VPLIV VKLJU¤’ITVE V EVROPSKO UNIJO NA PRIREJO MLEKA mleka, kar je prav tako vplivalo na izbor teme diplomskega

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of VPLIV VKLJU¤’ITVE V EVROPSKO UNIJO NA PRIREJO MLEKA mleka, kar je prav tako vplivalo na...

  • UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

    DIPLOMSKO DELO

    VPLIV VKLJUČITVE V EVROPSKO UNIJO NA PRIREJO MLEKA V SLOVENIJI

    Ljubljana, november 2002 DARJA GAŠPIRC

  • IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetni domači strani. V Ljubljani, dne Podpis:

  • KAZALO 1. UVOD...................................................................................................................1

    2. ANALIZA STANJA KMETIJSTVA V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJI .............2

    2.1. GOSPODARSKI POMEN KMETIJSTVA..........................................................2 2.2. KMETIJSTVO V PROSTORU ..........................................................................3

    3. ANALIZA PRIREJE MLEKA V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJI ......................4

    3.1. OBSEG PRIDELAVE MLEKA...........................................................................4 3.2. ODKUP MLEKA................................................................................................7 3.3. KAKOVOST MLEKA.........................................................................................8 3.4. ODKUPNA CENA MLEKA................................................................................9 3.5. OCENA EKONOMSKEGA POLOŽAJA PRIREJE MLEKA.............................11

    4. KMETIJSKA POLITIKA.....................................................................................12

    4.1. SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA (SKP) ........................................................12 4.1.1. CILJI IN NAČELA SKP ............................................................................12 4.1.2. REFORME SKP ......................................................................................13 4.1.3. SKUPNE TRŽNE UREDITVE..................................................................14 4.1.4. SKUPNE TRŽNE UREDITVE ZA MLEKO IN MLEČNE IZDELKE ..........14

    4.2. KMETIJSKA POLITIKA V SLOVENIJI ............................................................22 4.2.1. MEHANIZMI URAVNAVANJA TRGA MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV

    V SLOVENIJI...........................................................................................24 4.3. PRIMERJAVA MEHANIZMOV URAVNAVANJA TRGA MLEKA IN MLEČNIH

    IZDELKOV......................................................................................................28

    5. SLOVENSKA POGAJANJA IN UČINKI PRISTOPA V EVROPSKO UNIJO....29

    5.1. PRISTOPNA POGAJANJA.............................................................................29 5.2. UČINKI PRISTOPA V EVROPSKO UNIJO ....................................................33

    5.2.1. UČINKI NA CENO MLEKA......................................................................34 5.2.2. UČINKI NA PONUDBO MLEKA ..............................................................34 5.2.3. UČINKI NA DOHODKOVNI POLOŽAJ....................................................35

    6. PRILAGAJANJE PRIDELOVALCEV MLEKA ..................................................37

    6.1. KONCENTRACIJA KMETIJ............................................................................37 6.2. DVIG INTENZIVNOSTI...................................................................................39 6.3. ZNIŽEVANJE STROŠKOV.............................................................................39

    7. SKLEP ...............................................................................................................40

    8. LITERATURA ....................................................................................................42

    9. VIRI ....................................................................................................................43

    PRILOGA

  • SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV ARSKTRP Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja BDP Bruto domači proizvod CEFTA Central European Free Trade Agreement - Srednjeevropski sporazum o

    prosti trgovini EAGGF European Agricultural Guarantee and Guidance Fund - Evropski

    kmetijski garancijski in usmerjevalni sklad EGS Evropska gospodarska skupnost EU Evropska unija GATT General Agreement on Tariffs and Trade - Splošni sporazum o carinah

    in trgovini KGZS Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KZU Kmetijska zemlja v uporabi PDM Polnovredna delovna moč PSE Producer Subsidy Equivalent - Ocena podpor proizvajalcem SAPARD The Special Accession Programme for Agriculture and Rural

    Development - Predpristopna pomoč za kmetijstvo in razvoj podeželja SKP Skupna kmetijska politika SŠM Skupno število mikroorganizmov ŠSC Število somatskih celic WTO World Trade Organisation - Svetovna trgovinska organizacija

  • 1

    1. UVOD Slovenija je leta 1996 z Evropsko unijo (EU) podpisala sporazum o pridruženem članstvu in istočasno vložila prošnjo za polnopravno članstvo. To je bil začetek dolgotrajnega približevanja in prilagajanja Slovenije EU na področju zakonodaje, gospodarstva in drugih področjih. Pred vstopom morajo države kandidatke skozi proces tehničnih in političnih pogajanj. Tokratna širitev bo peta od ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti (EGS) leta 1957 in predstavlja velik izziv, saj gre za vključevanje razmeroma revnih držav. Izkušnje kažejo, da je kmetijstvo pogosto velik problem priključevanja. Kmetijstvo ima bistveno širšo vlogo kot le zagotavljanje hrane (ohranjanje poseljenosti in pokrajine), zato pogajanja na tem področju niso pomembna samo za kmetijstvo ampak za celotno državo. Naravne danosti za kmetijsko pridelavo so v Sloveniji razmeroma neugodne. Značilna je velika gozdnatost in majhen delež kmetijske zemlje v skupni površini, neugoden relief in s tem povezan velik delež kmetijske zemlje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, velik delež absolutnega travinja ter majhen delež njiv v strukturi rabe kmetijske zemlje. Naravne razmere vplivajo na manjšo proizvodno sposobnost kmetijstva in ožji izbor kultur ter s tem manjšo prilagodljivost in dražjo pridelavo. Najpomembnejša panoga kmetijstva je živinoreja, znotraj tega pa prireja mleka. Z rejo krav se ukvarja skoraj polovica vseh kmetijskih gospodarstev (Dernulc et al., 2002, str. 86), prireja mleka pa predstavlja okoli 20% skupne vrednosti kmetijske pridelave (Avsec, 2002, str. 2). Tudi v EU je prireja mleka pomembna panoga kmetijstva, saj se uvršča v sam svetovni vrh in je največja izvoznica mlečnih izdelkov. Prav pomembnost prireje mleka znotraj kmetijstva je eden od razlogov, da bom v diplomskem delu proučila to panogo kmetijstva. Poleg tega izhajam iz srednje velike kmetije, kateri večji del dohodka prinaša govedoreja, znotraj tega pa prireja mleka, kar je prav tako vplivalo na izbor teme diplomskega dela. Cilj naloge je prikazati oziroma primerjati stanje kmetijstva na področju prireje mleka v Sloveniji in EU in pri tem predstaviti učinke pristopa Slovenije v EU ter potrebna prilagajanja na tem področju. Učinki bodo odvisni predvsem od pogajalske politike EU do novih članic, same uspešnosti pogajanj, priprave domače politike in domačih reform. Hkrati postavljam osnovno tezo: Primerjava stanja na področju proizvodnje mleka med Slovenijo in EU izkazuje manjšo konkurenčnost slovenskih proizvajalcev mleka. Vstop v EU jim bo zato poslabšal konkurenčni položaj na domačem trgu. V prvem poglavju orisujem splošno stanje kmetijstva v Sloveniji in ga primerjam z EU. Drugi del je namenjen analizi stanja prireje mleka v EU in Sloveniji z vidika prireje, odkupa, kakovosti in odkupne cene. V tretjem delu predstavljam skupno

  • 2

    kmetijsko politiko (SKP), kmetijsko politiko v Sloveniji in mehanizme uravnavanja trga mleka in mlečnih izdelkov. V okviru tega poglavja podrobneje prika zujem sistem kvot kot najpomembnejši mehanizem uravnavanja trga mleka in mlečnih izdelkov. V naslednjem poglavju prikazujem rezultate slovenskih pogajanj z EU in učinke pristopa naše države v EU, ki bodo odvisni tudi od uspešnosti pogajanj. V zadnjem delu predlagam nekaj ukrepov, ki naj bi jih izpeljali slovenski rejci mleka in so nujno potrebni za obstoj in razvoj slovenskega kmetijstva. V sklepu na kratko povzemam osnovne ugotovitve diplomskega dela.

    2. ANALIZA STANJA KMETIJSTVA V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJI

    2.1. GOSPODARSKI POMEN KMETIJSTVA Delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu (BDP) je eden poglavitnih kazalnikov pomena te gospodarske panoge. Za vsa razvita gospodarstva je v obdobju zadnjih tridesetih let značilno, da pomen kmetijstva v celotnem gospodarstvu neprestano pada. V EU je delež kmetijstva v BDP v začetku devetdesetih let padel pod 3%, po zadnjih podatkih pa se nahaja pod 2%. Tudi Slovenija zaznava padajoči trend deleža kmetijstva v BDP. Naše kmetijstvo je s 3,2-odstotnim deležem v BDP v letu 1999 na ravni najmanj razvitih držav EU (Grčije in Španije) (Agriculture in the European Union, 2002; Pregled kmetijske politike: Slovenija, 2001, str. 39). Zaznati je tudi padec deleža zaposlenih v kmetijstvu, ki je že tako izredno nizek v primerjavi z deležem zaposlenih v industriji ali v storitvenem sektorju. Tako je danes de