IZVRŠBA NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE · 2018-08-24 · Izvršilno pravo je del civilnega procesnega prava in spada med najstarejše panoge prava, kar razlaga prva zgodovinska

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Organizacija in management delovnih procesov

IZVRŠBA NA PODLAGI VERODOSTOJNE

LISTINE Mentor: viš. pred. mag. Bojan Vavtar Kandidat: Sašo Đorđev

Kranj, junij 2009

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju viš. pred. mag. Bojanu Vavtarju, za pomoč in svetovanje pri izdelavi diplomskega dela.

POVZETEK

V nalogi obravnavam izvršbo na podlagi verodostojne listine. Tema se mi zdi zelo zanimiva, saj

je to področje, ki je doživelo veliko novitet. V uvodnem delu skušam predstaviti in obdelati pojem

postopka izvršbe in izvršilnega prava, nato opisujem pojem verodostojna listina in njene

značilnosti. Drugo fazo posvečam postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine in novemu

avtomatiziranemu postopku, ki sta jedro mojega dela, saj sem iz tega lahko izluščil ugotovitve. V

sklepni fazi predstavljam ugotovitve, ki sem jih zahvaljujoč raziskovanju pridobil.

KLJUČNE BESEDE

- izvršilni postopek

- verodostojna listina

- izvršilno pravo

- avtomatiziran postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine

ABSTRACT

In the paper I deal with the Execution on the grounds of an Authentic Act. I find the named

subject of the paper interesting, since this field has experienced a lot of novelties (since this field

went lately through a lot of changes or novelties). In the first part of the paper I introduce the

procedure of the Execution on the grounds of an Authentic Act with different methods, then I

explain the concept of the Authentic Act. In the second part I give a more detailed examination of

the procedure of the Execution on the grounds of an Authentic Act and the examination of a new

automated procedure. Finally, in the last part of the paper I introduce the conclusions and

ascertainmens of the research I made.

KEY WORDS:

- Execution procedure

- Authentic Act

- Law of Execution

- Automated procedure of the execution on the grounds an authentic act

KAZALO

1. UVOD...........................................................................................................................1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA........................................................................................... 1

1.2. HIPOTEZA ......................................................................................................................... 1

1.3. METODOLOGIJA............................................................................................................... 2

2. IZVRŠILNO PRAVO IN IZVRŠILNI POSTOPEK.........................................................3

2.1. POJEM IN OBSEG IZVRŠILNEGA PRAVA ...................................................................... 3

2.2 POJEM IZVRŠILNEGA POSTOPKA .................................................................................. 4

2.3. POJEM IZVRŠBE NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE.......................................... 5

2.4. ZGODOVINSKI RAZVOJ IZVRŠILNEGA PRAVA IN IZVRŠBE NA PODLAGI

VERODOSTOJNE LISTINE.............................................................................................. 7

2.5. TEMELJNA NAČELA ......................................................................................................... 8

2.5.1. NAČELO EKONOMIČNOSTI IN POSPEŠITVE POSTOPKA.................................................... 8

2.5.2. NAČELO PRIORITETE IN SORAZMERNEGA POPLAČILA UPNIKA ...................................... 9

2.5.3. VARSTVO DOLŽNIKOVEGA INTERESA.................................................................................10

3. VERODOSTOJNE LISTINE.......................................................................................11

3.1 FAKTURA.......................................................................................................................... 11

3.2. MENICA IN ČEK .............................................................................................................. 12

3.2.1 MENICA.....................................................................................................................................12

3.2.2 ČEK ...........................................................................................................................................16

3.3. JAVNA LISTINA ............................................................................................................... 16

3.4. IZPISEK IZ POSLOVNIH KNJIG, OVERJENIH S STRANI ODGOVORNE OSEBE....... 17

3.5. PO ZAKONU OVERJENA ZASEBNA LISTINA IN LISTINA, KI IMA PO POSEBNIH

PREDPISIH NARAVO JAVNE LISTINE ......................................................................... 17

4. POSTOPEK IZVRŠBE NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE...........................19

4.1 PREDLOG ZA IZVRŠBO NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE ............................. 20

4.1.1. VSEBINA PREDLOGA ZA IZVRŠBO NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE ...................20

4.1.2 SODNE TAKSE .........................................................................................................................22

4.1.3. KRAJEVNA PRISTOJNOST.....................................................................................................22

4.1.4 UMIK IN OMEJITEV PREDLOGA NA IZVRŠBO.......................................................................23

4.1.5. SKLEP O IZVRŠBI NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE................................................23

4.3. PRAVNA SREDSTVA ...................................................................................................... 24

4.3.1 PRITOŽBA.................................................................................................................................24

4.3.2. UGOVOR..................................................................................................................................25

4.4 ZASTOJI IN KONEC POSTOPKA .................................................................................... 28

4.4.1 PREKINITEV POSTOPKA.........................................................................................................28

4.4.2 ODLOG IZVRŠBE .....................................................................................................................29

4.4.3 USTAVITEV IZVRŠBE ..............................................................................................................29

5. PREDSTAVITEV AVTOMATIZIRANE IZVRŠBE NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE .........................................................................................................................31 6. ZAKLJUČEK ..............................................................................................................35

LITERATURA IN VIRI ....................................................................................................37 PRILOGE .......................................................................................................................38

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Izvršilno pravo je del civilnega procesnega prava in spada med najstarejše panoge prava, kar razlaga prva zgodovinska oblika varstva pravic, ki je bila samopomoč.

V diplomski nalogi bom predstavil izvršbo na podlagi verodostojne listine. Gre za zelo zanimivo temo, saj sta bili nedavno, natančneje 1.1.2008, sprejeti dve noveli Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ – E, Uradni list RS, št. 115/2006) in Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ – F, Uradni list RS, št. 93/2007), ki sta vezani na uveljavitev Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteka avtomatiziranega izvršilnega postopka (Uradni list RS, št. 44/06) ter plačilo sodnih taks (Uradni list RS, št. 3/07). Bistvena novost na področju izvršbe je nov oddelek na Okrajnem sodišču v Ljubljani – Centralni oddelek verodostojne listine (CoVL ). V nalogi, se bom podrobneje osredotočil na štiri segmente: izvršilno pravo in izvršilni postopek, verodostojne listine, postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in predstavitev avtomatiziranega postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.

1.2. HIPOTEZA V nalogi bom skušal odgovoriti na vprašanje, kaj nam spremembe na področju novega postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine prinašajo? Glavni namen predlaganih sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi je pospešitev izvršilnih postopkov in doseči večjo učinkovitost na področju izvršbe. Okoli 60% sodnih zaostankov danes namreč predstavljajo ravno zaostanki na področju izvršbe. Predlagane rešitve v zakonu so delno posledica twinning projekta "Zmanjševanje sodnih zaostankov na področju izvršbe", ki poteka pri Vrhovnem sodišču RS. Glavni cilj twinning projekta je informatizacija izvršilnega postopka z namenom poenostavitve in pospešitve izvršilnega postopka ter razbremenitve sodnikov, strokovnih sodelavcev in sodnih referentov predvsem v fazi dovolitve izvršbe.

Sašo Đorđev: Izvršba na podlagi verodostojne listine stran 1


1.3. METODOLOGIJA V prvem poglavju bom z opisno in zgodovinsko primerjalno metodo obravnaval izvršilno pravo in izvršilni postopek. V drugem poglavju se bom podrobneje posvetil verodostojnim listinam, kjer bom uporabil opisno metodo. Tretje poglavje bo zajemalo postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, kjer bom uporabil normativno metodo, saj gre za ureditev postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine v Republiki Sloveniji. S predstavitveno opisno metodo bom v četrtem poglavju predstavil avtomatiziran postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine. V zadnjem poglavju bom predstavil hipotezo in ugotovitve, ki se po novem nanašajo na izvršbo.



2. IZVRŠILNO PRAVO IN IZVRŠILNI POSTOPEK

2.1. POJEM IN OBSEG IZVRŠILNEGA PRAVA Naloga sodišča je, da stranki zagotavlja pravno varstvo v sporih iz osebnih in družinskih, delovnih, premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerjih fizičnih ter pravnih oseb in sicer tako, da abstraktno pravno normo uporabi glede na ugotovljeno dejansko stanje in izreče pravno posledico.1

Kadar dolžnik ne izpolni tistega, kar mu je bilo sodno naloženo, je treba sodno odločbo prisilno izvršiti. Potrebna je intervencija državnih organov, ki s prisilnimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, opravijo prisilno izvršbo in omogočijo upniku izterjavo terjatve. Upravičeni so uporabiti silo in tako vzpostaviti stanje, kot izhaja iz pravnomočne odločbe.2

''Civilno izvršilno pravo je skupnost vseh tistih predpisov, ki urejajo procesnopravna in materialnopravna (substančna) razmerja, ki nastajajo v teku ali zaradi izvršilnega postopka''.3

Izvršilno pravo obsega predpise o subjektih izvršilnih dejanj, to je strankah in izvršilnih organih, o vsebini dejanj, o obliki in učinkih, ki jih imajo izvršilna dejanja. Izvršilna dejanja posegajo v svobodo in premoženje strank, zato smejo stranka in sodišča opravljati le tista dejana, ki so v zakonu predpisana in dovoljena.4

Civilno izvršilno pravo je pretežno prisilnega značaja, dispozitivno je le toliko, kot je izrecno povedano.5

1 D. Volk, Izvršba in zavarovanje, sodna praksa 2 D. Volk, Izvršba in zavarovanje, sodna praksa 3 D. Wedam-Lukič, Civilno izvršilno pravo, 1992, str. 20 4 J. Juhart, Civilno izvršilno pravo - oris, 1974, str. 12 5 J. Juhart, Civilno izvršilno pravo - oris, 1974, str. 13



2.2 POJEM IZVRŠILNEGA POSTOPKA Izvršilni postopek je obligatorno določen za vse tiste primere, kadar toženec ne ravna po ukazu, ki je obsežen v dajatveni sodbi. Pravno varstvo, ki ga dobi upnik v tem postopku je v tem, da se z državnimi prisilnimi sredstvi dolžnika prisili k izpolnitvi.6

Namen izvršilnega postopka je uresničevanje ali izpolnitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov. Zahtevek, ki naj se v izvršilnem postopku izpolni ali uresniči, mora biti izkazan z izvršilnim naslovom kot izvršljiv in se znotraj tudi imenuje izvršljiv zahtevek. Na podlagi ugotovitvenih ali oblikovalnih sodb pa se izvršba ne more zahtevati, razen glede stroškovnega dela teh sodb. Učinek ugotovitvene sodbe je le v ugotovitvi obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja in pristnosti ali nepristnosti listine. S tem je učinek te sodbe izčrpan.7

Civilno izvršilni postopek torej definiramo kot tisto procesno delovanje, ki naj ob pomoči državnih prisilnih sredstev med dolžnikom in upnikom vzpostavi takšno zunanje stanje, kakršno ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvršilnega naslova, oziroma omogoči izterjavo upnikove terjatve. V izvršilnem postopku nastopata dve stranki z nasprotujočimi si interesi; aktivno stranko imenujemo upnik, pasivno pa dolžnik. Razlikovati moramo še zahtevek za pravno varstvo, ki ga upnik uveljavlja s predlogom za izvršbo, od zahtevka v materialnem smislu, katerega izvršitev zahteva upnik in za katerega zakon uporablja izraz terjatev.8

Področje izvršilnega postopka ureja ZIZ, ki je začel veljati leta 1998, ki je bil ob sprejetju pravzaprav novela takratnega skupnega jugoslovanskega Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Kolikor ZIZ ali drug zakon nekega vprašanja ne ureja, se subsidarno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. 1. RS, št. 26/99).9

6 J. Juhart, Civilno izvršilno pravo - oris, 1974, str. 14 7 J. Juhart, Civilno izvršilno pravo - oris, 1974, str. 12 8 D. Volk, Izvršba in zavarovanje, sodna praksa 9 D. Volk, Izvršba in zavarovanje, sodna praksa



2.3. POJEM IZVRŠBE NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE Izvršba na podlagi verodostojne listine pomeni odmik od siceršnjih pravil izvršilnega prava, odmik od stroge formalne legalitete, da se prisilna izvršba dovoli le na podlagi kvalificiranega naslova, ki je nastal v sodnem postopku ali v postopku pred drugim pristojnim državnim organom. 10

Izvršbo na podlagi verodostojne listine je uveljavil Zakon o izvršilnem postopku leta 1978 – ZIP (Uradni list SFRJ, št. 20/78, 6/82, 74/87, 57/89, 83/89, 20/90). Vendar je obstajala zraven kavzalne omejitve, ki je dovoljevala izvršbo na podlagi verodostojne listine samo na uveljavitev denarne terjatve in ostaja še naprej v Zakonu o izvršbi – ZIZ (Uradni list RS, št. 51/98) še personalna omejitev, ki je določala, da so bile stranke, upnik in dolžnik le organizacije združenega dela, ki so opravljale gospodarsko dejavnost. Med verodostojne listine pa so štele le fakture, menice in čeki. 11

Novela ZIP iz leta 1990 je prinesla določene spremembe in dopolnitve v smislu širitve seznama verodostojnih listin in dolžnikov, zoper katere je dovoljena ta izvršba. Dolžnik je lahko pravna ali fizična oseba. Kar se tiče razširjenega seznama verodostojnih listin, pa menica ni bila dovolj za nastanek zahtevka, pač pa je bil potreben še protest, tako je bilo za menico in čekom dodano besedilo: …menica in ček s protestom. Dodana je bila še javna listina, izpisek iz overjenih poslovnih knjig, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo je štel še obračun obresti.12

Izvršba se ne dovoli samo na podlagi izvršilnega naslova, ki je rezultat nekega predhodnega postopka, v katerem je bila ugotovljena upnikova terjatev, temveč za denarne terjatve tudi na podlagi verodostojne listine po razmeroma širokem

10 R. Vrenčur, Izvršba na podlagi verodostojne listine, zbornik referatov, Univerza v Mariboru,

Pravna fakulteta, 1998, str. 109 11 T. Horvat, Za uspešno izvršbo je dobro imeti čim več pisnih dokazov, Finance št. 111, str. 18 12 V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, Ljubljana, 2003, str. 135



taksativnem seznamu listin, na podlagi katerih je mogoče zahtevati izvršbo. To pomeni, da je listina verodostojna, če to določa ZIZ.13

Po ZIZ so izvršilni naslovi: 1. izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava; 2. izvršljiv notarski zapis; 3. druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. (17.člen ZIZ) Izvršba na podlagi verodostojne listine torej odstopa od osnovnega pravila, da je izvršba mogoča le na podlagi izvršilnega naslova in če je bil obstoj terjatve predhodno ugotovljen v kakem drugem postopku. Sodišče dovoli izvršbo kar na podlagi listine, ki jo zakon določa kot verodostojno.14 Verodostojna listina je po 23. členu ZIZ: - faktura (za fakturo se šteje tudi obračun obresti, - menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, - javna listina - izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, - po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine (23. člen ZIZ) Celoten postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ima določene specifičnosti, zato ga je potrebno obravnavati ločeno od postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Po novi ureditvi ZIZ je v izvršilni postopek uvedena sodobna tehnologija, ki naj bi pripomogla k zmanjševanju sodnih zaostankov na področju izvršbe, predvsem na področju izvršbe na podlagi verodostojne listine. Bistvena novost je nov oddelek Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralni oddelek verodostojne listine (CoVL).15

13 D. Volk, Izterjava denarnih terjatev, Ljubljana, 2003, str. 41 14 T. Horvat, Za uspešno izvršbo je dobro imeti čim več pisnih dokazov, Finance št. 111, str. 18 15 M. Lajavec, mag. B. Tratar, Izvršba po novem, Ljubljana, 2008, str. 70



2.4. ZGODOVINSKI RAZVOJ IZVRŠILNEGA PRAVA IN IZVRŠBE NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE Izvršilno pravo sodi med najstarejše panoge v pravni kulturi človeka.16

V primitivni družbi si je moral tisti, ki je mislil, da so njegove pravice prekršene ali ogrožene, pomagati sam s pomočjo svojega rodu. To je bil prvotni pravnovarstveni sistem samopomoči. Ugotovitev ali pravica sploh obstoji in pa izvršitev ali izpolnitev tega, kar je bilo odrejeno v sodbi je bilo obsežno v enem samem aktu. Samopomoč sta označevali dve veliki pomanjkljivosti. Upravičenec se je sam odločal ali mu pravica sploh pripada. O tem se je lahko motil ali pa si celo prilastil pravico, ki mu ni šla. Res je, da se tudi v naši dobi sodnik lahko moti. Toda moderno pravo pozna pravno priznana načela, po katerih se sodnik mora ravnati, da se zagotovi dejansko in pravno pravilna odločba. Prav tako je samopomoč odvisna od fizične moči, s katero razpolaga upravičenec skupaj s svojim rodom. Samopomoč pa se je s pravno zavestjo kulturne družbe zmeraj bolj omejevala, zato je bila v njenem končnem stadiju popolnoma prepovedana in kazniva.17

Po današnjem pravu se kot dovoljena samopomoč smatrata samo silobran in skrajna sila. Dopustna je povzročitev škode in škodnega dogodka po načelu '' volenti non fit iniuria'', torej s privolitvijo oškodovanca pa tudi posegi državnih organov lahko povzročajo škodo, za katero ne nastane odgovornost.18

V razvoju izvršilnega prava so nam v zgodovini najbolj znane oblike izvršbe tiste, ki so se razvile v rimskem pravu. Najstarejša je bila personalna eksekucija.19 Upnik je odvedel z uporabo sile dolžnika kot stvar v svoje ujetništvo. Dolžnik je imel 60 dni časa, da sam plača dolg ali da plača kdo drug zanj. Po tem času pa ga je smel upnik usmrtiti ali prodati v suženjstvo. Po posebnem dogovoru pa je lahko dolžnik dolg tudi

16 J. Juhart, Civilno izvršilno pravo, 1974, str. 13 17 J. Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, 1961, str. 1-2 18 S. Cigoj, Teorija obligacij, splošni del, 2003, str. 179 19 eksekucija-lat. Exsecuto – izvršitev, iz exsequi - izvršiti



odslužil. Tekom personalne eksekucije ali izvršbe jo zamenja realna, kjer postane predmet v celoti dolžnikovo premoženje. Izvršba je bila torej generalna. Šele kasneje v rimski cesarski dobi se je razvila specialna izvršba, katere predmet je posamezen premoženjski predmet dolžnika, ki se lahko uporabi za poplačilo upnikove terjatve. Specialna izvršba je prišla v rimski kanonski proces, z recepcijo pa v srednjo Evropo.20 Današnja izvršba je specialna izvršba. Dovoljuje se le za točno določen zahtevek, na točno določenem predmetu. Zaradi nesolventnosti ali prezadolženosti dolžnika so lahko izpolnjeni pogoji za stečaj, kar je značaj generalne izvršbe.21

2.5. TEMELJNA NAČELA

2.5.1. NAČELO EKONOMIČNOSTI IN POSPEŠITVE POSTOPKA Načelo ekonomičnosti zahteva postopek, ki z najmanj stroški in v razumnem času doseže zastavljeni cilj. Sodišče mora zagotavljati pravno varstvo v izvršilnem postopku brez nepotrebnega zavlačevanja, s čim manjšimi stroški ter onemogočati zlorabe procesnih pravic strank.22 Ekonomičnost in pospešitev izvršilnega postopka se zagotavlja z inštituti: (4. člen ZIZ) Dolžnost posredovanja podatkov Državni organi, organizacije z javnimi pooblastili ter druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki so za namene izvedbe izvršilnega postopka dolžni na zahtevo sodišča brezplačno posredovati podatke, ki se nanašajo na dolžnika, na njegovo premičnino in nepremično premoženje, denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, pomembne za uspešno izvedbo izvršilnega postopka.

20 J. Juhart, Civilno izvršilno pravo, 1974, str. 13-14 21 J. Juhart, Civilno izvršilno pravo, 1974, str. 14 22 V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, Ljubljana, 2003, str. 62



Osebe iz prejšnjega odstavka so za namene opravljanja neposrednih dajanj izvršbe in zavarovanja dolžne podatke o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika brezplačno posredovati tudi na zahtevo izvršitelja. (31. člen ZIZ) Seznam dolžnikovega premoženja Če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžnik dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva. (33. člen ZIZ) Denarna kazen Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku: – če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje; – če v nasprotju z odločitvijo sodišča opravlja dejanja, ki lahko upniku povzročijo nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo; – če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe ali zavarovanja; – če ravna v nasprotju s sklepom o zavarovanju; – če ne dovoli ali ovira ogled nepremičnine ali njeno cenitev.

2.5.2. NAČELO PRIORITETE IN SORAZMERNEGA POPLAČILA UPNIKA (12. člen ZIZ) Vrstni red poplačila več upnikov Več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, se poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ta zakon določa drugače. (110. člen ZIZ) Vrstni red Vrstni red zastavnih pravic več upnikov se določa po dnevu oprave rubeža. Če je več upnikov pridobilo zastavno pravico na isti dan, imajo zastavne pravice isti vrstni red. Če se v primeru iz prejšnjega odstavka terjatve ne morejo popolnoma poravnati, se poravnajo sorazmerno.



2.5.3. VARSTVO DOLŽNIKOVEGA INTERESA ZIZ vsebuje tudi ustrezno jamstvo pravnega varstva za dolžnika. Med nje spada načelo izbire lažjega načina dolžnika. Pri opravi izvršbe je treba paziti na dolžnikovo osebno dostojanstvo in izbiro načina oprave izvršbe, ki je za dolžnika najmanj neugoden. V korist dolžnika je upoštevano, da na njegov predlog sodišče določi za izvršbo drugo primerno sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik (34. Člen ZIZ). Prav tako so potrebne oprostitve in omejitve glede vrste in obsega premoženja, ki je lahko predmet izvršbe. 23

Sistem oprostitev mora fizičnim osebam zagotavljati minimalne pogoje za preživljanje in tudi stanovanje.24

(102. člen) Omejitve izvršbe Pomembne so predvsem odločbe na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih. Glede omejitve izvršbe na denarne prejemke zakon predvideva rubež do 2/3 prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. (94. člen ZIZ) Prodajna cena Na prvi dražbi oziroma v roku, ki ga je izvršitelj določil za prodajo z neposredno pogodbo, zarubljenih stvari ni dovoljeno prodati pod ocenjeno vrednostjo. Če na prvi dražbi ni dosežena cena, enaka ocenjeni vrednosti, določi izvršitelj na predlog stranke novo dražbo, na kateri se smejo stvari prodati pod ocenjeno vrednostjo, vendar ne pod tretjino te vrednosti.

23 V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, Ljubljana, 2003, str. 66 24 V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, Ljubljana, 2003, str. 66



3. VERODOSTOJNE LISTINE Verodostojna listina nima kvalitete izvršilnega naslova, kot je to značilno po 17. členu ZIZ, ampak ima naravo dokaznega sredstva in s tem izraža visoko stopnjo verjetnosti, da terjatev obstaja. Verodostojna listina ima le funkcijo dokazila, izvršilni naslov pa je sklep sodišča, da mora dolžnik plačati upniku njegovo terjatev.25

Za presojo, ali določena listina predstavlja katero izmed zakonsko predvidenih verodostojnih listin, ne zadostuje samo naslov listine, temveč mora listina imeti tudi vsebino, ki jo nakazuje naslov.26

3.1 FAKTURA ZIZ ne določa vsebine in oblike fakture, ker je ekonomski pojem. Faktura ali račun je knjigovodska listina, ki jo fizična ali pravna oseba izdaja v okviru opravljanja svoje dejavnosti za posamični opravljeni promet blaga, proizvodov in storitev, njegovo vsebino pa določajo knjigovodski predpisi. 27

Knjigovodska listina je praviloma v posebni obliki sestavljen in s podpisom potrjen zapis o poslovnem dogodku kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpričuje. Lahko je računalniški dnevnik. Knjigovodska listina je lahko tudi v elektronski obliki, kjer lastnoročen podpis ni možen, se pa lahko potrdi z elektronskim podpisom. Izvirne knjigovodske listine o poslovnih dogodkih sestavljajo na kraju in v času osebe, ki sodelujejo pri njih. Podjetje v svojem splošnem aktu opredeli vsebino vsake vrste knjigovodskih listin.


Pravna fakulteta, 1998, str. 111 26 V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, Ljubljana, 2003, str. 134 27 V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, Ljubljana, 2003, str. 136



Te naj vsebujejo: - podatki podatke o podjetju, pri katerem nastajajo poslovni dogodki, in o odgovornih osebah; - podatke o poslovnem dogodku; - v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka; - podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodskih listin (pri notranjih knjigovodskih listinah podatki o kraju niso nujni), ter - opredelitev oseb, pooblaščenih za podpisovanje takih knjigovodskih listin. Pravila za izdajo računov vsebujejo tudi davčni predpisi, vendar so strogosti predpisane iz davčnih razlogov. Za potrebe izvršbe ni treba, da listina zadosti davčnim pogojem, imeti pa mora vsebino, primerno za izvršbo. Stranki v postopku morata biti tudi stranki iz poslovnega razmerja, ki ga izraža račun. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti.28

3.2. MENICA IN ČEK

3.2.1 MENICA Menica je z zakonito vsebino in v zakoniti obliki napisana vrednostna listina, ki vsebuje enostransko abstraktno obljubo, da bo po meničnih zakonskih določilih plačan denarni znesek, ki je označen na menici. Gospodarski pomen menice je predvsem v tem, da omogoča kreditiranje izdajatelja (dolžnika) menice, hkrati pa upniku po meničnem pravu zagotavlja, da bo menično vsoto ob zapadlosti hitreje izterjal. Pomembna vloga menice je tudi v zavarovanju denarnih terjatev v prometu blaga in storitev - menica je lahko tudi plačilno sredstvo.

28 V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, Ljubljana, 2003, str. 137



Pomembne so tudi sestavine menice, ki so točno določene po zakonu. Vse sestavine morajo biti napisane, saj v nasprotnem primeru menica ne bi bila veljavna. Bistvene sestavine so: - označba, da gre za menico - nepogojno nakazilo oz. poziv ali odredba naj se plača določena vsota denarja - ime tistega, ki naj plača (trasat – glavni dolžnik) - navedba dospelosti - kraj, kjer je treba plačati menico - ime tistega, kateremu je treba plačati (remitent – upnik) - navedba dneva in kraja izdaje menice - podpis izdajatelja menice (trasanta) Pri poslovanju z menico je treba upoštevati temeljna menična načela, ki izhajajo iz ženevske konvencije in jih upoštevajo vse nacionalne zakonodaje. Načelo inkorporacije razglaša, da so pravice iz menice neposredno povezane s posestjo menične listine (izjema je amortizacija menice, ko upnik ohrani pod določenimi pogoji določene pravice iz menice, čeprav ni v njihovi posesti). Načelo strogosti - materialno pravo: menična obveznost je abstraktna, dolžnik ne more proti poštenemu imetniku uveljavljati nobenih ugovorov. Procesno pravo: menični upnik in dolžnik morata nekatera dejanja opraviti strogo po zakonu. Načelo fiksne menične obveznosti je ko menični dolžnik mora plačati tisto vsoto, ki je na menici zapisana, ne več, ne manj. Načelo solidarnosti je takrat, ko vsi menični dolžniki jamčijo solidarno za plačilo menične vsote. Načelo neposrednosti: menični upnik ima pravico neposredno terjati izplačilo menične vsote od vseh meničnih dolžnikov, vendar mora najprej zahtevati plačilo od glavnega meničnega dolžnika (trasata) in če ta le te ne plača, mora menico protestirati. In zadnje načelo je načelo samostojnosti, kjer mora vsak podpisnik menice prevzeti menično obveznost samostojno, neodvisno od obveznosti drugih podpisnikov. Zakon navaja dve vrsti menic: - trasirana menica (trasata) – izdajatelj menice pozove drugo osebo, da plača menico - lastna menica – izdajatelj sam prevzame obveznost, da bo ob zapadlosti plačal meničnemu upniku (remitentu) menično vsoto.



Indosament ali prenos menice je pravno dejanje, s katerim se prenese pravica, ki jo vsebuje menica, s pomočjo izjave na sami menici in sicer na hrbtu menice ali njeni alonži (dodatku). Dospelost menice ali čas plačila je bistvena menična sestavina. Menica se lahko izda z dospelostjo na 4 načine, na podlagi katerih ločimo: - na vpogled - VISTA MENICA ali MENICA VPOGLEDNICA - na določen čas po vpogledu - A VISTA MENICA ali POVPOGLEDNICA - na določen čas po dnevu izdaje – A DATO MENICA ali ODDNEVNICA - na določen dan – DNEVNICA ali KOLEDARSKA ali DE DATO Nična je menica, ki se v njej dospelost določa drugače. Glavni menični dolžnik mora plačati menični znesek ob dospelosti. Menica z dospelostjo na vpogled se mora plačati, ko se predloži meničnemu dolžniku, se pravi da dospe kadarkoli od dneva izdaje, listino ima imetnik in pač s predložitvijo zahteva plačilo. Menica, ki je vplačljiva na določen čas po vpogledu, se mora predložiti v akcept oz. protestirati, da se tako določi čas njene dospelosti; ta pa se izračuna po dnevu akcepta oz. protesta (npr. 8 dni po vpogledu). Menica, ki se glasi na en mesec ali na več mesecev po dnevu izdaje ali po dnevu, ko se predloži na vpogled, dospe na isti dan tistega meseca. Če tega dne v tistem mesecu ni, dospe menica zadnji dan tega meseca. Začetek je 1, sredina je 15 in konec je zadnji dan meseca. Menica, ki se glasi na določen dan, dospe ta dan. Zapadlost menice je možno sporazumno podaljšati. S tem morajo soglašati vsi menični udeleženci; podaljšanje ali orolongacija menice. Protest je listina, ki jo izda notar in se v njej potrjuje, da menični zavezanec ni izpolnil meničnih obveznosti (npr. trasat ni akceptiral menice ali je ni plačal). Protest se opravi pri notarju. Če imetnik zahteva protest, predloži notar menico tistemu, zoper katerega se zahteva protest, ter ga pozove naj opravi zahtevano storitev, npr. plača menico.



Protestna listina, ki jo izda notar, mora vsebovati: - prepis protestirane menice oz. protestiranega meničnega prepisa, kot tudi vseh izjav oz. pripomb v njej - ime oz. firmo osebe, na katero je opravil protest in ime oz. firmo nasprotne stranke - ugotovitev, da iskana oseba ni izpolnila storitve, ki se od nje na podlagi menice zahteva - kraj, dan, leto in uro ter prostor, kjer je bil opravljen protest - datum protesta, št. vpisa v protestni register, podpis notarja in njegov pečat Protestno listino mora notar takoj izročiti imetniku menice ali pooblaščencu. Če imetnik menice ne predloži menice v protest v zakonskem roku dveh delavnikov po zapadlosti menice, se šteje, da je menica prejudicirana in s tem so izgubljene vse regresne pravice proti vsem meničnim zavezancem razen proti akceptantu. Regres je pravica, ki jo lahko uveljavlja imetnik menice nasproti njenim podpisnikom (zoper trasanta, indosanta in druge menične zavezance), če menica ob dospelosti ni bila plačana v celoti, če je bila plačana le deloma, če je trasat akcept popolnoma ali deloma odklonil in če je bil prej ali po akceptu zoper njega uveden stečaj. Regres je možen pred dospelostjo, če se uvede stečaj ali odredi redna likvidacija zoper trasanta, če gre za menico, ki se ne sme predložiti v akcept. Imetnik ne more uveljaviti svojih regresnih pravic, preden se menica ne protestira, razen če je tega protesta v menici izrecno oproščen. Vsi, ki so menico trasirali, akceptirali, indosirali ali avalirali, so imetniku menice solidarno odgovorni. Ta lahko uveljavi svoje pravice zoper posameznega od njih ali zoper več ali zoper vse. Regresni zahtevki zoper tistega, od katerega zahteva regres: - menični znesek, ki ni bil akceptiran ali plačan, kot tudi obresti, če so bile na menici odrejene - zamudne obresti od dneva dospelosti v višini eskontne mere Banke Slovenije v višini 20% - stroške protesta, poslanih obvestil in druge stroške.



Intervencija pomeni posredovanje osebe, ki ni menični zavezanec, v korist meničnega dolžnika, tako da plača namesto meničnega dolžnika menico. Intervent je lahko vsaka poslovno sposobna oseba.

3.2.2 ČEK Ček je poziv izdajatelja (trasanta), ki je klient banke, tej banki (trasatu), naj iz njegovega dobroimetja na določenem računu plača prejemniku (remitentu) določeno vsoto denarja. Izdaja čeka je pogojena s tem, da ima trasant pri trasatu kritje. Ček se kot vrednostni papir, v nasprotju z menico, ki je predvsem kreditno sredstvo, uporablja kot plačilno sredstvo. Ček je lahko le transirani ček, ki ima samo šest sestavin, ki so: - označba, da je listina ček, napisana v samem besedilu listine; - nepogojeno nakazilo, naj se plača določena vsota denarja iz trasantovega pokritja; - ime tistega, ki naj plača (trasat); - kraj plačila, navedba dneva izdaje in kraja izdaje čeka; - podpis tistega, ki je ček izdal (trasant). Remitent in rok dospelosti lahko manjkata. Čeka tudi ni mogoče akceptirati. Trasat je lahko le banka. Zaradi neobstoja čekovnega akcepta pri čeku ni protesta pri neakceptiranju. Regres se zahteva le zaradi neplačila, ki je posledica neobstoja ustreznega pokritja na računu trasanta, formalne napake na čeku ali trasantovega preklica čeka. Pri menici so možni štirje regresi, pri čeku le eden. Pogoj: regres je protest zaradi neplačila, za katerega smiselno veljajo predpisi o menici.29

3.3. JAVNA LISTINA Listine na splošno delimo na javne in zasebne. Javna listina je tista, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti oziroma listina, ki jo izda druga oseba, ki izvršuje javno pooblastilo. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v

29 Splet



njej potrjuje ali določa. Dovoljeno pa je dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnična, ali da je listina nepravilno sestavljena. Če sodišče dvomi v avtentičnost listine, lahko zahteva, da se o njej izjavi organ, ki jo je izdal. Tudi tuje javne listine, ki so overjene po predpisih, imajo ob vzajemnosti enako dokazno moč, kot domače javne listine, če ni z mednarodno pogodbo določeno kaj drugega. Listini, sestavljeni v tujem jeziku, mora biti priložen tudi overjen prevod. Zasebne listine pa so vse tiste, ki niso javne.30

3.4. IZPISEK IZ POSLOVNIH KNJIG, OVERJENIH S STRANI ODGOVORNE OSEBE Izpisek iz overjenih poslovnih knjig je verodostojna listina, ki mora obsegati navedbo upnika in dolžnik, število fakture ali druge verodostojne knjigovodske listine, na kateri temelji terjatev in znesek terjatve.31

3.5. PO ZAKONU OVERJENA ZASEBNA LISTINA IN LISTINA, KI IMA PO POSEBNIH PREDPISIH NARAVO JAVNE LISTINE Po zakonu overjena listina pomeni listino, ki jo notar v celoti overi. Overitve so namreč v Zakonu o notariatu (ZN) v glavnem prenesene na notarje. Samo overitev podpisa ne zadostuje, temveč mora iz vsebine listine slediti obveznost, ki naj se izvrši. Ne zadostuje niti overitev kateregakoli podpisa, temveč mora biti overjen prav podpis zavezanca. Med verodostojne listine spadajo vse javne listine, v katerih je opredeljena terjatev, ki naj se izvrši. Na javne listine veže zakon dve izpodbojni domnevi, in sicer domnevo avtentičnosti (pristnosti) listine in domnevo resničnosti tega, kar se v njej potrjuje ali določa. Pristna je listina, če njena vsebina izvira od tiste osebe, ki je označena kot izdajatelj listine. Javne listine izdajajo državni organi v mejah svoje pristojnosti ali samoupravne lokalne skupnosti, družbe ter druge organizacije ali posamezniki, ki jim


Pravna fakulteta, 1998, str. 114 31 R. Vrenčur, Izvršba na podlagi verodostojne listine……, str. 114-115



zakon daje tovrstno javno pooblastilo. V sklop notarskih listin uvrščamo notarski zapis, notarska potrdila in notarski zapisnik.32 (Izvršljivost notarskega zapisa – 20.a člen) Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Notar stranke opozori, da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku. Ker se je ZIZ noveliran, je v tem poglavju obrazložena narava verodostojnih listin, kjer pa po novem v postopku izvršbe ni potrebno več prilagati listin, vendar se je potrebno držati pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, ki ga bom opisal v kasnejšem poglavju.




4. POSTOPEK IZVRŠBE NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE Bistvena skupna točka (skoraj vseh) sprememb in dopolnitev novel ZIZ – E in ZIZ – F je informatizacija izvršilnih postopkov, vse z namenom poenostavitve in pospešitve izvršilnega postopka, pa tudi zaradi razbremenitve sodnikov, strokovnih sodelavcev in sodnih referentov, predvsem v fazi dovolitve izvršbe, torej v prvi fazi izvršilnega postopka. Novela ZIZ – E je pomembna predvsem glede: - nekaterih sprememb pri izvršbi na podlagi verodostojne listine; - uvedbe (obveznih) obrazcev predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine - uvedbe elektronskega poslovanja strank (upnikov) s sodiščem z vložitvijo predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine po elektronski poti; - prenosa pristojnosti glede odločanja o predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Novela ZIZ – E pa ureja še nekatera vprašanja, ki se nanašajo prav na novi postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine: - nova pravila glede plačila sodne takse za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ; - podrobnejšo opredelitev krajevne pristojnosti sodišče tako za odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (faza dovolitve) kot za vodenje in določanje v postopku pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (faza izvršbe); - pridobivanje osebnih podatkov o dolžniku in njegovem premoženju s povezovanjem z uradnimi evidencami in javnimi knjigami. Bistvena sprememba je torej obvezna vložitev predloga na predpisanem obrazcu, na spremenjeno krajevno pristojnost sodišč in avtomatiziran potek postopka v informacijskem sistemu.33

33 D. Volk, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ljubljana, 2008, str. 73-74



4.1 PREDLOG ZA IZVRŠBO NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE Za vložitev predloga za izvršbo je legitimiran tisti, ki je kot upnik označen v verodostojni listini. Če vloži predlog nekdo drug, mora izkazati pravno nasledstvo z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Enaka pravila veljajo tudi za dolžnika. V praksi prihaja do spremembe dolžnika največkrat zaradi statusnih sprememb (pri pravnih osebah) oziroma zaradi dedovanja (pri fizičnih osebah). V obeh primerih gre za univerzalno pravno nasledstvo. Dokazuje se z izpiskom iz sodnega registra oziroma s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Kadarkoli med postopkom je mogoča sprememba upnika in tudi dolžnika (na podlagi singularnega pravnega nasledstva). Novi upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika oziroma se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika (4. odstavek 24. člena ZIZ). Izvršbo mora prevzeti v stanju, v kakršnem je ta v trenutku njegovega vstopa, zato nima možnosti vplivati na že izvršena procesna dejanja. Ravno tako se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva tudi med postopkom lahko pride do spremembe obeh strank. Sodišče mora postopek (po pravilih pravdnega postopka) najprej ustaviti in ga nadaljevati s pravnimi nasledniki.34

4.1.1. VSEBINA PREDLOGA ZA IZVRŠBO NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE Z novelami ZIZ je bistveno spremenjen in dopolnjen 40. člen, ki (glede na naslov) opredeljuje vsebino predloga za izvršbo, četudi ima v nekaterih odstavkih še druge opredelitve in rešitve ter spremenjen 41. člen ZIZ, ki določa vsebino predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

(1. odstavek 40. člen ZIZ – Vsebina predloga) V predlogu za izvršbo, ki se lahko pošlje na predpisanem obrazcu, morajo biti navedeni: upnik in dolžnik ter dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi

34 D. Volk, Izvršba in zavarovanje, Sodna praksa



razpolaga (npr. EMŠO, davčna številka), izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. (41. člen ZIZ – Vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (23. člen) mora vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, mora upnik v predlogu določno označiti. Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. Za vložitev predloga po novem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine so torej pomembne naslednje temeljne opredelitve: - Vsebina – podatki predloga za izvršbo, opredeljeni v prvem odstavku 40. člena - Predlogi za izvršbo se obdelujejo v informacijskem sistemu avtomatizirano, sklepi se opremijo s strojnim podpisom brez pečata, brez podpisa. - V Pravilniku so predpisani obrazci vključno z Navodilom in posebnosti postopka na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. - Spremenjen postopek s plačilom sodne takse za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - Verodostojne listine ni treba priložiti k predlogu, ampak jo je treba v predlogu le določno označiti. - V primeru zastopanja po pooblaščencu predlogu ni potrebno priložiti pooblastila, ampak zadošča navedba, da je pooblastilo dano. V primeru sporazuma strank o krajevni pristojnosti upniku ni treba sporazuma priložiti, ampak mora v predlogu za izvršbo le določeno označiti listino o sporazumu o pristojnosti.



4.1.2 SODNE TAKSE Z novelo ZIZ, je prišlo tudi do sprememb pri plačilu sodnih taks. Spremenjeni način plačila velja le za izvršbe na podlagi verodostojne listine, kjer se sodna taksa za predlog in sklep o izvršbi plačata z navedbo sklicne številke, ki je navedena na obrazcu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ali je zavezancu sporočena po elektronski poti v primeru, da ta vlaga predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine po elektronski poti. V tem primeru zavezancu ni treba prilagati dokazil o plačilu sodne takse. Za primere, ko sodna taksa ni plačana ali ni plačana z navedbo sklicne številke, ravna sodišče s takšnim predlogom kot z nepopolno vlogo in pošlje zavezancu zahtevo, da v osmih dneh od njenega prejema plača sodno takso. Zahteva mora vsebovati višino dolžne sodne takse, številko računa za nakazilo, novo sklicno številko ter opozorilo glede posledic, če sodna taksa ne bi bila plačana pravočasno. Za nepravočasno plačilo sodne takse se šteje tudi, če taksni zavezanec ne plača sodne takse z uporabo sklicne številke, navedene v zahtevi. Če taksa ni plačana niti po poteku roka, določenega v zahtevi, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso dani, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil.35

4.1.3. KRAJEVNA PRISTOJNOST Tudi tukaj je prišlo do spremembe, kjer je za odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine določeno izključno Okrajno sodišče v Ljubljani, ko gre za krajevno pristojnost za odločanje o predlogih. (40.c člen – krajevna pristojnost) Ne glede na določbe o krajevni pristojnosti, določeni z zakonom, je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine za odločanje o predlogih za izvršbo in za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

35 M. Lajavec, mag. B. Tratar, Izvršba po novem, Ljubljana, 2008, str. 171



Ne glede na določbe o krajevni pristojnosti, določeni z zakonom, je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.

4.1.4 UMIK IN OMEJITEV PREDLOGA NA IZVRŠBO Med izvršilnim postopkom lahko upnik v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo in v tem obsegu sodišče tudi ustavi izvršbo. Upnikova privolitev v umik ni potrebna. Ker sodišče izvršbo ustavi, mora hkrati razveljaviti (morebitna) opravljena izvršilna dejanja, kolikor niso s tem prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Za delni umik predloga za izvršbo zakon uporablja izraz ''omejitev'' predloga. To omejitev je potrebno ločevati od omejitev izvršilnih sredstev. Z omejitvijo predloga za izvršbo upnik pravzaprav zmanjšuje svoj zahtevek za izvršbo. Upnik, ki je predlog za izvršbo umaknil, ga lahko kadarkoli spet vloži. V izvršilnem postopku, v nasprotju s pravdnim postopkom, ni predvidenega instituta odpovedi zahtevka (za izvršbo).36

4.1.5. SKLEP O IZVRŠBI NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE (6. točka 16. Člen ZIZ) Izraz ''sklep o izvršbi'' označuje sklep, s katerim je v celoti ali delno ugodeno predlogu za izvršbo, ter sklep, s katerim je predlog za izvršbo zavrnjen. (44. člen ZIZ – sklep o izvršbi) V sklepu o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo, morajo biti navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni naslov oziroma verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.

36 D. Volk, Izterjava denarnih terjatev, Ljubljana, 2003, str. 69-70



V sklepu o izvršbi sodišče dolžnika obvesti, da je bil sklep o izvršbi izdan le na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo in sodišče resničnosti njihove vsebine ni preverilo. V sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine naloži sodišče dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev. V sklepu iz prejšnjega odstavka sodišče navede krajevno pristojno sodišče, ki bo izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, dolžnika pa pouči o pravici do vložitve ugovora zoper ta sklep, o obveznosti obrazložitve ugovora in o pravnih posledicah neobrazloženega ugovora. Sklep o izvršbi, s katerim sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne, mora biti obrazložen.

4.3. PRAVNA SREDSTVA Glavni pravni sredstvi sta pritožba in ugovor. Pritožbo lahko vloži upnik proti sklepu o izvršbi, s katerim je bil njegov predlog zavrnjen. Dolžnikovo edino pravno sredstvo proti sklepu o izvršbi pa je ugovor. Tudi tretji, ki se sklicuje na svojo pravico, ki preprečuje izvršbo na predlagani predmet, lahko proti sklepu vloži le ugovor. Šele proti odločbi o ugovoru se dolžnik in tretji lahko tudi pritožita. Poznamo tri vrste ugovora, in sicer ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi, ugovor dolžnika proti sklepu na podlagi verodostojne listine in ugovor tretjega.37

4.3.1 PRITOŽBA Zakon ima le nekaj skopih določb o pritožbi, zato se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku v delu, ki se nanaša na pritožbe zoper sklep (363. do 366. člen ZPP). Zoper vse sklepe na prvi stopnji je mogoče v roku osmih dni od vročitve sklepa vložiti pritožbo, razen kadar zakon to izrecno izključuje (tretji odstavek 9. člen ZIZ).




Pritožbo je mogoče vložiti iz razlogov, določenih v zakonu o pravdnem postopku (338. člen ZPP): - zaradi bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in pravdnega postopka glede določb, ki se smiselno uporabljajo v izvršilnem postopku; - zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; - zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ko višje sodišče odloča o pritožbi lahko (365. člen ZPP): - zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (prvi, drugi in tretji odstavek 343. člena ter prvi odstavek 363. člena); - zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje; - ugodi pritožbi in sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek.38

4.3.2. UGOVOR Edino pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi (razen če se ne izpodbija zgolj glede odločitve o stroških) je ugovor. ZIZ je pri ugovoru uvedel zahtevo po obrazložitvi ugovora. Zakon postavlja domnevo, da je neobrazložen ugovor neutemeljen. V takem primeru sodišče prve stopnje izda sklep, s katerim ugovor zavrne, dolžnik, ki se za to odloči, pa lahko proti njemu vloži pritožbo. (55. člen – razlogi za ugovor) Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa: 1. če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno; 2. če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina; 3. če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva; 4. če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena;

38 D. Volk, Izterjava denarnih terjatev, Ljubljana, 2003, str. 99-100



5. če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično; 6. če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi; 7. če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena; 8. če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave; 9. če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel; 10. če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo; 11. če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu; 12. če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. (61. člen – ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine) Za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine veljajo določbe 53. in 54. člena tega zakona, s tem, da znaša v meničnih in čekovnih sporih rok za ugovor tri dni. Če se z ugovorom iz prejšnjega odstavka izpodbija sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, se šteje, da je ugovor v tem delu obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Ugovor iz prvega odstavka 56. člena tega zakona lahko dolžnik vloži tudi zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi. V postopkih zoper dolžnike – menične zavezance na podlagi menice, je dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu.



(62. člen postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne izjavi, v katerem delu izpodbija sklep, se šteje, da ga izpodbija v celoti. Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja. Sodišč nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Če sodišče ugovoru iz tretjega odstavka ugodi, je del sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik ponovno zahteva izvršbo. Sodišče ne ravna po prejšnjih odstavkih tega člena, če ugovor ni obrazložen oziroma je prepozen, nepopoln ali nedovoljen. V teh primerih sodišče ugovor v skladu z zakonom s sklepom zavrne ali zavrže. Če izpodbija dolžnik sklep o izvršbi po prejšnjem odstavku samo zaradi krajevne nepristojnosti sodišča, se sodišče, če spozna, da ni krajevno pristojno, izreče za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču, da izvede postopek izvršbe. Pri ugovoru ne smemo pozabiti tudi na plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine (61.a člen ZIZ). Pri ugovoru tretjega izjemoma lahko pravno sredstvo vloži nekdo, ki sicer ni stranka v postopku. ZIZ je pri ugovoru tretjega upošteval utemeljene pripombe prakse, da je treba to pravno sredstvo še dodatno omejiti, da se preprečijo pogoste zlorabe.39

39 D. Volk, Izterjava denarnih terjatev, Ljubljana, 2003, str. 112



4.4 ZASTOJI IN KONEC POSTOPKA

4.4.1 PREKINITEV POSTOPKA Za prekinitev izvršilnega postopka se uporabljajo določbe ZPP (205. do 208. člen in 211. člen ZPP), saj ZIZ prekinitev postopka omenja le na enem mestu (37. člen ZIZ, smrt stranke), pa še ta prekinitev izvira iz pravdnega postopka (1. in 2. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). ZIZ v 37. členu pravzaprav le podrobneje ureja postopek oziroma ravnanje sodišča po prekinitvi izvršilnega postopka zaradi smrti stranke ali njenega zakonitega zastopnika. Sodišču namreč nalaga, naj obvesti nasprotne stranke ter dediče, če so ti (že) znani. Če sodišču dediči niso znani oziroma ne ve za njihovo prebivališče, jim po določbah pravdnega postopka postavi začasnega zastopnika (82. do 84. člen ZPP). Obvestilo dedičem ima lahko pomen povabila sodišča dedičem, da prevzamejo postopek (prvi odstavek 208. člena ZPP). Po določilih pravdnega postopka namreč sodišče v takem primeru ne nadaljuje postopka samo od sebe, ampak šele ko dediči oziroma skrbnik zapuščine ali novi zakoniti zastopnik postopek prevzamejo ali jih sodišče povabi, naj to storijo. V izvršilnem postopku pa je sodišču izrecno naloženo, naj (po)išče dediče. Obvestiti pa mora tudi nasprotno stranko, kar pa lahko stori kar z vročitvijo sklepa o prekinitvi postopka.40

(205. člen ZPP – prekinitev postopka) 1. če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca; 2. če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje, pa stranka nima pooblaščenca v pravdi; 3. če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje; 4. če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka; 5. če zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodišče preneha delati; 6. če drug zakon tako določa. Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje. Velikokrat pride do prekinitve postopka zaradi stečajnega postopka.




4.4.2 ODLOG IZVRŠBE Odlog izvršbe je zastoj v izvršilnem postopku, ki pa se navezuje izključno na drugo fazo – opravo izvršbe oziroma izvršbe, kateri se v mojem delu nisem posvetil, ampak jo je vredno omeniti. Sodišče nikoli ne odloži izvršbe po uradni dolžnosti, ampak vedno na predlog stranke ali tretjega. Ponavadi (utemeljen) predlog za odlog izvršbe nakazuje na možnost morebitne ustavitve izvršbe, zato v takem primeru nima smisla nadaljevati izvršbe oziroma izvršilnih dejanj, dokler ni rešeno to vprašanje. Izvršbo je mogoče odložiti v celoti ali deloma. Do delne odložitve izvršbe pride na primer, kadar predlog za odlog izvršbe vloži tretji samo glede določenega predmeta, zato sodišče v takem primeru samo delno (glede tega predmeta) odloži izvršbo oziroma nadaljnja izvršilna dejanja. Sodišče pa lahko delno odloži izvršbo tudi glede izvršilnih dejanj, z drugimi izvršilnimi dejanji pa izvršbo nadaljuje.41

Odlog je možen na predlog upnika, dolžnika ali tretjega.

4.4.3 USTAVITEV IZVRŠBE Ustavitev pomeni prenehanje tekočih aktivnosti in razvrednotenje že opravljenih aktivnosti, kolikor je to mogoče. Če upnikove terjatve zaradi pravnih ali dejanskih zadržkov ni mogoče izvršiti, sodišče ustavi izvršbo. Do ustavitve izvršbe lahko pride na več načinov: a. na predlog strank ali udeleženca b. po uradni dolžnosti c. v primerih določenih z zakonom Ustavitev izvršbe je pogosto posledica uspešnega izpodbijanja sklepa o izvršbi s pravnimi sredstvi, ker se faza oprave izvršbe začne še pred pravnomočnostjo sklepa kljub vložitvi pravnih sredstev. Če sodišče ali drug organ s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki ni končana, ni dopustna (59. in 60. člen ZIZ), sodišče izvršbo ustavi in sklep o njej razveljavi.




Primeri ustavitve so navedeni še v drugih določbah ZIZ in so bodisi posledica neuspešne oprave izvršbe bodisi pasivnost upnika. Poleg tega je ustavitev vedno posledica upnikove procesne dispozicije – umika predloga za izvršbo, za kar ne potrebuje dolžnikovega soglasja.42

(43. člen ZIZ – umik in opredelitev predloga) Umik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče ustavi postopek. Upnik lahko po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo. (76. člen – ustavitev izvršbe) Poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, sodišče opravi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb.




5. PREDSTAVITEV AVTOMATIZIRANE IZVRŠBE NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE

Slika 1 Na sliki je prikazana pot vloge, ki se vloži na Centralni oddelek verodostojne listine – Okrajno sodišče Ljubljana. Kot je vidno izda CoVL tudi sklep.



Slika 2 Prikaz vlaganja predlogov v papirni obliki. Osebe, ki želijo izdati obrazce, morajo pred začetkom izdajanja pri Centru z informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, pridobiti potrebno število sklicnih številk, ki jih natisnejo na izdane obrazce. Prejeti predlog za izvršbo se na CoVL skenira skupaj z vsemi prilogami. S tem se ustvari elektronski spis.



Slika 3 Prikaz predloga vloženega preko spletnega portala ali elektronsko vlaganje. Upnik mora predhodno pridobiti uporabniško ime in geslo za vstop in vlaganje predlogov za izvršbo v elektronski obliki. Pogoj za pridobitev uporabniškega imena je, da ima upnik elektronski naslov, na katerega mu informacijski sistem po prijavi pošlje uporabniško ime, upnik pa nato sam določi geslo.



Slika 4 :prikaz paketnega vlaganja. Pri kratkem slikovnem prikazu postopka je vidno, da je nov sistem prinesel veliko novosti, ki so: - enostavnejše, cenejše vlaganje, hitrejše odločanje - prihranek papirja - prenos uspešnih inovativnih rešitev na druga sodna področja - nadaljnji razvoj - informatika prinaša inovacije in odpira nove možnosti sodnemu managementu43

43 Centralni oddelek za verodostojno listino, Vrhovno sodišče RS, P. Reberc, Ljubljana 2008,

vir: splet



6. ZAKLJUČEK Iz preučevanja in obdelovanja področja, ki sem ga predstavil v diplomskem delu je razvidno, da je izvršba na podlagi verodostojne listine s prihodom revolucionarnega novega sistema sprejemanja predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine doživela veliko sprememb. Mislim, da je zakon po spremembah dober, tako da je cilj projekta dosegel svoj namen, ta je, da se zmanjšajo sodni zaostanki in predvsem, da postopek poteka čimbolj tekoče in hitro. Osnovni namen izvršilnega postopka je pomoč upniku, da z intervencijo sodišča, s pomočjo prisilnih sredstev, prisili dolžnika, da stori tisto, kar mu je bilo s sodno odločbo naloženo, a ni prostovoljno izpolnil, ali, da izpolni, kar dolguje upniku na podlagi verodostojne listine. Bistvena značilnost izvršilnega postopka je vsekakor hitrost, torej čim krajši čas od vložitve predloga do realizacije le-tega. V preteklosti so spremembe zakonodaje in predvsem nedomišljene rešitve na področju izvršilnega postopka povzročale velike sodne zaostanke. Vendar je ta način, z novo miselnostjo na področju gospodarske izvršbe, s pravo poslovno moralo in inovativnostjo prišlo na tem področju do velikega premika. Menim, da niso dovolj le spremembe v postopku izvršbe, kajti država vselej dovoli dolžnikom – pravnim osebam, odpiranje novih podjetij, ne glede na to, koliko jih je pred tem z istim vodstvom že nepošteno poslovalo na trgu in pa s strani dolžnikov kot fizične osebe, ki se na vse mogoče načine izogibajo plačilu svojih dolgov. Dejstvo je, da bo v tem segmentu država še morala veliko postoriti. Prihaja pa seveda tudi do nekaterih vprašanj, ki se nanašajo predvsem na napake in pomanjkljivosti obrazca pri predlogu za izvršbo. Najprej lahko opazimo povsem novo opredelitev v naslovu obrazca, ki se imenuje ''Predlog za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine'', nakar je 41. člen ZIZ naslovljen z naslovom''Vsebina predloga na podlagi verodostojne listine«. Do napak je prišlo tudi pri oznaki zahtevka. Jasno je, da je natančna in pravilna opredelitev zahtevka oz. dolžnikove obveznosti, kot to imenuje prvi odstavek 40. člena ZIZ, zelo pomembna tako za upnika, kot tudi za dolžnika, ki mora vedeti, kakšna je



njegova obveznost. Upnik mora natančno opredeliti svoj zahtevek, tako kot ta izhaja iz izvršilnega naslova ali iz verodostojne listine, vendar pa na tem mestu srečamo najhujšo "napako" obrazca, in sicer v tistem delu, kjer upnik zahteva zamudne obresti. Dejstvo je, da v vsakem izvršilnem predlogu upnik zahteva tudi (ponavadi zakonske) zamudne obresti od zapadlih, pa neplačanih denarnih obveznosti dolžnika. Vsakomur je jasno, da tečejo zamudne obresti od dneva zamude do določenega dne. Upnik mora opredeliti dan, do katerega tečejo zamudne obresti. V praksi se največkrat uporablja opredelitev "do plačila", v nekaterih primerih pa tudi do določenega datuma. Možnosti določitve časa, do katerega tečejo zamudne obresti, pa obrazec ne nudi; zahtevek upnika je torej v obrestnem delu nedoločen oz. tudi nedoločljiv in torej neizvršljiv, saj ni razvidno, kakšna izpolnitev glede na obseg se zahteva od dolžnika. Dolžnikom torej ni potrebno plačati zamudnih obresti od glavnice, na podlagi sklepov o izvršbi, izdanih na podlagi (obveznega) obrazca predloga za izvršbo. Ali z drugimi besedami: drugače, če bi upnik vložil predlog za izvršbo z zahtevkom za zamudne obresti, kot ta izhaja iz obveznega obrazca predloga, bi ga moralo sodišče s sklepom v skladu z določbo drugega odstavka 108. člena ZPP pozvati, naj zahtevek glede zamudnih obresti določno navede. Če upnik predloga ne bi popravil, bi ga sodišče v obrestnem delu zavrglo. Opredelitev zamudnih obresti od odmerjenih izvršilnih stroškov pa sicer vsebuje opredelitev "do plačila", vendar nenatančno in zelo "po domače" opredeljuje začetek teka teh obresti: "od 9. oz. 4. dne od vročitve sklepa o izvršbi". Ni torej jasno in določeno, ali tečejo od devetega ali do četrtega dne in od česa je to odvisno, s čimer je tudi v tem primeru zahtevek za obresti nedoločen. Žal tako v obrazcu ni vsebovane povsem jasne opredelitve, ki se je, glede na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS iz decembra 2006, izoblikovala v sodni praksi (in izhaja tudi iz OZ), tj. da se zamudne obresti od stroškov zahteva od dneva zamude do plačila.44 Ostale napake pa srečamo v ostalih sektorjih, ki pa niso toliko pomembni v mojem delu, da bi jih podrobneje opredeljeval.

V zaključni misli bi torej poudaril, da se je na tem področju precej spremenilo, kljub temu se mnogo stvari še lahko, pri čemer pa lahko pripomoremo z dobrim povezovanjem mi, kot fizične osebe, gospodarske družbe z odgovornimi osebami na področju izvršilnega prava. 44 D. Volk, članek, Pravna praksa, letnik 2008, št. 3, str. 6



LITERATURA IN VIRI Knjige:

1. Juhart Jože (1961), Civilno procesno pravo FLRJ, Univerizitetna založba, Ljubljana.

2. Juhart Jože (1974), Civilno izvršilno pravo-oris, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta,

3. Rijavec Vesna (2003), Civilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana 4. Lajavec Maja, Tratar Boštjan (2008), Izvršba po novem : priročnik za uporabo

Zakonao izvršbi in zavarovanju v praksi, Legat Consultor, Ljubljana 5. Volk Dida (2000), Izvršba in zavarovanje, sodna praksa, Ljubljana 6. Volk Dida (2003), Izterjava denarnih terjatev, GV založba, Ljubljana 7. Volk Dida (2008), Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uvodna pojasnila, Planet

GV, Ljubljana 8. Wedam – Lukič Dragica (1992), Civilno izvršilno pravo, Ljubljana

Članki v reviji:

1. Horvat Tatjana (2000), Za uspešno izvršbo je dobro imeti čim več pisnih dokazov, Finance

2. Volk Dida (2008), Pravna praksa, članek Spletne strani:

1. www.sodnapraksa.si datum: 23.01.2009 2. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_ZAKO1008.html datum: 23.01.2009 3. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO1212.html datum: 23.01.2009 4. http://www.uradni-list.si/ datum: 23.01.2009 5. http://www.finance.si/ datum: 23.01.2009 6. http://www.revija.mojedelo.com/ datum: 23.01.2009


http://www.sodnapraksa.si/

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_ZAKO1008.html

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO1212.html

http://www.uradni-list.si/

http://www.finance.si/

http://www.revija.mojedelo.com/


PRILOGE Priloga 1: Predlog in sklep o izvršbi po starem Priloga 2: Predlog in sklep o izvršbi po Novem Priloga 3: Odlog izvršbe na podlagi verodostojne listine Priloga 4: Umik predloga za izvršbo Priloga 5: Delni umik predloga za izvršbo Priloga 6: Ustavitev izvršbe Priloga 7: Prekinitev izvršbe zaradi stečajnega postopka Priloga 8: Primer obrazca predloga za dovolitev izvršbe Priloga 9: Gibanje prispelih in rešenih izvršilnih zadev 2005 – 2008 Priloga 10: Pravilnost predlogov glede na način vložitve Priloga 11: Gibanje zadev po okrajnih sodiščih, po posameznih vrstah Priloga 12: Okrajno sodišče Maribor, nerešene starejše zadeve Priloga 13: Gibanje zadev, okrajno sodišče v Mariboru Priloga 14: Gibanje izvršilnih zadev, vir: Izvršilni vpisniki


Documents

IZVRŠBA NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE · 2018-08-24 · Izvršilno pravo je del civilnega procesnega prava in spada med najstarejše panoge prava, kar razlaga prva zgodovinska