v roki je vihrala na čelu svojim bradačem. In ni ga bilo jarka, da ne bi ga preskočili, ne obzidja, da ne bi ga preplezali. Kadar pa so njeni ljudje začeli pleniti in grabiti, je povesila meč in se obrnila vstran. Ničesar ni jemala zase. Pa tudi tega ni pustila, da bi domačinom, kmetom prizadevali krivico. Njeni možakarji bi bili šli v ogenj za svojo glavarico, četudi jih je z železno pestjo krotila, sirovače, kadar je bilo treba. Pa meni in še nekaterim starejšim le ni bilo po-všeči. Da bi me ženska kikljača komandirala pa z mano pometala, nak! Skril sem bodalo pod senik, spravil, kar je bilo drugega orožja, v bukov žlambor1 pa se spet spri-

1 žlambor = duplo (votlo drevo).

132

jaznil z ovsenjakom gortam doma pod našo Kopo.« In divji, Kopnik si je šel z dlanjo čez ščip sredi belili ko-drcev, zvrnil kozarec na dušek, nato pa nadaljeval:

»O Velji so se potlej pletle vedno bolj čudne sto-rije. Da je v kompaniji s peklenščkom, o tem že ni nihče več dvomil. Že, že, sem tudi jaz dejal, saj ima dva čr-nuha v službi: konja vranca pa črnega Jovana! In da hodi k Jezerniku v svate, ki ima njegov grad na Planinki okna, pod Veljko pa vrate —• tudi take prismodige so sklobasali in sčenčali. In da se je ravbarska ljubica v Jezernikovem gradu bržčas tudi rodila — so trdili. Tam so jo, vodno deklico, bojda izbruhnili izvirki izpod Pla-ninke; zato se najrajši le-todkaj skriva in potika. Že so ji bili grajski galjoti1 nekaj kratov tik za petami. A vprav pri stoterih studencih jo je kar zemlja požrla, nak', voda pogoltni la . . . Saj je lahko kar smuknila v Jezerje skozi vrata kot v domačo hišo. In mar ne pove že njeno ime »Velja«, da se je po vodi Veljki na svet prizibala! — Pa ne le, da plava po vodeh kot riba — so marnjali — tudi po zraku da frči kot ptica na svojem vrancu-peklenščku. S Planinke da skoči na Rogljo, z Roglje na Klopni vrh, odtod pa zaplava v Ravbarske peči. Tam pa, da imata s črnim Jovanom gnezdo kot orla v skalni duplini. — Vse take fiče-fače so ljudje spleli in sčesnali.

A tiste storije, ki se je skončala v Ravbarskih pečeh, ne vem ponatanko. Jo boš ti bolje vedel in povedal, prijatelj mečir, kaj ne! Saj si si bil bojda pri tem zad-

1 galjot = grajski hlapec obotoženec.

133

njem žegnu tudi baruse osmodil!« — Tako je skončal divji Kopnik svoje spomine pa na dušek poklokal ko­zarec vina.

*

»Kakopak, da vem!« pritrdi ogovorjeni mečir. »Saj sem bil res zraven pri tistem zadnjem žegnu. V votlinah gortam nad Šumikom smo bili tako skriti, da nas ne bi bil živ krst mogel iztekniti.1 In na varnem, bolj kot v vsakem gradu. Pod nami voda, nad nami — peči, na­okoli — goščavje. Niti divjad si ni mogla stečine2 utreti tam skozi. Naša steza je šla skozi votle peči pa med čermi in prepadi. Na dveh krajih so morali naši stra­žarji poriniti ploh čez brezno, da si se splazil čezenj.

V tej trdnjavi smo imeli nakopičenega živeža, da bi bili zdržali mesece in mesece, če bi nam kakova sila zaprla izhode. Pa zlata in srebra, kovanega denarja in dragocenosti z gradov — kar cele skladovnice in polne skrinje ga je bilo. Te zaklade je čuvala glavarica Velja, pa jih po potrebi in pravici delila našim možakom. A tudi v koče siromakov se je zatrkljal marsikak tolar-križevač. Gospodarila je čisto po svoji volji. Saj se je vse to bo­gastvo največ nabralo šele potlej, ko je Velja zagospo-darila v Ravbarskih pečeh. Noben naklep ji ni spodletel, četudi se je gospodi že vnaprej napovedovala, kdaj pride obiskat ta ali oni grad.

1 Takrat pač še ni bilo ne Stare glažute ne plovnice ob strugi Lobnice.

2 stečina = stezica, po kateri divjad prehaja (teka).

134

Črni Jovan ji je bil vdan in slepo poslušen. Le zastran pijače sta tutam zaropotala, kadar se je vrnil natreskan iz doline. In ta njegova žeja ga je nazadnje spravila tudi v pogubo.

V Šent Lovrenc ga je že dolgo časa mikalo in po­mikalo. Tam je samopašil štacunar-krčmar, ki je sedel na kupu denarja. In tega zavaljuha je imel črni Jovan hudo na muhi; skominalo ga je po njegovih tolarjih, še bolj pa menda po starini v kleti.

,Kdo se bo s tako purgarsko pijavko ukvarjal;' mu je ugovarjala Velja. Pa ker le ni in ni popustil, se je na­zadnje vendarle dala pregovoriti. Toda navzoča ni ho­tela biti pri tem nizkem poslu. Zato naj bi bil črni Jovan na svojo roko opravil to »šentlovrenško bero«.

A pred odhodom ga je svarila, naj bo oprezen in buden. Zakaj zvedela je bila po ogleduhih, da se je zadnji čas nabralo v trgu nekam veliko število galjotov iz bližnjih gradov. Pa trope oboroženih soldnikov da tudi pogosto iztikajo po grapah okoli Šentlovrenca.

,Naglo in tiho opravite svoj posel!' je zabičevala možem, ki jih je bil izbral črni Jovan. Jaz nisem bil z njimi, ker sem moral tisto noč ostati na straži pri pre­padu. ,Udarite šele potlej, ko trški čuvaj odpoje pol­nočno uro!' je dejala. ,Pa da se mi ne opijete po konča­nem delu! Pustite sode na miru, da vas vrag ne omami! Zakaj vedite: Vrniti se morate, p r e d e n v e l i k i š e n t l o v r e n š k i b i k z a b o l i 1 ! . . . Če ne, ste iz­gubljeni!'

1 boliti = rjoveti, mukati.

135

Tako je svarila poglavarka. Oj, da bi jo bil slušal Jovan in njegovi možaki!

Odkraja je šlo vse gladko, kakor je bilo dogovor­jeno. Udrli so k štacunarju-krčmarju čisto potihem; še pes ni zabevskal, ko so vlomili. Nabasali so si žepe in bisage. Pa jih je vrag zmotil, da so tudi v klet šli po­vohat. »Le nekaj požirkov, da bomo laže tovorili. Je navkreber domov v peči!«

A je bil zlodej skrit v sodih, pokradel se v grla, jim zlezel v lase. Kdo bi se ustavljal gladki starini, žlahtni črnini! Ni bilo dolgo, pa so počepali, mavre pijane, kot mehovi po tleh, po gantarjih1 vsevprek. Tudi črnega Jovana je vrag omamil; naslonil se je na polovnjak in — zakinkal. Že se je svitala jutrnja zarja, a žolne na-trkane so še zmerom spali, dremuhali.

Takrat pa z a b o l i v e l i k i z v o n iz cerkvene line: Bam — bam! Že je dan! — Vstan', Šentlovrenc zaspan! — Bam — bam!

In se usujejo v klet oboroženi soldniki in graščinski galjoti. Nekaj naših pri priči posekajo, kot mehove po­vežejo druge. Tudi črni Jovan je bil med tistimi, ki so jih zavlekli v temnice. Tam so jih mrcvarili, jim lomili ude, in nazadnje je res eden izmed njih zinil v mukah in jim izdal naše skrivališče.

A Velja je vse to že pričakovala. Vedela je, da je vsega konec, prec ko je šentlovrenški bik zabolil. Zato je razkopala zbrane zaklade, nam nasula bisage in smo se razškropili na vse vetrove.

1 gantar = tram, ki leži sod na njem.

136

Ko so prilezli biriči in galjoti gorta v Ravbarske peči, je bilo gnezdo že prazno. Tudi Veljo je bila vzela noč; utonila je za kloštrskim zidovjem. Šele zdaj ob smrti sestre Silve se je zašušljalo, se razvedelo: ,Velja, roparska poglavarka, je umrla!'

Pa kaj bi vama pravil; saj je tudi vaju tista nevesela pot privedla danes leska j , prav tako kot mene. In še marsikoga, bi dejal.«

»Kako pa je bilo s črnim Jovanom potlej? Je li res, da jo je iz voze popihal?«

»Res, res se jim je iztrgal iz krempljev! Pa se ni skozi zidovje prekopal. Že so ga biriči vlekli na morišče, ko je nekaj naših planilo nanje. In v tisti zmedi se jim je izvil in izginil. Potlej ni bilo o njem ne sluha ne duha več. Navsezadnje se je morda tudi on pomenišil pa jo v kak klošter potegnil kakor ona, njegova ljubica. Pa ju bo, tristo zelenih! obadva rogač prav tako cvrl kakor nas druge, k i . . .

» . . . ki si nemarna čeljust bil in boš! Vsaj na mrtve v grobu ne lajaj!« Tako je mečirju prestrigel besedo slok starec, ki se je dotlej tiščal, sklonjen in zavit, pri sosednji mizi. Bolj zasikal kot govoril je te besede in stopil pri tem mečenoscu tik za hrbet.

Ta je planil pokonci in potegnil meč iz nožnice. Po­gledal je neznancu v obraz, se zastrmel v oči, v pobe­ljene ruše — in desnica z mečem mu je omahnila. »Črni Jovan!« je dahnil in se naslonil na rob mize. Neznanec se je molče obrnil, sklonil spet glavo na prsi, da so mu robovi plašča zakrili obraz, pa počasi odkorakal skozi vrata. Precej za njim se je tudi trojica možakov potihem izmuzala izza mize v kotu.

137

»Glavo bi stavil,« se je oglasil eden izmed gostov, ki so še ostali v izbi, »rokomavhi, sami rokomavhi, ki so šušljali tamle v kotu!«

»Pri moj . . . , jaz še počenega groša ne stavim, da nam še nocoj ne posadijo rdečega petelina na bajte!«

»Saj, saj! Naše stare so že obsledile: Velja, tista roparska nevesta je bila, ki so jo zagrebli danes. — Pa so se zato zbrali svatje — rokomavhi na sedmino!«

Še marsikatero so ugenili tisti dan o Velji in njenih roparskih prigodah. In bili so si vsi zdušni v tem, da se ni slabo godilo ne siromaku ne kmetu, dokler so po gradovih trepetali pred roparsko poglavarko iz Ravbar-skih peči.

138

www.books2ebooks.eu

e-knjige iz vaše knjižnice

books2ebooks.eu

eBooks on Demand

knjigo je digitalizirala

Narodna in univerzitetna knjižnica