JANI KOZINA: PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI · geografija prometa, prometna dostopnost, prostorska uravnote`enost, prometne osi, prostorski raz- voj, regionalni razvoj, regionalna

JAN

I K

OZ

INA

:PR

OM

ET

NA

DO

STO

PN

OST

VSL

OV

EN

IJI

GEORITEM 14 GEORITEM 14

JANI KOZINA

PROMETNADOSTOPNOST

V SLOVENIJI

14

1532452169879

ISBN 978-961-254-235-1

18,0

0€

http://zalozba.zrc-sazu.si

Georitem 14 NSL.qxd 10.12.2010 8:49 Page 1

GEORITEM 14

PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI

Jani Kozi na

GEORITEM 14

PROMETNA DOSTOPNOSTV SLOVENIJI

Jani Kozi na

LJUBLJANA 2010

Knji` na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK 91

GEORITEM 14PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI Jani Kozi na © 2010, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU

Ured ni ka: Dra go Klad nik, Dra go Per koRe cen zenta: David Bole, Mar jan Rav barKar to graf: Jani Kozi naFo to gra fi: Bo{t jan Bur ger, Romeo ^er nu ta, Bojan Erhar ti~, Mar jan Gar bajs, Matev` Lenar ~i~,

Jurij Sene ga~ nik, Ale{ Smre karPre va ja lec: Jani Kozi naOb li ko va lec: Dra go Per ko

Iz da ja telj: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZUZa izda ja te lja: Dra go Per ko

Za lo` nik: Zalo` ba ZRCZa zalo` ni ka: Oto Lut harGlav ni ured nik: Voj islav Likar

Ra ~u nal ni{ ki pre lom: SYNCOMP d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

911.3:656(497.4)(0.034.2)

KOZINA, Jani Prometna dostopnost v Sloveniji [Elektronski vir] / [besedilo, kartograf, prevajalec] Jani Kozina ; [fotografi Boštjan Burger ... et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Založba ZRC, 2013. - (Knjižna zbirka Georitem, ISSN 1855-1963 ; 14)

Predgovor / David Bole

ISBN 978-961-254-568-0 (pdf)

269543680

6

GEORITEM 14

GEORITEM 14PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJIJani Kozi na

AVTORJani Kozi najani.ko zi na @zrc-sazu.sihttp://giam.zrc-sazu.si/ko zi na

Ro dil se je leta 1984 v Ljub lja ni. Po kon ~a ni gim na zi ji v @e lim ljah je leta 2003vpi sal {tu dij geo gra fi je na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je leta 2008diplo mi ral. Za diplom sko delo Pro met na dostop nost kot kri te rij regio na li za ci jeSlo ve ni je je iste ga leta pre jel {tu dent sko Pre {er no vo nagra do Filo zof ske fakulte -

te, nasled nje leto pa tudi Nagra do za pris pe vek k traj nost ne mu raz vo ju dru` be Jav ne ga skla da Repub li keSlo ve ni je za raz voj kadrov in {ti pen di je. Nagra do tega skla da je leta 2010 pre jel tudi za znans tve ni~la nek Mode li ra nje pro stor ske dostop no sti do posta ja li{~ jav ne ga pot ni{ ke ga pro me ta, ki je iz{el v 82. let -ni ku revi je Geo graf ski vest nik.Leta 2006 se je razi sko val no uspo sab ljal na In{ti tu tu za antro po lo{ ke in pro stor ske {tu di je Znan -

s tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, med leto ma 2007 in 2009pa na Urba ni sti~ nem in{ti tu tu Repub li ke Slo ve ni je. Leta 2009 se je kot mla di razi sko va lec zapo slilna Geo graf skem in{ti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna -no sti in umet no sti. Nje go ve razi sko val ne usme ri tve so geo gra fi ja pro me ta, pro stor sko in regio nal nopla ni ra nje ter geo graf ski infor ma cij ski siste mi. Doslej se je ukvar jal zla sti s preu ~e va njem pro metnedostop no sti, traj nost ne mobil no sti in vpli vov pro me ta na regio nal no-pro stor ski raz voj.

7

Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji Jani Kozi na


IZDAJATELJGeo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZUgi @zrc-sazu.sihttp://giam.zrc-sazu.si

In {ti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in galeta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku (1890–1966). Od leta 1981je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no stiin umet no sti. Leta 2002 sta se in{ti tu tu pri klju ~i la In{ti tut za geo gra fi jo, ki je bil

usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo ve ni je, ki je bil usta nov ljen leta 1946. Ima oddel keza fizi~ no geo gra fi jo, social no geo gra fi jo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre ~e, vars tvo oko lja, geograf -ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knji` ni co ter zem lje pi sni muzej. V njemje sede` Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Repub li ke Slo ve ni je.Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra jin ter pri prav lja njem

temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri {te vil nih doma ~ih in med na rod nih pro jek tih,orga ni zi ra znans tve na sre ~a nja, izo bra ̀ u je mla de razi sko val ce, izme nju je znans tve ni ke. Izda ja znan -s tve no revi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knji` ni zbir ki Geo gra fi jaSlo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja mono gra fi je GIS v Slo ve ni ji, v li hih letih pa mono gra fijeRegio nal ni raz voj.

8

GEORITEM 14


UDK: 913:656(497.4)COBISS: 2.01

IZVLE^EKPro met na dostop nost v Slo ve ni jiPro met na dostop nost do delov nih mest, zna nja, oskrb nih in jav nih funk cij, ki so obi ~aj no osre do -to ~e ne v ve~ jih regio nal nih sre di{ ~ih, vpli va na ni` je stro{ ke gos po dars tva (manj {a pora ba ~asa inener gi je), ve~ jo dru` be no pra vi~ nost (bolj {a in ena ko mer nej {a dostop nost do delov nih mest in izo -bra ̀ e va nja) ter manj {e pri ti ske na oko lje (zmanj {a nje {ko dlji vih izpu stov in hru pa ter pove ~a njepro met ne var no sti). Pro met na dostop nost kot pro stor ska kom po nen ta torej vpli va na naj {ir {i spek -ter raz voj nih mo` no sti neke ga obmo~ ja, zato bi mora la biti pomemb na sesta vi na pri ure ja nju regijozi ro ma pro sto ra. Knji ga pred stav lja pogla vit ne zna ~il no sti pro met ne dostop no sti do regio nal nihsre di{~ kot osred njih nosil cev regio nal no-pro stor ske struk tu re v Slo ve ni ji. Pozor nost je naj prej usmer -je na v preu ~i tev sta nja na podro~ ju na~r to va nja dostop no sti, nato pa so s po mo~ jo pro stor skih ana lizv geo graf skem infor ma cij skem siste mu mode li ra ne raz me re v geo graf ski stvar no sti. V prvi vrsti nasje zani ma lo sta nje pro stor ske urav no te ̀ e no sti regio nal nih sre di{~. Preu ~e ni so tudi pro stor ske razlikev nji ho vi dostop no sti in pogla vit ni raz lo gi zanje ter uje ma nje mej regij v raz li~ nih pred lo gih regio -na li za ci je Slo ve ni je z me ja mi dostop no sti nji ho vih sre di{~.

KLJU^NE BESEDEgeo gra fi ja pro me ta, pro met na dostop nost, pro stor ska urav no te ̀ e nost, pro met ne osi, pro stor ski raz -voj, regio nal ni raz voj, regio nal na sre di{ ~a, regio na li za ci ja, Slo ve ni ja

9



UDC: 913:656(497.4)COBISS: 2.01

ABSTRACTTrans port acces si bi lity in Slo ve niaTrans port acces si bi lity to jobs, edu ca tion, supply, and pub lic ser vi ces, which are usually most con -cen tra ted in lar ge regio nal cen ters, has an impact on lower eco no mic costs (sa vings in time and energycon sump tion), grea ter social justi ce (bet ter and more equal access to jobs and edu ca tion), and lowerpres su res on the envi ron ment (re duc tion of harm ful emis sions and noi se, and increa sed road safety).Trans port acces si bi lity as a spa tial com po nent affects the widest ran ge of deve lop ment oppor tu ni -ties in an area, and it should the re fo re repre sent a sig ni fi cant com po nent of regio nal and spa tialplan ning. This book pre sents the main fea tu res of trans port acces si bi lity to regio nal cen ters as thecen tral pil lars of regio nal and spa tial struc tu re in Slo ve nia. Atten tion is focu sed on addres sing thesitua tion in acces si bi lity plan ning itself, fol lo wed by mode ling geo grap hic rea lity using spa tial analy -ses in a geo grap hic infor ma tion system. Emp ha sis is pla ced on the sta te of spa tial equi li brium of regio nalcen ters. This study also exa mi nes the spa tial dif fe ren ces in their acces si bi lity, the main rea sons forthe se dif fe ren ces, and the cor res pon den ce bet ween regio nal bor ders in vari ous regio na li za tion pro -po sals for Slo ve nia and their cen ters' bor ders of acces si bi lity.

KEY WORDStrans port geo graphy, trans port acces si bi lity, spa tial equi li brium, trans port axes, spa tial deve lop ment,regio nal deve lop ment, regio nal cen tres, regio na li za tion, Slo ve nia

10

GEORITEM 14

Vse bi na

Pred go vor .............................................................................................................................................................................. 121 Uvod ...................................................................................................................................................................................... 142 Teo ret ska izho di{ ~a ................................................................................................................................................ 152.1 Opre de li tev pro met ne dostop no sti ................................................................................................ 152.2 Pro met na dostop nost in regio nal no-pro stor ski raz voj .............................................. 162.3 Poli cen tri~ ni kon cept v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je .................... 17

3 Meto do lo gi ja ................................................................................................................................................................ 194 Na~r to va nje pro met ne dostop no sti ........................................................................................................ 225 Pro stor ska urav no te ̀ e nost regio nal nih sre di{~ .......................................................................... 275.1 Dejav ni ki urav no te ̀ e no sti ...................................................................................................................... 275.2 Ana li za urav no te ̀ e no sti ............................................................................................................................ 30

6 Pro met na dostop nost do regio nal nih sre di{~ ................................................................................ 386.1 Pro met na dostop nost do pet naj stih regio nal nih sre di{~ .......................................... 386.2 Pro met na dostop nost do dva naj stih, osmih, {estihin treh regio nal nih sre di{~ ...................................................................................................................... 43

6.3 Vpliv pro met nih osi na dostop nost .............................................................................................. 486.4 Vpliv relie fa na dostop nost .................................................................................................................... 51

7 Pro met na dostop nost do sre di{~ v so mest jih ................................................................................ 537.1 Somest je Bre ̀ i ce–Kr{ ko–Sev ni ca .................................................................................................... 557.2 Somest je Jese ni ce–Ra dov lji ca .............................................................................................................. 587.3 Somest je Koper–Izo la–Pi ran ................................................................................................................ 607.4 Somest je Slo venj Gra dec–Rav ne na Koro{ kem–Dra vo grad .................................. 627.5 Somest je Trbov lje–Hrast nik–Za gor je ob Savi ...................................................................... 64

8 Pro met na dostop nost kot kri te rij regio na li za ci je ...................................................................... 678.1 ^le ni tev na pet najst regij ........................................................................................................................ 688.2 ^le ni tev na dva najst regij ........................................................................................................................ 718.3 ^le ni tev na osem regij ................................................................................................................................ 738.4 ^le ni tev na {est regij .................................................................................................................................... 768.5 ^le ni tev na tri regi je .................................................................................................................................... 76

9 Sklep ...................................................................................................................................................................................... 7810 Sez nam virov in lite ra tu re ................................................................................................................................ 7911 Sez nam slik .................................................................................................................................................................... 8212 Sez nam pre gled nic .................................................................................................................................................. 85

11


Pred go vor

Prob le ma ti ka med se boj ne pove za no sti pro stor ske zgrad be in poto val nih vzorcev je`e dalj ~asa v `a ri{ ~u pro met no geo graf skih razi skav. Ve~ ji del preu ~e va nja se je usmerilv par cial ne pro ce se, na pri mer subur ba ni za ci jo in posle di~ ne spre mem be v do stop -no sti, ki nasta ne jo zara di bolj raz pr {e ne ga biva nja in delov nih mest. Pre cej red kej {iso posku si, ki sku {a jo ute me lji ti dostop nost kot klju~ no pro stor sko sesta vi no in regio -nal ni raz voj ni poten cial.Prav to razi sku je Jani Kozi na, ki mu je uspe lo na celo vit na~in pred sta vi ti vlo go

pro met ne dostop no sti v pro stor skem raz vo ju Slo ve ni je. Kon cept pro met ne dostop -no sti je pogo sto ome njan v na cio nal no pomemb nih stra te gi jah, na pri mer Stra te gi jipro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je, a se te stra te gi je pre po go sto ukvar ja jo zgolj s prob -le mi pro met ne dostop no sti in na~el ni mi re{i tva mi. Naj ve~ ji dose ̀ ek te knji ge je pravv tem, da na pod la gi jasne meto do lo gi je sku {a pred sta vi ti in inter pre ti ra ti raz li ke v pro -met ni dostop no sti. Novost je ana li za pro stor ske urav no te ̀ e no sti ozi ro ma nje nih trehsesta vin: inten ziv no sti, ena ko mer no sti in ~asov ne ga pre kri va nja v pro met ni dostop -no sti regio nal nih sre di{~. Zato ima to delo poleg meto do lo{ kih novo sti tudi velika pli ka tiv ni poten cial, saj smo v ob dob ju inten ziv nih raz prav o do kon~ ni regio na li -za ci ji Slo ve ni je. Prav pro met na dostop nost je klju~ na sesta vi na regio na li za ci je, kervpli va na gos po dar ske, dru` be ne in okolj ske sesta vi ne regi je. Je tudi tista dimen zi jaregio na li za ci je, ki je bila doslej v ve ~i ni stro kov nih raz prav neu pra vi ~e no zane mar -je na. Prav tako odpi ra {te vil na dru ga vpra {a nja, kot so na pri mer pomen regio nal nepri pad no sti, funk cio nal no sti regij, pome na in vlo ge bodo ~ih regio nal nih sre di{~. S temodpi ra nove pogle de tako na regio na li za ci jo Slo ve ni je, kot na vlo go pro met ne dostop -no sti v pro stor skem, okolj skem in regio nal nem na~r to va nju.Jani Kozi na posred no pose ga tudi na dve podro~ ji traj nost ne ga raz vo ja. Po eni

stra ni sku {a pri ka za ti, kako lah ko opti mi za ci ja regio na li za ci je Slo ve ni je zmanj {a poten -cial ne pro met ne toko ve ozi ro ma zmanj {a potre be po poto va njih. Manj {e potre bepo poto va njih vpli va jo na manj {o upo ra bo oseb ne ga pre vo za in s tem posle di~ noprepre ~u je jo nega tiv ne u~in ke pre ti ra no raz bo ho te ne ga oseb ne ga pro me ta, kot so one -sna ̀ e nje zra ka, ~ez mer na grad nja pro met ne infra struk tu re, subur ba ni za ci ja inpodob no. Po dru gi stra ni opti mi za ci ja regio na li za ci je omo go ~a kre pi tev dru` be nihu~in kov. Tre nut na mono cen tri~ na pro stor ska zasno va brez regio nal ne poli ti~ ne rav -ni omo go ~a, da manj {a sre di{ ~a izgub lja jo regio nal no iden ti te to, ob tem pa tudi delov namesta in tako v vse ve~ ji meri posta ja jo subur ba ni zi ra ni sate li ti Ljub lja ne in neka -terih dru gih ve~ jih sre di{~. Pri ~u jo ~e delo se ne doti ka zgolj traj nost ne ga raz voj ne gavidi ka, ampak je nje go va naj ve~ ja doda na vred nost prav {iro ko poj mo va nje pomenapro met ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~, tudi iz povsem dru` be nih in kul tur -nih vidi kov.

12

GEORITEM 14

Ob pre bi ra nju knji ge se pora ja jo nova geo graf ska vpra {a nja, ki jih v sklep nempoglav ju na krat ko izpo sta vi tudi avtor. Vmi slih imam zla sti kon cept pro met ne dostop -no sti, ki se mor da mno gim zdi samou me ven. Z vi di ka traj nost ne ga in pra vi~ ne gapro stor ske ga raz vo ja je dobra dostop nost do regio nal nih sre di{~ zago to vo pomem -ben dejav nik. A hkra ti pozab lja mo, da so neka te ra slo ven ska obmo~ ja s~a so ma raz vi lanjim last no teri to rial no iden ti te to, pa tudi uspe {no gos po dar sko in dru` be no kul tur -no oko lje prav zara di svo je odmak nje no sti in pro met ne nedo stop no sti, na pri merIdrij sko, Bov{ ko, Posav je. Na dru gi stra ni so neka te ra pro met no zelo dobro dostop -na sre di{ ~a last no iden ti te to in zgo do vin ske gos po dar ske dejav nost izgu bi le – nji ho vagos po dar ska in dru` be na baza je pre pro sto siro ma {nej {a zara di raz ra{ ~a nja dnev nemobil no sti v ve~ ja sre di{ ~a in osta lih pasti subur ba ni za ci je, ki iz dru gih oko lij vna -{a nove dru` be ne prak se. Vpra {a nje pro met ne dostop no sti je zato pre cej boljkom plek sno in tudi pre cej bolj geo graf sko, kot se zdi na prvi pogled. Ni nuj no le pred -met pro met no geo graf skih in regio nal no geo graf skih razi skav, tem ve~ pose ga tudi napodro~ ja urba ne geo gra fi je, pro stor ske ga na~r to va nja, kul tur ne geo gra fi je, razi sko -va nja teri to rial ne iden ti te te in dru gih sorod nih ved.Dru go vpra {a nje se pora ja zara di pome na pro met ne dostop no sti do regij skih sre -

di{~ v ~a su, ko pri ha ja do dekon cen tra ci je funk cij dela tudi zno traj regij samih (takoime no va ne poli cen tri~ ne regi je), uve ljav lja nja dela na dalja vo, infor ma ti za ci je ter avto -ma ti za ci je jav ne upra ve. Vsi ti poja vi namre~ vpli va jo na zmanj {e va nje potreb popoto va njih v re gij ska sre di{ ~a. V naj ve~ ji slo ven ski regi ji je dekon cen tra ci ja funk cijdela `e dejs tvo in vse ve~ pre bi val cev se zapo slu je v no vej {ih poslov nih conah v ob -mest nem pro sto ru. Infor ma ti za ci ja jav ne upra ve je prav tako pre cej zmanj {a la potre bepo obi sku jav nih insti tu cij in pri ~a ko va ti je, da se bo ta te` nja {e nada lje vala. Zatoje razu me va nje regi je kot oze melj ske eno te, kjer pote ka »eno sme ren« pro met iz naselijv re gi ji v nje no sre di{ ~e, pre ve~ deter mi ni sti~ no. Razi ska ve namre~ potr ju je jo, da ses po stin du strij sko deli tvi jo in orga ni za ci jo dela spre mi nja tudi zgrad ba regij, ki posta -ja jo bolj raz drob lje ne in v pri mer ja vi s pre te klost jo manj mono cen tri~ ne. Zato si tuditi poja vi zaslu ̀ i jo na{o pozor nost, ~etu di je uto pi~ no pri ~a ko va ti, da se bo zaradi tehpro ce sov vlo ga pro met ne dostop no sti v pro stor skem raz vo ju bis tve no zmanj {ala.S kon cep tual ne ga, meto do lo{ ke ga in vse bin ske ga vidi ka pri ~u jo ~a mono gra fi -

ja pome ni nov, izvi ren pris pe vek na podro~ ju regio nal ne in pro met ne geo gra fi jev Slove ni ji. Je tudi pomemb na pri do bi tev za vse, ki jih ta tema ti ka zani ma, od na~r -to val cev do {tu den tov. Pri ~a ku jem, da bo spod bu di la stro kov no raz pra vo o so dob nihkon cep tih regio na li za ci je in dru gih klju~ nih pro ce sih, pove za nih s pro met no dostop -nost jo.

Da vid Bole

13


1 Uvod

Kon cept pro met ne dostop no sti je eden od bis tve nih sesta vin pri na~r to va nju pro -stor ske ga raz vo ja. Doka ze za to lah ko naj de mo v {te vil nih loka cij skih teo ri jah ugled nihavtor jev, kot so von Thünen, Isard, Chri stal ler in Lösch. Vsi na tak {en ali dru ga ~enna~in upo {te va jo pro met no dostop nost kot temelj ni loka cij ski dejav nik pri raz me{ -~a nju raz li~ nih obmo ~ij, kra jev ali dejav no sti. Z nje no pomo~ jo posku {a jo poja sni tiustroj ali orga ni za ci jo pro sto ra. Kate go ri je pro met ne dostop no sti v svo jih opre de li -tvah ne zane mar ja jo niti novej {i kon cep ti raz vo ja. Sklad no s pa ra dig mo traj nost ne garaz vo ja je jasno, da bolj {a pro met na dostop nost do delov nih mest, zna nja, oskrb nihin jav nih funk cij, ki so obi ~aj no osre do to ~e ne v ve~ jih regio nal nih sre di{ ~ih, vpli vana ni` je stro{ ke gos po dars tva, ve~ jo dru` be no pra vi~ nost in manj {e pri ti ske na okolje.Z nje nim izbolj {e va njem se zmanj {a pora bo ~asa in ener gi je, zago to vi bolj {i in enako -mer nej {i dostop pre bi val cem do vseh ̀ iv ljenj sko potreb nih funk cij, zmanj {a koli ~i no{ko dlji vih izpu stov in hru pa ter pove ~a pro met na var nost. Pro met na dostop nostkot pro stor ska sesta vi na torej vpli va na naj {ir {i spek ter raz voj nih mo` no sti neke gaobmo~ja, zato bi mora la biti na pri me ren na~in upo {te va na pri ure ja nju regij ozi -ro ma pro sto ra.Ob tem je z vi di ka traj nost no sti naj po memb ne je upo {te va ti kri te rij hie rar hi je

pre voz nih sred stev. V os pred ju obrav na ve so pe{ ci, {e nad nji mi funk cio nal no ovi -ra ne ose be (in va li di, mate re z do jen~ ki…). Sle di jo dru ga nemo to ri zi ra na pre voz nasreds tva, kot so kole sa, roler ji ali ski ro ji, njim pa jav ni pot ni{ ki pro met, ki morazaradi viso ke zmog lji vo sti in posle di~ ne ener get ske var~ no sti ime ti pred nost predtraj nost no naj bolj nepri mer nim na~i nom pre vo za z oseb nim avto mo bi lom (Plev -nik 2004).Na men knji ge je pred sta vi ti pogla vit ne zna ~il no sti pro met ne dostop no sti v Slove -

ni ji. Pri tem nas je zani ma la pred vsem dostop nost do regio nal nih sre di{~ kot osred njihnosil cev regio nal no-pro stor ske struk tu re. Knji ga je raz de lje na na ve~ delov. V uvod -nem poglav ju so naj prej pred stav lje na teo ret ska izho di{ ~a, kjer ob opre de li tvi poj madostop no sti pojas nju je mo in ute me lju je mo nje go vo pove za vo s po li cen triz mom kottemelj nim kon cep tom pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Na tem mestu je pred stav ljenatudi meto do lo gi ja dela, ki je slo ne la na upo ra bi ana li ti~ ne ga mode la pro met ne dostop -no sti.V dru gem poglav ju sta poda na kro no lo{ ki pre gled in opis sta nja na podro~ ju na~r -

to va nja pro met ne dostop no sti v na {i dr`a vi. Pou da rek je na obrav na vi zako no da jein temelj nih dr`av nih pro stor skih doku men tov, iz kate rih so raz vid ne stra te{ ke silni -ce in usme ri tve na tem podro~ ju. Zani ma li so nas tudi kon kret ni rezul ta ti na~r to va njadostop no sti in nji ho ve posle di ce v pro sto ru.Je dro mono gra fi je pred stav lja jo tret je, ~etr to, peto in {esto poglav je, v ka te rih so

zbra ni rezul ta ti mode li ra nja pro met ne dostop no sti do regio nal nih sre di{~. Naj prej

14

GEORITEM 14

smo z raz li~ nih vidi kov pre ve ri li sta nje pro stor ske urav no te ̀ e no sti regio nal nih sre -di{~, nato pa pred sta vi li raz li ke v nji ho vi dostop no sti in preu ~i li pogla vit ne raz lo gezanje. Na kon cu smo s po mo~ jo dob lje nih rezul ta tov pre ve ri li, v kak {ni meri se mejeregij v raz li~ nih pred lo gih regio na li za ci je Slo ve ni je uje ma jo zme ja mi dostop no sti nji -ho vih sre di{~. V sklep nem poglav ju je pov ze tek celot ne ga razi sko va nja, ob njem paso poda ne neka te re kri ti~ ne zaklju~ ne misli.

2 Teo ret ska izho di{ ~a

2.1 Opre de li tev pro met ne dostop no sti

Kljub ~eda lje pogo stej {i rabi spa da pojem pro met na dostop nost med te` ko opre -de lji ve in neja sno opre de lje ne poj me, saj zanj obsta ja jo zelo raz no li ke vse bin skenaved be, ki so v ve ~i ni pri me rov pre cej ohlap ne in dopu{ ~a jo {te vil ne raz la ge (êr -ne 1986). Gould (1969) pra vi, da je dostop nost zelo pogost in vses plo {no upo rab ljanizraz, ki ga lah ko vsak uspe {no upo rab lja, ven dar le dot lej, dokler ni soo ~en s prob -le mom nje go ve opre de li tve ali mer je nja (Mo se ley 1979; êr ne 1986; Pelc 1989).Po jem pro met ne dostop no sti posa mez ni avtor ji zelo raz li~ no opre de lju je jo. Pri

tem izha ja jo iz kon kret ne ga prob le ma, s ka te rim se ukvar ja jo (Pelc 1989). Nekaj najpo -go stej {ih opre de li tev pro met ne dostop no sti, ki se upo rab lja jo v pro stor skem pla ni ra nju,je zbral êr ne (1986). Iz njih pov ze ma, da je pro met na dostop nost v poe no stav lje -nem smi slu kako vost posa mez ne loka ci je v raz mer ju do osta lih loka cij v pro sto ru,na pri mer kako vost loka ci je {ole, bol ni ce, pod jet ja, avto bu sne posta je, v od no su doraz po re di tve pre bi vals tva.Ne ko li ko natan~ nej {o defi ni ci jo pro met ne dostop no sti, ki hkra ti dolo ~a tudi enega

od na~i nov nje ne ga mer je nja, poda ja Geo graf ski ter mi no lo{ ki slo var (Klad nik, Lovren -~ak in Oro ̀ en Ada mi~ 2005, 320). V njem je zapi sa no, da je pro met na dostop nost»~a sov na ali dejan ska odda lje nost dolo ~e ne ga nase lja od najb li` je pro met ne pove za ve,pro met ne ga sreds tva, zapo sli tve ne ga sre di{ ~a, ve~ je ga mesta, izra ̀ e na v mi nu tah ali kilo -me trih«. Podob no sta pro met no dostop nost defi ni ra la tudi Vri {er (1978) in Pelc (1989),z njo pa se stri nja jo tudi {te vil ni avtor ji novej {ih razi skav, ki se ukvar ja jo zla sti z mo -de li ra njem dostop no sti s po mo~ jo geo graf skih infor ma cij skih siste mov (Gu li~ inPlev nik 2000; Drob ne 2003; Pali ska, Drob ne in Fab jan 2004; [etinc, Ko~e var in Kri -vec 2006; Kozi na 2008). Ob tem bi bilo za opre de li tev pro met ne dostop no sti ob ~asov niin pro stor ski odda lje no sti ver jet no tre ba doda ti {e stro{ kov no kom po nen to. Ta posta -ja pose bej aktual na v ~a su nara{ ~a jo ~ih cen motor nih goriv in vse bolj inten ziv ne gazave da nja o u~in kih zuna njih stro{ kov pro me ta (Plev nik 2008). Po tej defi ni ci ji pro -met na dostop nost pred stav lja neke vrste upor, mer jen v raz li~ nih eno tah, ki ga je tre bapre ma ga ti ob giba nju v pro sto ru.

15


2.2 Pro met na dostop nost in regio nal no-pro stor ski raz voj

V agrar ni dobi pro met na dostop nost na obmo~ ju Slo ve ni je ni ime la tako veli -ke ga pome na za regio nal no-pro stor ski raz voj kot v poz nej {ih obdob jih. Glav na raz lo gasta slab {e pro met ne pove za ve in pre vla du jo~ ̀ iv ljenj ski slog, ki se je v po ve za vi s samoo -skrb nim kme tijs tvom ome je val zla sti na doma ~e oko lje. Posle di ce so bile raz pr {e napose li tev in gos po dars tvo ter zelo niz ka mobil nost pre bi vals tva. V te danjem ~asu jeimel pro met zla sti funk ci jo trgov ske ga pove zo va nja mest in trgov (Kle men ~i~ 2003in 2005). Zara di teh dejav ni kov je bil regio nal no-pro stor ski raz voj vse do polo vi ce19. sto let ja skla den in ena ko me ren. Slo ven ski pro stor je bil oprem ljen z do volj gostimomre` jem cen tral nih nase lij s tr` ni mi, admi ni stra tiv ni mi in pro met ni mi funk ci ja -mi za potre be regij, ki so celo vpli va la na {ir {o oko li co (@a gar 1978).Po men pro met ne dostop no sti za regio nal no-pro stor ski raz voj ter vse sfe re

dru`be ne ga in gos po dar ske ga ìv lje nja se je izra zi to spre me nil v in du strij ski dobi.Teh no lo{ ki raz voj je z iz bolj {e va njem in grad njo sodob nej {ih oblik pro met nic termoder nej {i mi pre voz ni mi sreds tvi poskr bel za nove obli ke mobil no sti, ki jih je nanek na~in zah te val tudi to~ kast gos po dar ski (in du strij ski) raz voj. Naj ve~ ji pre lom v raz -vo ju pro me ta, ki je imel {te vil ne pro stor ske posle di ce in je zato postal temelj ni kamensodob ne ga pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je, je bila izgrad nja Ju` ne ̀ elez ni ce sre di 19. sto -let ja. Za to obdob je je na eni stra ni zna ~i len hiter raz voj mest, trgov in osta lih nase lijvzdol` èlez ni{ ke pro ge, na dru gi pa naza do va nje celih regij, rura li za ci ja neka te rihod pro met ne ìle odda lje nih cen tral nih nase lij, pove ~a na agrar na gosto ta, pro le ta -ri za ci ja kme tij ske ga gos po dars tva in podob no (@a gar 1978). Od takrat dalje je zaSlo ve ni jo zna ~i len nes kla den regio nal ni raz voj z bi po la ri za ci jo pro sto ra na raz vi tain manj raz vi ta obmo~ ja. Z na dalj njo izgrad njo èlez ni{ ke ga omre` ja in poso dab -lja njem cest ne infra struk tu re (iz grad nja avto cest ne ga kri ̀ a) so se vzpo sta vi le ustrez neraz me re za tek ton ske pre mi ke v re gio nal no-pro stor ski struk tu ri na{e drà ve.Iz grad nja pro met ne infra struk tu re je vpli va la na ve~ jo stop njo med se boj ne pove -

za no sti in pro met ne dostop no sti. Z in ten ziv no moto ri za ci jo v dru gi polo vi ci 20. sto let jase je med dru gim mo~ no pove ~a la in raz {i ri la dnev na migra ci ja zapo sle nih (Ga brovecin Bole 2009), okre pi la so se cen tral na nase lja in zve ~a la se je dostop nost za pre bi -val ce iz bolj odmak nje nih in hri bo vi tih pre de lov. Kljub temu je pri{ lo do obse` ne gapre se lje va nja pre bi vals tva na rav nin ska obmo~ ja in v kra je z ve~ jim {te vi lom delov -nih mest. Indu strij ska in urba na sre di{ ~a vzdol` glav nih pro met nic so izob li ko va latako ime no va ni »in du strij ski pol me sec« s pro stor sko kon cen tra ci jo urba ni za ci je inindu stri je, ki se mu je poz ne je pri la go dil tudi avto cest ni kri` (êr ne in Jer {i~ 1998).V Slo ve ni ji se regio nal no-pro stor ski raz voj od {est de se tih let prej{ nje ga sto let ja

nasla nja na kon cept poli cen tri~ ne ga raz vo ja, ki je nastal kot odgo vor na pove ~e va -nje regio nal nih raz voj nih raz lik (Vri {er 1989). Sko zi raz li~ na obdob ja regio nal ne garaz vo ja se je nje gov namen zara di raz li~ nih dru` be nih in gos po dar skih raz mer rah -

16

GEORITEM 14

lo spre mi njal, sam kon cept pa ni bil niko li natan~ no opre de ljen. Zdaj je eden od temelj -nih name nov poli cen triz ma vzpo stav lja nje prib li` no ena ke dostop no sti do sto ri tve nihdejav no sti in dru` be ne infra struk tu re za vse pre bi val ce Slo ve ni je (Drozg 2005). Glavnipou dar ki kon cep ta so bili `e ve~ krat dolo ~e ni na stra te{ ki rav ni, nazad nje v Stra te -gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004), na izved be ni rav ni pa kon cept {e ni bil resne jekon kre ti zi ran.

2.3 Poli cen tri~ ni kon cept v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je

V ak tual nem kon cep tu pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je je kot temelj ni okvirurba ne ga siste ma opre de lje no dvo sto penj sko, poli cen tri~ no struk tu ri ra no omre` jesre di{~ nacio nal ne ga in regio nal ne ga pome na. Poleg teh naj bi se na lokal ni rav ni raz -vi ja la tudi sre di{ ~a medob ~in ske ga pome na, pomemb nej {a lokal na in dru ga lokal nasre di{ ~a (sli ka 1). Za vsa ko od teh kate go rij so nave de ni kri te ri ji v smi slu veli ko sti,polo ̀ a ja gra vi ta cij ske ga zaled ja in oprem lje no sti s sre di{~ ni mi funk ci ja mi. V ok virutega poli cen tri~ ne ga urba ne ga siste ma naj bi se raz vi ja lo omre` je ustrez no oprem -lje nih sre di{~, ki bi vsem pre bi val cem omo go ~a la udob no, cenov no ugod no, var noin okolj sko spre jem lji vo dostop nost do jav nih funk cij, delov nih mest, sto ri tev in zna -nja.Kot sre di{ ~a nacio nal ne ga pome na naj bi se raz vi ja la tista urba na nase lja, ki ima -

jo ve~ kot 10.000 pre bi val cev ter poten cia le za raz voj sto ri tve nih, oskrb nih in dru gihdejav no sti za oskr bo pre bi val cev na svo jem gra vi ta cij skem obmo~ ju. V to kate go ri -jo se lah ko uvr{ ~a jo tudi nase lja, ki sama sicer ne izpol nju je jo teh pogo jev, ampak sito vlo go deli joj z dru gi mi funk cij sko pove za ni mi bli` nji mi nase lji. Tovrst no pove -za nost med urba ni mi nase lji ime nu je mo somest je. Sre di{ ~a nacio nal ne ga in tudiregio nal ne ga pome na naj bi vse bo va la dejav no sti dru` be ne infra struk tu re, oskrb ne,sto ri tve ne, uprav ne in dru ge dejav no sti ter bila ob tem naj po memb nej {a gos po dar -ska obmo~ ja in pro met na voz li{ ~a. V njih naj bi bili loci ra ni ter ciar na in sekun dar naraven zdravs tve ne oskr be, viso ko in vi{ je izo bra ̀ e va nje, vi{ je stro kov no izo bra ̀ e vanje,sod ne in uprav ne insti tu ci je, bolj spe cia li zi ra no social no vars tvo ter jav ne razi sko -val ne orga ni za ci je. V naj po memb nej {ih med nji mi pa naj bi se ume sti li ter ciar na ravenzdravs tve ne oskr be, fakul tet no (vi so ko) izo bra ̀ e va nje ter naj vi{ ja raven sod nih inuprav nih insti tu cij.Kot sre di{ ~a nacio nal ne ga pome na naj bi se prio ri tet no raz vi ja la mesta Celje, Kranj,

Ljub lja na, Mari bor, Mur ska Sobo ta, Nova Gori ca, Novo mesto, Postoj na, Ptuj in Vele -nje ter somest ja Bre ̀ i ce–Kr{ ko–Sev ni ca, Jese ni ce–Ra dov lji ca, Koper–Izo la–Pi ran,Slo venj Gra dec–Rav ne na Koro{ kem–Dra vo grad in Trbov lje–Hrast nik–Za gor je ob

17

Sli ka 1: Zasno va poli cen tri~ ne ga pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (Stra te gi ja pro stor ske garaz vo ja Slo ve ni je 2004). p str. 18

18

nac

ion

aln

o sr

edi{

~e

med

nar

odn

ega

pom

ena

sred

i{~e

nac

ion

aln

ega

pom

ena

sred

i{~e

reg

ion

aln

ega

pom

ena

som

estj

e

sred

i{~e

reg

ion

aln

ega

pom

ena

{ir{

e m

estn

o ob

mo~

je

pov

ezan

ost

omre

`ja

sred

i{~

regi

onal

no

obm

o~je

Povz

eto

po:

Kar

togr

afij

a: I

va B

o`i~

, Bor

is K

ralj

Vir

: Str

ateg

ija

pros

tors

kega

raz

voja

Slo

ven

ije,

Ura

d z

a pr

osto

rski

raz

voj D

irek

tora

ta z

a pr

osto

rM

inis

trst

va z

a ok

olje

, pro

stor

in e

ner

geti

ko, 2

004.


GEORITEM 14

Savi. Med nji mi naj bi se Ljub lja na, Koper in Mari bor zara di vlo ge, veli ko sti in/alilege raz vi ja la kot sre di{ ~a med na rod ne ga pome na. Ljub lja na naj bi zago tav lja la uprav -ne, poli ti~ ne, pro met ne, kul tur ne in dru ge sto ri tve vsem pre bi val cem Slo ve ni je in najbi se raz vi ja la v med na rod no kon ku ren~ no dr`av no pre stol ni co.

3 Meto do lo gi ja

Ra zi sko va nja pro met ne dostop no sti v Slo ve ni ji smo se loti li s po mo~ jo ana li ti~ -ne ga mode la pro met ne dostop no sti, ki ga je izde lal Urba ni sti~ ni in{ti tu ti Repub li keSlo ve ni je leta 2008 pod vods tvom dr. Alja ̀ a Plev ni ka. Model delu je v pro gram skemoko lju ESRI Arc GIS, z raz {i ri tve nim modu lom Net work Analyst. Nje go va izde la va jeteme lji la na pri pra vi obse` ne baze podat kov, ki je obse` na tako po vse bin ski kot geo -graf ski pla ti, saj zaje ma ozem lje celot ne dr`a ve in glav ni no nje ne ga cest ne ga omre` ja.Model je sestav ljen iz digi tal nih vek tor skih podat kov o cest nem in nasel bin skemomre`ju za leto 2005, ki so jim bili doda ni atri but ni podat ki o real nih hitro stih poposa mez nih cest nih odse kih ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la za isto leto, ter podat -ki o {te vi lu pre bi val cev iz Popi sa 2002 (med mre` je 1).

19

Sli ka 2: Glav no mesto Slo ve ni je Ljub lja na je na{e naj po memb nej {e gos po dar sko,politi~ no, kul tur no in pro met no sre di{ ~e.

BOJAN ERHARTI^


Pri pra va baze podat kov je bila zara di raz li~ nih vrst in izvo ra pro stor skih podat -kov pre cej zah tev na in dol go traj na. Ob tem so bili izpo stav lje ni zla sti nasled nji kri te ri ji:• natan~ nost (pro stor ska natan~ nost cest ne ga omre` ja in nase lij, pra vil na geo me trij -ska usmer je nost omre ̀ ij, topo lo{ ka natan~ nost podat kov),• a`ur nost,• uskla je nost in• med se boj na povez lji vost (geo me trij ska povez lji vost cest ne ga omre` ja in nase lij).

Pre gled ni ca 1: Na~in dode lje va nja atri bu ta hitro sti ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi laza cest no omre` je Slo ve ni je.

ka te go ri ja ceste do de lje va nje atri bu ta hitro sti

av to ce sta in hitra cesta • iz baze podat kov o real nih hitro stih po posa mez nih cest nihodse kih (Di rek ci ja Repub li ke Slo ve ni je za ceste)• vsi avto cest ni odse ki ter odse ki hitrih cest, ki niso ime lidode lje nih hitro sti na pod la gi te baze podat kov, so dobi liena ko hitrost, kot jo ima pas nas pro ti voze ~ih vozil• vsi pri klju~ ki na to omre` je so dobi li pav {al no hitrost 50 km/h

glav na cesta I. reda • iz baze podat kov o real nih hitro stih po posa mez nih glav na cesta II. reda cest nih odse kih (Di rek ci ja Repub li ke Slo ve ni je za ceste)re gio nal na cesta I. reda • nekaj odse kov teh kate go rij je dobi lo pav {al no hitrostre gio nal na cesta II. reda 40 km/h; odse ki, ki so jim bile lah ko pri pi sa ne hitro sti re gio nal na cesta III. reda na pod la gi sosed njih odse kov, so dobi li te hitro sti

ob ~in ska cesta • vse ob~in ske ceste so dobi le pav {al no hitrost 40 km/h

cest no omre` je zno traj • hitrost na posa mez nih cest nih odse kih v Ljub lja ni str nje no pozi da nih je 20 km/h, v Ma ri bo ru in Celju pa 25 km/hobmo ~ij v Ljub lja ni,Mari bo ru in Celju

Ve li ke koli ~i ne podat kov o ob ~in skem cest nem omre` ju so zah te va le nji ho vo gene -ra li za ci jo. Tako se je v mo de lu upo {te va lo samo glav no ob~in sko cest no mre ̀ o, kinaj bolj nepo sred no med se boj no pove zu je nase lja, stran ske ceste pa se je opu sti lo. Nata na~in pri prav lje ni bazi podat kov je sle di la nji ho va pre tvor ba v mre` no struk tu ro,na pod la gi kate re je s po mo~ jo dolo~ nih kri te ri jev mo` no ugo tav lja ti:• poto val ni ~as, raz da ljo in poto val no hitrost po dr`av nem in lokal nem cest nem omre`jumed vse mi nase lji v Slo ve ni ji,

20

Sli ka 3: Gra fi~ ni pri kaz ana li ti~ ne ga mode la pro met ne dostop no sti. p

21

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

!!

Ces

tno

omre

`je

avto

cest

a

hit

ra c

esta

glav

na

cest

a

regi

onal

na

cest

a

ob~i

nsk

a ce

sta

!ce

ntr

oid

nas

elja

010

2030

4050

km

Kar

togr

afij

a: J

ani K

ozin

aV

ir: U

rban

isti

~ni i

n{t

itu

t R

epu

blik

e Sl

oven

ije, 2

008

GEORITEM 14


• opti mal no pot med dve ma ali ve~ nase lji (naj hi trej {e, naj kraj {e…) in• ~asov na zaled ja nase lij.Kon tro la kako vo sti je poka za la, da model zelo dobro delu je na dràv nem cest -

nem omre` ju, neko li ko slab {e pa na lokal nem, kjer je sta nje poto val nih hitro sti pocest nih odse kih zaje to z manj {o mero natan~ no sti. Med pomanj klji vo sti mode la lah -ko {te je mo tudi nez mo` nost upo {te va nja podat kov o no tra nji pro stor ski struk tu rinase lij, saj je naj ni` ja raven obrav na ve nase lje kot to~ kov ni objekt (cen troid). To sev ne ga tiv nem smi slu odra ̀ a pred vsem pri ve~ jih mestih, na pri mer Ljub lja ni in Mari -bo ru, kjer model zane ma ri raz li ke v do stop no sti sre di{ ~a in obrob ja mesta ter takokot pri osta lih nase ljih izra ~u na va dostop nost do mest ne ga sre di{ ~a.Ne na zad nje je ome ji tev mode la tudi, da je z njim mogo ~e izva ja ti ana li ze pro -

met ne dostop no sti le na pod la gi cest ne ga omre` ja ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la.Pri tem se od osta lih pro met nih pod si ste mov zane ma ri ta zla sti ̀ elez ni{ ki in avto bu -sni pro met. Kljub temu meni mo, da je z mo de lom mo` no dobi ti zado vo ljiv vpo gledv de jan sko sta nje pro met ne dostop no sti, saj se pri nas tako kot v Evro pi nas ploh ve~i -na pro met ne ga dela opra vi z oseb ni mi avto mo bi li (Plev nik 2008). Poleg tega velja,da avto bu sni pro met za pre voz pot ni kov upo rab lja isto infra struk tu ro kot oseb ni avto -mo bil ski pro met, pa tudi èlez ni ca pote ka po sko raj da istih kori dor jih kot naj boljzmog lji vi deli na{e ga cest ne ga omre` ja.Ob de la va, dode la va ter osta la pri pra va podat kov je prav tako kot izde la va modela

pote ka la v pro gram skem oko lju ESRI Arc GIS, sklep ne ana li ze mode la pa so se izvajales po mo~ jo pro gram skih oro dij Micro soft Access 2007, Micro soft Excel 2007 in SPSS 17.0.Z mo de li ra njem cest ne dostop no sti so se v Slo ve ni ji ukvar ja li è mno gi avtor ji.

Med sta rej {i mi razi ska va mi lah ko ome ni mo zla sti dela Gosar ja (1964, 1966 in 1975)in Pel ca (1989), med novej {i mi pa velja izpo sta vi ti dela Guli ~a in Plev ni ka (2000),Drob ne ta, Pali ske in Fab ja no ve (2004) ter [etin ca, Ko~e var je ve in Kriv ca (2006). Novej -{e razi ska ve se od sta rej {ih raz li ku je jo zla sti po moder nej {ih in natan~ nej {ih orod jihter podat kih za dolo ~a nje pro met ne dostop no sti, ki v glav nem teme lji jo na teh no -lo gi ji geo graf skih infor ma cij skih siste mov. V tej mono gra fi ji upo rab lje ni model paza raz li ko od vseh nave de nih kot prvi omo go ~a izra ~u na va nje dejan skih poto val nih~asov, hitro sti in raz dalj po obsto je ~em cest nem omre` ju med vse mi nase lji v Slo ve -ni ji.

4 Na~r to va nje pro met ne dostop no sti

Na ~r to va nje pro met ne dostop no sti je pomem ben dejav nik pri ure ja nju pro sto -ra. Kljub temu pri pre gle du slo ven skih plan skih doku men tov od kon ca 2. sve tov nevoj ne do za~et ka devet de se tih let prej{ nje ga sto let ja ni zaz na ti ukre pov, ki bi kaza -li, da so plod opre de lje ne stra te gi je za izbolj {a nje kate re ga ko li vidi ka pro met ne

22

GEORITEM 14

dostopno sti (Pelc 1989). Tudi v ak tual ni pro stor ski zako no da ji (Za kon o spod bu -janju…2005; Zakon o pro stor skem na~r to va nju 2007) pro met ne dostop no sti prak ti~ noni mogo ~e zasle di ti. Nepo sred no se ome nja le v po ve za vi z do lo ~e ni mi zna ~il nost -mi na lokal ni rav ni (na pri mer dostop nost objek tov za funk cio nal no ovi ra ne ose bein dostop nost par cel do jav ne ga cest ne ga omre` ja). Veli ko ciljev v obeh zako nih pase nana {a na pro met no dostop nost posred no, saj je nje no izbolj {a nje dosti krat pogojali posle di ca nji ho ve ga ure sni ~e va nja (na pri mer pro stor sko uskla je na in med sebojdopol nju jo ~a se raz me sti tev raz li~ nih dejav no sti v pro sto ru, traj nost ni raz voj v pro -sto ru in u~in ko vi ta ter gos po dar na raba zem lji{~, pre pre ~e va nje nasta ja nja novihobmo ~ij z ve~ ji mi raz voj ni mi prob le mi, zmanj {e va nje raz lik v ka ko vo sti ìv lje -nja…) (Ko zi na 2008).Opaz nej {o vlo go pro met ne dostop no sti pri na~r to va nju pro stor ske ga raz vo ja Slo -

ve ni je je mogo ~e zasle di ti v no vej {ih stra te{ kih pro stor skih doku men tih, deni moStra te gi ji regio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je (2001), Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo -ve ni je (2004) in Stra te gi ji raz vo ja Slo ve ni je (2005). Iz nji ho ve pri mer jal ne ana li ze jebilo ugo tov lje no, da ima dostop nost pomemb nej {o vlo go zla sti v obeh novej {ih doku -men tih, kar pome ni, da se vlo ga pro met ne dostop no sti na stra te{ ki rav ni ure ja njapro sto ra s~a so ma kre pi. Tako na pri mer Stra te gi ja regio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni jemed ukre pi za izbolj {e va nje pro met ne dostop no sti pred vi de va le izgrad njo in obno -vo promet ne infra struk tu re, med tem ko ima Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni jev prvi vrsti defi ni ra ne {te vil ne prob le me, pove za ne s sla bo pro met no dostop nost jo(nes kla den regio nal ni raz voj, praz nje nje pode ̀ e lja, raz pr {e na grad nja, neu strez na pro -met na infra struk tu ra, nepo ve zan in nera zvit jav ni pot ni{ ki pro met…), in opre de lje nezelo raz no li ke re{i tve za nje no izbolj {a nje (raz voj poli cen tri~ ne ga omre` ja mest indru gih nase lij, zago tav lja nje pove za no sti urba nih nase lij in nji ho vih zale dij z u~in -ko vi to mobil nost jo, pod pr to z jav nim pot ni{ kim pro me tom, smo tr na raba pro sto raza urba ni za ci jo in nad zor nad {ir je njem urba nih obmo ~ij, zago tav lja nje zadost nihkoli ~in raz li~ nih sta no vanj v ur ba nih nase ljih…). Vsi sku paj so sicer pre cej raz tre -se ni po tele su bese di la, ven dar to ne zakri va dejs tva, da je pro met na dostop nost edenizmed pomemb nej {ih vse bin skih delov te Stra te gi je. Sko raj povsem enak nabor ukre -pov za izbolj {e va nje pro met ne dostop no sti, a v pre cej bolj str nje ni obli ki, je mogo ~ezasle di ti tudi v Stra te gi ji raz vo ja Slo ve ni je, ki kot krov ni stra te{ ki raz voj ni doku mentupo {te va usme ri tve è spre je tih doku men tov (Ko zi na 2009).Stra te{ kim usme ri tvam v za go tav lja nju bolj {e pro met ne dostop no sti, ki naj bi sklad -

no s pa ra dig mo traj nost ne ga raz vo ja omo go ~a le raz voj kon ku ren~ ne ga gos po dars tva,social no vklju ~e nost in zmanj {a nje pri ti skov na oko lje, vse bolj sle di jo tudi raz li~ niizved be ni doku men ti (Re so lu ci ja o na cio nal nih…2006; Reso lu ci ja o pro met ni poli -ti ki 2006; Ope ra tiv ni pro gram…2007; Dràv ni raz voj ni pro gram…2008). Kljub temupa raz voj ne te` nje na posa mez nih podro~ jih {e ne kaè jo pozi tiv nih u~in kov zastav -lje nih ciljev in pred la ga nih ukre pov. V Po ro ~i lu o raz vo ju 2010 (Kmet Zupan ~i~

23


s so de lav ci 2010), s ka te rim sprem lja mo ure sni ~e va nje Stra te gi je raz vo ja Slo ve ni je,je med klju~ ni mi ugo to vi tva mi nave de no, da se je v zad njih letih nada lje va lo inten -ziv no inve sti ra nje v cest no infra struk tu ro ob hkrat nih niz kih vla ga njih v è lez ni{ koinfra struk tu ro. Obe nem se je nada lje va la te` nja zmanj {e va nja vlo ge jav ne ga pot ni{ -ke ga pro me ta, kar sku paj s prej nave de ni mi dejs tvi kaè na {e ved no veli koneu rav no te ̀ e nost pro met nih pod si ste mov in favo ri zi ra nje izbolj {e va nja pro met nedostop no sti zgolj ob upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la (sli ka 4). Sled nje mu so bolj naklo -nje ne tudi nega tiv ne te` nje v raz vo ju pose li tve, ki se odra ̀ a jo v su bur ba ni za ci ji indezur ba ni za ci ji, kar vse ka kor ni sklad no s kon cep tom poli cen tri~ ne ga raz vo ja in kre -pi tvi jo regio nal nih sre di{~. Na ta na~in se pove ~u je jo dol ̀ i ne poto vanj, kar ima {te vil nenega tiv ne posle di ce na gos po dar skem, social nem in {e zla sti na okolj skem podro~ -ju. Zato ni pre se net lji vo, da zao br ni tev teènj rasto ~ih pri ti skov pro me ta na oko ljepred stav lja ene ga od naj ve~ jih raz voj nih izzi vov Slo ve ni je.Slo ve ni ja je od leta 1995, ko je bil spre jet Nacio nal ni pro gram izgrad nje avto cest

v Re pub li ki Slo ve ni ji (NPIA) (1996), z iz grad njo avto cest ne ga omre` ja daja la pred -nost zla sti kre pi tvi medre gij ske pove za no sti po V. in X. pa ne vrop skem pro met nemkori dor ju. Preo sta lo omre` je dràv nih cest (glav nih in regio nal nih) pa se je pred vsemvzdr ̀ e va lo in ohra nja lo. V glav nem so se odprav lja la ozka grla s ci ljem pove ~e va njapre pust no sti in var no sti pro me ta. Kljub temu se je splo {no sta nje obsto je ~e ga omre` -

24

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

pristani{~a letali{~a èleznice ostale dràvne ceste avtoceste

vlag

anja

()€

Sli ka 4: Vla ga nja v pro met no infra struk tu ro v Slo ve ni ji (Plev nik 2008).

GEORITEM 14

ja dràv nih cest v tem obdob ju celo poslab {a lo. Tre nut ne raz me re namre~ kaè jo, dasta dobri dve peti ni (42%) omre` ja teh cest v sla bem ozi ro ma zelo sla bem sta nju (Re -so lu ci ja o pro met ni poli ti ki 2006). Posred no sta nje omre` ja dràv nih cest pri ka zu je jotudi rezul ta ti evrop ske ga neod vi sne ga pro gra ma oce ne var no sti cest Euro RAP (Eu -ro pean Road Asses sment Pro gram me), po kate rih se pri nas 59,3% dràv nih cestpri pi su je ta veli ka ozi ro ma sred nje veli ka stop nja tve ga nja (med mre` je 2).Ve li ka in vse ve~ ja pro met na izo la ci ja neka te rih peri fer nih delov Slo ve ni je, ki so

jih avto ce ste in dru ge pomemb ne komu ni ka ci je (na pri mer ̀ elez ni ce) zaob{ le (sred -nje in zgor nje Poso~ je hkra ti z Idrij sko-Cer kljan skim, Koro{ ka, Ko~ev sko z Zgor njimPokolp jem, Suha in Bela Kra ji na), posta ja vse resnej {i prob lem. Pro met na izo la ci japove ~u je raz voj no zao sta ja nje, izse lje va nje in pov zro ~a {e ve~ jo {ib kost regio nal nihali subre gio nal nih sre di{~ (La vra~ s so de lav ci 2004). Opi sa no sta nje je ome ji tve ni dejav -nik sklad ne ga regio nal ne ga raz vo ja. Pro met no odmak nje na obmo~ ja zara di sla bedostop no sti in s tem vi{ jih trans port nih stro{ kov posta ja jo loka cij sko nekon ku ren~ -na, ~etu di ima jo dru ge, za raz voj potreb ne dejav ni ke (ce nej {a zem lji{ ~a, uspo sob lje nodelov no silo, narav ne vire…).Za izbolj {a nje pro met ne dostop no sti teh obmo ~ij je drà va v ok vi ru Reso lu ci je

o na cio nal nih raz voj nih pro jek tih za obdob je 2007–2013 (2006) pred vi de la izgrad -

25

Sli ka 5: Slo ve ni ja je v zad njih letih ve~i no vla ganj v pro met no infra struk tu ro name nilaizgrad nji avto cest ne ga omre` ja.

ALE[ SMREKAR


njo treh prio ri tet nih raz voj nih osi. Poleg kon cen tra ci je gos po dar ske ga raz vo ja ob nji -ho vih tra sah je nji hov glav ni cilj izbolj {a nje pro met ne dostop no sti in var no sti:• 3. raz voj na os se za~ ne na sever ni meji z Av stri jo ter prek Koro{ ke in Savinj ske regijepote ka do avto ce ste Koper–[en tilj, od koder se nada lju je pro ti Nove mu mestu innaprej sko zi Dolenj sko in Belo kra ji no do meje s Hr va{ ko,• 3a. raz voj na os pote ka od ljub ljan ske ju` ne vpad ni ce na Rud ni ku do [kof lji ce inse nada lju je mimo Veli kih La{~, Rib ni ce in Ko~ev ja do mej ne ga pre ho da Petri nas Hr va{ ko,• 4. raz voj na os se za~ ne pri mej nem pre ho du Robi~ z Ita li jo ter prek Koba ri da inTol mi na pote ka do Cerk ne ga, nakar se mimo Hota velj nada lju je po Poljan ski dolinido [kof je Loke in se zaklju ~i na Jepr ci. Poz ne je je bil tej osi dodan {e en krak, kipote ka od @eli na mimo Idri je do Logat ca ozi ro ma avto ce ste Koper–[en tilj).^e prav ima jo vse tri osi ena ke cilje, med nji mi lah ko opa zi mo neka te re raz li ke.

3. raz voj na os ima pose ben pomen v po ve zo va nju mo~ nih regio nal nih gos po dar skihsre di{~. S po ve ~a no pro met no dostop nost jo bo gos po dar skim sub jek tom na tej osiomo go ~e no {ir je nje trga. Poleg tega ima 3. raz voj na os v po ve za vi s so sed nji ma regi -ja ma v Av stri ji in na Hrva{ kem tudi pomem ben ~ez mej ni zna ~aj. 3a. raz voj na os jeregio nal na pove za va, ~ez mej no pa pred stav lja naj kraj {o pove za vo z Gor skim kotar -

26

Sli ka 6: Kostel sko s svo jo odmak nje no lego velja za ene ga na{ih raz voj no naj boljprob le ma ti~ nih obmo ~ij, ki se ga sku {a osred nji Slo ve ni ji prib li ̀ a ti z iz grad njo 3a.raz voj ne osi.

MARJAN GARBAJS

GEORITEM 14

jem in Kvar ner jem. Na dalj {e poto val ne ~ase do Ljub lja ne vpli va jo ozka grla zara dipote ka sko zi sre di{ ~a Veli kih La{~, Rib ni ce in Ko~ev ja, {e zla sti pa nere {e na nave za -va na glav ne cest ne pove za ve pri [kof lji ci. 4. raz voj na os pa pred stav lja pove za vo Poso~ jaz osred njo Slo ve ni jo, med tem ko njen ~ez mej ni pomen ni izra zi to pou dar jen. Zaprebival ce ob tej osi je prob le ma ti~ na pred vsem dostop nost, ki se odra ̀ a v dol gempoto val nem ~asu do glav ne ga mesta, prob lem pa so tudi pre ki nje ne pro met ne pove -za ve ob izred nih zim skih raz me rah.

5 Pro stor ska urav no te ̀ e nost regio nal nih sre di{~

Pro met no dostop nost do regio nal nih sre di{~ smo dolo ~a li na pri me ru pet naj -stih izbra nih sre di{~ nacio nal ne ga pome na, kot so opre de lje na v Stra te gi ji pro stor ske garaz vo ja Slo ve ni je (2004). V njej je sklad no s kon cep tom poli cen triz ma nave de no, damora jo biti regio nal na sre di{ ~a ustrez no oprem lje na in omo go ~a ti vsem pre bi val cemspre jem lji vo dostop nost do jav nih funk cij, delov nih mest, sto ri tev in zna nja, hkra tipa mora biti nji ho vo omre` je pri mer no pro stor sko urav no te ̀ e no. Regio nal na sredi{ -~a mora jo torej zno traj meja svo jih ~asov nih zale dij ~im bolj inten ziv no in ena ko mer nopokri va ti pose lje na obmo~ ja v Slo ve ni ji. Zato je v na da lje va nju pozor nost naj prejusmer je na v is ka nje tistih sre di{~, ki naj bo lje izpol nju je jo te kri te ri je in s tega zorne -ga kota v naj ve~ ji meri pris pe va jo k ure sni ~e va nju poli cen tri~ ne ga pro stor ske ga raz vo ja.

5.1 Dejav ni ki urav no te ̀ e no sti

Re gio nal na sre di{ ~a so v si ste mu cen tral nih kra jev nase lja naj vi{ jih hie rar hi~ nihrav ni. Na nji ho vo obli ko va nje in pro stor sko urav no te ̀ e nost vpli va jo {te vil ni dejavniki.Med naj po memb nej {e lah ko uvr sti mo narav no geo graf ske raz me re, potek pro metneinfra struk tu re, raz me sti tev pose li tve in uprav no-ad mi ni stra tiv ne deli tve (Vri {er 1974).Vlo ga narav no geo graf skih zna ~il no sti se pri tem ka`e posred no, z do lo ~a njem

pote ka in vrste tra se pro met ne infra struk tu re ter raz me sti tve pose li tve. Sle me ni tevgoro vij in hri bo vij ter dru ge relief ne ovi re so namre~ eden naj po memb nej {ih dejav -ni kov izgrad nje pro met ne ga omre` ja. Danes so take ovi re ob pomo ~i novih teh no lo gijin grad be no-in ̀ e nir skih pose gov sicer la` je in hitre je pre mag lji ve, gle da no {ir {e, z vidi -ka raz vo ja mre ̀ e pro met ne infra struk tu re, pa je mo~ ugo to vi ti, da se nje na temelj nazasno va sko zi deset let ja ni bis tve no spre me ni la. Tako temelj ne narav no geo graf ske pote -ze Slo ve ni je, ki jih nare ku je ta alp ska sle me ni tev v sme ri vzhod–za hod in dinar skav sme ri seve ro za hod–ju govz hod, pomemb no dolo ~a jo potek slo ven ske ga cest ne gain `elez ni{ ke ga omre` ja (Lam pi~ in Ogrin 2009). To velja zla sti za obmo~ ja sever nein seve ro za hod ne Slo ve ni je, med tem ko so v vzhod ni in jugovz hod ni Slo ve ni ji relief -ne pre pre ke manj izra zi te (Go sar 1966).

27


28

Sli ka 7: Naj po memb nej {i dejav nik pose li tve in pote ka pro met ne infra struk tu rev Zgor nje sav ski doli ni je relief.

MARJAN GARBAJS

GEORITEM 14

Re lief ne raz me re sku paj z ne ka te ri mi dru gi mi narav ni mi in dru` be ni mi last nost -mi pro sto ra pred stav lja jo tudi pomem ben dejav nik pose li tve. Tako ni naklju~ je, daje ta gostej {a na la` je pre hod nih rav nin skih in niìn skih obmo~ jih z ugod nej {i mi pod -neb ni mi raz me ra mi, kjer je na raz po la go ve~ bolj kako vost nih kme tij skih zem lji{~,bolj {a je dostop nost do pit ne vode in podob no. Pri nas so to pred vsem obmo~ ja Ljubljan -ske in Celj ske kot li ne ter seve ro vz hod ne Slo ve ni je, kjer je posle di~ no ve~ ja gosto tapose li tve, z njo pa tudi gosto ta regio nal nih sre di{~ (Per ko 1998b).Pro met no omre` je je za~e lo kon kret ne je vpli va ti na urav no te ̀ e nost slo ven ske -

ga nasel bin ske ga siste ma z iz grad njo moder nih infra struk tur nih siste mov. Za~e tektega pro ce sa lah ko ume sti mo v ob dob je indu strij ske revo lu ci je in izgrad nje èlez nicv 19. sto let ju, ki so med seboj zbli ̀ a le in pove za le {te vil ne kra je, na pri mer Mari bor,Celje, Ljub lja no in Trst. S tem so ta mesta doì ve la mo~an gos po dar ski raz cvet, mno -ga v ti stem ~asu pomemb na sre di{ ~a, ki jih je ̀ elez ni ca zaob{ la, pa so tudi zara di tegadoì ve la gos po dar ski zaton. Zna ~il ni pri me ri so nek da nja èle zar ska sre di{ ~a Dvor,@elez ni ki in Kro pa (êr ne in Jer {i~ 1998). Vse ka kor je ̀ elez ni{ ka infra struk tu ra v ti -stem ~asu poskr be la za mo~ no gos po dar sko in pre bi vals tve no pola ri za ci jo slo ven ske gapro sto ra in vpli va la na pove ~a nje raz lik v pro met ni dostop no sti med posa mez ni miobmo~ ji, kar je v kon~ ni fazi pov zro ~i lo pro stor sko neu rav no te ̀ e nost regio nal nih sre -di{~. S tem so se v Slo ve ni ji poja vi li tudi ̀ e zamet ki nes klad ne ga regio nal ne ga raz vo ja,saj so rav no raz li ke v pro met ni dostop no sti med deli slo ven ske ga ozem lja pred stavljaleene ga glav nih dejav ni kov za nasta nek manj raz vi tih obmo ~ij (Vri {er 1999; Ku{ar 2005).Po mne nju ̂ er ne ta in Jer {i ~a (1998) pa sta poz ne je prav dobra raz vi tost cest ne ga omre` -ja in viso ka stop nja moto ri za ci je pome ni li ene ga od teme ljev za zasno vo poli cen tri~ ne gaurba ne ga in pro stor ske ga raz vo ja, ki naj bi zago tav ljal ena ko mer nej {o dostop nost insklad nej {i regio nal ni raz voj.Poz ne je je vlo ga èlez nic zara di raz li~ nih raz lo gov naza do va la, od sedem de se tih

let 20. sto let ja pa je nji hov pomen ve~ kot o~it no nado me stil avto cest ni kri`. V so dob -no sti je regio nal no-pro stor ski raz voj Slo ve ni je mo~ no odvi sen od pote ka avto cest ne gaomre` ja, s ~i mer so neka te ri deli Slo ve ni je posta li bolje in hitre je dostop ni, kar je polegdru gih dejav ni kov omo go ~i lo nji hov hitrej {i raz voj. Pri{ lo je do nadalj nje kon centracijegos po dars tva, pose li tve in zna nja, klju~ nih prvin za raz voj regij in ve~ jih gos po darskihsre di{~ v Slo ve ni ji. Na to kaè jo rezul ta ti {te vil nih empi ri~ nih razi skav, ki doka zu -jejo pove za nost pote ka avto cest ne tra se z rast jo delov nih mest (Nared 2007), ve~ jim{te vi lom pre bi vals tva (Ko zi na 2008), ve~ jo aktiv nost jo trga s kme tij ski mi in gozdnimizem lji{ ~i (Li sec in Lob nik 2007) in podob no. Na dru gi stra ni so neka te ri deli Slo ve -ni je tudi zara di slab {e pro met ne pove za no sti izgu bi li raz voj ne poten cia le in v njihje pri{ lo do raz voj nih teàv. Zaz na ven je odliv kadrov, rast ve~ jih, pro dor nih podjetijozi ro ma nji ho vo dol go ro~ no delo va nje pa je v teh kra jih bolj izje ma kot pra vi lo. Teà -ve se pojav lja jo tudi pri pose li tvi, saj se ljud je vse bolj odse lju je jo v ve~ja mesta, {te vil naobmo~ ja pa se praz ni jo in posle di~ no odmi ra jo (Re so lu ci ja o na cio nal nih…2006).

29


Lah ko bi rekli, da se nasel bin ski sistem sklad no z za ko ni dina mi~ ne ga rav no ves ja neneh -no pri la ga ja novim pose gom v pro sto ru in s tem teì k sta nju urav no te ̀ e no sti.Med pomemb nej {i mi dejav ni ki pro stor ske urav no te ̀ e no sti regio nal nih sre di{~

velja ome ni ti {e uprav no-ad mi ni stra tiv ne deli tve slo ven ske ga ozem lja v pre te klo sti.ê pogle da mo obdob je od za~et ka 20. sto let ja, lah ko ugo to vi mo, da je imel urba nisistem pri nas vse sko zi ve~ hie rar hi~ nih sto penj. Spr va je imel naj vi{ jo stop njo cen -tral no sti Trst, ki mu je po pome nu sle di lo ve~ ve~ jih (Ljub lja na, Gori ca, Celo vec) insred nje veli kih regio nal nih sre di{~ (Ma ri bor, Celje, Ptuj, Koper) (Vri {er 1974). Slo -ven ski urba ni sistem so mo~ no spre me ni le na novo nasta le meje kra lje vi ne Jugo sla vi jeleta 1918, saj je bilo ve~ sre di{~, ki so ime la vpliv na obmo~ ja na slo ven skem ozem -lju (na pri mer Trst, Gori ca, Celo vec, Beljak, Rad go na), vklju ~e nih v so sed nje drà ve.Zara di tega je v ur ba nem sistem Slo ve ni je {e ved no opa zen »izo sta nek« dolo ~e nihsre di{~ na regio nal ni rav ni. Da bi urav no te ̀ i li urba ni sistem, je bila po dru gi sve tov -ni voj ni na~rt no zgra je na Nova Gori ca, dolo ~e na sre di{ ~a pa so mo~ no okre pi la svo jovlo go, na pri mer Mari bor in Koper. [ib kost sred nje veli kih regio nal nih sre di{~ je {eved no ena izmed zna ~il nih last no sti in tudi sla bo sti slo ven ske ga urba ne ga siste ma.Zato èli kon cept poli cen tri~ ne ga pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je okre pi ti zla sti nji -ho vo vlo go (Re ber nik 2008).

5.2 Ana li za urav no te ̀ e no sti

Pro stor sko urav no te ̀ e nost regio nal nih sre di{~ smo sklad no s Stra te gi jo pro stor -ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) pre ver ja li za Celje, Kranj, Ljub lja no, Mari bor, Mur skoSobo to, Novo Gori co, Novo mesto, Postoj no, Ptuj in Vele nje, v so mest jih pa smo izbralitista

Documents

JANI KOZINA: PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI · geografija prometa, prometna dostopnost, prostorska uravnote`enost, prometne osi, prostorski raz- voj, regionalni razvoj, regionalna