3April 26 V

4 April 26 V

Intervju: mag. Rok BlenkuV logistiki nikoli ni dolgasTrgovina in prost pretok blaga sta poskrbela za pravo malo revolucijo v tevilnih panogah gospodarstva. Ena takih je nedvomno logistika, ki skrbi, da proizvajalci naronikom ali prodajalcem svoje izdelke dostavijo pravoasno na pravo mesto. Z mag. Rokom Blenkuem, direktorjem sektorja za logistiko v drubi Petrol, d. d., in prejemnikom nagrade logist leta 2009, smo se pogovar-jali o razvoju logistike v Sloveniji in logistih na splono.e si lahko dovolim primerjavo z biologijo, bi rekel, da je logistika krvoilni sistem podjetja, ki povezuje vse njegove dele. Teko si dober logist, e ne pozna delovanja celotnega podjetja ter ne sodeluje z vsemi funkcijami in oddelki.

Miran Varga

kaza

lo

4

uvodnik 7

utrip doma 1314 Slovenija bo konec leta predsedovala

zdrenju ISTMA Europe16 Inovatorji potrebujejo urejeno

podporno okolje, pa tudi ve pozornosti17 Hidria in Voestalpine irita sodelovanje18 Prironik Moderno proizvodno

inenirstvo19 Menederji priakujejo odloneje

ukrepe za vejo konkurennost20 Nanosvetovi, obsijani z lujo

umetnosti23 Slovenski start-up 201024 Swatycomet - nova blagovna znamka

slovenske industrije26 Nova proizvodnja linija v Hidriini

drubi v Sarajevu27 Predstavitev MIT Media Lab v Linzu 29 Praktini vodi skozi Mastercam35 Hidria razglasila inovatorje leta36 Razvojni direktorji se povezujejo za

dialog z vlado in RR-sfero38 Podelitev zlatih znakov Joefa Stefana

in okrogla miza o krizi ali viziji

utrip tujine 6872 LAMIERA 2010 v Bologni73 Roemheldov vrtljivi vpenjalnik brez

zasunega hoda75 Veselje do inovacij in daljnovidnost

ohranjata zaupanje v prihodnost 76 Sandvik Coromant predstavlja

dodatne aplikacije za CoroThread 26678 Konstrukcija in optimizacija pribora za

toplotno obdelavo 81 Oljna korita velika kot kopalna kad

proizvodnja in logistika 8284 Operativna odlinost v proizvodnji in

logistiki89 Uvod v est sigmo in Forum

operativne odlinosti90 Umetnik gibanja in premikanja92 Orodje za uinkovito oskrbo proizvo-

dnje e-KANBAN94 Dnevi industrijske robotike 201096 ROEMHELD je zadel reitev na piko98 Uporaba kode SSCC v logistiki

100 MECSPE 2010 v Permi101 TURCK z novimi linearnimi zaznavali

pomika

nekovine 104106 Tecosov razvojno-preizkuevalni labo-

ratorij - razvoj izdelkov na klju108 Orodja po meri za oplaenje jeklenih

cevi108 Konkurenni novi izdelki110 Izboljanje zmogljivosti mletja plastike110 Inenirski polimeri: 10 najpogostejih

teav pri brizganju - 9. del112 Nasveti za konstrukcijo: Debelina stene113 Netstalov ELLION

napredne tehnologije 114118 Od fokusnih do mnoine proizvodnje

- zgodba o nastanku 3D-mike120 Oblak nad SolidWorks World 2010122 V Portorou je pod geslom Planet

postaja modreji potekal 14.IBM Forum124 Raunalniko konstruiranje in sinhrona

tehnologija126 Iz analognega v digitalni signal128 Pomen sodobnega PLM-sistema pri

organiziranju in upravljanju dela

UTRIP DOMA

UTRIP TUJINE METAV 2010: Iejo se celovite reitve z visoko stopnjo fl eksibilnostiV razstavljeni ponudbi je bilo opaziti predvsem zaokroene reitve za proizvo-dnjo, na primer za celovito obdelavo komponent, ki soasno ohranjajo visoko stopnjo eksibilnosti. Primer izdelave proteze kolenskega sklepa dokazuje, da je pri izdelkih medicinske tehnike smiselna tudi izvedba postopkov rezkanja in bruenja z enim samim strojem. Krmilja obdelovalnih strojev in postopki izde-lave NC-programov so vse bolj kompleksni, zato pride tehnologom prav poeno-tena programska podpora.

kazalo

10

68

Predstavitev: LOTRI laboratorij za meroslovje d. o. o.

30

Investicije so za razvoj nujno potrebne

Umetnost prodaje inovativnih idej - 30. PODIM v MariboruInovativnih idej je veliko, le malo pa se jih razvije v uspene izdelke, storitve, procese ali nove naine poslovanja. Da bi nosilci idej, izumov in inovacij dosegli eleno ekonomsko korist, je nujna njihova prodaja. Za uspeno komercializa-cijo pa je treba pritegniti k sodelovanju kljune delenike. Prav to je bila vodilna ideja jubilejne konference Podim v Mariboru, na kateri je ve kot 350 vodilnih strokovnjakov in uspenih podjetnikov iskalo poti za odkrivanje trnih potencialov v genomu izdelka in za prodajo inovativne ideje na trgu. Tako so udeleenci razpravljali o problematiki prodaje vrhunskega znanja iz univerz, ki je v najrazvitejih dravah e zdavnaj pomemben vir dodatnega razvojnega denarja. Esad Jakupovi22

5. nanotehnoloki dan ve kot izpolnil priakovanjaOdbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-pod-jetniki zbornici Slovenije je 8. aprila na Gospo-darskem razstaviu v Ljubljani organiziral e peti nanotehnoloki dan, ki se ga je udeleilo ve kot 150 obrtnikov, podjetnikov, predstavnikov olske, akademske in znanstvene sfere ter predstavnikov ire strokovne javnosti. Udeleili so se ga tudi predstavniki Ministrstva za visoko olstvo, znanost

in tehnologijo ter generalni sekretar Obrtno-podjetnike zbornice dr. Viljem Peniny. Udeleence sta v uvodu nago-vorila direktor Instituta Joef Stefan prof. dr. Jadran Lenari in direktor Direktorata za tehnologijo na Ministrstvu za visoko olstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije dr. Ale Miheli. Janez krlec13

5April 26 V

Nas

lovn

a sl

ika:

KM

S, d

. o. o

.kazalo oglaevalcev

Danfoss Trata in vitka proizvodnja

Proizvodnja v podjetju Danfoss Trata je izrazito maloserijska in pod velikim vplivom sezonske prodaje izdelkov, zahteva pa posebno zahtevno nartovanje in organiziranje. Leta 2005 smo v podjetju zaeli uvajati

naela vitke proizvodnje s ciljem poveanja produktiv-nosti in zmanjanja izgub. V prispevku predstavljamo

model, ki ga pri tem uporabljamo, nekaj primerov iz nae prakse in doseene rezultate.

Klemen Kondlhofer

Raunalniko podprto koekstrudiranje

plastinih profi lov in izdelava orodij zanje

Ekstruzija oz. koekstruzija je postopek predelave polimerov, s katerim dobimo neskonno plastino

cev ali pro l. Konstruiranje orodij in sama ekstruzija temeljita na dobrem poznavanju tega podroja, ki izhaja predvsem iz izkuenj. Ker so danes zahteve

kupcev vedno bolj kompleksne, smo se odloili tudi za izdelavo koekstrudiranih pro lov. To pomeni, da

je pro l sestavljen iz dveh ali ve razlinih materialov. Jakop Miro

nekovine

Kvantni raunalnik Za kvantne raunalnike se je govorilo, da so sveti

gral raunalnitva, ker bodo udeno reili vse nae potrebe po raunalnikih. Kljub prvim komercialno dobavljivim strojem so e zmeraj dale od resnine

uporabe. Zadnji dve leti se je veliko pisalo o prvem komercialno dosegljivem kvantnem raunalniku Orion podjetja D-Wave Systems iz mesta Burnaby v Kanadi. Mnogi so ga omenjali kot mejnik, ki bo

pripeljal do razvoja resninih kvantnih raunal-nikov. Kljub taki publiciteti strokovnjaki podjetja

D-Wave na njem zaenkrat lahko izvajajo le sudoku in podobne uganke, ki jih lahko bistveno hitreje

opravi e najslabi raunalnik na nai mizi.Esad Jakupovi

napredne tehnologije

kazalo

proizvodnja in logistika

tematski sklopMetode za preizkus

tesnosti v industrijski proizvodnji

Starogrkemu lozofu Heraklitu pripisujejo tole mi-sel: Panta rhei Vse tee, vse se spreminja. To misel

bi lahko v nekoliko spremenjeni obliki uporabili pri obravnavi tesnosti naprav in sistemov v industrijski

proizvodnji: Vse pua. Ne moremo izdelati naprave ali izdelka, ki bi bil hermetino zaprt za vse vene

ase. Vse se torej spreminja, pua, vasih hitreje, vasih poasneje. Naa naloga je, da zagotovimo tako tesnost, da bo naprava, posoda ali izdelek normalno

deloval v asu, ki je zanj predviden.V tem tematskem sklopu bomo obravnavali

pet najbolj uporabljenih neporuitvenih metod za odkrivanje netesnosti.

Dr. Joe GaperiBranislav Arsenijevi

119 3Dconnexion - A Logitech Company

81 3-WAY, Toma Vujasinovic s.p.

1, 87 ABB, d. o. o.

73 A-CAM, ineniring, d. o. o

51 AFE CRONITE CZ s.r.o.

17 Amebis, d. o. o.

2 Anni, d. o. o.

59 Basic, d. o. o.

1, 3, 132 BTS Company, d. o. o.

53 CadCam Lab, d. o. o.

70 Camincam, d. o. o.

47, 95 Celjski sejem, d. o. o.

1 CNC-PRO, d. o. o.

123 DATACOM, d. o. o.

57 Drutvo vzdrevalcev Slovenije

vloni list ECETERA, d. o. o.

63 EGES

85 E. Schnegger Elektronik KG

11 GR Ineniring, d. o. o.

97 HALDER, d. o. o.

43 HOFER Int., d. o. o.

69 ib-CADdy, d. o. o.

40, 50, 88 ICM, d. o. o.

15 IMZ Maschinen Vertriebs GmbH

125, 127, 129 ITS, d. o. o.

1, 105 KMS, d. o. o.

111 Lesnik, d. o. o.

1, 21 LOTRI, d. o. o.

1, 25 Mastroj, d. o. o.

1, 39 Messer Slovenija, d. o. o.

109 Meusburger Georg GmbH

23 MiniTec, d. o. o.

79 Misko, d. o. o.

vloni list Montanwerke Walter Werkzeug GmbH

1, 91 Motoman Robotec, d. o. o.

17 Peter Heisig GmbH

1, 67 Rappold Winterthur brusilna tehnika, d. o. o.

107 ROBOS, d. o. o.

1, 131 Sandvik Coromat

33 Siming, d. o. o.

49 SolidCAM, d. o. o.

14, 23, 111 STROJNISTVO.com

101 Tecos

71 TBW, d. o. o.

55 Tehna plus, d. o. o.

117 Tehnika zaloba Slovenije

1 Teximp, d. o. o.

93, 99 Tip teh, d. o. o.

1, 113 TOP TEH, d. o. o.

12 TM, d. o. o.

17, 48, 73 UL FS - revija VENTIL

1, 29 Zibtr, d. o. o.

114

86

40

104

6 April 26 V

7April 26 V 9

V eni prejnjih tevilk sem spregovoril o negovanju in raz-vijanju znanja po podjetjih. Tokrat gremo e korak dlje, k idejam. Dejstvo je, da podjetje ne more imeti oblikovanega oddelka za generiranje idej ker se ideje ne izdelujejo, tem-ve se rojevajo. Rojevajo pa se sposobnim posameznikom in ekipam, ki premorejo veliko znanja in domiljije ter elje po spremembah in inoviranju. A rojstvo ideje je ele zaetek, saj avtorja nato aka e trnova pot njene selitve do konnega iz-delka ali storitve, ki je vse prej kot lahka, zato veliko dobrih idej nikoli ne doaka svoje uresniitve. V Sloveniji je pogosto sliati, da drava in okolje premalo spodbujata podjetnitvo. To misel delim tudi sam, a sem kljub temu vesel, da imamo v tej majhni podalpski dravici precej dobrih inovatorjev, ki se s svojimi reitvami e lep as dokazujejo doma in po svetu. Verjamem pa, da je bistrih umov pri nas e veliko ve, ven-

dar njihove ideje nikoli ne zaidejo na prava, plodna tla.

Zadnjih nekaj mesecev zato z zanimanjem spremljam delovanje portala Imam idejo (www.imamidejo.si), ki ga je oblikovala Javna agencija Republike Slove-nije za podjetnitvo in tuje investicije (JAPTI).

uvod

nik

Z idejami na plan

Darko vetakurednik

7

V tej agenciji so si za svoje poslanstvo zadali tudi spodbujanje inovativnosti, ki ga kaejo kot pomo slovenskim podjetjem pri udejanjanju novih idej in njihovem spremljanju od invencije do inovacije.

JAPTI posameznikom in podjetjem, ki mu prijavijo dobre ideje ter navedejo razloge za pomo (navadno gre za pomanjkanje fi nannih sredstev ali znanja za njihovo uresniitev), skupaj s podpornimi institucijami pomaga ustvariti inovativno okolje ter ideje pripeljati do inovacij. Veseli me predvsem dejstvo, da imata zdaj tako ponudnik idej kot povpraevalec po inovacijah skupno toko, imenik, e elite, kjer najdeta ustrezne informacije. In to pregledno, na spletu, brez mukotrpnega klicanja razlinih institucij ter prebijanja skozi neteto vrat pisarn ljudi z ve ali manj posluha za podjetnikove predloge. Inovatorji so na portalu ustrezno predstavljeni, in ko bodo njihove ideje in inovacije prepoznala tudi domaa podjetja, se nam lahko obeta plodovito sodelovanje in korist vseh vpletenih. Seveda na portalu takega kova ne manjka strokovnih nasvetov in primerov dobrih praks, podjetnikom pa bodo v veliko pomo tudi brezplana orodja, s katerimi bodo laje preverili svoje poslovne sposobnosti. Da povza-mem e imate idejo, res dobro idejo, imate po novem tudi v Sloveniji veje monosti za njeno uresniitev.

Glavni in odgovorni urednik: Darko vetakUrednik podroja proizvodnja in logistika: dr. Toma PermeUrednik podroja nekovin: Matja RotUrednik podroja naprednih tehnologij: Denis enkincUrednica splonih vsebin: Sonja Sara LunderTehnini urednik: Miran Varga

Strokovni svet revije: dr. Joe Bali, dr. Ale Belak, Edvin Batista, dr. Botjan Berginc, dr. Franci u, dr. Slavko Dolinek, dr. Igor Drstvenek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampu, dr. Peter Krajnik, Boris Jeseninik, Botjan Jurievi, dr. Janez Kopa, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik, Franc Fritz Murgelj,

dr. Bla Nardin, Marko Orekovi, dr. Peter Panjan, dr. Toma Pepelnjak, dr. Ale Petek, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, Henrik Privek, dr. Joe Rodi, dr. Mirko Sokovi, Janez krlec, dr. Janez Tuek, Anton liar

Naronine, oglaevanje in marketing: Ecetera d. o. o., Motnica 7A, SI-1236 Trzin, Slovenija Tel: (01) 600 3000Faks: (01) 600 3001 E-pota: info@irt3000.si Tisk: Tiskarna LITTERA PICTA , d. o. o. , MedvodeNaklada: 3.000 izvodov Cena: 5,00 IRT3000 - inovacijerazvojtehnologijeISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 1059. Naronina na revijo velja do pisnega preklica.

Copyright IRT3000Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenaajo in razmnoujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja.

Novinar: Esad JakupoviPrevajalci: Ivica Belak s.p., Damjan Klobar Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova: Saa Bruni, Barbara Kodrun s.p.Raunalniki prelom revije: Darko vetak s. p., Jan LoveOblikovanje naslovnice in oglasov: Botjan adejIzdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradie VI 4,SI-1291 kofl jica, SlovenijaNaslov urednitva: Revija IRT3000, Simona Jeraj - vodja urednitvaMotnica 7A, 1236 Trzin

Revijo sofi nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repu-blike Slovenije.

8 April 26 V

Peta generacija Sodickovih erozijskih strojev Sodick je predstavil peto generacijo inih in potopnih erozij. Serijo predstavljajo potopne erozije z gibi osi od 400 x 300 mm (AG40L) do 850 x 520 mm (AG80L) ter ini eroziji z gibi osi 400 x 280 mm (AG400L) in 600 x 380 mm (AG600L). Erozije so grajene izkljuno na linearnih motorjih in se ponaajo z edinstveno desetletno garancijo na tonost pozicioniranja. Velik poudarek pri razvoju strojev je bil na eko-loki sprejemljivosti strojev, saj omogoajo tudi 60-odstotni prihranek pri porabi energije.

www.bts-company.comwww.sodick.orgVija produktivnost

in izboljana kakovost kompaundiranjaCoperion je konec marca na hinem sejmu v Nanjingu predstavil ekstrudor za kompaundi-ranje STS advanced z za 15 odstotkov vejim specifi nim navorom 10 Nm/cm3. Standardni dvopolni kompaunderji STS z zmogljivejim motorjem in gonilom zaradi vejega navora dosegajo tako boljo kakovost izdelkov kot za 20 odstotkov vejo produktivnost.

Pri posodobitvi stroja STS advanced so izha-jali iz bogatih izkuenj, pridobljenih z dru-ino kompaunderjev zgornjega razreda ZSK MEGA. Kljuni dejavnik izboljanja kakovosti kompaundiranja je relativno poveanje kolii-ne materiala, ki tee skozi cilinder ekstrudorja. Pri tem se zmanjajo specifi ne strine obre-menitve, znia se temperatura taline, izbolja pa zmogljivost meanja.

www.coperion.com

novi

ce

8

Merilnik hrapavosti SJ-210 MitutoyoMitutoyo je zael izdelovati nov prenosni merilnik hrapavosti povrine SJ-210. Priro-ni merilnik je primeren za meritve v proi-zvodnji. Tipalno enoto lahko uporabljamo integrirano v ohiju ali loeno za teje do-stopna podroja merjenja. Merilnik se lahko kombinira tudi z viinomerom ali stojalom. Ima enostaven in pregleden barvni zaslon, ki je programsko obraljiv. Ponuja 39 merilnih parametrov hrapavosti (v skladu z DIN EN ISO, VDA, JIS, ANSI, MOTIF). Vmesniki za izhod so USB, RS232C in SPC. Izmerjene podatke in zajem zaslona lahko shranimo na spominsko kartico micro-SD.

www.bts-company.comwww.mitutoyo.de

Bogata in izjemna ponudba strojev ter pol stoletja izkuenj

Reitve za vekom-ponentno brizganje plastike, zdruene pod imenom Multi-nject, so bile glavna tema predstavitve podjetja Kraus-sMaff ei na sejmu Chinaplas. Kraus-sMaff ei ima skoraj 50 let izkuenj pri razvoju sistemskih reitev za proizvo-

dnjo kompozitnih izdelkov iz termoplastike, poliuretanov oz. elasto-merov. V ponudbi so celovite reitve, ki vkljuujejo orodja in znanje o procesih ter razline kombinacije sistemov. Enote za vekomponentno brizganje uredijo v razline konfi guracije za prihranek prostora, odvi-sno od tehnologije orodij in obstojee infrastrukture. V konfi guraciji V je druga brizgalna enota nameena vertikalno nad glavno enoto, v kon-fi guraciji Z se dodatne enote naloijo nad glavno enoto. Pri konfi guraciji L je druga enota pod kotom glede na glavno enoto, pri proizvodni celici SpinForm pa so enote za brizganje razmeene druga proti drugi. Na sejem so pripeljali stroj CX-V 300-2000/380 Multinject, ki je proizvajal bralne lupe z zaitnim pokrovom. Druga brizgalna enota je nameena vertikalno, proizvodna celica pa ima kljub majhnemu tlorisu dovolj pro-stora za vgradnjo zahtevnih vekomponentnih orodij.

www.kraussmaff ei.com

9April 26 V

Sve zrak za mo na dveh kolesihUporaba polia-mida za sesalne zbiralnike se je v evropski avto-mobilski indu-striji e uveljavi-la in se zdaj iri tudi v industrijo motornih koles. Najzmogljiveje motorno kolo iz tovarne BMW, novi S 1000 RR, dobiva zrak za zgorevanje po sesalnem sistemu z vgrajenim zranim fi ltrom iz materiala Ultramid B3WGM24 HP, izjemno dimenzijsko stabilnega poliamida (PA) iz Basfa. Za to visokozmogljivo motorno kolo so pri drubi MAHLE razvili in iz-delali prvo ohije zranega fi ltra z elektrino nastavljivo dolino kanala. Ohije ima zgornji in spodnji del, ki sta zvarjena. Izvrni len za spreminja-nje doline kanala se pritrdi na spodnji del e pred varjenjem. Natannost dimenzij komponent ohija vpliva na natannost nastavljanja sesalne cevi, zato je zelo pomembno, da plastini deli niso deformirani. Pomembne so tudi lastnosti varljivosti materiala, saj so zvari zaradi omejenega prosto-ra zelo majhni. Ne nazadnje tudi vsebnost mineralov v smoli pomaga pri zmanjevanju hrupa.

www.basf.com

novice

9

Prvo biomilo, pa-kirano v biorazgra-dljivo embalaoUmbria Olii International je predstavil prvo embalao za mila, ki jo lahko v celoti kompostiramo. Biofi lm je izdelan na osnovi materiala Bio-Flex in se upo-rablja kot ovoj za milo Ecolive, izdelano iz 100-odstotnega oljnega olja. Pri Um-bria Olii International so iskali ovojno embalao, ki bi bila izdelana iz naravnih virov in certifi cirana kot biorazgradljiva po EN 13432, hkrati pa je morala biti tudi kemino obstojna. Prepriala sta jih visoka vsebnost obnovljivih virov in pri-vlana bleea povrina biorazgradlji-vega veslojnega biofi lma, ki ga dobavlja Cartotecnica & Poligrafi ca Veneta.

www.umbriaolii.com

Strojni navojni svedri Spectrum Dormer

Dormer je zael izdelovati nove strojne navojne svedre iz sintranega vanadi-jevega jekla, ki pokrivajo irok spekter materialov. Izboljana geometrija ima krajo navojno dolino, kar zagotavlja manje trenje in bolji odvod odrezkov. Tipa z oznako EP00 (za skoznje izvrtine) in EX00 (spiralni 45 stopinj) sta namenjena za jekla do AMG 1.5 (do 1200 N/mm2) in aluminij ter aluminijeve zlitine. EP01 in EX01 (spiralni 45 stopinj) pa sta primerna za jekla do AMG 1.5 in inoks. Najveja globina navoja je 2,5xD. Njihova prednost sta izbolja-na kakovost izdelanih navojev in veja produktivnost, kar zmanja stroek na izdelani navoj. ivljenjska doba je v primerjavi s konkurenti dalja do 70 od-stotkov. Primerni so za CNC-stroje s sinhroniziranim pomikom. Priporoajo uporabo kompenzacijskih navojnih glav SynchroFlex (H503).

www.bts-company.comwww.dormertools.com

Poevni steber Z016/..., praktina reitev za aktivira-nje drsnikovNovi poevni steber Z016/... za premi-kanje drsnikov je pripravljen za vgra-dnjo in ima stoasto glavo za vgra-dnjo pod kotom 18 stopinj. Orodjarji lahko steber uporabijo v orodju brez sprememb ter si prihranijo as in de-nar. HASCO je tako v svojo ponudbo drsnih elementov dodal novo funkcij-sko zanesljivo in uinkovito normalijo. Vnaprej izdelani drsniki, vodilne letve in pripadajoi pritisni elementi zares izredno zmanjajo napor pri obdelavi in prilagajanju orodnih plo. Za po-sebno natanne previse so na voljo dr-sne enote, pripravljene za vgradnjo.

Konstruktor lahko pri snovanju orodja uporabi 3D-podatke in tako skraja as konstrukcije. Elementi se lahko vgra-dijo v delilni ravnini za hitro zamenja-vo in im manje zastoje proizvodnje.

www.hasco.com

10 April 26 V

inte

rvju Intervju z logistom leta 2009

V logistiki nikoli ni dolgas

Trgovina in prost pretok blaga sta poskrbela za pravo malo revolucijo

v tevilnih panogah gospodarstva. Ena takih je nedvomno logistika, ki skrbi, da proizvajalci

naronikom ali prodajal-cem svoje izdelke dosta-vijo pravoasno na pravo

mesto. Z mag. Rokom Blenkuem, direktorjem

sektorja za logistiko v drubi Petrol, d. d., in

prejemnikom nagrade logist leta 2009, smo se

pogovarjali o razvoju logistike v Sloveniji in

logistih na splono.

Miran Varga

Logistika je obiajno prepoznavna pred-vsem kot skladienje in transport ter za-dnje ase tudi kot informacijska podpora materialnemu toku. Vi pa se zavedate, da je logistika mnogo ve. Kaj je tisto ve, kar vas je pritegnilo v logistiko?e si lahko dovolim primerjavo z biologi-jo, bi rekel, da je logistika krvoilni sistem podjetja, ki povezuje vse njegove dele. Te-ko si dober logist, e ne pozna delovanja celotnega podjetja ter ne sodeluje z vsemi funkcijami in oddelki. Predvsem pa v logi-stiki prav zaradi te njene vpetosti v celotno podjetje nikoli ni dolgas.

Kako je logistika umeena v organizira-nost poslovanja drube Petrol ter kakna sta njen resnini pomen in vpliv na kako-vost storitev drube? Logistika je v Petrolu organizirana kot sa-mostojno podroje, ki je odgovorno za stra-teko in operativno logistiko v celotni sku-

pini na vseh trgih, kjer druba Petrol deluje. Velik del Petrolove prodaje predstavljajo goriva, kjer zaradi velikih koliin prihajajo do izraza ekonomije obsega. Vsaka na videz majhna sprememba v logistinem sistemu ima tako lahko hitro za posledico velik pri-hranek in precejen vpliv na poslovni rezul-tat drube. S tega vidika smo neposredno odgovorni za del poslovanja, posredno pa vplivamo tudi na kakovost storitev drube.

Urejeni logistini procesi so klju do uspene logistike. Kateri so cilji, potek in orodja prenove logistinih procesov v logistiki podjetja Petrol? V Petrolu pri logistiki stalno iemo nove potencialne prihranke in izboljave sistema, zato redno izvajamo natanneje preglede in optimizacije posameznih preskrbovalnih verig. e se na primer odloamo za novo skladino lokacijo, izdelamo strokovni model oskrbe za vse monosti, ki so na vo-

10

11April 26 V

intervju: mag. Rok Blenkuintervju

/RGANIZATOR

)ZVAJALEC

0ARTNERJIPRIREDITVE

INMAJ"4#,OGISTINICENTER,JUBLJANA

VEINFORMACIJNA

WWWLOGISTIKASLOSIWWWLOGISTICNICENTERSI

t+ONFERENCAPREDSTAVITEVVODILNIHMANAGERJEVNAJVEJIHLOGISTINIHSISTEMOV

t$RtAVNOPRVENSTVOPOKLICNIHVOZNIKOV

t/GLEDPRIMERADOBREPRAKSEVSKLADIrU30!23LOVENIJADOO

t0ODELITEVPRIZNANJA0REVOZNIKLETA

ljo, ga dopolnimo s kvalitativnimi dejavniki za posamezne lokacije in sprejmemo odlo-itev. Pri optimiranju posameznih aktivno-sti, npr. notranjega skladinega poslovanja, je nae izhodie natanen posnetek proce-sov, sledita pa iskanje najboljih izkuenj drugih in postavitev izboljav. Na podlagi teh znanj nato oblikujemo novo ali preno-vljeno reitev. Pri svojem delu uporabljamo vsa standardna orodja za optimizacijo po-slovanja, med katerimi zadnja leta seveda prevladujejo raunalnike tehnologije.

Petrol s svojim poslovanjem sega tudi ez meje Slovenije, zato imate nekaj izkuenj tudi s tujino. Kaken je razvoj logistike in katere so smernice v dravah, ki so nam po gospodarskih lastnostih in mentaliteti najblije? e govorimo o trgih nekdanje Jugoslavije, menim, da ima tamkajnja logistika e pre-cej monosti za razvoj, tako glede organi-zacijske razvitosti, upravljavskih praks kot tudi tehnoloke opremljenosti oziroma in-formacijske podpore. Prav zato je Petrolovo naelo dosleden prenos slovenskega logi-stinega modela na trge Jugovzhodne Evro-pe, kjer imamo svojo prodajno mreo. Naa znanja, vedenja in poslovne modele zato na teh trgih dobro izkoriamo.

V logistiki so sposobni kadri zelo po-membni. Kako je s kadri v Petrolovi logistiki in na splono v Sloveniji? Dober logist je predvsem dober operativec, hkrati pa mora biti sposoben razmiljati i-roko, izven katle, kot radi reejo Ameri-ani, in predvsem strateko. Petrol ima zelo

dobro logistino ekipo, ki je predvsem zelo pripadna podjetju in ima ogromno znanja iz izkuenj. Glede logistinega kadra v Slo-veniji menim, da je operativno zelo sposo-ben. Morda pogream ve izkuenj izven meja nae drave, predvsem na najrazvitej-ih trgih EU in ZDA, saj bi omogoale e hitreji razvoj logistike pri nas.

Katera znanja in veine so potrebni za dobrega logista in kje jih lahko pridobi? Dober logist mora imeti vrsto lastnosti. Med njimi prevladujejo komunikativnost, pogajalske veine, sposobnost modeli-ranja, samozavest in predvsem veliko iz-kuenj. Najve znanja si logist zagotovo pridobi z delom, opazovanjem drugih, s spremljanjem najboljih praks v strokov-ni literaturi ter z obiski strokovnih sreanj doma in v tujini.

Kako prepriati ljudi v proizvodnih in trgovskih podjetjih, da logistika zago-tavlja dodano vrednost njihovi osnovni dejavnosti in je lahko njihova konkuren-na prednost? Najprepriljiveji argumenti za podjetnike so navadno tevilke. Treba se je zavedati, da je logistika pomemben stroek v podjetju. e lahko vodstvu pokaete, kako se z nekateri-mi ukrepi zmanja stroek logistike in s tem neposredno povea dobiek podjetja, doda-tno pojasnjevanje in utemeljevanje posame-zne nalobe verjetno nista ve potrebna.

Druba Petrol je pomemben del preskrbo-valne verige, kjer so proizvodna podjetja dobavitelji, pa tudi kupci. Kako vae

poslovanje in ureditev logistike vplivata na sodelujoe v preskrbni verigi? Nae optimiranje zalog in preskrbovalne verige gotovo pomeni dodaten pritisk za dobavitelje, hkrati pa jih skuamo im bolj vkljuevati v na sistem planiranja in in-formacijske podpore ter jim s tem olajati poslovanje. Na drugi strani so nai napori vedno usmerjeni v boljo in hitrejo oskrbo kupcev, v razvoj novih preskrbovalnih ve-rig za dobavo novih proizvodov. Tako kot drugje tudi v logistiki sodelovanje podjetij prinaa za vse vpletene pozitivne rezultate.

Naziv logist leta 2009 je priznanje in odgovornost. Kako boste svoje znanje in pozitivno energijo uporabili za e vejo uveljavitev logistike kot stroke in znanosti v slovenskem prostoru?Moje naelo je bilo vedno, da najve povedo dobri rezultati. Svoje napore bom e naprej usmerjal v stalno izboljevanje Petrolovega logistinega sistema in s tem v im bolje rezultate podjetja, kjer sem zaposlen. Hkra-ti sem vedno pripravljen deliti svoje izku-nje s stanovskimi kolegi in s tem omogoiti hitreje irjenje dobrih praks iz nae stroke. Le z delitvijo znanja lahko skupnost uspe-no in hitro napreduje, ni drugae ni na podroju logistike.

Kakna je vaa vizija v logistiki za nasle-dnjih deset let?O tem bi se dalo na dolgo in iroko sprego-voriti, a bom precej kratek. e povzamem kljune stvari, ki Petrol v logistiki akajo naslednjih deset let, izstopajo stalno poso-dabljanje informacijske podpore preskr-bovalne verige ter gradnja in vzdrevanje 3PL-partnerstev. Veliko naporov in sred-stev bomo vlagali tudi v razvoj novih ninih preskrbovalnih verig na eni strani in v skrb za vitkost glavne verige za goriva na drugi. Dolgas nam torej zagotovo ne bo.

Vsaka na videz majhna sprememba v logistinem sistemu ima tako lahko hitro za posledico velik prihranek in precejen vpliv na poslovni rezultat

drube. S tega vidika smo neposredno odgovorni za del poslovanja, posredno pa vplivamo tudi na kakovost storitev drube.

12 April 26 V

PRECIZNOST QUALITYBRZINA RAPIDITYKVALITETA PRECISION

RAZVOJ, PROJEKTIRANJE IN IZDELAVA REZNILNEG ORODJA IZ KARBIDNE TRDINE IN ORODJA Z PCD SEGMENTI

TMd.o

.o.,

E.iG

.Le

genst

eina

4,HR-4

0000

ak

ove

c,te

l.00385

40

384

690,fa

x.00385

40

384

691,tm

@tm

-ck.

hr

13April 26 V

dogodki in dosekiutrip dom

a

Cilj 5. nanotehnolokega dne, ki ga je fi -nanno podprl projekt Innovation 2020, je bil pribliati aktualne tehnologije obr-tnikom in podjetnikom ter omogoiti stik z razvojno-raziskovalnimi institucijami. Vsebinsko je bil dogodek zelo raznovrsten, saj je predstavil razlina podroja v tehniki, naravoslovju in medicini, ki se jih vse bolj dotikajo nanotehnologija in nanomateriali.

Mikrofl uidiko ter laboratorije in reaktorje na ipu na poti v nanotehnoloke razseno-sti je kot izjemno zanimivo podroje pred-stavil doc. dr. Duan Babi s Fakultete za matematiko in fi ziko Univerze v Ljubljani. Polimerne in nanopolimerne materiale je predstavila prof. dr. Majda igon s Kemij-skega intituta v Ljubljani, nanomateriale v medicini in njihovo uporabnost pa doc. dr. Igor Sera z Instituta Joef Stefan. Dr. Ser-a je izpostavil velik pomen razvoja novih nanomaterialov tako za potrebe zdravljenja ljudi kot pri ugotavljanju hudih bolezni, e posebno karcinomov. Prof. dr. Damjana

5. nanotehnoloki dan ve kot izpolnil priakovanja

Janez krlec

Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije je 8. aprila na Gospodarskem razstaviu v Ljubljani organiziral e peti na-notehnoloki dan, ki se ga je udeleilo ve kot 150 obrtnikov, podjetnikov, predstavnikov olske, akademske in znanstvene sfere ter predstavnikov ire strokovne javnosti. Udeleili so se ga tudi predstavniki Ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo ter generalni sekretar Obrtno-pod-jetnike zbornice dr. Viljem Peniny. Udeleence sta v uvodu nagovorila direktor Instituta Joef Stefan prof. dr. Jadran Lenari in direktor Direktorata za tehnologijo na Ministrstvu za visoko olstvo, znanost in tehnologijo Re-publike Slovenije dr. Ale Miheli.

Drobne z Biotehnike fakultete Univer-ze v Ljubljani je opozorila na pozitivna in negativna gibanja ter na usmeritve razvo-ja nanotehnologij in konvergenco med nanotehnologijami in nanotoksikologijo. Izredni prof. dr. Mitjan Kalin s Fakultete za strojnitvo Univerze v Ljubljani je pred-stavil tribologijo in nanotribologijo. Tribo-logija je v strojnitvu izjemno pomembna veda o trenju, obrabi in mazanju, nanotri-bologija pa bo kmalu tudi uni predmet na ljubljanski strojni fakulteti. Dr. Kalin je izpostavil pomen razvoja novih nanoma-terialov v strojnitvu in velik pomen pri doseganju odlinih rezultatov, povezanih z drsnostjo, manjo obrabnostjo in prihran-kom energije, ter pri zmanjanju motenj v delovnih procesih.

Center odlinosti nanoznanosti in nanoteh-nologije Nanocenter, Ljubljana, ki je bil izbran na lanskem razpisu za centre odlino-sti, je predstavila prof. dr. Spomenka Kobe z Instituta Joef Stefan. Predstavila je tudi

monosti sodelovanja centra z gospodar-stvom ter monost uporabe drage opreme za potrebe naprednih in inovativnih podjetni-kov. Doseke na podroju uporabe nanoteh-nologije v industriji in gospodarstvu je pred-stavil dr. Bogdan Znoj iz podjetja Helios, d. d. Dr. Znoj je kot strokovnjak z dolgoletnimi izkunjami utemeljil podatke o tem, kaj je njihovo razvojno naravnano podjetje ustva-rilo z novimi nanomateriali in nanopremazi ter z razvojem teh materialov in premazov. Preprian je, da se bodo ti materiali zaradi izjemnih lastnosti uporabljali za zaito v gradbenitvu, kovinski in elektroindustriji, energetiki, lesni industriji in e v tevilnih drugih panogah. Nanotehnologija je to-rej naa prihodnost in prav je, da se s temi tehnologijami sreujemo skozi teoretina in praktina znanja, ki nam jih omogoajo uspeni nanotehnoloki dnevi.

Janez krlec, inenir mehatronike, predse-dnik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije

Utrinek z dogodka (foto: Vesna Vilnik, revija Obrtnik)

14 April 26 V

29. marca je bil v Varavi na Poljskem 49. sestanek evropskega dela zdruenja ISTMA Europe. Sestanka se je udeleilo 24 delega-tov iz Poljske, Italije, Finske, Portugalske, vice, Nemije, eke, Madarske, vedske in Slovenije, med njimi tudi predsednik IS-

Slovenija bo v prihodnjem mandatnem obdobju predsedovala zdruenju ISTMA Europe

ISTMA (International Special Tooling and Machining Association) je najpo-membneje mednarodno zdruenje na podroju orodjarstva in izdelovalnih tehnologij ter opravlja predvsem nasle-dnje aktivnosti: aktivnost za promocijo ter povee-

vanje ugleda orodjarske industrije in njenih zaposlenih

aktivnosti za vzdrevanje stikov in izmenjavo informacij med lani (le-tna statistina poroila, poroila o poslovnih pogojih )

promocija in zastopanje interesov svojih lanov pri razlinih deleni-kih, tudi v politiki

aktivnosti za izboljanje uinkovito-sti in dobikonosnosti svojih panog

sodelovanje v RR-projektih, pove-zanih z orodjarstvom, predvsem v okviru FP7

aktivnosti za vzpostavitev standar-dov in priporoil v orodjarstvu itn.

TMA Europe Fausto Romagnani in pred-sednik ISTMA World Joaquim Menezes. Sestanek se je zael s predstavitvijo e iz-vedenih aktivnosti v zadnjem mandatnem obdobju in aktivnostmi, ki jih bo treba iz-vesti do konca leta 2010.

Kljuna tema je bil projekt priprave sve-tovne konference ISTMA World, ki bo od 20. do 24. junija v Windsorju v Kanadi. Na konferenci priakujejo podjetja, RR-in-stitucije, univerze, zdruenja, pomembne predstavnike gospodarske politike in osta-le, povezane z orodjarsko industrijo.

Na sestanku je bila tudi trilanska slo-venska delegacija. Konec leta 2010 (na naslednjem rednem sestanku ISTMA Europe, konec novembra v Italiji) bo na-mre predsedovanje organizaciji ISTMA Europe od italijanskega kolega Fausta Romagnania za tri leta prevzel Janez Poje. V njegovem mandatu bo TECOS prevzel vlogo strokovne podporne pisarne. Nalo-ge, ki smo si jih zadali v program dela, so predvsem: tudij orodjarske brane in prilonosti

znotraj nje pridobivanje novih lanic kakovostna izvedba ISTMA Tooling fo-

ruma leta 2011 v Sloveniji tudij monih vzvodov za varovanje in-

teresov podjetij iz EU

dodatno povezovanje znotraj brane (npr. s proizvajalci izdelovalnih strojev, linij )

pozicioniranje orodjarske brane na ze-mljevidu interesov EU

Za opravljanje teh nalog bo treba vloiti kar nekaj asa in dela, vendar je to tudi odli-na prilonost za promocijo slovenskega orodjarstva, pridobivanje novih poslovnih prilonosti, za dogovarjanje o sodelovanju v mednarodnih raziskovalnih projektih in e kaj.

Skupaj se bomo potrudili, da bomo svojo prilonost im bolje izkoristili.

Dr. Gaper Gantar, TECOS Celje

Utrinki s 49. sestanka evropskega dela zdruenja ISTMA Europe

dogodki in dosekiut

rip d

oma

15April 26 V

16 April 26 V

Skupina slovenskih in mednarodnih stro-kovnjakov za inovacije je v sodelovanju z inovatorji ter njihovimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami organizira-la v okviru EU-akcije Inovacije za gospo-darstvo prvo javno borzo za prenos licenc, avtorskih reitev in izboljav podjetjem, obrtnikom, zasebnikom, tveganemu in in-vesticijskemu kapitalu ter bankam in inve-stitorjem. Na dogodku, ki je bil 19. in 20. marca 2010 v Hotela Riviera v Izoli, so ino-vatorji, njihove organizacije in zastopniki iz 93 drav sveta slovenskim organizatorjem ponudili 4874 licenc in avtorskih reitev novih izdelkov, tehnologij in storitev, ki so bile udeleencem borze na voljo kot raz-stavljene novosti, videokatalogi, prospekti, ponudbeni katalogi, informacijske baze borz podatkov in internetnih prenosov in-formacij. Na ogled je bilo postavljenih tudi

Mednarodna borza inovacij za gospodarstvo

Inovatorji potrebujejo urejeno podporno okolje, pa tudi ve pozornostiPonudba prve mednarodne borze inovacij za gospodarstvo pri nas je bila velika, povpraevanja pa je bilo bolj malo. Organizator dogodka Poslovna skupina SPATINOVA je nezadovoljen predvsem z odzivom institucij pod-pornega okolja, ki ne kaejo zanimanja za male inovatorje. Tudi sicer si prejemniki tevilnih pomembnih mednarodnih nagrad in priznanj za svoje doseke zasluijo ve pozornosti strokovne, pa tudi ire javnosti.

Z odprtja mednarodne borze inovacij v Izoli. Od leve proti desni so Marjan Stele, vodja Poslovne skupine SPATINOVA, dr. Andras Vedres, predsednik IFIA, evropski poslanec Lojze Peterle in podupan Obine Izola Bojan Zadel. (Foto: T. P.)

21 slovenskih, 15 madarskih, 4 avstralske in 6 jemenskih novosti ter ena inovacija iz Savdske Arabije. Vse razstavljene novosti so e izvedene in so ponujale licence za proizvodnjo in trenje.

Borzo so vodili strokovnjaki Poslovne skupine SPATINOVA ob pomoi medna-rodne skupine inovacijskih posrednikov in strokovnjakinje Urada za intelektualno lastnino. Borze so se udeleili tudi dr. An-dras Vedres, predsednik svetovne zveze zdruenj inovatorjev IFIA (International Federation of Inventors Associations), ki zdruuje nacionalna zdruenja inovator-jev iz 88 drav sveta, evropski poslanec in predstavnik EU-odbora za inovacije Lojze Peterle ter predstavniki zdruenj inova-torjev iz Madarske, Hrvake, Avstrije in Monaka.

Predsednik IFIA je poudaril, da je ino-vatorji potrebujejo ve pomoi lokalnih, dravnih in regionalnih okolij e posebno pri promociji, podjetniki realizaciji in njihovih transferih na svetovne trge, saj bo to prispevalo k veji blaginji v svetu. Pri tem je e posebno izpostavil podro-ja ekoloke industrije in podjetnitva ter pospeen razvoj, inoviranje in prenos na svetovne trge na podrojih ekologije, al-ternativnih energij in prilagajanja naravi ter uporabnih znanj in informatike. IFIA in EU si bosta prizadevali za ve podob-nih poslovnih prireditev, sta skupaj pou-darila predsednik IFIA in evropski posla-nec Lojze Peterle.

Po podatkih organizatorja so brezplano ponudbo svetovanja in borze inovacij slo-venska podjetja in podjetniki slabo izkori-stili. Za novosti se je na dogodku zanimalo le nekaj deset uspenih in inventivnih pod-jetnikov, ki so izbrali 32 novosti, za katere se bodo pogajali za odkup. Med temi no-vostmi je tudi pet slovenskih. Veji je bil odziv na spletu in po elektronski poti, kjer se je za novosti zanimalo 314 podjetnikov in podjetij. Vendar pa ta storitev ni ve brezplana, kot je bila na borzi inovacij v Izoli.

Vrhunec zakljuka mednarodne borze ino-vacij za gospodarstvo je bila podelitev zla-tih medalj in diplom svetovne zveze zdru-enj inovatorjev IFIA. Dr. Andras Vedres, predsednik IFIA, je podelil zlate medalje in diplome trem slovenskim inovatorjem, ki so v preteklih letih dobili tevilna prizna-nja na specializiranih sejmih inovacij po svetu. Priznanja za vrhunske inovacijske doseke so prejeli Ivan Gregori z Vogr-skega za venamenski obdelovalni polje-deljski stroj z 28 delovnimi operacijami, Drago endak iz Izole za prenosni, hitri, minibrusilnik ag in rezil ter Damjan Jur-javi iz Idrije za vesmerni elektronski prikazovalnik. Prvi je IFIA nagradila z

dogodki in dosekiut

rip d

oma

17April 26 V

zlato medaljo in diplomo tudi nove pro-grame in projekte za ohranjanje danosti in dediine alpskega sveta z inovativnim ekolokim podjetnitvom, usposabljanjem prebivalstva in gospodarstva z novimi eko-loko in inovativno usposobljenimi podje-tniki, ki ga je prejela strokovna skupina in novoustanovljeni Zavod PI*KA, Podjetni-ki inovacijski inkubator in park Kamnike Alpe iz Vrhpolja pri Kamniku. Predsednik madarskega zdruenja inovatorjev je po-delil zlato medaljo in diplomo slovenske-mu inovatorju Matjau Reku iz Podleh-nika za inovacijo elektrointalacije brez tehninega sevanja. Za zakljuek dogodka so mednarodna skupina inovacijskih po-srednikov, Inovacijski center Primorske in Poslovna skupina SPATINOVA podelili 42 diplom za vrhunske novosti in kakovostne predstavitve na prvi mednarodni borzi inovacij v Sloveniji.

Dr. Toma Perme, lan Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije

Korporacija Hidria in avstrijski Voestalpi-ne, eden vodilnih evropskih ponudnikov visokotehnolokih reitev iz jekla, bosta v prihodnje e tesneje sodelovala na po-droju razvoja naprednih materialov in tehnologij za hibridna in elektrina vo-zila. K skupnemu razvoju sta se s podpi-som pogodbe o dolgoronem sodelovanju pred nedavnim zavezala lan uprave Vo-estalpine Peter Ackerlauer in podpredse-

Hidria in Voestalpine irita sodelovanje

dnik poslovodnega odbora Hidrie Duan Lapajne.

Hidria in Voestalpine, ki se uvra med pet najvejih dobaviteljev Hidrie, uspeno sode-lujeta e ve kot 15 let. Zadnja leta sta sodelo-vanje uspeno razirila na podroje razvoja vi-sokotehnolokih reitev za zeleno mobilnost, ki ga bosta v prihodnje e nadgrajevala.

www.hidria.com

Na fotografi ji: lan uprave Voestalpine Peter Ackerlauer (levo) in podpredsednik poslovodnega odbora Hidrie Duan Lapajne ob podpisu pogodbe (foto: Robert Zabukovec)

dogodki in dosekiutrip dom

a

18 April 26 V

Prironik Moderno proizvodno inenirstvoivimo v asu vedno hitrejih sprememb, kar vsi tisti, ki se ukvarjamo z izdelavo razli-nih gospodarskih dobrin, mono obutimo. e pa smo hkrati e del globalnega trga z velikimi cenovnimi in asovnimi pritiski, tedaj smo e bolj prisiljeni slediti dogajanjem, uvajanju novih tehnologij in sistemov irom po svetu. Za preivetje v tej globalni tekmi ni dovolj le pridnost, veliko pomembneja je uporaba novih znanj in inovacij. Tako kot je vedno ve sprememb, tako je tudi vedno ve novih dosekov znanstvenih in raziskoval-nih institucij, ki vedno hitreje zaivijo v proizvodnih okoljih in uporabnikom prinaajo prednost v primerjavi z njihovimi tekmeci. Prironik o sodobnem proizvodnem inenir-stvu naj bi tako po svoje pomagal strokovnjakom v neposrednem industrijskem okolju, da bi ne zaeli izgubljati v tej veni globalni tekmi. Prav tako naj bi bil v pomo tudi-rajoim, da z njim dobijo dodatne in-formacije k temam, ki jih tudirajo, ali da z njim poteijo svojo tehnino radovednost.

Prironik na zgoen nain podaja osnovne informacije o doloenih podrojih proizvo-dnega inenirstva, za poglobljena znanja in ve informacij pa avtorji prilagajo sezname ustreznih virov. Delo je potreben in koristen prironik tudi vsem nartovalcem novih reitev, da bodo z njim lahko snovali izdelovanju primerne in trnikom ugodne izdelke. Prironik obsega podroja materialov, s katerimi se sreujemo v proizvodnji, in to od kovin, keramike do polimerov in slojev, s katerimi plemenitimo povrine visoko obre-menjenih izdelkov,ter potrebna znanja iz njihovih preizkuanj. Tehnoloka poglavja obravnavajo procese odnaanja, oblikovanja, spajanja in rezanja, nanaanja slojev, ne-konvencionalnih tehnologij ter toplotnih obdelav materialov. Nadaljnja poglavja vsebu-jejo predstavitev obdelovalnih strojev, strego in montao,izdelovalne sisteme ter znanja za uspeno vodenje proizvodnje. Izbor avtorjev posameznih poglavij je zelo pester. Vsi imajo v realnem industrijskem okolju potrjeno znanje in so dovolj iroki,da vedo, katera znanja bodo nujno potrebna tudi v asih, ki se bliajo. Najve avtorjev je z obeh najsta-rejih slovenskih univerz,preostali pa so iz razvojno-raziskovalnega okolja in centrov za prenos tehnologij.

Dr. Karl KuzmanUL, Fakulteta za strojnitvo

Format: 17 x 24 cmObseg: 1288 straniVezava: Trda, ivanoCena: 175,00 eurNaroila za knjigo sprejemajo na:GRAFIS TRADE d.o.o.Spodnje blato 29, 1290 GrosupljeT.: (01) 7865 409, M.: 031 431 875

dogodki in dosekiut

rip d

oma

19April 26 V

Velik del pogovora je bil namenjen nujnosti spremembe delovne zakonodaje v smeri ve-je pronosti pri zaposlovanju, premeanju in odpuanju zaposlenih. lani upravnega odbora Zdruenja Manager so jasno opo-zorili, da je sproanje delovne zakonodaje kljuno za krepitev konkurennosti, s tem pa tudi eden glavnih izhodov iz krize. Iz-razili so razoaranje nad odloitvijo vlade, da spremembe minimalne plae in drugih elementov delovnopravne zakonodaje ne bo reevala v paketu. Zvianje minimalne plae je poruilo plana razmerja v podje-tjih, kar e povzroa pritiske na zvievanje drugih pla, to pa lahko ogrozi tudi podje-tja, ki poslujejo stabilno, oziroma delovna mesta v mnogih podjetij. lani upravnega odbora so ministra pozvali, da se zavzame za uvedbo socialne kapice, s katero bi se po zgledu ostalih evropskih drav omejila zgornja viina zavarovalne osnove za soci-alne prispevke visokoizobraenih kadrov.

Menederji priakujejo odloneje ukrepe za vejo konkurennostPredlog zakona o udelebi delavcev pri dobiku je dober razvojni ukrep, dokler temelji na naelu prostovoljnosti. Ukrep socialne kapice bo zmanjal odliv strokovnjakov v tujino in razbremenil stroke dela vi-sokoizobraenih kadrov. Upravni odbor Zdruenja Manager je na svojo redno sejo povabil ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika. Teme razprave so bile e posebno zakon o udelebi delavcev pri dobiku in zakon o varstvu konkurence, nujnost sproanja delovne zakonodaje, uvedba t. i. socialne kapice in varne pronosti. Minister pa je predstavil tudi strateke projekte na podroju energetike ter poudaril pomen bla-govnih znamk in internacionalizacije.

Minister je poudaril, da je socialna kapica del ukrepov iz izhodne strategije in eden najbolj razvojnih ukrepov z vidika kon-kurennosti, priprava zakona pa je naloga ministrstva za delo, druino in socialne za-deve ter ministrstva za fi nance.

Zakon o udelebi delavcev pri dobiku je dolgoroen strukturni ukrep, ki je nepo-sredno povezan s poslovnim rezultatom podjetja. Sedanji zakon smo poenostavili in ga naredili davno privlanejega. e bo sprejet v sedanji obliki, skupaj z nae-lom prostovoljnosti, bo to velik korak na-prej k sodobnemu urejanju fi nanne ude-lebe zaposlenih pri dobiku, je povedal minister Lahovnik, ki se je za sodelovanje pri prenovi zakona zahvalil tudi nekate-rim lanom upravnega odbora zdrue-nja. Upravni odbor je predlog sprememb zakona ocenil za dobre in poudaril, da je bistveno, da se ohrani prostovoljnost, si-

cer bo izgubil svojo motivacijsko mo in namesto spodbude postal ovira konku-rennosti. Strinjali so se, da bi bilo bolje predlog zakona umakniti, e med parla-mentarnimi strankami ne bi bilo mogoe dosei dogovora o prostovoljnosti.

Ob zakljuku razprave je Zdruenje Ma-nager pozvalo ministra, da koristni ukrepi, predvideni v izhodni strategiji, ne ostane-jo samo na papirju. Skrbi jih, da nekateri ukrepi, kot so 23-odstotni dvig minimalne plae, razmiljanja o obveznosti udelebe pri dobiku in zastoj pri pripravi zakona o socialni kapici, vodijo v povsem naspro-tno, nerazvojno smer. S temi na videz so-cialnimi ukrepi se Slovenija oddaljuje od hitrega izhoda iz krize in po nepotrebnem izgublja delovna mesta, je e poudarilo Zdruenje Manager.

www.zdruzenje-manager.si

dogodki in dosekiutrip dom

a

20 April 26 V

Z razstavo so eleli raziskovalci Instituta Joef Stefan, e posebno pa znanstvenica dr. Maja Remkar, usmeriti pozornost na dve podroji. Prvo je lepota nanosveta, ki je oem nevidna, drugo pa varnost, ki jo gradniki tega malega sveta lahko ogrozijo. Lepota je bila prikazana na razstavljenih slikah. Na varnosti nanoteh-nologij pa nas je opozorila knjiga Nanodelci in nanovarnost avtorice dr. Maje Remkar, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje oziroma Urad za kemikalije. Obe podroji sta tesno povezani z nanotehnologijo in novo razvojno strategijo, katere silovitost lahko po prepria-nju znanstvenice dr. Maje Remkar primerja-mo z industrijsko revolucijo.

Maja Remkar je v predstavitvi razstave na-nizala e nekaj zanimivih misli. Ustvarjanje lepote in njeno obutenje je bilo od nek-daj del loveke ustvarjalnosti, tudi del znanosti, ki je v nai zavesti pogosto spre-jeta kot nekaj odmaknjenega in nerazum-ljenega. Med samotnim in potrpeljivim delom z elektronskimi in atomskimi mi-kroskopi znanstveniki pogosto osupnemo nad udovito skladnostjo ureditve atomov in majhnih kristalov, katerih velikost meri-mo v nanometrih, ki so milijonkrat manji od milimetra ter zato oem nevidni. Zdi se, kot da bi nas ta mali svet elel spomniti,

Nanosvetovi, obsijani z lujo umetnostiV sredini februarja so v Dravnem zboru Republike Slovenije slavnostno odprli razstavo Nanosvetovi avtorjev Janeza Jelenca, Matejke Podlogar, Ivana Iskre in Maje Remkar. Razstavo sta odprla podpredsednik Drav-nega zbora Republike Slovenije Miran Potr in direktor Instituta Joef Stefan prof. dr. Jadran Lenari.

Utrinek z odprtja razstave (foto: Marjan Smerke, Institut Joef Stefan)

Janez krlec

da je lepota vgrajena v sriko materialnega sveta, eprav jo lahko odkrivamo ele ob zdajnjem napredku tehnike. Ti mali delci se sami urejajo v presenetljive vzorce, ki

imajo vasih tudi sporoilno vrednost. Za-znavanje teh prizorov, ki so tako podobni slikam naega vidnega sveta, nas za hip ustavi v raziskovalnem delu, da se nasmeh-

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Nanodelci in nanovarnostKnjiga je nastala na pobudo Ministrstva za zdravje Republike Slovenije oziroma Urada Republike Slovenije za kemikalije v okviru EU-projekta o kemijski varnosti. Gre za prvo temeljno delo na tem podroju v slovenskem jeziku. Namenjeno je sploni javnosti in bo primerno tudi za dijake in tudente ter za vedoeljnee vseh starosti. Kot je v predgovoru zapisala dr. Maja Remkar, sta zadnjih nekaj let nanotehnologija in oznaka nano postali udeni besedi za privabljanje raziskovalcev, sanjaev, mislecev, pa tudi vseh tistih, ki se zavedajo, da je stalen napredek tehnologije nujen. Nevidni delci, ki so lahko v nekaterih primerih tudi zelo nevarni, bodo spremenili nae dojemanje okolja, posegli v nae na-vade, vplivali na tehnologijo in prinesli tudi izboljanje ivljenja na mnogih ravneh, e bomo z njimi prav ravnali.

Knjiga v prvem delu opisuje lastnosti nanodelcev, poti, po katerih lahko vstopijo v orga-nizem, ustrezno zaito in priporoila za varno delo in uporabo nanomaterialov. Drugi del pa je namenjen poglobljeni raziskavi prihodnosti nanotehnologije, mikroskopiji in detekciji nanodelcev ter predvsem podrobnemu poroilu o primerih strupenosti neka-terih najpogostejih nanodelcev. Tiskano razliico knjige lahko dobite na Ministrstvu za zdravje, Uradu RS za kemikalije, na voljo pa je tudi v elektronski obliki v knjinici na spletni strani www.kemijskovaren.si.

21April 26 V

Avtorja razstave Janez Jelenc, dipl. in. fi zike, in dr. Maja Remkar (foto: Marjan Smerke, Institut Joef Stefan)

nemo in posnamemo eno t. i. sliko za duo, potem pa nadaljujemo delo. Zato smo na ogled postavili te slike za duo, ki poleg znanstvene sporoilne vrednosti prinaajo drget srca, ko zagledamo v neskonnih razsenostih majhnega neko informacijo, ki nas lahko oplemeniti.

Razstavljene slike so bile na razstavi raunalniko obarvane in prikazane tako, da je poudarjena njihova umetnika

dogodki in dosekiutrip dom

a

sporoilnost. Napredek nanotehnologije, ki nam poleg odkrivanja nanosvetov prinaa velike in svetle obete za nove izdelke, zdravljenje in diagnostiko tako pri ljudeh kot tudi v okolju, nam prinaa tudi strah in negotovost e pred neznanim. Etika in obutenje lepote sta pomembni kompo-

nenti lovekega duha in morda bo to vel-jalo tudi za nanosvetove, predstavljene na tej zanimivi razstavi.

Janez krlec, inenir mehatronike, predsed-nik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije

Kitajska bo v Braziliji postavila jeklarnoBrazilija in Kitajska sta podpisali dogovor o izgradnji pet milijard dolarjev vredne kitajske jeklarne v Braziliji. Jeklarski do-govor se nanaa na brazilsko podjetje LLX in kitajsko podjetje Wuhan Iron and Ste-el. Slednje naj bi imelo v lasti 70 odstot-kov, brazilsko podjetje pa 30 odstotkov jeklarne, ki naj bi jo v treh letih postavili v brazilski zvezni dravi Rio de Janeiro. Gre za najvejo kitajsko nalobo v Braziliji in hkrati tudi najvejo kitajsko tujo nalobo v tem sektorju na splono. Tovarna naj bi z letno proizvodnjo pet milijonov ton jekla oskrbovala brazilsko avtomobilsko, ladjedelniko in naft no industrijo, prese-ke pa izvaala na Kitajsko.

22 April 26 V

30. Podim, Maribor

Umetnost prodaje inovativnih idejV Mariboru je bila 14. in 15. aprila jubilejna, 30. konferenca o podjetnitvu in inovativnosti Podim, ki jo organizirajo Intitut za raziskovanje podjetnitva (IRP), Javna agencija RS za podjetnitvo in tuje investicije (JAPTI) ter Univer-za v Mariboru.

Esad Jakupovi

Inovativnih idej je veliko, le malo pa se jih razvije v uspene izdelke, storitve, procese ali nove naine poslovanja. Da bi nosilci idej, izumov in inovacij dosegli e-leno ekonomsko korist, je nujna njihova prodaja. Za uspeno komercializacijo pa je treba pritegniti k sodelovanju kljune delenike. Prav to je bila vodilna ideja ju-bilejne konference Podim v Mariboru, na kateri je ve kot 350 vodilnih strokovnja-kov in uspenih podjetnikov iskalo poti za odkrivanje trnih potencialov v geno-mu izdelka in za prodajo inovativne ideje na trgu. Tako so udeleenci razpravljali o problematiki prodaje vrhunskega znanja iz univerz, ki je v najrazvitejih dravah e zdavnaj pomemben vir dodatnega razvoj-nega denarja.

Nartno vlaganje s tveganim izidomZaradi svoje kakovosti in usmerjeno-sti v prakso je konferenca Podim postala eno pomembnejih podjetnikih strokov-nih sreanj v mednarodnem okolju, je povedal mag. Matej Rus, organizacijski

vodja konference, ki je poudaril, da na konferenci sodeluje 70 predavateljev iz 10 drav, ki s svojimi prispevki pomagajo k boljemu razumevanju, kako invencije in izume uspeno uveljaviti v poslovni pra-ksi. Strokovnjak za prenos tehnologij dr. Laurent Mivillevu z enevske univerze je predstavil svoje izkunje pri prodaji raz-iskovalno-razvojnih dosekov in udele-encem konference razkril nekaj kljunih skrivnosti iz prakse za uspeno komerci-alizacijo inovativnih tehnologij. Podatki GEM Slovenija (Global Entrepreneurship Monitor) opozarjajo na razvojno zaosta-janje Slovenije in potrebo po vejem de-leu inovativnega podjetnitva, je povedal prof. dr. Miroslav Rebernik, predsednik programskega sveta konference in nosilec raziskave GEM.

V spodbujanje inovativnih idej se aktivno vkljuuje tudi drava s svojimi programi podpore inovativnim start-up podjetjem z inovativnim podpornim okoljem, ki ga predstavljajo univerzitetni in podjetniki inkubatorji ter tehnoloki parki, je pouda-

rila Alenka Hren iz Javne agencije za pod-jetnitvo in tuje investicije. lanica uprave Nove KBM Manja Skerniak pa je pred-stavila usmeritev banke, da se s ponudbo svojih storitev im bolj priblia potrebam inovativnih mladih podjetij. Prebojni pro-jekti podjetij so rezultat nartnega dolgo-ronega vlaganja s tveganim izidom, so poudarili udeleenci okrogle mize, ki so poskuali odgovoriti na vpraanje, ali so lastniki, menederji, investitorji in vlada pripravljeni prevzeti tveganje realizacije inovativnih idej.

Forum za mlade strokovnjakeV okviru konference Podim je potekal e tretji Microsoft ov podjetniki forum, namenjen mladim strokovnjakom iz pa-nog TIME (telekomunikacije, internet, mediji, entertainment). Na forumu so predstavili uinkovite prilonosti za po-speitev razvoja idej in njihovo realizacijo v obliki novih strat-up podjetij, tudi leto-nji podjetniki pospeevalnik ITIME, ki spodbuja nastanek inovativnih podjetij. Microsoft ov center za inovacije v Maribo-

Iz idej, izumov in inovacij pridobiti ekonomsko korist: jubilejna konferenca Podim v Mariboru

dogodki in dosekiut

rip d

oma

23April 26 V

Slovenski start-up leta 2010: direktorica podjetja Envit Nea Fingar ter direktor Direk-torata za podjetnitvo na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Peter Ribari, predsednik pro-gramskega sveta konference in strokovne komisije prof. dr. Miroslav Rebernik ter minister za razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gaspari

ru je namre skupaj s partnerji ponovno povabil k sodelovanju podjetnike ekipe z inovativno idejo s irega podroja in-formatike. Generalni sponzor letonjega pospeevalnika je Microsoft ov program BizSpark, ki je podjetjem, ki razvijajo svo-je ideje z najsodobnejimi Microsoft ovimi tehnologijami, zagotovil e dodatno po-mo.

Vrhunec konference je bila veerna slav-nostna razglasitev podjetja Envit za zmagovalca letonjega vseslovenskega tekmovanja start-up podjetij Start:up Slovenija, ki ga je 22-lanska strokovna komisija izbrala med estimi fi nalisti. Na tekmovanje, ki ga je organizirala Tovarna podjemov skupaj s Tehnolokim parkom Ljubljana in Poslovnimi angeli Sloveni-je ter osrednjima partnerjema JAPTI in Ministrstvom za gospodarstvo, se je s po-slovnimi narti prijavilo 30 start-up pod-jetij, ki skupaj iejo za 7,2 milijona evrov tveganega kapitala. Minister za razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gaspari je razglasil zmagovalca ter direktorici in so-ustanoviteljici podjetja Envit Nei Fingar vroil kristalni kipec, ki simbolizira pri-znanje slovenski start-up leta 2010.

Slovenski start-up 2010Strokovna komisija je izmed 30 prijavljenih podjetij izbrala est fi nalistov in med nji-mi zmagovalno podjetje Envit. Zmagovalec je prejel kristalni kipec, ki so ga izdelali v Steklarni Rogaka v sodelovanju z modno oblikovalko Majo Ferme, ter denarno na-grado 10.000 evrov in nagradno usposabljanje CEED Top Class (vredno 5000 evrov). Envit, d. o. o., je podjetje za okoljske tehnologije in ineniring, spin-off Univerze v Ljubljani in lan Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja. Ustanovili so ga trije mednarodno priznani strokovnjaki, ukvarja pa se s sanacijo onesnaenih obmoij, predvsem s ienjem tal. Njihova inovativna in patentirana tehnologija poveuje uinkovitost odstranjevanja tekih kovin iz onesnaenih tal in primerjalno zmanja stroke sanacije. Med fi nalisti je podjetje DigiEd iz Ljubljane, ki razvija in uvaja sis-temske in vsebinske reitve za elektronsko podprto izobraevanje, prejelo priznanje za najbolje spisan poslovni nart. Med fi naliste pa so se uvrstila e tiri podjetja Teh-nolokega parka Ljubljana: BioSistemika (razvila je ekspertni sistem za molekularno analitiko), Dopinus razvojna hia (razvila je sodobno orodje Dopinus, ki omogoa, da enkrat razvite aplikacije delujejo na razlinih sistemih in z razlinimi podatkovnimi bazami), Molekula (razvila storitev FindMe, ki ljudem pomaga po spletu najti gensko in drugae sorodne due) ter Red Orbit, Andra talec s. p. (razvil sistema Semms za analizo spletnih strani in vodenje kampanj iskalnega marketinga).

dogodki in dosekiutrip dom

a

24 April 26 V

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Podjetji Comet in Swaty sta bili na kljunih trgih mona konkurenta, s imer sta si slab-ala poloaj na trgu. Z zdruitvijo so te ovire preseene in izpolnjeni vsi pogoji za dosega-nje novih sinergijskih uinkov ter nadaljnji razvoj na tevilnih svetovnih trgih sicer do-bro uveljavljene in specializirane proizvodnje brusov. Comet in Swaty sta moni in ugledni blagovni znamki z dolgoletno tradicijo na evropskem trgu. Proizvodnja je usmerjena v izvoz, saj ve kot 80 odstotkov prodaje ustva-rijo na zahtevnih trgih Evropske unije, Jugo-vzhodne Evrope, Blinjega vzhoda in drugod na vseh petih celinah. Proizvodnja temelji na lastnih znanjih in uveljavljanju notranjih ustvarjalnih potencialov, izdelki pa odraajo kakovost in zanesljivost. Ustanovitev zdru-enega podjetja Swatycomet pomeni vstop v novo razvojno fazo, kjer bodo e bolj kot do-slej v ospredju trna naravnanost in razvojna usmerjenost.

Druba Swatycomet predstavlja velik in moan poslovni sistem v slovenskem go-

Zdruitev Cometa in Swatyja je odgovor na gospodarsko krizo

Na zaetku aprila je Swatycomet predstavil sinergijske uinke skupnega vstopa na trg, dolgorono vizijo in cilje drube. Zdruitev dveh nekdanjih konkurentov v slovenski brusni industriji je odgovor na zaostrene gospo-darske razmere, ki so zahtevale proaktivno delovanje. Prinaa optimiranje vseh poslovnih procesov, ki je nujno za uspeno konkuriranje na zahtev-nem svetovnem trgu. Vodstvo drube priakuje uspeno nadaljnjo rast, ki bo pomenila dolgorono uravnoteen razvoj, vejo stabilnost in s tem e vejo varnost za zaposlene.

Swatycomet nova blagovna znamka slovenske industrije

spodarskem prostoru. Zaposluje le nekaj manj kot 1000 sodelavk in so-delavcev, sede podjetja je v Mariboru, poslovne enote pa so e v Zreah, Loah in Oplotnici. Za-stavili so si ambiciozne narte, s programom iroke potronje posta-ti eden od treh najpo-membnejih in najvejih evropskih proizvajalcev, v industrijskem progra-mu pa pomemben igra-lec pri posameznih cilj-nih skupinah ter z lastno proizvodnjo tehninih tkanin ostati med najvejimi proizvajalci za brusno industrijo in z novimi programi vstopiti tudi v dru-ge veje industrije. Z doseganjem sinergij-skih uinkov bodo poveali bruto dodano vrednost in dobikonosnost poslovanja. V petih letih nartujejo poveanje obsega

prodaje na 100.000 evrov na zaposlenega in ustvariti 5 milijonov evrov dobika letno.

V Swatycometu se zavedamo, da uspena izvedba procesa zdruitve ne pomeni le formalne in tehnine zdruitve dveh pod-jetij, ampak z uveljavljanjem dobrih praks in potenciala skupnih znanj ustvariti pod-jetje z dodano vrednostjo in skupno orga-nizacijsko kulturo, vrednotami in cilji. Le tako bomo lahko v celoti izkoristili siner-gije zdruenega poslovanja in pomembnej-o trno mo drube Swatycomet, je na sreanju z novinarji poudaril Ale Mikeln, direktor drube Swatycomet. Dolgorona vizija Swatycometa je zazrta v poloaj med najvejimi in najpomembnejimi akterji brusne brane na svetovnem trgu. Kljub globalnosti delovanja bodo aktivno ohra-njali tudi vpetost v lokalno okolje na vseh lokacijah poslovanja.

www.swatycomet.si

Ale Mikeln, direktor drube Swatycomet

25April 26 V

26 April 26 V

Druba Uniklima, ki od leta 2005 deluje pod okriljem korporacije Hidria, je do zdaj proizvajala v programu energetike in kli-matskih naprav. Tokrat je v podjetju stekla proizvodnja Hidriinih toplotnih prenosni-kov za vso Evropo, s imer se bo obseg pro-izvodnje ve kot podvojil. S tem se v drubi Uniklima odpira monost dodatnega zapo-slovanja in nadaljnjega razvoja podjetja. Hi-dria se je za novo investicijo v proizvodnjo v Uniklimi odloila zaradi preteklega uspe-nega poslovanja, prizadevnosti in strokov-nosti sodelavcev ter strateke geografske lege sarajevske enote, ki omogoa uspeno trenje v Evropi, na Blinjem vzhodu ter v dravah Magreba. Hidria danes v Bosni in Hercegovini v dveh drubah Uniklimi in Hidrii BH zaposluje 120 sodelavcev, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, nartovanjem, prodajo in servisom sistemov za klimatizacijo velikih objektov, izdelanih na proizvodnih lokacijah Hidrie v Bosni in Her-cegovini, Sloveniji in Nemiji. Veliko konku-renno prednost pri sodelovanju z investitorji v Bosni in Hercegovini predstavlja dejavnost slovenskega Hidria Intituta Klima, ki kupce prepria s svojo strokovnostjo, irokim spek-trom znanja ter razvojem energetsko uinko-vitih in okolju prijaznih reitev. Prodajna druba Hidria BH s 23 inenirji obvladuje kar 65 odstotkov trga v Bosni in Hercegovini. V desetletju svojega delovanja

Nova proizvodnja linija v Hidriini drubi v Sarajevu Predsednik Vlade RS Borut Pahor je v Hidriini drubi Uniklima v Sarajevu odprl novo proizvodno linijo toplotnih prenosnikov. Nova pridobitev ima velik pomen za ohranjanje vodilnega trnega delea Hidrie v Bosni in Her-cegovini, pomeni pa tudi veliko konkurenno prednost pri proizvodnji in trenju toplotnih prenosnikov blagovne znamke Hidria. Slovesnosti so se poleg premierja in vodstva Hidrie udeleili tirje ministri slovenske vlade z delegacijo, zaposleni in poslovni partnerji Hidrie iz Bosne in Hercegovine.

Na fotografi ji (od leve proti desni): Alid Adilagi (direktor Uniklime), mag. Iztok Seljak (predse-dnik poslovodnega odbora Hidire), Borut Pahor (predsednik Vlade RS), Ivan Rupnik (podpred-sednik poslovodnega odbora Hidrie), Stane Uri (podpredsednik poslovodnega odbora Hidrie)

Foto: Hidria

je prodajo poveala kar za 30-krat, prevzela je tudi odgovorno vlogo na Balkanu po-stala je prvi Hidriin kompetenni center v tujini na podroju klimatizacije, ki ponuja tehnino, kadrovsko in servisno podporo vsem prodajnim drubam Hidrie v Jugo-vzhodni Evropi. Hidria je s sistemi za klimatizacijo opre-mila tevilne referenne objekte v Bosni

in Hercegovini, med njimi poslovni center BBI, twist tower Avaz in ve kot 120 let star, obnovljen hotel Europe v Sarajevu, nove poslovne in nakupovalne centre, ho-tele, bolninice, bazene, termalne riviere in televizijske hie v Sarajevu, Bihau, Zenici, Banjaluki, Mostarju, Tuzli in drugih mestih iroma po dravi.

www.hidria.com

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Preverjanje trdotePri preverjanju materiala se nemko podjetje Deutsche Edelstahlwerke opira na znanje in izkunje Zwicka, ki je opremil svoj laboratorij s sodobnimi napravami za preverjanje trdote. Med drugim ima tudi napravo ZHU250 topline. S tem so se zmogljivosti tega laboratorija razirile, tako da zdaj lahko izvaja meritve tudi po Rockwellu, Vickersu in Brinellu. Inovativni sistem te naprave vkljuuje tiri telesa za vstop v material. Pri podobnih sistemih so potrebni trije (ali ve) objektivi, da bi lahko pokrili potrebno irino. Zaradi posebne Zwickove tehno-logije to ni potrebno, kar omogoa hitreje izvajanje preizkusov. Razline vrste preverjanj je mogoe izvesti z eno samo napravo ob izredni natannosti in ponovljivosti. Vkljuitev rezultatov preizkusov v informacijsko-tehnoloko omreje poteka brez teav preko enega vmesnika. Wessel Vlcker, ki je pri Deutsche Edelstahlwerke odgovoren za proizvodnjo, razlaga: Odloilni pri nakupu naprave ZHU250 sta bili visoka kakovost ter tudi zanesljivost drugih Zwickovih naprav, ki smo jih e imeli. Na osnovi tega smo se odloili tudi za novo napravo za preverjanje, ki nam prihrani as in denar, saj je preverjanje hitreje.

www.zwick.com

27April 26 V

dogodki in dosekiutrip dom

a

Leto 2009 je Evropska komisija doloila za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnih pristopov za prihodnje izzive EU na svetov-ni ravni. Zato je univerza v Linzu v sodelo-vanju z Ars Electronico organizirala razsta-vo sodobnih del raziskovalcev in tudentov z zasebne raziskovalne univerze Massac-husetts Institute of Technology (MIT). Th e 2009 Ars Electronica Campus Exhibition je v neposredni bliini posnemovalca, budim-pekega Evropskega intituta za tehnologijo, razgrnila stvaritve oddelka MIT Media Lab oziroma njegovih tridesetih raziskovalnih skupin, ki obravnavajo umetno inteligenco, robotiko, nanotehnologije, biomehatroni-ko, materiale, novomedijsko medicino, cen-tre kognitivnih strojev za bannitvo priho-dnosti, vzgojo, glasbo, drubeno mreenje, urbane infrastrukture in ostalo. MIT Media Lab se vse od svojih zametkov leta 1980 zavzema za vseobseni pristop k zamiljanju vplivov (razvoja) tehnologij na vsakdanjost, ki so bistveno spremenili osnovna pojmovanja lovekih zmonosti. Prof. Hiroshi Ishii, predstojnik raziskoval-ne skupine Tangible Media, poudarja, da v procesu ustvarjalnosti, ki mora govoriti vse jezike, razumeti vse vrednostne siste-me, ni meja med tehnologijo, znanostjo, umetnostjo in oblikovanjem. Specializi-rane skupnosti ekonomske, znanstvene, inenirske so pogosto preozke in privze-majo le lastne elje in potrebe. MIT Media Lab s transdisciplinarnim pristopom tako zdruuje inenirje, znanstvenike, obliko-valce in umetnike. irina strokovnih znanj in svojskih izkuenj stremi h kreacijam in inovacijam za spremembe. Njihove aktiv-nosti lahko privzamemo kot eksperiment v nastajanju, tako fi zini kakor intelektualni proces, ki olajuje inovacije, sodelovanja in kritino raziskovanje. Procesi se udejanja-jo v laboratorijskem delu, kjer raziskovalni produkti nakazujejo preskok najsodob-nejih tehnologij v domeni oblikovanja in estetike. Tako uinkoviteje umeajo dela v iro drubeno sfero in spreminjajo inte-raktivno izkustvo uporabnikov. Drubene

Predstavitev MIT Media Lab v LinzuIMPETUSZagotovo ne moremo upati, da bomo razreili probleme brez sposobnosti razumevanja sodobnega sveta, ki temelji na integriranju znanj. Humaniste moramo izobraevati z upotevanjem sodobne znanosti. Znanstveniki in inenirji morajo biti opremljeni tudi s humanistinim znanjem. Celotno uenje pa mora temeljiti na zanimanju za kompleksne uinke tehnologije na nao kulturo.

Jerome B. Wiesner, soustanovitelj oddelka MIT Media Lab

skupnosti pa z aktivnim pristopom in tudi (so)ustvarjanjem bolje razumejo vplive in uinke tehnologije. eprav je bilo zadnje obdobje v Evropi predstavljenih precej projektov MIT Media Lab najodmevneji je bil nedvomno One Laptop per Child , je bila razstava z naslo-vom Impetus lani jeseni nekaj posebnega, saj je predstavljala tudi dela tudentov raz-linih izobrazbenih profi lov in specifi nih profesionalnih okolij, ki raziskujejo nova podroja, kjer gojijo in nadgrajujejo razi-skovalne poglede. S predstavitvijo v Linzu so razkrili tudi vodila znanstvenorazisko-valnega dela, ki temelji na treh prvinah skupnosti, lovekosti in materialnosti.

Novih oblik izraznosti, ki so sicer zgrajene na izkunjah preteklosti, zgodovina ne za-nima. Impetus predstavlja projekte, kjer so digitalne tehnologije spremenile dostop do interpretacije informacij in obogatile pro-ces uenja, dela in razumevanja. Raziskave so razvile tudi fi zine in digitalne platfor-me, ki spodbujajo ustvarjalnost skozi olaj-

an dostop do znanja in tako spreminjajo izobraevalne metode za ljudi vseh genera-cij. Skozi proizvode in orodja, ki spodbujajo amatersko kreiranje tehnologij, MIT Media Lab promovira pobude naredi si sam v odprtokodnih skupnostih. Kljuni element tovrstnih pobud je koncept kolektivne inte-ligence, ki zdruuje znanja pestre skupno-sti strokovnjakov in omogoa oblikovanje virtualnih skupnosti, ki prej niso bile mo-goe. Skupnost sestavlja lovek. lovek, ki se prilagaja tehnologiji in zato ustvarja tehnologijo, ki se mu prilagaja. Tehnologija je ustvarila sisteme za loveki razvoj in na-predek, ki nam omogoa raziritev fi zinih in utnih zmonosti. eprav nam virtualni svet prinaa veliko novih razsenosti, se e zmeraj intuitivno navduujemo nad fi zi-nim, taktilnim, oprijemljivim in materi-alnim stvarstvom. Osrednjega pomena za pojem nove materialnosti je tudi inovacija proizvodnih procesov, ki preizprauje za-misel, kako spreminjanje procesa ustvarja-nja lahko spremeni tudi konno stvaritev. Za raziskovalce v oddelku MIT Media Lab so nove metode kombiniranja virtualnega

28 April 26 V

dogodki in dosekiut

rip d

oma

in materialnega pravzaprav irjenje mono-sti materialnega sveta. Tako uporabnikom ustvarjajo udobna izkustva. V prihodnjih vizijah interaktivnosti na primer progra-mirani snovnosti in radikalnih atomih se zaenja materialna znanost na nanoravni stapljati s koncepti interaktivnosti in uvaja-njem fi zinih materialov, ki so prilagodlji-vi, programirani in dinamini kot piksli na zaslonu. S preizkuanjem razlinih raziskovalnih metod projekti na razstavi stremijo morda tudi k izzivanju, saj vnaajo kritino izpra-evanje o razumevanju nae lovenosti in identitete skozi prizmo tehnologije. Raz-stavljeni projekt, morda eden od manj kon-vencionalnih v naem prostoru, je vsekakor Death and the Powers, opera skladatelja Toda Machoverja, posebno za orkester iz-delanih hiperintrumentov z edinstvenim robotskim, doslej e nevzpostavljenim ani-matronskim odrom, ki bo postopoma oi-vel kot glavni akter v drami. Enodejanska celoveerna opera pripoveduje zgodbo o ekscentrinem patriarhu Simonu Powersu,

bogatem, vplivnem in uspenem mokem, ki eli posei izza lovekih meja. Powers je ustanovitelj Sistema, materialnega ek-sperimenta o lovekem organizmu, ki raziskuje transdukcijo lovekega obstoja v druge oblike. Proti koncu svojega ivljenja je Powers sooen z vpraanjem svoje zapu-ine: Kaj bo ostalo za menoj, ko umrem? Kaj lahko nadziram, kaj lahko nadaljujem v nedogled? Da bi prevedli Simonov nastop v ekspresivni animirani oder, so snovalci opere uporabili novo tehniko neuteleene-ga performansa, ki ga oblikujejo Simonova knjinica in tevilni predmeti, vkljuno z glasbenim lestencem. Zgodbo uokvirja in dodatno bogati refren kotaleih se, ska-kajoih in drseih se robotov, imenovanih Operaboti, ki poskuajo razumeti pomen smrti. Opera Death and the Powers, ki je nastala ob podpori monake Opere Futu-rum in ob patronatu princa Alberta II., je bila septembra 2009 predstavljena v obliki delavnice na Harvardovem A.R.T. Teatru, na festivalu Ars Electronica 2009, svetovno premiero pa bo doivela septembra 2010 v operi v Monte Carlu.

Biti dober ni dovolj. e je Sam Hecht, bri-tanski industrijski oblikovalec, preprian, da podjetja raje nadzirajo konkurenco, na-mesto da bi skrbela za drubeni kontekst, pa MIT, ki na lestvici najboljih 8000 uni-verz trenutno priznava premo le Harvar-du (vir: Ranking Web of World Universi-ties, www.webomatrics.info, 26. 3. 2010), Evropi ne razkazuje moi, temve jo nago-varja s funkcionalnim prikazom drugane mentalitete. Univerzalni izzivi MIT Media Lab ne privzemajo preprianja o vsedose-gljivosti in obvladovanju sistemov, temve o zavestnem zaznavanju drubenega stanja, tudi tistih ibkih impulzov, ki jih sicer do-met znanosti in tehnologije morda ne za-znava v polni meri. irina ustanove in ljudi se udejanja v zanesljivosti, odgovornosti in sposobnosti vzpostavljanja in ohranjanja odnosov oz. razmerij z okoljem v najirem kontekstu. Slednje se udejanja s stalnim procesom spodbujanja ustvarjalnosti kot preseka implementacije teoretinih znanj in pridobivanja stikov s poslovnim oko-ljem. Izrazita dodana vrednost v razvoju tudentov in raziskovalcev je v osebnostni rasti pod okriljem vrhunskih strokovnja-kov, ob nezanemarljivi (ne)obremenjenosti s trenjskimi rezultati. tudentje ustvarjajo lastne vizije v okviru izobraevalnega pro-cesa. S tem si pridobivajo samozavest, spo-padajo se s stvarnostjo in vzpostavljajo od-prt dialog z okoljem. Vse to jim omogoa tudi svojski nain fi nanciranja dejavnosti MIT Media Lab z letnim proraunom pri-blino 26 milijonov amerikih dolarjev. Viri fi nanciranja konzorcijska sponzorstva (trenutno Th ings Th at Th ink, Digital Life in Consumer Electronics Lab), korporativ-ne in neposredne raziskave ter tipendije so skoraj v celoti industrijski, kjer pa skoraj estdeset (med seboj tudi konkurennih) podjetij ne vlaga le v posamezne projekte, ampak predvsem v tematske sklope. Sode-lovanje z industrijo je namre preraslo v strateka zaveznitva. Za spremembe.

Jernej Kova, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnitvo.

Nemki avtomobilski proizvajalci prebrodili krizoNajveji nemki proizvajalci avtomobilov so z dobrim poslovanjem na tujih trgih uspeli prebroditi hudo krizo. Potem ko se jim je prodaja v lanskem prvem etrtletju krepko zmanjala, so BMW, Audi in Daimler v letonjih prvih treh mesecih spet prodali ve avtomobilov.

Tekmeca Volkswagnove herinske drube Audi iz Mnchna in Stuttgarta se e ne moreta pohvaliti s takimi prodajnimi tevilkami, kot sta jih dosegala v prvem etrtletju 2008. BMW je med januarjem in marcem po vsem svetu prodal skupaj 315.600 avtomobilov znamk BMW, Mini in Rolls-royce. To je 13,8 odstotka ve kot v enakem obdobju lani. V prvem e-trtletju lani je BMW sicer e utrpel ve kot 21-odstotni padec prodaje, potem ko je v prvih treh mesecih leta 2008 prodal priblino 352.000 avtomobilov. Audi je v prvih treh mesecih zabeleil najbolje etrtletje v svoji zgodovini. Prodaja se je poveala za ve kot etrtino na priblino 264.100 avtomobilov. V vsem letu eli Audi tako kot leta 2008 ponovno prodati ve kot milijon vozil. Marca je rast tako kot v prvem etrtletju spodbujala prodaja na azijskem trgu, predvsem na Kitajskem. Tudi Daimler je v prvem etrtletju prodal ve avtomobilov kot enako obdobje lani. Z 271.200 avtomobili znamk Mercedes-Benz, Smart, AMG in Maybach se je prodaja poveala za enajst odstotkov. V lanskem prvem etrtletju je sicer Daimler utrpel upad prodaje za 23 odstotkov.

29April 26 V

dogodki in dosekiutrip dom

a

Praktini vodi skozi MastercamIzdali smo novo knjigo Praktini vodi skozi Mastercam v slovenskem jeziku, ki ponuja predvsem pregled osnovnih monosti pro-grama (na primer risanje geometrije in izdelava osnovnih CNC-obdelovalnih strategij za frezanje). Namen prironika je predvsem praktino spoznavanje razlinih funkcij programa Mastercam X4, od 2D-risanja in 3D-modeliranja do zahtevnih 3D-obdelav po povrinah.

V prihodnje bo uenje uporabe paketa CAD/CAM Mastercam bistveno laje:

- V novi knjigi Praktini vodnik skozi Mastercam je ve kot 430 barvnih strani s slovenskimi navodili in praktinimi primeri.

- Priloen je DVD z Mastercam X4 Demo/Home Learning Edition (posku-sna razliica programa) in reitvami primerov oziroma vaj, ki so opisane v knjigi.

- Na razpolago so tudi novi Mastercam X4 Video Tutoriali v slovenini, namenjeni zaetnikom, saj nazorno prikazujejo in uijo osnovne funkcije programa Mastercam.

Ve o prironiku si lahko preberete na nai spletni strani (http://www.ma-stercam.si/). Za naroilo pa izpolnite obrazec, ki je prav tako na nai spletni strani.

ISBN: 978-961-269-179-0Jezik: slovenskiZaloba: izdano v samozalobi (podjetje A-CAM, d. o. o.)Leto izida: 2010Obseg: 430 barvnih strani formata B5 Cena knjige z 8,5 % DDV: 59,68 Dostava: priporoeno s Poto SlovenijeNaroilo knjige na: www.mastercam.si

30 April 26 V

Investicije so za razvoj nujno potrebne

Podjetje LOTRI d.o.o., ki ima svoj sede v Selcah

v Selki dolini, se ukvarja z meroslovjem, njegovo

glavno dejavnost pa pred-stavlja pregled merilne in laboratorijske opre-me. Razvoj podjetja se

zane e leta 1991, zaradi preprianja v napredek in

kakovost leta 1999 med prvimi prejmejo akredita-cijsko listino na podroju

kalibracijskih laboratorijev, v letu 2001 pa e akredi-tacijsko listino na podro-

ju kontrolnih organov. Podjetje je leta 2001, kot prvo zasebno podjetje v

Sloveniji, od Urada za me-roslovje pridobilo Imeno-

vanje, ki pomeni, da lahko sami opravljajo zakonske overitve meril na imeno-

vanih podrojih. Do tedaj so upravne postopke

overitev izvajali le kontro-lorji Urada za meroslovje. Podroja akreditiranja pri podjetju LOTRI d.o.o so

se od leta 2002 nepresta-no irila, tako da danes pokrivajo velik spekter

fi zikalnih in termodina-minih, ter del kemijskih

in elektrinih veliin. Poleg kalibracijskega la-

boratorija in kontrolnega organa deluje podjetje e na ostalih, z meroslovjem

povezanih podrojih. V lanskem letu so tako pridobili e odlobo, ki

jih pooblaa kot organ za periodine preglede

opreme pod tlakom.

Petja korjancFoto: LOTRI d. o. o.

LOTRI laboratorij za meroslovje d.o.o.pr

edst

avlja

mo

Ena izmed naih zadnjih vejih investi-cij, na katero smo e posebej ponosni, je odprtje laboratorija za dimenzionalne ve-liine, pravi direktor podjetja LOTRI d.o.o., Marko Lotri. Dodaja, da sta fi -zikalni enoti dolina in kot pomembni veliini, s katerimi se po novem dodatno ukvarja meroslovni laboratorij LOTRI. Dolina je zelo iroko podroje dela, ki ne zahteva samo ogromno vloenega zna-nja in neprestanega izobraevanja, pa pa zahteva tudi zelo drago merilno opremo, pojasnjuje Lotri. Za vstop na to podro-je, so v podjetju morali ustvariti zelo ka-kovostne laboratorijske pogoje, ki omo-goajo bistveno bolje meritve. Priprave za odprtje novega merilnega laboratorija za dimenzionalne veliine so trajale do-bri dve leti, natanneje do 27. novem-bra 2009, ko je laboratorij zael s svojim obratovanjem. Ustvarili smo nadvse kakovostne laboratorijske pogoje, kjer vzdrujemo konstantne temperaturne pogoje, ki znaajo 20C. S tem lahko de-jansko zagotavljamo, na enakem stroju v industrijskem ali laboratorijskem okolju, bistveno boljo tonost, pove Lotri in dodaja, da se s taknim pristopom zmanj-

a merilna negotovost. Z novim labora-torijem za dimenzionalne veliine lahko trgu ponudijo tone in natanne meritve ter zanesljive podatke, ki jih, preden jih posredujejo svojim konnim kupcem, e ustrezno obdelujejo.

Investicija v laboratorij za dimenzionalne veliine je znaala 610.000 , in to v asu, ko je propadel znani Lehmans Brothers v ZDA. eprav je bilo sliati veliko rnih na-povedih, se nismo prestraili, pove Lotri. Seveda se tak projekt ne zane z nakupom opreme, ampak e veliko prej. Naa inve-sticija je naravna posledica razvoja, ki je tekel ti dve leti, obsegala pa je rekonstruk-cijo laboratorijev od osnovnih gradbenih del pa vse do montae najbolj zahtevnih merilnih sistemov, pojasnjuje Lotri. Del sredstev pri investiciji, toneje 20 odstot-kov (116.000 ), je v okviru razpisa P4 pri Podjetnikem skladu RS pridobljenih tudi iz skladov Evropske unije. Ponosni smo, da smo pridobili del sredstev tudi iz tega vira, saj to pomeni, da so e drugi prepo-znali nao vlogo na podroju meroslovja v Sloveniji, pove Primo Hafner, vodja la-boratorija pri podjetju LOTRI.

Direktor podjetja LOTRI d.o.o., Marko Lotri

30

31April 26 V

LOTRI laboratorij za meroslovje d. o. o. predstavljam

o

Po besedah direktorja Marka Lotria je podjetje ponosno e na eno pridobitev konec lanskega leta jim je ARRS Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repu-blike Slovenije podelila potrdilo (tevilko) o vpisu podjetja LOTRI v register razi-skovalnih organizacij.

Vlaganje v znanje je nujno za razvoj podjetjaIzobraevanje je nadvse pomemben del vsakdana v podjetju, ker usvojeno znanje neprestano podajajo naprej tako svojim zaposlenim, kot tistim, ki ga potrebujejo pri svojem delu in jih dejavnost, s katero se ukvarjajo zanima.

Pri podjetju LOTRI za iro strokovno javnost pripravljajo ve vrst seminarjev, ki obsegajo informacije o tehtanju, pipetira-nju in sistemih vodenja kakovosti. V svo-jem izobraevalnem programu ponujajo e

nekaj novosti, in sicer seminarje s podro-je temperature, vlage in doline. Slednji seminar je razdeljen na dva dela v enem je govora o dolini na splono, drugi del izobraevanja je namenjen izvajalcem in-ternih kalibracij meril v podjetjih, ki se jih naui meriti in kalibrirati lastno merilno opremo.

Skupaj tako podjetje LOTRI trgu ponuja est razlinih izobraevanj, ki jih izvaja na treh nivojih. Prvi, osnovni nivo izobrae-vanje se izvaja pri strankah, drugi, stan-dardni nivo je zahtevneji in vkljuuje tudi primerjavo rezultatov izvajalcev (tonost meritve), medtem ko je tretji profesionalni nivo namenjen najzahtevnejim temam.

Podjetja, ki ne izobraujejo svojih zaposle-nih, nimajo svetle prihodnosti. To pri pod-jetju LOTRI nikakor ne velja, saj podjetje svoje zaposlene neprestano izobrauje in jih seznanja z novostmi na podroju, s ka-terimi se ukvarjajo. Redno organizirajo ne-kajdnevne izobraevalne konference, kjer v prijetnem okolju zdruijo izobraevanje in prvine teambuildinga. Letonja konferenca je bila v prvi vrsti posveena novim podro-

jem, s katerimi se v podjetju ukvarjajo in sicer z dimenzionalnimi veliinami in opre-mi pod tlakom. Sodelavce, ki so pri svojem delu dosegli zavidljive rezultate, tudi nagra-dijo. Nagrada je motivacija za doseganje e boljih rezultatov in priznanje, da podjetje ceni trud vsakega zaposlenega. Letos je na-grado Zlati list za najbolj inovativnega so-delavca/sodelavko prejela Urka Habjan.

Seveda je irjenje informacij o svoji po-nudbi in storitvah, tako kot iskanje novih kadrov nujno. Slednjega se e posebej zave-dajo pri podjetju LOTRI. V februarju so v tehnikem olskem centru v Kranju izvedli informativne dneve in dijakom prikazali de-javnost s katero se ukvarjajo. Informacije o svojem delu irijo tudi z Radshowom, ki so ga do sedaj na treh lokacijah v Sloveniji izvedli skupaj s svojim principalom iz Rad-waga. Na teh predstavitvah so lahko stran-ke same preizkusile tehtnice, ki jih podjetje LOTRI tudi prodaja. Predstavili smo tudi prvo analitsko tehtnico na svetu s slovenskim menijem, pove Primo Hafner. Pri lokali-zaciji smo uporabili lastno znanje, gre pa za prvo tovrstno tehtnico z na dotik obutljivim zaslonom. Prepriani smo, da se bo dobro prijela na naem trgu, saj je intuitivna in pre-prosta za uporabo, e doda Hafner.

Da bi imeli dostop do virov znanja, ima-mo v naem kolektivu zaposlena tudi dva mlada raziskovalce, pojasnjuje Marko Lotri. V letu 2008 sta se dva naa sode-lavca iz Kosova prijavila v podiplomski tudij preko razpisa JAPTI in tudirata na IJS. Vpisana sta v program nanoznanost in nanotehnologija. Povezava s centri znanja in mentorji je tisto, kar nam omogoajo dostop do znanja in raziskav. To je naa do-dana vrednost, saj nam omogoa razvoj v smeri e neodkritih in neuveljavljenih me-tod v meroslovju, pove Lotri. Po njegovih besedah elijo v prvi vrsti ostati meroslov-ni laboratorij, a kljub temu trgu ponuditi e dodatne inovativne izdelke, po katerih obstaja povpraevanje. Eden izmed njih je naprava za merjenje doline ic in kabla, predstavi inovativne izdelke Primo Haf-ner, vodja laboratorija pri podjetju Lotri. Ostali dve napravi sta e v razvoju, eno iz-med njiju nameravamo tudi patentirati in naslednje leto predstaviti na meroslovnem sejmu v Nemiji, e doda Hafner.

iritev dejavnosti na tuje trgeiritev na tuje trge je pri podjetju LOTRI podroje, s katerim se zadnje leto aktivno ukvarjajo. V mesecu marcu so se udele-

Investicije, ki jih pri podjetju LOTRI vloijo v razvoj presegajo 25 odstotkov vseh prihodkov, v lanskem letu pa

so presegle ve kot 50 odstotkov vsega prometa.

Steza za merjenje tranih in togih meril

Kalibracija vzporednih mejnih meril - kladic

32 April 26 V

LOTRI laboratorij za meroslovje d. o. o.pr

edst

avlja

mo ili specializiranega sejma CONTROL v

italijanski Parmi, pogovori o sodelovanju potekajo tudi na avstrijskem trgu. Po be-sedah direktorja podjetja LOTRI, Marka Lotria, so cilj iritve podjetja tudi drave JV Evrope. Vse aktivnosti iritve poslova-nja so podprte tudi na spletu, kjer e od decembra poteka neprestana prenova in osveitev spletne strani z najnovejimi po-drobnostmi in informacijami o poslovanju podjetja. Nedolgo tega je bila spletna stran poleg zahodnoevropskih predstavljena e v srbskem in hrvakem jeziku, kmalu se jim bosta pridruila e albanski in make-donski jezik. Spletna stran ni namenjena le strokovni javnosti, ampak vsem, ki bi eleli izvedeti ve o meroslovju in o podrojih s katerimi se podjetje LOTRI ukvarja.

To je nujna posledica naega razvoja, o i-ritvi na tuje trge pove Primo Hafner. So-de po prejnjih projektih pa lahko reem, da za kar se odloimo, to tudi izpeljemo. Smo mlad kolektiv, ki ima zagon in eljo da vse ponemo na visokem nivoju ter poma-gamo pri izgradnji kakovostne meroslovne infrastrukture v Sloveniji, doda Hafner in pojasni, da se stanje na tem podroju iz-boljuje in izenauje z zahodno Evropo.

Nihe ni imun na recesijo, ampak ...Nihe ni imun na posledice recesije v svetu, vendar je z inovativnimi pristopi, in zaokro-itvijo ponudbe potrebno zadevo kompenzi-rati, stanje v katerem se je znalo svetovno in nae gospodarstvo komentira Marko Lotri. To je pri nas najbolj vidno pri cenah stori-tev, ki so na veliko zadovoljstvo naih strank padle, mi pa poskuamo obdrat kakovost naih storitev, pove direktor podjetja.

Kakovost storitev pri podjetju LOTRI elijo izboljati s projektom avtomatizacije procesov, ki jo pripravljajo skupaj z Inti-tutom Joef Stefan in podjetjem IMS. Po konanem projektu bo avtomatizacija na-ih procesov izpiljena do te mere, da bomo za kalibracijo potrebovali manj asa, prido-bljene podatke pa vnesli v sistem in jih ka-

sneje preprosto obdelovali, o naslednjem velikem projektu razloi direktor Lotri. Po besedah vodje laboratorija, Primoa Hafnerja gre za nadgradnjo obstojeega programa MeOL, ki je e v uporabi in bo poleg drugih lastnosti omogoal e delova-nje v off -line nainu na podrojih, ki niso dobro pokrita s podatkovnimi povezavami. Programska oprema z delovnim naslovom

Kakovost storitev pri podjetju LOTRI elijo izboljati s projektom avtomatizacije procesov, ki jo pripravljajo

skupaj z Intitutom Joef Stefan in podjetjem IMS.

Primo Hafner, vodja laboratorija pri podjetju LOTRI

velik izziv, saj se trudimo, da bi trgu ponu-dili kakovostne storitve in izdelke, odziv-nost in znanje, pove Lotri in poja