čjo prirejo rejci težko sledijo z ustrezno prehrano · Glukoneogeneza • osnova je oksalacetat ki se tvori iz razli čnih C3 spojin (piruvat oz. laktat, propionat, aminokisline,

11

KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJEHacquetova 17 1000 Ljubljana

Izbrana poglavja prehrane krav

molznic

Drago BABNIK

Kmetijski inštitut Slovenije

Intenzivni selekciji krav na večjo prirejo rejci težko Intenzivni selekciji krav na večjo prirejo rejci težko sledijo z ustrezno prehranosledijo z ustrezno prehrano


Razkorak med plemensko vrednostjo čred in realizirano prirejo mleka kaže na neustrezno oskrbo živali

Primerjava povprečij fenotipskih in genetskih vrednosti na kmetijo za količino prirejenega mleka pri ČB pasmi

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

9000

10000

11000

12000

-200 0 200 400 600 800 1000Povprečna PV za kg mleka na kmetijo

Po

vpreč

na

pri

reja

na

kmet

ijo v

305

dn

eh

MLEKO_KG_305226

22


GovedoGovedo

•• Potrebe so vse večje Potrebe so vse večje •• Zauživanje krme je omejenoZauživanje krme je omejeno•• Vsebnost energije in hranil v voluminozni krmi je Vsebnost energije in hranil v voluminozni krmi je

omejeno, pogosto tudi spremenljivo in odvisno od omejeno, pogosto tudi spremenljivo in odvisno od številnih dejavnikov številnih dejavnikov

•• Vse večja potreba po dodajanju močne krme in Vse večja potreba po dodajanju močne krme in različnih dodatkovrazličnih dodatkov

•• Slabša prebavljivost škroba v tankem črevesu (10 Slabša prebavljivost škroba v tankem črevesu (10 milijonov let v razvoju milijonov let v razvoju -- govedo ni zauživalo škroba)govedo ni zauživalo škroba)

•• Krava ni tipičen jedec škroba (posledice acidoze, Krava ni tipičen jedec škroba (posledice acidoze, parakeratoze…)parakeratoze…)


Učinkovitost presnoveUčinkovitost presnove

• Učinkovitost presnove energije (ME) je pri prežvekovalcih in neprežvekovalcih enaka

• Odvisna je od:– uravnovešenosti oskrbe s hranili, ki vstopijo v

presnovo (aminokisline, minerali, vitamini…) in– toplotnih izgub oz. sposobnosti odvajanja nastale

toplote.

• Prednost ali slabost prežvekovalca:– glukoneogeneza – reciklaža N


• Absorpcija glukoze iz prebavil majhna

• Prekurzorji glukoze (viri glukoze):–propionat –glukogene aminokisline –glicerol iz mobiliziranih maščob –prebava škroba v nižjem prebavnem

traktu

Presnova energije

33


Potrebe po glukozi pri veliki mlečnosti >6000 kg mleka!• vzdrževanje• potrebe za tvorbo laktoze (nastaja iz glukoze)• potrebe za soudeležbo v presnovi in sintezi

maščobnih kislin in glicerola• potrebe za soudeležbo pri sintezi mlečnih beljakovin

v mlečni žlezi

POTREBE1,5 X izločena laktoza z mlekom

30 kg mleka/dan 2,0-2,4 kg glukoze/dan50 kg mleka/dan 3,2-4,0 kg glukoze/dan


VIRI GLUKOZE

Glukoneogeneza• osnova je oksalacetat ki se tvori iz različnih C3

spojin (piruvat oz. laktat, propionat, aminokisline,glicerin)

- nevarnost ketoze, pri presnovi telesnih maščob zapotrebe glukoneogeneze (energijsko neučinkovitapresnova – 30 do 60 % energije se izgubi v presnovi)

- 60-65% iz propionata- 10 % glukoze prihaja iz aminokislin

Krma• Škrob (usmerja fermentacijo v vampu v smeri

propionata; neposredna prebava nerazgradljivegaškroba v tankem črevesu)

• dodatki v obrok (natrijev propionat, propilenglikol)


KetozaKetoza

Padec glukoze v krvi Črpanje telesnih rezerv Padec glukoze v krvi Črpanje telesnih rezerv glikogena iz jeter + maščob iz maščobnega tkiva glikogena iz jeter + maščob iz maščobnega tkiva V krvi veliko nezaestrenih maščobnih kislin (NEFA)V krvi veliko nezaestrenih maščobnih kislin (NEFA)Nalaganje trigliceridov v jetrne celice (sindrom Nalaganje trigliceridov v jetrne celice (sindrom zamaščenih jeter) Nefunkcionalna jetrazamaščenih jeter) Nefunkcionalna jetra

zaradi omejene presnove NEFA se v telesuzaradi omejene presnove NEFA se v telesukot vmesni produkt kopičijo ketonska telesa (aceton, kot vmesni produkt kopičijo ketonska telesa (aceton,

beta beta –– hidroksibutirat (BHBA)) hidroksibutirat (BHBA)) •• Ketozo vedno spremlja anoreksija (neješčnost)Ketozo vedno spremlja anoreksija (neješčnost)•• Na ketozo so občutljive krave po telitvi, najboljše Na ketozo so občutljive krave po telitvi, najboljše

molznice, predebele krave, molznice, predebele krave, •• Somatotropin (rastni hormon) je odgovoren za Somatotropin (rastni hormon) je odgovoren za

mobilizacijo maščobmobilizacijo maščob

44


POTREBE PO DODATKIH SE POVEČUJEJO Z MLEČNOSTJO

Mlečnost kg/dan

Potrebe

20 NEL, SB, minerali 30 NEL, Presnovljive beljakovine, minerali,

vitamini 40 NEL, PB, količina nerazgradljivih

beljakovin, škroba, sladkorjev, ki prispejo v tanko črevo

50 Nerazgradljiv škrob, zaščitene aminokisline, aminokislinska sestava presnovljivih beljakovin, strukturna vlaknina, vitamini, mikroelementi, zaščitene maščobe, proplenglikol, puferne snovi, anionsko/kationsko razmerje obroka (soli) …


Krmljenje specialnih dodatkov kravam

molznicam v Nemčiji (% kmetij;nadpovprečna

mlečnost) Nemčija = 5750 kg

Občasno RednoSelen (preko potreb) 8 26Cink (preko potreb) 4 21Vitamin E (preko potreb) 5 26Niacin 8 23Biotin 5 9Pufer/Soda bikarbona 15 29Propilen glikol 26 31Zaščitene beljakovine 10 41Aminokisline 12 14Zaščitene maščobe 7 7


0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

6000 7000 8000 9000 10000 11000 12000

Mlečnost ( kg)

Pog

ostn

ost

obole

nja

(%

)

Mastitis

Obolenje

parkljev

Vnetje rodil

Ciste na

jajčnikih

Zaostajanje

posteljice

Poporodna

mrzlica

Pogostnost obolevanja v odvisnosti od mlečnosti(Metzner in sod., 1996

55


Kako rejcem pomagati pri menedžmentu Kako rejcem pomagati pri menedžmentu črede?črede?

•• Možnost, ki se ponuja je spremljanje Možnost, ki se ponuja je spremljanje mlečnosti in sestave mlekamlečnosti in sestave mleka

•• Sestava mleka lahko služi za Sestava mleka lahko služi za vrednotenje presnove, zdravja in vrednotenje presnove, zdravja in učinkovitosti prireje mleka v črediučinkovitosti prireje mleka v čredi


SESTAVINE MLEKA, KI JIH SPREMLJAMOSESTAVINE MLEKA, KI JIH SPREMLJAMO

•• maščobe 3 % maščobe 3 % -- 5 %5 %•• beljakovine 3,2 % beljakovine 3,2 % -- 3,8 %3,8 %•• laktoza več kot 4,5 %laktoza več kot 4,5 %•• maščobe/beljakovine 1,1 maščobe/beljakovine 1,1 -- 1,51,5•• sečnina 15sečnina 15--30 mg/100 ml30 mg/100 ml•• zmrziščna točkazmrziščna točka --0,515 0,515 ooCC

--0,520 0,520 ooCC


Maščobe v obroku

Maščobe telesnih rezerv

Ocetna kislina

Maslena kislina

Maščoba v mleku

MAŠČOBA V MLEKU

66


Vsebnost maščob v mleku (>5%)Vsebnost maščob v mleku (>5%)

•• Velika vsebnost maščob (>5 %) po telitvi Velika vsebnost maščob (>5 %) po telitvi -- sledi majhna vsebnost maščob (< 3,3 sledi majhna vsebnost maščob (< 3,3 %) od 2. do 4. meseca po telitvi (hitro %) od 2. do 4. meseca po telitvi (hitro hujšanje krav in zmanjševanje mlečnosti, hujšanje krav in zmanjševanje mlečnosti, krave so ob koncu laktacije preveč krave so ob koncu laktacije preveč debele, neustrezna oskrba krav v začetku debele, neustrezna oskrba krav v začetku laktacije) laktacije)

•• Spremenljiva vsebnost maščob (paša) Spremenljiva vsebnost maščob (paša) dopolnjevanje obroka v hlevu dopolnjevanje obroka v hlevu

•• Velika vsebnost maščob ob koncu laktacije Velika vsebnost maščob ob koncu laktacije


Vsebnost maščob (<3,3%)Vsebnost maščob (<3,3%)•• Pomanjkljiva oskrba z energijoPomanjkljiva oskrba z energijo (kakovost (kakovost voluminozne krme, zauživanje voluminozne krme, voluminozne krme, zauživanje voluminozne krme, krmljenje močne krme ni prilagojeno mlečnosti)krmljenje močne krme ni prilagojeno mlečnosti)

•• Pomanjkljiva struktura obrokaPomanjkljiva struktura obroka (neovela travna (neovela travna silaža, prevelik delež močne krme, premajhno silaža, prevelik delež močne krme, premajhno zauživanje, prekratko rezanje, prebiranje krme)zauživanje, prekratko rezanje, prebiranje krme)

•• Tehnika krmljenjaTehnika krmljenja (<2 kg močne krme na enkrat, (<2 kg močne krme na enkrat, prehitro spreminjanje obroka, po telitvi počasi prehitro spreminjanje obroka, po telitvi počasi povečevati količino močne krme)povečevati količino močne krme)

•• Sestava in obdelava močne krmeSestava in obdelava močne krme (gnečenje, grobo (gnečenje, grobo mletje, količina sladkorjev in škroba do 25 % mletje, količina sladkorjev in škroba do 25 % celotnega obroka, razgradljivost škroba) celotnega obroka, razgradljivost škroba)


Dodatki pri majhni vsebnosti maščobDodatki pri majhni vsebnosti maščob

•• Puferne snovi (Natrijev bikarbonat 100Puferne snovi (Natrijev bikarbonat 100--200 g/dan ali 1 200 g/dan ali 1 –– 2 % v močno krmo)2 % v močno krmo)

•• Zaščitene maščobeZaščitene maščobe

•• Za preprečevanje ketoze po telitviZa preprečevanje ketoze po telitvi•• NaNa-- propionat propionat •• PropilenglikolPropilenglikol•• Idr. Idr.

77


Spremljajoče težave Spremljajoče težave

•• Acidoza (maščobe <3,3 %)Acidoza (maščobe <3,3 %)•• Ketoza (maščobe > 5%) Ketoza (maščobe > 5%) •• Zdravstvene težave Zdravstvene težave

–– poškodbe jeterpoškodbe jeter–– obolenja parkljevobolenja parkljev–– dislokacije siriščnikadislokacije siriščnika–– različne infekcijerazlične infekcije–– plodnostne motnjeplodnostne motnje–– driskedriske


Beljakovine v obroku

Amonijak Energija v obroku

Mikrobne beljakovine

Glukoza

Laktoza + beljakovine v

mleku

Presnovljive beljakovine

Presnova beljakovin


DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VSEBNOST VSEBNOST BELJAKOVINBELJAKOVIN V MLEKUV MLEKU

•• Močna krma v obrokuMočna krma v obroku•• Maščobe v obrokuMaščobe v obroku•• Kakovost voluminozne krmeKakovost voluminozne krme•• Koruzna silažaKoruzna silaža•• Beljakovinska krmila posebne Beljakovinska krmila posebne kakovostikakovosti

•• Zaščitene sintetične aminokislineZaščitene sintetične aminokisline•• Krmljenje v obdobju presušitveKrmljenje v obdobju presušitve

88


�� RMB naj bi bil stabilen in se tekom laktacije naj nebi spreminjalRMB naj bi bil stabilen in se tekom laktacije naj nebi spreminjal�� Spreminjanje RMB tekom laktacije je znak za neustrezno oskrbo krav s Spreminjanje RMB tekom laktacije je znak za neustrezno oskrbo krav s

hranljivimi snovmi in kaže sum na neustrezno prebavo in presnovo hranljivimi snovmi in kaže sum na neustrezno prebavo in presnovo

Širok RMB v mlekuŠirok RMB v mleku•• Kaže na negativno energijsko bilanco (Grieve in sod., 1986)Kaže na negativno energijsko bilanco (Grieve in sod., 1986)

–– verjetnost prisotnosti subklinične ketoze (Richard, 2004)verjetnost prisotnosti subklinične ketoze (Richard, 2004)–– povečano pogostnost dislokacije siriščnika (Geishauser in sod., 1997)povečano pogostnost dislokacije siriščnika (Geishauser in sod., 1997)

•• Je povezan s slabšo plodnostjoJe povezan s slabšo plodnostjo– zakasnela prva pojatev– zmanjšana uspešnost osemenitve– povečana možnost cist na jajčnikih in vnetja maternice– podaljšan poporodni premor (Podpečan in sod., 2007) – podaljšana doba med telitvama (Biderman in sod.,2007)

•• Povezan s slabšo kakovostjo mlekaPovezan s slabšo kakovostjo mleka–– Prisotna ketonska telesa v mleku povzročajo trpek okus, neugodno aromo in težave Prisotna ketonska telesa v mleku povzročajo trpek okus, neugodno aromo in težave

pri toplotni obdelavi mlekapri toplotni obdelavi mleka

Ozek RMB v mlekuOzek RMB v mleku•• Verjetno prisotna acidoza vampaVerjetno prisotna acidoza vampa

–– povečana pogostnost obolenja parkljevpovečana pogostnost obolenja parkljev

Razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku Razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku (RMB)(RMB)


Primeri iz prakse –V hlevu so pogoste presnovne motnje (ketoze)


Neustrezna struktura obroka oz. zakisanje vampa

99


Delež vzorcev mleka glede na RMB in vsebnost beljakovin v Delež vzorcev mleka glede na RMB in vsebnost beljakovin v mleku od 10. do 65. dne po telitvi (2000mleku od 10. do 65. dne po telitvi (2000--2008) 2008) (Babnik in sod., 2009)(Babnik in sod., 2009)

0,7

1,1

1,5

1,9

2,6 2,9 3,2 3,5 3,8 4,1 4,4

Beljakovine v mleku / Milk protein (%)

RM

B v

mle

ku / F

PR

in m

ilk

>

<

< >

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

14

16

18

20

A1RJ 13,7%LS 15,6%ČB 19,7%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

2

3

4

5

6

A2RJ 3,5%LS 3,9%ČB 2,9%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

A3RJ 0,1%LS 0,1%ČB 0,1%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

30

35

40

45

B1RJ 36,6%LS 35,5%ČB 42,2%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

15

20

25

B2RJ 24,7%LS 25,4%ČB 15,9%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

1.0

1.5

2.0

2.5 B3RJ 1,4%LS 1,9%ČB 1,2%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

6

8

10

12C1

RJ 7,3%LS 6,6%ČB 9,7%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

6

8

10

12

C2RJ 11,3%LS 9,7%ČB 6,5%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

0.5

1.0

1.5

2.0C3

RJ 1,3%LS 1,3%ČB 0,7%

RJ 14 %RJ 14 %LS 16 %LS 16 %ČB 20 %ČB 20 %

RJ 37 %RJ 37 %LS 36 %LS 36 %ČB 42 %ČB 42 %

RJ 7 %RJ 7 %LS 7 %LS 7 %ČB 10 %ČB 10 %

RJ 25 %RJ 25 %LS 25 %LS 25 %ČB 16 %ČB 16 %

RJ 4 %RJ 4 %LS 4 %LS 4 %ČB 3 %ČB 3 %


Delež vzorcev mleka glede na RMB in vsebnost beljakovin v Delež vzorcev mleka glede na RMB in vsebnost beljakovin v mleku od 66. do 240. dne po telitvi (2000mleku od 66. do 240. dne po telitvi (2000--2008) 2008) (Babnik in sod., 2009)(Babnik in sod., 2009)

0,7

1,1

1,5

1,9

2,6 2,9 3,2 3,5 3,8 4,1 4,4

Beljakovine v mleku / Milk protein (%)

RM

B v

mle

ku / F

PR

in m

ilk

>

<< >

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

4.0

4.5

5.0

5.5

6.0

6.5A1

RJ 4,3%LS 5,3%ČB 5,4%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

2

3

4

5 A2RJ 2,8%LS 3,7%ČB 2,8%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

0.1

0.2

0.3

0.4

0.5A3

RJ 0,2%LS 0,3%ČB 0,2%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

20

25

30

35 B1RJ 22,0%LS 20,8%ČB 29,7%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

34

36

38

40

42

44

B2RJ 41,5% LS 41,7% ČB 35,6%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

3

4

5

6

7

8

B3RJ 6,1%LS 6,5%ČB 4,2%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

3

4

5

6

7

8

9

10C1

RJ 3,8% LS 3,7% ČB 7,3%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

11

12

13

14

15

16

17C2

RJ 15,3%LS 14,4%ČB 13,1%

Leto / Year

%

00 01 02 03 04 05 06 07 08

1

2

3

4

5 C3RJ 3,9%LS 3,7%ČB 1,6%

RJ 42 %RJ 42 %LS 42 %LS 42 %ČB 36 %ČB 36 %

RJ 15 %RJ 15 %LS 14 %LS 14 %ČB 13 %ČB 13 %

RJ 4 %RJ 4 %LS 5 %LS 5 %ČB 5 %ČB 5 %

RJ 22 %RJ 22 %LS 21 %LS 21 %ČB 30 %ČB 30 %


Na kaj opozarja analiza RMB v mleku Na kaj opozarja analiza RMB v mleku ��Velik delež vzorcev mleka prva dva meseca po telitvi z Velik delež vzorcev mleka prva dva meseca po telitvi z

RMB >1,5 in RMB <1,1 kaže na slabo obvladovanje RMB >1,5 in RMB <1,1 kaže na slabo obvladovanje vodenja reje v čredah vodenja reje v čredah

��Velika variabilnost v RMB (KV=7,5 do 8,4 %) med Velika variabilnost v RMB (KV=7,5 do 8,4 %) med čredami (rejecčredami (rejec--čreda)čreda)

�� Najizraziteje se problem neustreznega RMB kaže pri kravah Najizraziteje se problem neustreznega RMB kaže pri kravah črnočrno--bele pasme, ki so selekcionirane na veliko prirejo mleka in bele pasme, ki so selekcionirane na veliko prirejo mleka in jim zaradi tega rejci težko zagotavljajo ustrezne razmere za rejojim zaradi tega rejci težko zagotavljajo ustrezne razmere za rejo

�� Reja krav v stresnih razmerah zmanjšuje kakovost mleka Reja krav v stresnih razmerah zmanjšuje kakovost mleka (manjša vsebnost nekaterih mineralov in vitaminov, ketonska (manjša vsebnost nekaterih mineralov in vitaminov, ketonska telesa v mleku pa povzročajo trpek okus, neugodno aromo in telesa v mleku pa povzročajo trpek okus, neugodno aromo in težave pri toplotni obdelavi mleka)težave pri toplotni obdelavi mleka)

��V Sloveniji se povečuje razkorak med genetsko V Sloveniji se povečuje razkorak med genetsko spodobnostjo krav in razmerami za rejo ?spodobnostjo krav in razmerami za rejo ?

1010


Sečnina v mlekuSečnina v mleku

•• Sečnina v mleku izvira pretežno iz Sečnina v mleku izvira pretežno iz presežkov amoniaka v vampu le manjši presežkov amoniaka v vampu le manjši del iz presnove aminokislin del iz presnove aminokislin

•• Koncentracija amoniaka v vampu je Koncentracija amoniaka v vampu je odvisna od količine in razgradljivosti odvisna od količine in razgradljivosti beljakovin, ki prispejo v vamp ter beljakovin, ki prispejo v vamp ter izkoriščanja amoniaka za rast izkoriščanja amoniaka za rast mikroorganizmov (fermentabilne mikroorganizmov (fermentabilne energije)energije)–– Preveč surovih beljakovin Preveč surovih beljakovin –– Premalo fermentabilne energijePremalo fermentabilne energije


2,6

2,8

3

3,2

3,4

3,6

3,8

4

4,2

4,4

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Vsebnost sečnine (mg/100 ml)

Vseb

nost

belj

ak

ovi

n (

%)

optimum

prevečrazgradljivihbeljakovin,

premalo energije

premalorazgr. beljakovin,premalo energije,

premalo neraz. belj.

premalorazgr. beljakovin,veliko energije in

nerazgr. belj.

prevečrazgr. beljakovin,veliko energije in

nerazgr. belj.ENERGIJA

SUROVE BELJAKOVINE


Število meritev in vsebnost sečnine v mleku molznic po naseljih v obdobju 2002-2008 (Verbič in sod. 2009)

1111


0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

LETO

Del

ež v

zorc

ev (

%)

< 15 mg/100 ml

> 30 mg/100 ml

DDelež vzorcev mleka s premajhnimi (elež vzorcev mleka s premajhnimi (<<15 mg15 mg//100 ml) ali 100 ml) ali prevelikimi (prevelikimi (>>30 mg30 mg//100 ml) vsebnostmi sečnine v mleku 100 ml) vsebnostmi sečnine v mleku

((20022002--20082008) ) (Verbič in sod., 2009)


StresStres

•• Velika obremenitev po telitviVelika obremenitev po telitvi•• Neustrezna prehrana in okoljeNeustrezna prehrana in okolje

•• Oksidativni stresOksidativni stres•• Zelo se poveča potreba po Zelo se poveča potreba po antioksidantihantioksidantih


Vitamini in minerali kot antioksidanti• Velik del prostih radikalov nastaja ob aktiviranju makrofagov

v stresnih razmerah. Imunske celice jih proizvajajo in uporabljajo kot orožje za uničevanje patogenov

• Za obrambo proti prostim radikalom telo potrebuje antioksidante (vitamini C, E in Beta-karoten oz. ostali karotenoidi)

• Kot antioksidanti so pomembni nekateri encimi, katerih sestavni elementi so minerali (Se, Cu+Zn, Mn+Zn, Cu, Fe)

• Če omenjenih mineralov ni v primerni količini, telo ne more sintetizirati antioksidativnih encimov in nastopi oksidativni stres, poškodba molekul in membran ter oslabitev imunskega sistema

•• Pri kravah je še posebno povečana potreba po antioksidantih Pri kravah je še posebno povečana potreba po antioksidantih v času po telitvi ali ob kliničnih in subkliničnih ketozah v času po telitvi ali ob kliničnih in subkliničnih ketozah (zamaščena jetra)(zamaščena jetra)

1212


Vitamini in minerali kot antioksidanti

Tabela. Stresni dejavniki, ki spodbujajo produkcijo prostih radikalov Prehranski Okoljski Bolezenski Toksini (pesticidi, težke kovine…), Veliko PUFA Pomanjkanje -Vitamini A in E, carotenov in mikroelementov Preveč – Fe ali Cu, vitamina A

Temperatura Vlažnost Radiacija

Bolezni-bacterijske, virusne in glivične, Alergije Mikotoksini

Prirejeno po Surai (2002)


Mastitis

Primerna oz. skladna oskrba z vitaminom A ali beta karotenom, selenom, vitaminom E, bakrom in cinkom je ključno za vzdrževanje učinkovitega imunskega sistema in zdravje vimena. Preskromna ali prekomerna oskrba s temi hranili deluje negativno na imunski sistem in poveča pogostnost mastitisov.


Cu Baker je razmeroma slabo izkoristljivČe je v obroku normalna količina S (2g/kg sušine) in srednja količina Mo (1 mg/kg sušine) je absorpcija Cu normalna in pri koncentraciji 10 mg/kg sušine obroka krave lahko nalagajo rezervo v jetra. Izkoristljivost: Slabo se izkorišča iz mlade trave (2 %) < travna silaža (5%) < seno (7 %) < žita (9 %) Pri mladih živalih na mladi paši se lahko pojavi pomanjkanje (priporočeno 15-20 mg/kg sušine) Pomanjkanje Cu se lahko pojavi ob večji vsebnosti antagonistov. Če je v obroku več kot 2 g/kg sušine S ter razmerje Cu:Mo 3:1 ali razmerje Fe:Cu 50 do 100. Onesnažena silaža z zemljo…Tudi povečana vsebnost Zn (> 100 mg/kg sušine) ali Cd (> 5 mg/kg sušine) poslabša izkoristljivost Cu.

1313


Izkoristljivost Cu

0

0,01

0,02

0,03

0,04

0,05

0,06

0 1 2 3 4 5 6

S v obroku (g/kg SS)

Koe

ficie

nt a

bsor

pcije

Cu

Mo=1 mg/kg SS Mo=3 mg/kg SSMo=5 mg/kg SS Mo=10 mg/kg SS

ARC, 1980


Izkoristljivost Cu

Interakcija z drugimi elementi - antagonisti: Mo, S, Ca, Zn, Fe, Mn, Co, Pb, Cd in SeVir Cu: voluminozna krma slaba izkoristljivost – s staranjem in lignifikacijo se izkoristljivost Cu hitro zmanjšuje, organsko vezan CU > Cu sulfit > Cu oksid > elementarni Cu=0Potrebe po Cu niso statične, ko pride do stresa se nivo Cu v krvi zmanjša in poveča Cu v urinu.


Zn

Z voluminozno krmo živali pogosto ne zaužijejo dovolj Zn (50 mg/kg sušine). Motenje absorpcije in pomanjkanje Zn ugotavljajo predvsem v primeru presežkov Ca, Cu in Fe.

Krave na obroku lucerne + močne krme so imele v obroku 50 mg Zn/kg sušine:

•z dodatkom CaCO3 za povečanje razmerja Ca:P iz 1,5:1 na 3 do 3,5 :1 ali•povečanjem Cu iz 10 na 25 – 30 mg/kg sušine obroka

so krave kazale tekom laktacije znake pomanjkanja Zn (padec Zn v plazmi, parakeratotična sprememba kože v področju parkljev)

1414


Bilanca mikroelementov oz. težkih kovin na kmetiji (g/ha/leto); (Öborn in sod., 2008)

Cd Cu Fe Mn Mo Se Zn

Gnojenje 0,01 6,1 0 33 0,2 0,0 4

Reja (nastilj, voda…)

0,03 1,2 49 46 0,6 0,39 15

Krma (koncentrati) 0,44 28,9 641 340 1,3 2,24 357

Vnos na kmetijo 0,48 36 690 420 2,1 2,7 376

Iznos (mleko, meso, teleta…)

0,02 4 19 3 1,3 0,6 63

Iznos/Vnos x 100 (%)

4 11 3 1 61 23 17


Onesnaževanje tal s težkimi kovinamiOnesnaževanje tal s težkimi kovinami

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Cd Cr Cu Ni Pb Zn

Vol. krmaKrmilaMin-vitOpremaOstalo

Izvor problematičnih elementov (težkih kovin), ki vstopajo v prehranski krogotok prežvekovalcev in obremenjujejo kmetijska tla


Bilanca K pri kravi s 5000 l mlekaBilanca K pri kravi s 5000 l mleka

K v blatu in urinu

93 kg

K v mleku

7 kg

K v krmi

100 kg

Documents

čjo prirejo rejci težko sledijo z ustrezno prehrano · Glukoneogeneza • osnova je oksalacetat ki se tvori iz razli čnih C3 spojin (piruvat oz. laktat, propionat, aminokisline,