0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

5Avgust 22 IV

TECHNOLOGY

6 Avgust 22 IV

Intervju: Jay Freeland, izvrni direktor drube FARO

Ustvarjanje vrednosti v proizvodnji za vedno bolj sploeni svetOd mojega aktivnega delovanja v nancah je preteklo e toliko vode, da je imelo pri rasti podjetja le majhno vlogo. Zadnjih deset let vodim podjetja in skrbim za njihovo rast tako, da v sredie postavljam strategije, tehnologije in izvedbo. Trenutno porabim od 30 do 40 odstotkov svojega asa za analizo tehnologij na trgu in nadzor napredka naega internega tehnolokega razvoja. Rezultati tega dela so pomemben del nae rasti in strategij iritve.

kaza

lo

6

uvodnik 9

utrip doma 1515 V Hidrii odprli visoko tehnoloko

proizvodnjo vigalnih sistemov16 Laboratorij za fi ziko organskih snovi17 49. mednarodno livarsko posvetovanje18 Stroki s stroki - 1. del34 Nanomateriali v litijevih ionskih

akumulatorjih26 Cona toplotnega vpliva pri navarjanju

kromovega ledeburitnega jekla32 Ali so fotoelektrokemijske celice lahko

alternativa silicijevim fotocelicam

utrip tujine 4854 Novosti v kompaktnem petosnem

razredu: serija HURCO VMX U56 EUROGUSS 201058 Izboljanje kakovosti ivljenja z novimi

ortopedskimi vsadki, narejenimi s hitro izdelavo

62 Razvoj tehnologije in upravljanja livarn64 Wohlers Report 2008 - Stanje v

industriji hitre proizvodnje konnih izdelkov

68 Novi portalni obdelovalni centri HURCO s prenim hodom do 2.100 mm

69 Dobro kot kruh!72 Trdokovinskimi rezkarji z izmenljivimi

rezalnimi glavami spreminja podobo operacij steblastega rezkanja

avtomatizacija in informatizaija 7682 Robotika, krmiljeno gibanje in

programirni logini krmilniki na eni PC-osnovi

83 Nadziran tok blaga v skladiih84 Elektrine une ploe - unikatna

uilnica87 Izdelali stiskalnico za proizvodnjo

prikljunih sponk za elektromotorje89 Vloge v est sigmi90 Honeywell Leossu dodelil prestini

partnerski status92 Informacijske tehnologije za vitko

proizvodnjo

nekovine 9698 S priavilno izbiro materiala do dobrega

izdelka100 Najpogosteje napake pri predelavi

termoplastov z brizganjem106 ILLIG-ovi dnevi odprtih vrat109 Inenirski polimeri: 10 najpogostejih

teav pri brizganju - 5. del110 Nove pregrade iz Exateca in Lexana112 Postopek ETA: visoka toplotna uinkovi-

tost z izkorianjem povratnega zraka113 Roboti z dvema roicama za aplikacije

velike hitrosti115 Simpozij podjetja ENGEL

napredne tehnologije 116121 HP je preoblikoval delovne postaje121 HP omogoa brezplano nadgradnjo

na Windows 7122 Vodilna podjetja na podroju CAM124 Najveji laser na svetu128 Na poti v virtualno simulacijsko okolje128 Lexmark razvija tehnologijo RFID129 600 licenc SolidWorksa na ljubljanski

fakulteti za strojnitvo129 Canon z novim bralnikom velikega

formata130 Prvi fotoaparat s projektorjem130 Industrijsko tiskanje nalepk

UTRIP DOMA

Mednarodna konferenca o industrijskih orodjih in izdelovalnih teh-nologijahTudi tokratna konferenca ICIT&MPT bo osredotoena na industrijsko orodjarstvo in tehnologije predelave materialov. Strokovnjaki, inenirji, priznani raziskovalci in znanstveniki iz industrije, raziskovalnih in akademskih krogov bodo govorili o novih tehnologijah predelave materialov in izdelave orodij, virtualni proizvodnji, proizvo-dnih sistemih, inteligentnih sistemih, hitri izdelavi, orodjih za eksibilno in maloserijsko proizvodnjo, upravljanju izdelave orodij, novih materialih in ravnanju z njimi ter o soasnem inenirstvu. Namen konference je ponuditi platformo za izmenjavo informacij in znanja o razvoju ter najnovejih inovacijah s podroja orodjarstva in tehno-logij predelave materialov. Ker je medsebojno sodelovanje kljuno za uspeh v dinaminem poslovnem okolju, kakrnemu smo mu pria danes, se bo konferenca ICIT&MPT posvetila tudi temu vidiku.

UTRIP TUJINE

Popoln servis, kratki dobavni roki in irok spekter monosti predpredelave materialov so dejavniki uspe-nosti v trgovini z jeklom. Da bi se lahko e hitreje in bolj prono odzivali na elje kupcev, se je druba Bieber + Marburg odloila za novo peskalno napravo Rsler. Peskalna naprava popolnoma ustreza individualnim zahtevam za uinkovito ienje s peskanjem ploatih jekel, cevi in drugih pro lov.

kazalo

12

Modre supernitridne prevlekeEna od pomanjkljivosti sodobnih trdih prevlek je njihova neizra-zita barva. Estetski vidik v orodjarstvu sicer ni najpomembneji, ima pa barvni kontrast ve praktinih prednosti laje je na primer razlikovanje razlinih prevlek in orodij ter prepoznavanje obrabe. e ima prevleka izrazito barvo, potem lahko delavec na obdelovalnem stroju hitreje zazna obrabo, s pravoasno zausta-vitvijo proizvodnje pa preprei huje pokodbe povrine orodja in zmanja izmet. Huje pokodbe zmanjajo monost obnove orodja. Druga prednost je laje loevanje orodij, zaitenih z razlinimi prevlekami. 22

60

25

Kako na nas gleda italijanska industrija orodnih strojev?Trenuten negativen poloaj na trgu pomeni, da je treba pozornost usmeriti tudi na trge orodnih strojev, da bi zago-tovili najbolje pogoje za rast in razvoj. Balkanske deele z ivahnim gospodarstvom in ugodnim zemljepisnim poloajem za vse to ponujajo monosti, ki jih italijanski konstruktorji ne morejo spregledati, je povedal Giancarlo Losma, predsednik Italijanskega zdruenja proizvajalcev orodnih strojev, robotov in avtomatizacije (UCIMU), na zaetku okrogle mize v Bergamu.

48

Visoka fl eksibilnost in gospodarno ienje s peskanjem v trgovini metalurkih materialov

7Avgust 22 IV

kazalo oglaevalcev

Servoregulator kot programirni logini

krmilnikSodobni servoregulatorji so vse bolj zmogljivi, tako

da lahko nadomestijo tudi programirne logine krmilnike (PLK). Podjetje PS, d. o. o., iz Logatca je

izdelalo stroj, ki ima pet servomotorjev ter ve kot 80 digitalnih in 14 analognih vhodov ali izhodov, vendar

nobenega krmilnika PLK, zato je vodenje stroja prevzel eden od servoregulatorjev. Tako za krmiljenje avtomatiziranih strojev in naprav ni ve zmeraj potre-

ben PLK, e je le na voljo ustrezen servoregulator. Botjan Kirn

Vroi kanali za ledeno mrzle aplikacije

portna oprema. Pri izdelavi sani iz umetne snovi, ki bi prenesle velike obremenitve, je bila potrebna inte-ligentna reitev, ki bi omogoila, da bi na omejenem prostoru v orodju namestili vroe kanale za izdelavo

trdo-mehke kombinacije (2K tehnologija). Pri tem so devetim dolivnim tokam zaradi brizganja, pa tudi iz tehnino varnostnih razlogov namenili posebno

pozornost. Sanke morajo biti grajene tako, da pri nizkih temperaturah in na trdih podlagah prenesejo

marsikaj.

Andrea Lutzkendorf

nekovine

Nore in genialne zamisliV informacijskih tehnologijah se pojavljajo tudi

nenavadne zamisli, ki so za nekatere nesmiselne in nore, za druge pa obetavne in morda celo tudi

genialne. Nenavadne tehnoloke ideje, od katerih njihovi iznajditelji ali razvijalci priakujejo, da bodo premaknile meje verjetnega, hitro prido-bijo nao radovednost, njihovi predlagatelji pa

objekt spotovanja, ali nasprotno, posmehovanja. Ko poskuajo s udnimi idejami reevati velike

probleme stvarnega sveta, se taki svobodni misleci pogosto hitro znajdejo na tanki meji

med udakim in vizionarskim.

Esad Jakupovi

napredne tehnologije

kazalo

avtomatizacija in informatizacija

tematski skloparometi Golf VI - zahtevana

estetika

Sistemi zapiranja brizgalnih strojev - karjasti sistemi

Sistemi zapiranja brizgalnih strojev - hidravlini sistemi

Veliki prihranki pri postopku mikrobrizganja s strojem WITTMANN BATTENFELD

Microsystem 50

16 3-WAY, Toma Vujasinovic s.p.1, 81 ABB, d. o. o.

24 A-CAM, ineniring, d. o. o87 Adept plus, d. o. o.

3 Anni, d. o. o.

1, 5, 132, 134 BTS Company, d. o. o.21 CadCam Lab, d. o. o.

1, 8 Cajhen, d. o. o.66 Camincam, d. o. o.

123 Celjski sejem, d. o. o.

1, 41 CNC-PRO, d. o. o.4 DATACOM, d. o. o.

127 Drutvo vzdrevalcev Slovenije35 DUMIS, d. o. o.

vloni list ECETERA, d. o. o.119 EGES

71 Fakulteta za management, UP111 Ferromatik Milacron Maschinenbau GmbH

73, 83 Gazela Platit, d.o.o.13 GR Ineniring, d. o. o.

105 HALDER, d. o. o.57 HOFER Int., d. o. o.45 Hyundai avto trade, d. o. o.69 ib-CADdy, d. o. o.

68, 92, 120 ICM, d. o. o.107 Intellectus - Ivica Belak s. p.

29, 31, 33 ITS, d. o. o.17 Iskraemeco, d. d.

vloni material Ka Trade, d. o. o.1, 50 KMS, d. o. o.

47, 49 Konum, Martina Koeljnik, s. p.1, 67 Mastroj, d. o. o.

63 Matej Hohnjec s. p. 1, 23 Messer Slovenija, d. o. o.

53 MERKUR, d. d. 93 MiniTec, d. o. o.59 Misko, d. o. o.

vloni list Montanwerke Walter Werkzeug GmbH1, 91 Motoman Robotec, d. o. o.1, 25 MURNIK, d. o. o.

30 Nubius, d. o. o.2 Olma, d. d.

99, 108 Planet GV, d. o. o.27 Rappold Winterthur brusilna tehnika, d. o. o.

113 ROBOS, d. o. o.1, 133 Sandvik Coromat

65 Schachermayer, d. o. o.84 SICK, d. o. o.37 SIGA, d. o. o.

1, 19 SKB Leasing, d. o. o. 75 SolidCAM, d. o. o.

46, 94 STROJNISTVO.com101 Tecos

39 TBW, d. o. o.1 Teximp, d. o. o.

103 TOP TEH, d. o. o.14 TM, d. o. o.

29, 40, 101 UL FS - revija VENTIL1, 55 Zibtr, d. o. o.

Nas

lovn

a sl

ika:

KM

S, d

. o. o

.

104

116

34

78

8 Avgust 22 IV

9Avgust 22 IV 9

Tokratni uvodnik ni tako strogo namenjen inovacijam, am-pak govori predvsem o iznajdljivosti, ki jo vsak dober obr-tnik in inenir e kako potrebujeta. Prav iznajdljivost je na-mre tista, ki pomaga presei marsikatero oviro oziroma jo vsaj zmanjati ali celo zaobiti.

Zanimo z zgodbo. Primerno vroega poletnega dne me je poklical znanec, ki je potreboval moje mnenje. Pri vonji mu je namre zael avtomobil neprijetno tresti. Podrobnej-i amaterski pregled je razkril, da tresenje povzroa eno od koles, nadaljnja analiza pa je pokazala, da so vsa ustrezno privita. Torej napake ne bo mogoe hitro odpraviti. Prihod e dveh kvazistrokovnjakov je podal sicer pravo ugotovitev: kolesni leaj je odpovedal poslunost. Prav, ga bomo za-menjali. Vraga, ne bomo ga. Tri ure pozneje se oboroeni

s kupom orodja predamo in avto odpeljemo do blinjega avtomehanika, t. i. univerzalca. Gospod garaist dvigne avto, si problematino mesto ogleduje dve minuti, in eprav takega avtomobila e v ivljenju ni imel na svojem dvigalu (gre za enega bolj eksotinih korejskih modelov), v naslednji minuti iz leia odstrani leaj. Pri svojem delu je le s pogledom preletel delavnico in v roke vzel

uvod

nik

Iznajdljivi garaisti

Darko vetakurednik

9

Glavni in odgovorni urednik: Darko vetakUrednik podroja avtomatizacija in informatizacija: dr. Toma PermeUrednik podroja nekovin: Matja RotUrednik podroja naprednih tehnologij: Denis enkincUrednica splonih vsebin: Sonja Sara LunderTehnini urednik: Zoran Jereb

Strokovni svet revije: dr. Joe Bali, dr. Ale Belak, Edvin Batista, dr. Botjan Berginc, dr. Franci u, dr. Slavko Dolinek, dr. Igor Drstvenek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampu, dr. Peter Krajnik, Boris Jeseninik, Botjan Jurievi, dr. Janez Kopa, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik, Franc Fritz Murgelj,

dr. Bla Nardin, Marko Orekovi, dr. Peter Panjan, dr. Toma Pepelnjak, dr. Ale Petek, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, Henrik Privek, dr. Joe Rodi, dr. Mirko Sokovi, Janez krlec, dr. Janez Tuek, Anton liar

Naronine, oglaevanje in marketing: Ecetera d. o. o., Motnica 7A, SI-1236 Trzin, Slovenija Tel: (01) 600 3000Faks: (01) 600 3001 E-pota: info@irt3000.si Tisk: Tiskarna LITTERA PICTA , d. o. o. , MedvodeNaklada: 4.000 izvodov Cena: 5,00 IRT3000 - inovacijerazvojtehnologijeISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 1059. Naronina na revijo velja do pisnega preklica.

Copyright IRT3000Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenaajo in razmnoujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja.

Novinar: Esad JakupoviPrevajalci: Ivica Belak s.p., Damjan Klobar Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova: Saa Bruni, Barbara KodrunRaunalniki prelom revije: Darko vetak s. p., Jan LoveOblikovanje naslovnice in oglasov: Barbara Kodrun, Botjan adejIzdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradie nad Pijavo Gorico 204, SI-1291 kofl jica, SlovenijaNaslov urednitva: Revija IRT3000, Simona Jeraj - vodja urednitvaMotnica 7A, 1236 Trzin

Revijo sofi nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repu-blike Slovenije.

ukrivljeno elezno palico ter nekajkrat udaril po njej, da je problematini del odstranil z vozila.

Nauk zgodbe, povpraate? Vsaj dva sta. Prvi: vasih e natanneji ogled pro-blema in preprost pristop odpravita teavo, medtem ko kompleksneji pristop povsem odpove, pa e draji je (po navadi). Drugi: za odpravo strokovne te-ave je treba zaupati ustreznemu strokovnjaku, saj so tehniki zelo praktini ljudje. S tem si prihranimo tako as kot denar, pa e delo bo opravljeno na ustrezni ravni (e posebno e gre za kritini sklop).

In kje je v vsem tem omenjena iznajdljivost, povpraate. Veste, iznajdljivosti je ve vrst. V nai zgodbi se je zaela e s prijateljevim klicem, nadaljevala s pridobitvijo dveh parov sveih oi, konala pa z edino pametno izbiro uspo-sobljenega mehanika. Potem je tu e garaistova iznajdljivost, in e gremo do konca, je iznajdljivost tudi to, da avtomobil ni zavil do pooblaenega servisa, kjer bi stranka za popravilo plaala nekajkrat ve denarja, kot ga je sicer. Cena storitve je sicer v dananjih asih resda prevekrat odloilni kriterij izbire izva-jalca, pa vendar bi morali vekrat na prvo mesto postaviti tudi kakovost. Tokrat smo pa imeli sreo in hkrati dobili oboje.

10 Avgust 22 IV

novi

ce

10

Nova naprava za vadbo Kettler iz materiala Terluran GP-35Podjetje Kettler svoje eliptike Satura P 7653 obloi s BASF-ovim polimerom Terluran GP-35, ki ga pozneje prebarva v svetlo sivo in rno barvo. Material se proizvaja v Belgiji.

Za barvanje materiala je na voljo sistem Co-lorfl exx. Podjetje BASF dostavi material v naravni barvi, medtem ko proizvajalci gra-nulata priskrbijo elene barvne koncentrate. Dobavitelji poskrbijo za brezhibno barvanje materiala v naronikovih prostorih, kjer od-pravljajo tudi morebitne teave.

Prednosti tega sistema so cenovno ugodni materiali, uinkovita logistika, kratki dobav-ni roki, razpololjivost, majhna zasedenost skladi in visoka prilagodljivost.

www.basf.com/group/corporate/en/

Svedri za globoko vrtanje CDX-DH Dormer

Dormer je izdelal nove HM-svedre za vrtanje globokih izvrtin v enem prehodu. V seriji z oznako CDX-DH so svedri R570 za globine do 10xD in R571 za globine do 12xD. Nova prevleka Super-Flow je zasnovana posebej za globoke izvrtine. Odlikujeta jo obrabna odpornost in tem-peraturna obstojnost. Skupaj z ACM-geometrijo vijanice, izvrtinami za hlajenje in lomljenjem kratkih odrezkov zagotavlja uinkovit odvod od-rezkov iz izvrtine. Svedri so primerni za razline materiale: jekla, inoks, sivo litino, baker in aluminij. Dobavljivi so premeri od 3 do 20 mm.

www.bts-company.comwww.dormetools.com

Mobilna predstavitev kompaktnega stroja za brizganjePodjetje BOY je na evropsko turnejo posla-lo svoj kombi BOY XS EXPRESS, v katerem je stroj za brizganje BOY XS. Tega si lahko ogledajo vsa zainteresirana podjetja, ki se ukvarjajo z brizganjem. Prednost turneje je, da si lahko stroj med delovanjem ogleda ve-lik krog ljudi, ki jim tako ni treba troiti asa in denarja za potovanje.

e vas predstavitev zanima, se lahko obrnete na podjetje BOY, in sicer pokliete na tele-fonsko tevilko ++49 2683 307 0 ali piete na elektronski potni naslov info@dr-boy.de. Kombi se bo do vas pripeljal v najkrajem monem asu.

www.boymachines.com/

CO2 zmanjuje stroke izdelave PUR- penV proizvodnji fl eksibilne pene se zadnje ase kot sredstvo za pihanje uporablja CO2. Uporablja se e v serijski proizvodnji preprog s penjenim hrbtnim slojem in v proizvodnji delov za sedee v avtomobilski ter po-hitveni industriji. Podjetje Kraus-sMaff ei ponuja sis-teme za regulirano nukleacijo CO2.

CO2 ponuja pri proizvodnji PUR-pene tevilne teh-nine in strokovne prednosti. Zaradi dobre topnosti je meanica CO2 in PUR-komponent izjemno homo-gena. Prav tako je izboljana tudi kakovost meanja. Fleksibilna pena vsebuje manj trdnih delcev, njene mehanske lastnosti pa so precej bolje.

Trenutne sisteme za penjenje je mogoe predelati tako, da se lahko upo-rabljajo s CO2. Najpreprosteja reitev pri manjih koncentracijah CO2 je namestitev arnega sistema, povezanega z zbiralnikom. Pri visokih koncentracijah pa je na voljo sistem, kjer poteka nukleacija v zaite-nem zbiralniku. Tretja monost je dodajanje CO2 v mealno glavo, tako da se lahko spreminja dele CO2 od brizga do brizga. Pri izbiri ustrezne monosti pomagajo znanje in preizkusi v laboratoriju KraussMaff ei. Podjetje omogoa tudi izposojo opreme.

www.kraussmaff ei.com

11Avgust 22 IV

HURCO VTXZ novo krmilje HURCO WinMax odpira nove monosti dvopodrone obdelaveHURCO je trgu pred-stavil novo zasnovo stroja stroj s potujo-im stebrom HURCO VTX Z za dvopodro-no obdelavo.

VTX Z omogoa fl e-ksibilno in strokovno ugodno izdelavo, kot obdelovalni center za dolge dele s hodom po osi X 2.030 mm ali kot dvopodroni obdelovalni center z dvema podrojema s hodom 760 mm. Preni hod znaa 660 mm, hod po osi Z pa je 610 mm. Vreteno z mojo 18 kW lahko pospei do 12.000 vrt./min. Ta stroj se odlikuje z izjemno visoko zmogljivostjo odrezavanja.

Krmiljenje stroja poteka na najnoveji generaciji krmilja HURCO WinMax, ki ga je mogoe programirati v delavnici. Uporabniku prijazna programska oprema, ki deluje na podlagi pogovornih oken, je bila razirjena s funkcional-nostmi za dvopodrono obdelavo.

www.hurco.de

novice

11

Novi materiali Lu-ran S za aplikacije za hranoPodjetje BASF ponuja tri nove izdelke, namenjene aplikacijam, ki prihajajo v stik s hrano. To so Luran S 777 K FC, Luran S 757 G FC in Luran S 797 S FC. Razlogi za uvedbo novih materialov so predpisi na podroju dobre proizvodne prakse, ki so zaeli veljati avgusta 2008. Namen predpisov je zmanjati vsebnost neisto, ki bi lahko kakor koli kodile potronikom. Tako morajo proizvajalci materialov le-te opremiti z obseno do-kumentacijo in zagotoviti visoko stopnjo kakovosti. Luran S 777 K FC je trden in teko, uporablja pa se kot osnovni ma-terial pri razlinih aplikacijah. Luran S 757 G FC se odlikuje po visoki togosti, trdnosti in dobrem teenju. Za Luran S 797 S FC pa je znailna predvsem visoka udarna ilavost.

Materiali se uporabljajo za gospodinjske aparate, kot so aparati za kavo, sokovni-ki, posode za mikrovalovno peico in zobne etke. Pomembne lastnosti izdel-kov so visoka toplotna stabilnost, dobra kemina odpornost in odpornost proti staranju. Izdelki ne porumenijo.

www.basf.com

MAPPS IV novi krmilnik in operacijski sistem za upravljanje strojev Mori SeikiMori Seiki je razvil etrto generacijo visokozmogljive-ga operacijskega sistema MAPPS IV za menijsko programiranje ob-delovalnih strojev. Sistem je enosta-ven za uporabo in odgovarja zahte-vam po uinkoviti obdelavi komple-ksnih obdelovan-cev. Opremljen je z do 19-palinim TFT-zaslonom, t. i. duo-core procesorjem, programirnimi funkcijskimi tipkami za blinjice, PC-tipkovnico, italnikom kartic in USB-vmesnikom. Integriran je program ESPRIT CAM, namenjen obdelavi kom-pleksnih 3D-obdelovancev. Z vgrajenim procesorjem pretvorimo pot orodja iz CAM-datoteke v NC-program. V MAPPS IV lahko naknadno modifi ciramo program, ki je bil narejen na PC-ju. Program Raziskovalec omogoa pregled standardnih datotek, kot so txt, pdf ... Dobrodola je tudi funkcija za odpravo napak, ki ob zastoju stroja ugotovi problem in predvidi reitev. Operaterju so na zaslonu dostopna navodila za uporabo v elektronski obliki. Dodatno lahko za nadzor procesa s kamerami na zaslonu opazuje potek obdelave, stanje v transporterju odrezkov, orodje v zalogovniku ...

www.moriseiki.comwww.bts-company.com

Nova prevleka za osnovno struenje jekla AC820P Su-mitomoSumitomo je razvil prevleko za osnov-no struenje jekla AC820P, ki pokriva iroko obmoje aplikacij, predvsem srednje prekinjen rez. Nova prevleka Super FF (Flat&Fine) je zelo gladka in trda. Ima znatno boljo obrabno od-pornost in omogoa stabilno obdelavo ter daljo dobo uporabnosti. Za obde-lavo z visokimi pomiki je razvit nov tip lomilca NGE.

www.sumitomotool.comwww.bts-company.com

VTX Z: dvopodrona obdelava z uporabniku prijaznim krmiljem WinMax

12 Avgust 22 IV

inte

rvju

12

Izvrni direktor drube FARO Jay Freeland nam je v intervjuju razkril svoje vizije, spoznaja in merila za uspeh.

Trg se bo iril, ko bomo iskali nove aplikacije

V zadnji tevilki novic FARO News smo intervjuvali gospo Ping Fu iz Geomagica, ki je primer izvrne direktorice z monim praktinim tehninim znanjem. Vae ko-renine so v fi nancah. Kako pomembne so bile vae fi nanne veine pri intenzivni rasti podjetja?Od mojega aktivnega delovanja v fi nancah je preteklo e toliko vode, da je imelo pri rasti podjetja le majhno vlogo. Zadnjih de-set let vodim podjetja in skrbim za njihovo rast tako, da v sredie postavljam strate-gije, tehnologije in izvedbo. Trenutno po-rabim od 30 do 40 odstotkov svojega asa za analizo tehnologij na trgu in nadzor

napredka naega internega tehnolokega razvoja. Rezultati tega dela so pomemben del nae rasti in strategij iritve. Ste Ernst & Youngov podjetnik Floride leta 2008 iz tehnolokega sektorja in potegujete se za dravno nagrado v isti kategoriji. Izvrni direktor je lahko le tako dober kot njegov tim. Po em se zaposleni pri drubi FARO razlikujejo od drugih?Na prvem in glavnem mestu je strast. Ena mojih osnovnih ivljenjskih fi lozofi j je i-veti s strastjo. O tej temi v nai organizaciji pogosto razpravljamo, tako da so nai zapo-sleni nedvomno zelo predani svojemu delu ter opravljanju poslanstva in vizije podje-tja. Imajo izjemno eljo ustrei strankam, pri emer se opirajo na tehnino bistrou-mnost, odlinost procesov, in ne nazadnje, na svojo strast.

tevilo zaposlenih na globalni ravni ste podvojili, rast prodajnih tevilk pa ostaja dvotevilna. Gre to pripisati rasti indu-strijskega sektorja ali pa FARO poenja nekaj posebnega?Gre za kombinacijo obojega. Nedvomno smo trenutno e na zgodnjih stopnjah izje-mno velike trne prilonosti, ki je veinoma e nepokrita. Trg se bo iril, ko bomo iskali nove prodajne vertikale in nove aplikacije. Kot podjetje smo vloili veliko truda v iri-tev nae prodaje in usposabljanje aplikacij-skih inenirjev, da lahko sledimo tej rasti ter e naprej naim strankam zagotavljamo vrhunske storitve in podporo.

Medprocesna kontrola izdelkov je vedno bolj priljubljena v primerjavi s kontrolo kakovosti konnih izdelkov. Kontrola pa vedno moti in podaljuje proizvodnjo. Kako je mogoe uravnoteiti asovni pritisk in zahteve po tolerancah?Na zahteve po tolerancah odgovarjamo s tehninimi lastnostmi naih izdelkov. Me-rimo lahko z natannostjo pet mikronov. Meritve opravljamo neposredno v delav-nici s strojno in programsko opremo, ki je enostavna za uporabo. Zaradi ravnoteja med enostavnostjo in visoko natannostjo so nai izdelki izjemno hitri, vsekakor hi-treji od tradicionalnih merilnih sredstev. Nadaljujemo tudi razvoj brezkontaktnih

13Avgust 22 IV

meritev, kjer bomo lahko e dodatno iz-boljali hitrost, natannost in enostavnost uporabe. Sede drube FARO je eno uro vonje od Cape Canaverala. Ali ste si e ogledali iz-strelitev space shuttla in kakni obutki so se vam porodili ob tem? Ali je NASA vaa pomembna stranka? Za katere namene uporabljajo vae izdelke?Na Florido sem se preselil leta 1999 in od takrat sem si ogledal e ve izstrelitev. Moja soproga je zaposlena v programu space shuttla kot tehnini meneder, zato sva si zadnjih devet let skupaj ogledala e veliko izstrelitev. Gledal sem jih tako z razdalje 35 km kot iz 5 km oddaljenega VIP-pro-stora, tako da vam lahko potrdim, da gre za osupljivo izkunjo. Izstrelitev je vizualno spektakularna, zlasti ponoi, ko se ob vigu motorjev na trdo gorivo nebo v nekaj tre-nutkih popolnoma razsvetli. NASA in z njo povezane drube spadajo med pomembne stranke drube FARO. Nae izdelke upo-rabljajo ne le v programu Shuttle, temve tudi v drugih obrambnih in komercialnih programih.

Povejte nam, prosim, kaj o svojem obiaj-nem delovnem tednu.Vsak dan zanem in konam v avtomo-bilu z mobilnim telefonom. Stanujem 120 kilometrov od svoje pisarne, zato imam dovolj asa, da se pogovorim s svojim ti-mom, zlasti s lani, ki ivijo v Evropi in Aziji v drugih asovnih pasovih. Pribli-no 30 odstotkov svojega delovnega tedna porabim za sestanke o tehnologijah, 20 odstotkov asa za sestanke v zvezi z or-ganizacijo in naimi zaposlenimi, 20 od-stotkov porabim za operativne aktivnosti in 20 odstotkov za dejavnosti v zvezi s prodajo, trenjem in strankami. Preosta-lih 10 odstotkov porabim za tedenske tele-

fonske pogovore z vijimi in razirjenimi vodstvenimi timi, sestanke z investitorji in zadeve, povezane z upravo. Priblino 15 ali 20 odstotkov asa preivim na poti, kar je po mojem mnenju ravno prav. Prej sem vodil drube, kjer sem moral poto-vati tudi do 60 odstotkov asa. e mora vodilni kader preiveti na poti toliko asa, da lahko podjetje normalno deluje, je to po mojih izkunjah znak globljih teav. V FARU imamo zelo moan vodstveni tim, ki je sposoben upravljati vsakodnevne de-javnosti, ne da bi jih sam moral obiskovati vsak teden. Kje vidite podjetje FARO ez pet ali deset let? Podjetje FARO bo ez pet ali deset let povsem drugano. Nae kljuno poslan-stvo bo e vedno skrb za to, da bodo nae stranke imele najbolje izdelke in procese na svetu, naa kljuna vizija pa bo ostati svetovno vodilni ponudnik opreme za tri-dimenzionalne meritve in snemanje. Pre-cej bomo zrasli, letno stopnjo rasti med 20 in 25 odstotki nameravamo namre ohra-niti, kolikor dolgo bo mogoe. V naem tehnolokem portfelju bodo pomembne novosti, med katerimi bodo mnoge pove-zane z brezkontaktno tehnologijo in naj-razlinejimi programskimi aplikacijami. Prodajali bomo na vertikalnih trgih, o katerih lahko danes le sanjamo, FARO in naa tehnologija pa bosta globalni stan-dard v industriji.

Ali vam je katera od aplikacij izdelkov FARO e posebno ljuba in ali obstaja sanjska naprava, ki bi jo eleli nekdaj razviti?Vse vrste naprav, o katerih sanjam, da bi jih lahko razvili, imajo skupno znailnost so bolje in enostavneje za uporabo. To so naprave, ki jih lahko uporablja kdor

koli. Mnoge med njimi so brezkontaktne, vendar nikakor ne vse. Z vsemi je mogoe izvajati tridimenzionalne meritve in nam poenostavijo delo. Med priljubljenimi apli-kacijami bi teko izpostavil eno samo, ker je med njimi toliko odlinih. Navduen sem nad irino monosti uporabe nae teh-nologije. Videl sem e vse od poravnavanja montanih epov in izvrtin pri vnaprej iz-delanem pohitvu z nao napravo Gage pa do poravnavanja delov trupa jumbo-jeta z naim laser-trackerjem. Videl sem izdelke v velikosti nekaj centimetrov, izdelane po postopku vzvratnega ineniringa z nao napravo ScanArm, pa tudi popoln tridi-menzionalni model avtomobilske tovarne, izdelan z naim laser-scannerjem. Naa orodja so raznovrstna in izjemno prilago-dljiva.

Kaj je va osebni moto in merilo za uspeh?Moj osebni moto je zelo enostaven: ivi s strastjo in ivi uravnoteeno. Strast do vsega, kar poenjate, je kljuna za uspeh v ivljenju. Prav tako pomembno je uravno-teeno ivljenje, saj nam pomaga ostati na pravi poti. Strast in obsedenost sta namre dve popolnoma razlini stvari. Strast je produktivna, obsedenost pa je destruktiv-na. iveti uravnoteeno pomeni ne zaiti na destruktivno stran, loveku pa pomaga, da ostane v stiku z resninostjo. Pomaga nam prepoznati prednosti in slabosti ter ravnati primerno in objektivno. Upotevanje teh dveh fi lozofskih nael je porok za uspeh, ne glede na to, kako ga merimo.

intervju: Jay Freelandintervju

14 Avgust 22 IV

15Avgust 22 IV

dogodki in dosekiutrip dom

a

Povsem nov Hidriin sistem za hladen za-gon dizelskih motorjev ima pomembno vlogo pri zagotavljanju nijih emisij v asu segrevanja motorja ter v fazi regeneracije fi ltra trdih delcev. Nove generacije dizel-skih motorjev uporabljajo nizkonapeto-stne sveke z nominalno napetostjo, ki je nija od baterijske napetosti v avtomobilu. Ti motorji bodo vgrajeni v nova vozila od konca letonjega leta naprej, ko bo v Evropi stopil v veljavo standard EURO5. Novi, od danes veljavnega EURO4 bistveno stroji standard proizvajalcem avtomobilov pred-pisuje visoke zahteve za zmanjanje zdravju in okolju kodljivih emisij.

Novi vigni sistem, ki ga je razvila Hidria, z elektronskim krmilnikom omogoa hi-

V Hidrii odprl visoko tehnoloko proizvodnjo vignih sistemovPredsednik Republike Slovenije dr. Danilo Trk je na slavnostnem dogodku v Hidrii AET v Tolminu uradno odprl visokotehnoloko proizvodnjo vignih sistemov za hladni zagon dizelskih motorjev EURO5. S popolnoma avtoma-tizirano proizvodnjo v vrednosti 4 milijone evrov bo Hidria letno izdelala 3 milijone visokotehnolokih vignih sistemov, ki so rezultat triletnega ra-zvojnega dela Hidriinih inenirjev. Izdelek, s katerim se Hidria uvra med najvidneje evropske proizvajalce vignih sistemov, skladnih z zahtevnimi okoljskimi standardi EURO5, je sredi junija od severnoprimorske gospodar-ske zbornice prejel zlato priznanje za inovacijo. Hidriine sisteme za hladni zagon dizelskih motorjev bo v svoje avtomobile od leta 2010 naprej vgraje-vala druga najveja evropska avtomobilska korporacija PSA Peugeot Citro-en, ki je s Hidrio sklenila pogodbo v vrednosti 30 milijonov evrov.

tro segrevanje in stabilneje delovanje motorja. Inovacija se od predhodne rei-tve razlikuje predvsem po kratkem asu predarjenja, ki zagotavlja primerljivo hi-ter vig kot pri bencinskem motorju. Na 1000 C se ogreje v manj kot 2 sekundah. Hidriin sistem zagotavlja stabilen vig tudi pri 30 C. Dalji as poarjenja, ki je e ena od odlik novega sistema, pa omogoa tudi do 40 % znianje kodljivih emisij v fazi segrevanja motorja in bistveno tije delovanje.

Razvoj in validacija sistema za hladen vig dizelskih motorjev sta v tesnem sodelova-nju s kupcem, najvejo evropsko avtomo-bilsko korporacijo PSA Peugeot Citroen, potekala od leta 2006 do 2009. Inovacija

je rezultat timskega dela Hidriinih stro-kovnjakov, predvsem znanja in izkuenj s podroja razvoja izdelkov, novih tehno-logij in obvladovanja kakovosti. Z novo reitvijo, v katero je Hidria investirala kar 4 milijone evrov, bo e utrdila poloaj ra-zvojnega dobavitelja in enega od vodilnih proizvajalcev sistemov za hladen zagon dizelskih motorjev ter ponovno potrdi-la svojo strateko usmerjenost v razvoj okolju prijaznih izdelkov. Posel, ki ga je sklenila s korporacijo PSA, bo pomemb-no vplival na nadaljnji razvoj drube in konkurenen poloaj Hidrie na trgu.

Prodaja vozil v Sloveniji julija slaba za slabo etrtinoV Sloveniji je bilo julija letos prvi regi-striranih 5557 novih osebnih avtomobi-lov in lahkih gospodarskih vozil, kar je za 23,6 odstotka manj kot julija lani.tevilo prvi registriranih novih oseb-nih vozil se je julija na letni ravni zmanjalo s 6490 na 5083, tevilo prvi registriranih novih lahkih gospodar-skih vozil pa s 786 na 474.Po blagovnih znamkah je julija letos pri osebnih vozilih na prvem mestu ostal Renault, zasedel je 18,16-odstotni dele, medtem ko je imel julija 2008 14,10-odstotni dele. Sledijo Opel (10,09 odstotka), Fiat (9,94 odstotka), Volkswagen (8,83 odstotka), Citroen (7,55 odstotka), Ford (6,26 odstotka) in Kia (5,90 odstotka). Pri lahkih go-spodarskih vozilih je na prvem mestu prav tako Renault s 24,68-odstotnim deleem. Sledijo Citroen (20,25 od-stotka), Peugeot (13,92 odstotka) in Volkswagen (8,86 odstotka).

16 Avgust 22 IV

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Laboratorij za fi ziko organskih snovi lahko predstavimo kot laboratorij naprednih teh-nologij. Prof. dr. Gvido Bratina opisuje, da raziskave v laboratoriju potekajo po dveh tirih. V organski elektroniki se ukvarjajo z elektronskimi lastnostmi materialov, ki so zanimivi kot sestavni deli organskih sonnih celic in organskih tankoslojnih tranzistorjev, v biofi ziki pa jih zanima sklopitev med pro-teini in organskimi polprevodniki za biosen-zorsko uporabo. V okviru raziskav tankih slojev organskih polprevodnikov uporabljajo vakuumsko naparevanje in kapljiasto nana-anje. Morfoloko karakterizacijo opravijo z mikroskopom na atomsko silo VEECO CP II. Mikroskop omogoa tudi karakterizaci-jo elektronskih lastnosti tankih slojev, saj je opremljen s pikoampermetrom za merjenje tokov med konico in vzorcem ter frekven-nim ojaevalnikom za merjenje elektrinega polja (Kelvinova mikroskopija).

Projekti o organskih sonnih celicah obsegajo optimizacijo in razvoj metod nanaanja poli-mernih meanic na velike povrine, raziska-ve alternativnih akceptorskih materialov ter stabilnosti stikov med kovino in organskim polprevodnikom. V zvezi z organskimi tan-koslojnimi tranzistorji raziskujejo razvoj ele-ktronskih lastnosti z veanjem debeline slojev, za kar so izdelali poseben nosilec vzorcev, ki jim omogoa merjenje elektrinih tokov med

Laboratorij za fi ziko organskih snoviTokrat vam predstavljamo Laboratorij za fi ziko organskih snovi, ki ga vodi prof. dr. Gvido Bratina. Laboratorij deluje v Ajdovini in spada v sklop Uni-verze v Novi Gorici. Laboratorij si je 10. julija ogledal Odbor za znanost in tehnologijo Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije. Ekskurziji sta se pridru-ila e predsednik Odbora za izobraevanje pri OZS Ignac teferl in vodja Mikroanalitskega centra Instituta Joef Stefan dr. Primo Pelicon.

Prof. dr. Gvido Bratina, vodja Laboratorija za fi ziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici

Janez krlec

dvema kovinskima stikoma med rastjo organ-skih polprevodnikih slojev. Pomemben del dejavnosti obsega tudi raziskovanje zaetnih faz rasti pentacena na razlinih podlogah.

Cilj biofi zikalnih raziskav je integracija beljako-vinskih molekul in elektronskih elementov, ki delujejo na osnovi organskih polprevodnikov. Ko pride beljakovina v stik s ciljno molekulo, se njene elektronske lastnosti spremenijo. Aktiv-nosti laboratorija so usmerjene v ugotavljanje takih sprememb. Tako nastali hibridni elek-tronski elementi bi delovali kot biosenzorji.

Laboratorij sodeluje z ve tujimi raziskoval-nimi skupinami. Letos so zaeli velik medna-rodni projekt 7. okvirnega programa ONE-P, kjer sodelujejo kot partnerji za karakterizaci-jo organskih tankih polprevodnikih slojev z metodo merjenja asovne odvisnosti tokov s svetlobo vzbujenih nosilcev naboja. Zani-ma jih tudi sodelovanje z industrijo, gospo-darstvom ter seveda z obrtniki in podjetniki Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije.

Janez krlec, predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS.

17Avgust 22 IV

dogodki in dosekiutrip dom

a

Predavali bodo ugledni raziskovalci z do-maih in tujih univerz, iz raziskovalnih institucij in podjetij. Vabljeni predavatelji bodo predstavili stanje livarstva v recesiji, vendar s poudarkom na razvoju livarske tehnologije, sodobnih preiskovalnih me-tod ter procesov pri ulivanju in strjeva-nju. Sklop predavanj o pregledu elezovih litin in livarske tehnologije predstavljajo predavanja o raziskavah mikrostrukture ter v povezavi z lastnostmi, fi zikalnim modeliranjem in doloevanjem nukle-acijskega potenciala. Poudarjen bo tudi prenos raziskovalnega dela iz pilotne proizvodnje v industrijsko proizvodnjo. Delo raziskovalcev je usmerjeno v izbolj-evanje lastnosti sive litine s kroglastim grafi tom, cepljenje z elektromagnetnim poljem, ugotavljanje ilavosti nodular-ne litine in vpliv toplotne obdelave na lastnosti cepljene sive litine z majhnim ogljikovim ekvivalentom. Ne nazadnje bodo predstavljeni tudi pomoni livarski materiali bentonit in premazi za t. i. cold box jedra.Predavanja o neeleznih zlitinah so vedno izbrana tako, da podajajo trenutno stanje v tehniki. Sklop je pomemben predvsem za-radi raunalnikega modeliranja strjevanja ulitkov in simulacijskih izraunov z razli-nimi programi vedno s primeri iz prakse. Posamezne teme predavanj pa so celotno obvladovanje tlanega litja in raziskovalne

49. mednarodno livarsko posvetovanjeDrutvo livarjev Slovenije je pred ve kot pol stoletja nastalo iz potrebe, da se dejavnost povee, da se izmenjujejo izkunje in tehnologije ter da najdemo stik s tujimi raziskovalnimi institucijami. Ena od aktivnosti drutva je tudi tradicionalno livarsko posvetovanje, ki bo tokrat med 9. in 11. septembrom 2009 v Portorou, v organizaciji drutva, Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Nae vezi so mone tako z avstrijskimi kot nemkimi intituti in uglednimi evropskimi univerzami, pa tudi s ekimi in poljskimi. Smo lani Srednjeevropske livarske pobude, ime-novane MEGI, kamor so vkljueni e avstrijsko, eko, madarsko, nem-ko, poljsko in slovako livarsko drutvo. Dobre stike imamo z Evropsko zvezo livarn CAEF, prav tako tudi s Svetovno zvezo livarn WFO. To je prilonost za izmenjavo izkuenj in znanja ter za navezovanje poslovnih vezi. Livarskega posvetovanja se udeleujejo veina slovenskih livarn in veliko tujih strokovnjakov iz veine evropskih drav, predvsem iz drav Srednje Evrope in iz nekdanje skupne drave.

aktivnosti pri preciznem litju, kontinuirno litje bakrovih zlitin in vpliv procesnih para-metrov na zmanjanje poroznosti v ulitkih iz aluminijevih zlitin. Vpliv obdelave taline na mikrostrukturo, mehanske lastnosti in razvoj novih aluminijevih zlitin ter vpliv modifi ciranja na krenje te vrste litin so samo nekatere raziskave, ki podajajo tako smer razvoja.

Med predavanji z livarsko tehnoloki-mi temami so tudi nekatera, ki so nad tehnologijo. To so predavanja z naslovi Evropski livarski trgi danes in jutri, Livar-ska industrija pojem ulitka, Slovensko livarstvo in raziskovalno-razvojno delo ter Relacije med dobavitelji in livarsko industrijo.

Slovensko livarstvo je trenutno v podob-nem poloaju kot veina evropskega livar-stva, vendar pa je raziskovalno-razvojno delo tisti motivator, ki ohranja kondicijo industrije. Iz programa livarskega posveto-vanja vidimo, da aktivnosti na univerzitetni ravni, v raziskovalnih institucijah in podje-tjih niso zmanjane. Zato smo glede priho-dnosti lahko optimistini.

Ob posvetovanju bo tudi razstava livarskih izdelkov, predstavili pa se bodo proizvajalci pomonih livarskih sredstev, tehnologije in opreme.

Dodatne informacije o posvetovanju in monosti za prijavo so na spletnih straneh www.drustvo-livarjev.si.

D&B ohranja bonitetno oceno Slovenije, trend negativenNajveja svetovna bonitetna hia Dun&Bradstreet (D&B) v avgustovskem poroi-lu ohranja bonitetno oceno Slovenije nespremenjeno pri DB2c, kar pomeni majhno tveganje, vendar pa je trend negativen, kar pomeni, da obstaja monost poslabanja ocene. D&B opozarja na monost razpada koalicije, a ne vidi nevarnosti za politino stabilnost.Medtem ko rating Slovenije ostaja nespremenjen (DB2c), vendar z negativnim tren-dom, so tokrat analitiki D&B rating zniali estim dravam, ilu, Cipru, Kuvajtu in Savdski Arabiji (vsi DB3a) ter Griji (DB3c), Indoneziji (DB4d) in Ekvadorju (DB6b).

18 Avgust 22 IV

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Rezanje strokov, cost killing, varevanje, down-sizing, racionalizacija, paranje, optimizacija in e bi lahko natevali so pojmi, ki se e sliijo neprijetno. Kako jih ljudje sprejemamo ele takrat, ko se zaradi nespretnega izvajanja sprevrejo v posi-ljevanje ustvarjalnega podjetnikega duha drube, njenih zaposlenih in vodstva.

Zato najprej opravimo s terminologijoBeseda racionalizacija je kot vsi tovrstni kleni slovenski izrazi grkih korenin. V prenesenem pomenu spominja na razum, razumen, inteligenten. Ena od mnogih defi nicij jo prepoznava kot organizacijo poslovnega okolja na nain, ki je skladen znanstvenim naelom poslovodenja z na-menom poveevanja uinkovitosti. Razu-mljivo? Res?

V sedanji krizi so na prevetritvi uveljavljena ekonomska naela, katerih (ne)uinkovitost lahko zadnje mesece vsakodnevno obuti-mo v svojem delovnem okolju. Zato nika-kor ni odve, da pri razumevanju razuma, tj. racia, ki vodi k racionalizaciji, pogledamo ez meje. Poskuajmo razumeti defi nicijo strokovnjakov manj eksaktnih ved. V oeh psihologije je racionalizacija obrambni me-hanizem, s katerim je naa prvobitna moti-viranost potlaena, na nain da nae delova-nje in obutke izrazimo tako, da jih okolica ne prepoznava kot gronjo. Zanimivo, ne?

Kaj sem e elel povedati? To, da (tudi) ra-cionalizacija strokov zahteva dopolnjeva-nje razuma in obutka, intuicije, e elite. Sodoben poslovni svet odlinost izkazuje z uravnoteeno kombinacijo razumskega pristopa (IQ) in dobrne mere tankou-tnosti (EQ) pri uvajanju razumskih reitev v poslovno okolje. Vendar ne pozabimo: racionalizacija strokov mora biti najprej strokovna pri zasnovi, uinkovita po vse-bini in odlona pri uvajanju, obenem pa z izjemnim posluhom za odzive poslovnega okolja, v katerega posega. Slednje zahteva taktinost pristopa.

Stroki s stroki 1. delV uspeni gospodarski drubi je obvladovanje strokov stalna in pomemb-na aktivnost. Bodisi druba deluje v normalnih okoliinah bodisi pa razme-re narekujejo recesija, krize na razlinih podrojih (fi nanna, gospodarska, socialna ), obdobja, ko je druba v stiski ali ko nastanejo druge podobne nevenosti zaradi zaostrenih razmer v makro- ali mikroekonomskem oko-lju, je uinkovito upravljanje strokov pravi pristop. Pristop, ki drubi pripo-more k uspenejemu delovanju.

Dr. Ervin Pfeifer

Varevanje ali racionalizacija?Varevanje je izrazito usmerjeno v zmanjevanje strokov za vsako ceno. Kakovost nabavljenega je posrednega pomena, poutje uporabnika v njegovem delovnem okolju ni v ospredju. Verjemi-te, takega cost killerja si ne smete privo-iti. Kakor koli je fraza e obrabljena, vendar pa je poceni res dostikrat draje. Pri varevanju se torej neemu odreka-mo na raun nezadostne funkcionalnosti reitve, kar pomeni potencialno motnjo poslovnega procesa ali nijo kakovost delovnega mesta. Slednje lahko negativ-no vpliva na storilnost zaposlenih. Oboje pa je gronja percepciji kupcev, ki lahko zaznajo slabo kakovost izdelkov ali sto-ritev. Ali najmanj nezadovoljen pogled vaega zaposlenega, ko mu storitev pro-daja. A ne gre napano razumeti e je druba v stiski, je varevanje ne le mo-no, temve potrebno. Toda dolgorono ni produktivno.

Racionalizacija strokov je naravnana dlje v prihodnost. Pomeni zmanjevanje stro-kov, tako da ohranja ali celo spodbuja produktivnost v poslovnem procesu za-poslenih virov (tehnika, tehnologija, as, material, storitve in ne nazadnje zaposleni, ki s temi viri upravljajo) ter zadovoljuje po-

trebe poslovnega procesa. Dodatno razliko med varevanjem in racionalizacijo pojasni razumevanje prvin stroka ter loevanje med eljami in potrebami tistega, ki stro-ek ustvarja.

Tehnino gledano je stroek sestavljen iz cene nabavljene dobrine (storitve, materi-ala, dela) in obsega potronje te dobrine v poslovnem procesu vae drube. Obenem potreba poslovnega procesa, v katerem se porabljajo nabavljene dobrine, doloa funkcionalnost nabavljene dobrine (pri materialu so to tehnine karakteristike, pri storitvah pa raven, na primer kakovost, po-gostost izvajanja storitve1).

Racionalizacija strokov se torej osredotoa na iskanje uravnoteenega razmerja med kakovostjo in funkcionalnostjo nabavljene-ga ter na ceno, ki jo za to plaamo,2 pa tudi na uinkovito porabo nabavljene dobrine v poslovnem procesu.

Pri tem je treba vedeti, da racionalizacija strokov ni najpomembneja stvar v i-vljenju in delovanju drube. Podjetnika

1 SLA = Service level agreement2 Angl. price/performance

19Avgust 22 IV

dogodki in dosekiutrip dom

a

zamisel je tista, ki ustvarja novo vrednost. Zato naj bo upravljanje stroka podrejeno prihodku, ne obratno. Je pa strokovna ra-cionalnost pomembna, da podjetnika za-misel zagleda lu trga in na njem uspeva. Zato je priporoljivo, da druba racionali-zacijo strokov vpne med osrednje stebre svojega delovanja.

Predlog: ni ne bo narobe, e se med stra-tekimi smernicami osredotoate tudi na donosnost, trni dele in racionalnost de-lovanja drube. Zakaj? Ker so navedeni pa-rametri prepoznavne ekonomske kategori-je spremljanja uspenosti poslovanja. Med seboj se dopolnjujejo in s tem riejo igrie delovanja vae drube. So tudi dovolj uni-verzalne, da se po njih lahko primerjate s konkurenco v panogi in izven nje.

Predlagani set smernic ima e eno po-membno prednost izogiba se manipuli-ranju s samo posameznimi ekonomskimi kategorijami. Prodaja je namre lahko odlina. Vendar prodaja bogatih izdelkov po prenizki ceni pomeni slabo donosnost, eprav trni dele raste. Donosnost, kate-re osnova je odlinost prodaje, brez raci-onalno zastavljene lastne cene proizvoda ali storitve, s prenizkim donosom na vlo-eni kapital ne zadovolji lastnikov. Rast trnega delea je podobno mogoe dosei s prodajo po nizki ceni kar negativno

3 Zaposleni, kupci, dobavitelji, nadzorni svet, skupina, oje socialno okolje

vpliva na donosnost, vendar pozitivno na realizacijo.

Torej, namesto da sledite samo eni raz-senosti poslovanja loeno od ostalih kazalnikov uspenosti, priporoamo uvajanje soasnega pregleda nekaj (a ne preve) medsebojno povezanih pokaza-teljev. Njihovo uravnoteeno razmerje omogoa zadostno analizo preteklosti in napoved poti v prihodnosti. Tu predlaga-ni set primerno uravnotei cilje drube, kako naj z odlino prodajo strokovno uinkovitih izdelkov dosee ciljni trni dele.

Ne zaradi venosti sindikatom ali za-poslenim, ampak predvsem z namenom

upraviiti zaupanje, ki so ga lastniki po-slovodjem izkazali ob imenovanju in ki ga imajo vsi deleniki3 v drubo, da bo uresniila zastavljene cilje: izogibajte se zmanjevanju strokov dela kot prvemu in edinemu nainu zmanjevanja strokov. Tudi v krizi.

Pred tem zmanjajte poslovno-fi nanna tveganja, poveajte prodajo, zmanjajte stroke na nabavni strani in porabite manj.

e ponovimo trditev, da je stroek podre-jen prihodku, potem naj bodo prihodki tisti, ki prepreijo neugodno strokovno strukturo poslovanja drube. Agresivneji nastop na trgu pomeni ve prodaje razli-nim kupcem na razlinih trgih, kar ustvar-ja ve varno razprenih prihodkov, ki ob pozitivni mari vodijo k boljemu pokriva-nju strokov. Pri tem lahko pomaga racio-nalizacija strokov.

Izpostavimo tri bistvena podroja strokov: stroki dela, stroki nabave tistega blaga in storitev,

ki so neposredno vgrajeni v izdelek oz. storitev drube,

in ostali poslovni stroki, ki poskrbijo za to, da se druba vrti.

20 Avgust 22 IV

Navedena podroja strokov obravnavamo na dveh ravneh: organizacija dela, nabava.

Gospodarske drube se med seboj razli-kujejo podobno, kot so razlini panoge in trgi, v okviru katerih delujejo. Zato so naini, pristopi in ukrepi za zmanjevanje strokov na razlinih podrojih strokov v praksi lahko zelo razlini, osnova pa je ena-ka vsem dobra analiza.

Namen analize je identifi cirati glavna po-droja strokov v drubi. Poda oceno, ali se na stroke lahko vpliva pri nabavi, po-rabi, organiziranosti drube in/ali njenih poslovnih procesih. Glede na priakovani potencial zmanjanja strokov postavimo prednostne aktivnosti. Analiza in iz nje iz-hajajoe prioritete so zelo prijazen nain, kako ob omejenih (predvsem kompeten-tnih kadrovskih) virih uinkovito4 zaree-te v pravo5 stvar. Dobra analiza vas stane predvsem asa, potrebnega za pridobitev podatkov, izbiranje med njimi, identifi ka-cijo problema in opredelitev okvirnega ak-cijskega narta. Z analizo se lahko izognete marsikateremu poznejemu stroku, ko se je treba opravievati zaradi neuspelih projektov racionalizacije oziroma premalo uinkov iz njih.

Kako se lotiti delaOsnovno vodilo je, da pri racionalizaciji strokov ne netite poarkov, ki so mno-goteri in vzniknejo vsepovsod, nekateri pa so e slabo opazni in zato teje obvladljivi. Ne omogoajo optimalnega prispevka k re-zultatom, kurijo vire, ki jih uporabljate pri racionalizaciji, povzroajo slabo vzduje v drubi in negodovanje ljudi, od katerih jih nekaj potrebujete za zaveznike, drugih pa si ne elite za sovranike. Nadzorovano zane-tite nekaj velikih poarov, tj. projektov raci-onalizacije strokov. Pred tem pa za zamisel pridobite predvsem tiste, ki bodo morali s spremenjenimi pogoji delati vsakodnevno.

4 Angl. effi ciency 5 Angl. eff ectiveness

Skomunicirajte z njimi prednosti, ki jih nosijo spremembe, ne zamolite niti mo-rebitnih slabosti, zaradi katerih bodo na-videzno prikrajani za nekaj, esar so bili deleni do tedaj.

Racionalizacija strokov je nenehna inte-gracija nartovanja plana strokov naba-ve planiranega in im koristneje uporabe nabavljenega.

Univerzalnih navodil za zmanjevanje stro-kov ni. So pa izkunje, priporoila, prakse Prvi korak za aktivno in sistemsko upra-vljanje strokov je trdna podpora vodstva drube. Ta korak, ki vasih zahteva tudi preskok v razmiljanju, je pogosto teek,

a izredno pomemben za uspenost nadalj-njega dela. Koraki, ki sledijo, so poslovno logini, razumljivi in tudi zaradi podpore vodstva laje izvedljivi. Ne da bi posebej loevali proizvodne ali storitvene drube v razlinih panogah, jih nekaj predstavimo:1. Pregled plana poslovnih strokov

drube za ugotovitev glavnih postavk strokov in postavitev prioritet

2. Doloitev ciljnih postavk strokov v planu strokov drube in osredotoenje na postavke strokov, ki zasluijo naj-ve pozornosti

3. Postopnost pristopa predlaga tristo-penjski pristop, zaeni z znievanjem cen pri dobaviteljih, nato zmanjevanje koliin v poslovnem procesu ter zmanj-anje stroka skozi spremembo v poslov-nem procesu uporabljene tehnologije.

4. Popis postopka racionalizacije stro-kov z namenom uinkovitega komu-niciranja v drubi

5. Merjenje in komunikacija poteka ter rezultatov potrjujeta pravilnost poslov-ne odloitve o racionalizaciji strokov in dajeta vaemu tovrstnemu naporu dodatno kredibilnost.

Namesto sklepaelja zapisanega je, da vas pritegne k raz-miljanju, kaj se pri upravljanju strokov dogaja v vaem neposrednem okolju, v vai

dogodki in dosekiut

rip d

oma

ABB v drugem etrtletju s tretjino manjim dobikomvicarsko-vedski tehnoloki koncern ABB je v drugem etrtletju ustvaril 675 milijonov dolarjev istega dobika, kar je za 31 odstotkov manj kot enako obdobje lani. Zasluek je oklestil predvsem upad naroil kot posledica fi nanne in gospodarske krize v svetu.Kot so po poroanju tujih tiskovnih agencij navedli v drubi, negotovost v poslovnem okolju pomembno vpliva na kljune elemente povpraevanja po proizvodih. Naroila so se v primerjalnem obdobju zmanjala za 35 odstotkov na 7,3 milijarde dolarjev, nazadovanje pa je opazno predvsem na industrijsko razvitejih trgih.Vseeno je poslovanje drube, ki proizvaja predvsem tehnologijo za elektrarne in avto-matizirane procese v industriji, v drugem etrtletju preseglo priakovanja analitikov. Ti so ABB napovedovali 571 milijonov dolarjev dobika ob etrtletju.Na sedeu koncerna v Zrichu poudarjajo, da prilonosti za rast vidijo v vedno vejih potrebah po inteligentnih reitvah za industrijo, pa tudi v tehnologijah obnovljive rabe energije.

21Avgust 22 IV

drubi. elim si tudi, da je veliko napisa-nega nekaj e videnega, pa vseeno vsaj delek tistega, ki vam odpira nova obzorja, nakazuje nove prilonosti in s tem posta-vlja izziv za prihodnost.

e bi konali na tem mestu, ne bi bilo prav. Zato prihodnji podrobneje nadaljujemo o tem, kako se lotiti dela, in sklenemo s po-gledom na nekaj praktinih usmeritev iz resninega sveta poslovanja.

Zmanjevanje strokov je resen posel, ki se ga je treba lotiti priljudno, e elimo uspeh pri delu. Zato za konec raje kot e nasvet pri-mer nepravilne racionalizacije strokov. Di-

rektor drube je dobil darilo, karte za koncert Schubertove Nedokonane simfonije. Ker ni mogel na koncert, je dal karte svojemu cost killerju in mu rekel, naj gre tja namesto njega. Ko ga je naslednji dan vpraal, ali je uival v koncertu, mu je predal naslednje poroilo:1. V opazovanem obdobju tirje glasbeni-

ki oboe niso imeli nobenega dela. Nji-hovo tevilo je treba zmanjati, njihovo delo pa razdeliti ostalim v orkestru, da ne bi bilo razlik v tevilu aktivnosti.

2. Vseh 12 violinistov je igralo enake note. To je podvajanje, tako da je treba tevilo oseb v tej sekciji drastino zmanjati.

3. Pihalom ni treba ponavljajo delov, ki so jih odigrala e godala. Ko bi umaknili

vse dele, ki se ponavljajo, bi se koncert lahko skrajal z dveh ur na 20 minut.

4. Vsak izvajalec ima povsem nepotrebno posebej osvetljeno notno stojalo. V vsa-ki sekciji bi lahko sedeli po trije skupaj okoli le enega stojala. Lu je potrebna le za none koncerte.

5. Ko bi Schubert poskrbel za te stvari, bi verjetno tudi dokonal simfonijo.

Pa uspeno racionalizacijo!

Dr. Ervin Pfeifer, direktor Upravljalskega centra za ekonomiko in organizacijo NLB d.d., aktivno udeleen v procesu racionali-zacije strokov banke.

dogodki in dosekiutrip dom

a

22 Avgust 22 IV

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Osrednja dejavnost Odseka za tanke plasti in povrine na Institutu Joef Stefan so raziska-ve in razvoj trdih zaitnih prevlek. Z njimi zaitimo orodja in strojne dele pred obra-bo, s imer poveamo njihovo obstojnost in produktivnost, zmanjamo izmet, izboljamo kakovost izdelka ali celo omogoimo nov teh-noloki postopek (obdelava v trdo, visokohi-trostna obdelava, suha obdelava). V okviru od-seka deluje Center za trde prevleke, kjer je del dejavnosti zaita specifi nih orodij za indu-strijske partnerje. Zahteve po niji ceni izdelka in vse veji obseg razlinih izdelkov in mate-rialov zahtevajo razvoj novih specializiranih prevlek. Zahtevane lastnosti obsegajo visoko trdoto, veliko ilavost, dobro oprijemljivost na podlago, nizek koefi cient trenja, oksidacijsko in korozijsko obstojnost ter vrsto specifi nih lastnosti nekega obdelovalnega procesa.

Ena od pomanjkljivosti sodobnih trdih pre-vlek je njihova neizrazita barva. Estetski vidik v orodjarstvu sicer ni najpomembneji, ima pa barvni kontrast ve praktinih prednosti

Modre supernitridne prevleke Na sejmu Forma tool je Center za trde prevleke Instituta Joef Stefan kot osrednji izdelek predstavil modro nanoplastno prevleko. Na sejemski prire-ditvi so podelili priznanja v dveh kategorijah (orodja in podporne dejavno-sti). Center za trde prevleke Instituta Joef Stefan je prejel zlato priznanje v kategoriji izdelkov, opreme, postopkov in storitev iz podporne dejavnosti orodjarstvu.

Dr. Peter Panjandr. Miha ekadaMatja Panjan

laje je na primer razlikovanje razlinih prevlek in orodij ter prepoznavanje obrabe. e ima prevleka izrazito barvo, potem lahko delavec na obdelovalnem stroju hitreje zazna obrabo, s pravoasno zaustavitvijo proizvo-dnje pa preprei huje pokodbe povrine orodja in zmanja izmet. Huje pokodbe zmanjajo monost obnove orodja. Druga prednost je laje loevanje orodij, zaitenih z razlinimi prevlekami. V industrijski proi-zvodnji se zdaj uporablja e ve kot 60 raz-linih prevlek, ki so namenjene za specifi no uporabo. Orodja se po izrabi tudi nekajkrat obnavljajo. To pomeni, da se orodja od upo-rabnika vraajo k izdelovalcu orodja in na-prej k tistemu, ki poskrbi za zaito orodja s trdimi prevlekami. Za praktino delo je zelo pomembno, da lahko operaterji in vsi drugi sodelujoi pri obnovi orodja loijo posame-zna orodja, da ne pride do zamenjav.

e leta 2005 smo med pripravo prvih na-noplastnih prevlek na osnovi TiAlN in TiN opazili, da imajo prevleke z izbrano

modulacijsko periodo znailno modro bar-vo. Vendar pa v takratnih napravah nismo mogli pripraviti prevleke z enakomerno in ponovljivo barvo na podlagah oziroma orodjih z zapleteno geometrijo. To nam je uspelo ele konec lanskega leta v novi naj-sodobneji napravi CC800/9 sinOx ML, ki smo jo instalirali pred enim letom. V tej napravi lahko z novimi postopki nanaanja (pulzno naprevanje, pulzno naprevanje pri velikih moeh) pripravimo t. i. superni-tridne prevleke. Zanje je znailno, da imajo nanokristalinino mikrostrukturo (njihova povrina je zato bolj gladka, trenje pa manj-e), nanostrukturirano morfologijo, njihova oprijemljivost na podlage je bolja, notranje tlane napetosti pa so manje. Odlikujejo se tudi z vijo trdoto v vroem ter vejo oksi-dacijsko in termino obstojnostjo. Natete lastnosti prevlek doseemo tako, da zviamo stopnjo ionizacije uparjenih atomov tare in reaktivnega plina, ki ga uvajamo v vakuum-sko posodo. Zviana ionizacija je posledica razporeditve tirih magnetronskih izvirov za naprevanje v konfi guracijo, kjer se magne-tne silnice sosednjih magnetronov zaprejo, tako da oblikujejo t. i. magnetno steklenico. Tako magnetno polje bistveno podalja pot elektronov, zato se stopnja ionizacije razpr-enih atomov (kovinske) tare bistveno zvi-a. Atomi reaktivnega plina se ionizirajo pri prehodu skozi t. i. votlo anodo. V primerjavi s klasinim postopkom magnetronskega naprevanja se stopnja ionizacije uparjenih delcev tare in reaktivnega plina zvia za priblino desetkrat. Pozitivno nabite ione lahko pospeimo z negativno napetostjo na podlagah. Od njihove energije so odvisne oprijemljivost, mikrostruktura in notranje napetosti v prevleki.

Lani smo razvili nanoplastno prevleko na osnovi AlTiN in TiN, kjer z modulacijo de-beline vrhnjih plasti (velikosti nekaj deset nanometrov) spreminjamo barvo. Drugae kot pri do zdaj znanih in iroko uporablje-nih enoplastnih dekorativnih prevlekah, kjer barvo spreminjamo s sestavo prevleke, pri naem postopku barvo supernitridnih pre-Podelitvi zlatega priznanja, ki smo ga na celjskem sejmu prejeli za modre supernitridne prevleke

23Avgust 22 IV

24 Avgust 22 IV

vlek spreminjamo s strukturo in debelino vrhnje plasti v nanometrskem obmoju. Mo-dre supernitridne prevleke pripravimo torej tako kot standardne nanoplastne prevleke bistvena razlika je le v strukturi vrhnje pla-sti. Priprava modrih supernitridnih prevlek na podlage z zapleteno geometrijo zahteva natanno kontrolo debeline prevleke po vsej povrini orodja. Natannost, s katero urav-navamo debelino vrhnje plasti, je priblino 2 nm. Zato smo naredili raunalniko simula-cijo procesa nanaanja prevlek na orodja, ki se vrtijo okrog ve osi hkrati.

Druge lastnosti prevleke, debele priblino 3 m, so nespremenjene. Z drugimi bese-dami, uspelo nam je spremeniti barvo in obdrati funkcionalne lastnosti prevleke. Preskusi v realnih industrijskih razmerah so bili zelo uspeni, zato smo prevleko po-nudili na trgu. Danes jo uporablja ve kot deset industrijskih partnerjev.

Dekorativne keramine prevleke razlinih barv se uporabljajo e dolgo. Poleg estet-skega videza je pomembno, da so odporne proti abraziji in koroziji. Njihova barva je odvisna od kemijske sestave prevleke. Na splono velja, da barva nekega predmeta nastane z interakcijo svetlobe s snovjo. Poznamo ve fi zikalnih mehanizmov, ki povzroajo nastanek barve. Barva lahko nastane z disperzijo (npr. razklon svetlo-be na prizmi), interferenco (npr. fi ltri), uklonom (npr. na mreici), sipanjem (npr. na granulah) ali absorpcijo (npr. absorp-cija na atomih, molekulah ali kristalih). Predmet lahko tudi sam oddaja barvo (npr. neonska svetilka). Barva neprosoj-nih snovi, kakrne so keramine prevleke, pa je posledica absorpcije. Doloena je z interakcijo vpadne svetlobe z vezani-mi in prostimi elektroni. Vidna svetloba ima energijo, ki je primerljiva z vezavno energijo valennih elektronov (od 1,5 do 3 eV), zato se vpadna svetloba porabi za vzbuditev teh elektronov v vija stanja. Barva snovi je zato doloena z elektronsko strukturo kristalov. e torej spreminjamo sestavo snovi, spreminjamo strukturo ele-ktronskih stanj in s tem barvo. Pri nano-plastnih prevlekah barve ne spreminjamo

z njihovo sestavo, ker bi s tem poslabali njihove triboloke lastnosti, ampak tako, da prilagodimo debelino vrhnjih plasti nanoplastne strukture.

V Celju je vsaki dve leti t. i. sejemski e-tvorek. Letos je bil to 10. sejem Forma tool (orodja, orodjarstvo in orodni stroji), 8. sejem Plagkem (plastika, guma in kemi-ja), 4. sejem Graf&Pack (grafi ka, papir, gra-fi ni stroji, oprema, embalaa) in 3. sejem Livarstvo. Sejem je bil v mesecu aprilu na celjskem sejmiu. Na njem se je predsta-vilo ve kot 600 razstavljalcev iz 30 drav. Center za trde prevleke je imel razstavni prostor na sejmu Forma tool, kjer smo kot osrednji izdelek predstavili modre nano-plastne prevleke.

Na prireditvi so podelili priznanja v dveh kategorijah (orodja in podporne

Rezalna orodja, zaitena z mordo supernitridno prevleko

dejavnosti) za vsak sejem posebej. Cen-ter za trde prevleke Instituta Joef Ste-fan je prejel zlato priznanje v kategoriji izdelkov, opreme, postopkov in storitev iz podporne dejavnosti orodjarstvu, kar pomeni, da so bile supernitridne modre prevleke priznane kot najbolja podpor-na storitev v orodjarstvu zadnji dve leti. Posebej je treba poudariti, da je orod-jarstvo v Sloveniji zelo razvita in kon-kurenna dejavnost, ki se odlikuje po visoki dodani vrednosti na zaposlenega, po veinoma izvozni naravnanosti in ve-likem vlaganju v razvoj. Prav to pa je po-slanstvo raziskovalne sfere, v naem pri-meru Instituta Joef Stefan, da zagotavlja podporo in prenos znanja iz znanosti v industrijsko prakso.

Dr. Peter Panjan, dr. Miha ekada, Matja Panjan, Institut Joef Stefan, Ljubljana.

dogodki in dosekiut

rip d

oma

25Avgust 22 IV

Mednarodna konferenca o industrijskih orodjih in izdelovalnih tehnologijah Dober mesec ostaja do izvedbe sedme mednarodne konference o industrijskih orodjih in izdelovalnih tehnologijah ICIT&MPT.

Konferenca ICIT&MPT se je razvila v edinstven dogodek, ki privabi razisko-valce s podroij predelave materialov in proizvodnih tehnologij, kakor tudi strokovnjake z drugih podroij podpornih dejavnosti, ki so kljuna za uspeno delovanje orodjarn, raziskovalnih laboratorijev ali centrov za prenos tehnologij. Gre za enega najpomembnej-ih mednarodnih dogodkov v tem delu Evrope na podroju orodjarstva in izdelovalnih tehnologij, torej na podrojih, ki so kljuna pri razvoju novih proizvodov.

Tudi tokratna konferenca ICIT&MPT bo osredotoena na industrijsko orodjarstvo in tehnologije predelave materialov. Strokovnjaki, ine-nirji, priznani raziskovalci in znanstveniki iz industrije, raziskovalnih in akademskih krogov bodo govorili o novih tehnologijah predelave materialov in izdelave orodij, virtualni proizvodnji, proizvodnih sistemih, inteligentnih sistemih, hitri izdelavi, orodjih za fl eksibilno in maloserijsko proizvodnjo, upravljanju izdelave orodij, novih materialih in ravnanju z njimi ter o soasnem inenirstvu. Namen konference je ponuditi platformo za izmenjavo informacij in znanja o razvoju ter najnovejih inovacijah s podroja orodjarstva in tehnologij predelave materialov. Ker je medsebojno sodelovanje kljuno za uspeh v dinaminem poslovnem okolju, kakrnemu smo mu pria danes, se bo kon-ferenca ICIT&MPT posvetila tudi temu vidiku.

Posebej bi radi opozorili na kljune tuje prispevke konference, ki so jih poslali vodilni svetovni strokovnjaki na podroju orodjarstva in izdelovalnih tehnologij: prof. Gnther Schuh z Univerze RWTH iz Aachna, prof. Peter Hoff mann z ERLAS-a, prof. Engelbert Westkmper z Instituta Fraunhofer, prof. Reimund Neugebauer z Instituta Fraunhofer, dr. Philip Reeves s podjetja Econolyst, Joan Guasch iz ASCAMM Foundation in drugi.

Organizatorji se trudijo, da bo letonja izvedba tudi za udeleence iz industrije zanimiveja kot kdajkoli prej. Dopolniti jo namre namerava-jo z B2B dogodkom, kjer bodo imeli udeleenci prilonost izvedeti najnoveje informacije o prihajajoih razpisih in se med seboj pogovoriti z namenom ustvarjanja novih poslovnih prilonosti, razvojno-raziskovalnih partnerstev, skupnih prijav EU-projektov, itd.

Za konec bi vas rad k sodelovanju oz. k udelebi na konferenci spodbudil e z naslednjimi informacijami: najbolji lanki bodo predlagani za objavo v reviji Strojniki vestnik z SCI- indeksom, konferenca bo sovpadala s posvetom Orodjarstvo 2009, v sklopu konference pa bo organiziran tudi voden ogled podjetja Akrapovi d.d.

http://www.tecos.si/icit/

dogodki in dosekiutrip dom

a

26 Avgust 22 IV

UvodReparaturno varjenje se v industriji pre-malo uporablja. Eden od vzrokov za to je pomanjkljivo in nezanesljivo znanje na tem podroju. Pomemben del ustreznega znanja je poznavanje metalurkih procesov pri segrevanju osnovnega materiala. Neu-strezno segrevanje vpliva na poslabanje mikrostrukture z zmanjanjem ilavosti ali poruitvijo vara.

Opazovali smo spremembe v coni toplo-tnega vpliva navarov, izdelanih po postop-ku TIG in z mikroplazmo. Z navarjanjem smo obnavljali rezilno orodje, izdelano iz orodnega jekla za delo v hladnem. Orodna jekla so zahtevna za navarjanje, saj rada pokajo. Zato se predgrevajo, po varjenju pa poasi ohlajajo. Dolgo je bilo rono oblo-no varjenje najpomembneji postopek za reparaturno varjenje orodij, ki pa z razvo-jem novih racionalnih postopkov izgublja pomen, saj je z oplaenimi elektrodami zelo teko variti pri majhni jakosti toka. Prav to pa je pomembno pri navarjanju manjih orodij ali rezilnih robov. Dosee se lahko z varjenjem po postopku TIG, s ka-terim smo se lotili obnove orodja. Pogosto se uporablja tudi mikroplazemsko varjenje, ki je podobno varjenju po postopku TIG. Razlika je v tem, da je oblok plazme oji, energija pa mnogo bolj koncentrirana. Zelo uinkovito in pomembno je za obnovo oro-dij postalo tudi navarjanje z laserjem.

Opis poskusovZa raziskavo smo izdelali dva razlina pre-izkuanca. En navar smo izdelali z navar-janjem z mikroplazmo, drugega pa po po-

Cona toplotnega vpliva pri navarjanju kromovega ledeburitnega jekla

Orodja se med delom pokodujejo, veliko pa k pokodbam prispeva ob-raba. Pokodovano orodje se zamenja ali obrusi. V tem prispevku opisuje-mo znailne spremembe v coni toplotnega vpliva orodja, obnovljenega z navarjanjem po postopku TIG in z mikroplazmo. Mikrostrukturo jekla ob-novljenega orodja smo analizirali z optinim in vrstinim elektronskim mi-kroskopom. Orodje je bilo izdelano iz kromovega ledeburitnega jekla W.N. 1.2379, obnovili pa smo ga z navarjanjem jekla W.N. 1.4718. Spremembe v coni toplotnega vpliva so povezane tudi z nainom navarjanja. Med mi-krostrukturnimi spremembami je posebnost raztapljanje karbidov, poseb-no primarnih. Tako se v matici okoli primarnih karbidov v coni toplotnega vpliva povea koncentracija karbidotvornih elementov in ogljika, tako da nastane t. i. sekundarni evtektik oziroma sekundarni ledeburit.

Dr. Marica Prijanovi Tonkoviprof. dr. Ladislav Kosec

stopku TIG. V Tabeli 1 sta kemijski sestavi jekel orodja in dodajnega materiala. S ke-mijsko sestavo jekla orodja (osnovni mate-rial) smo izbrali temperaturo predgrevanja in vrsto dodajnega materiala. Temperatura predgrevanja je bila 400 stopinj Celzija, kontrolirali pa smo jo s termoelementom niklja NiCr. Predgrevali smo v elektrini uporovni pei.

Po konanem varjenju smo navare e po-kovali in jih nato arili pri temperaturi 400 stopinj Celzija. S tem smo odpravili del notranjih napetosti v navaru. Ohla-jena varjenca smo e pobrusili. Tako pripravljena obdelovanca sta bila znova uporabna za delo v proizvodnji. Na pod-lagi obarvane povrine varjencev smo ocenili, da je irina segretega osnovnega materiala (CTV) veja pri navarjanju po postopku TIG, saj se v varjenec vnese ve energije kot pri mikroplazemskem varjenju. Da bi ugotovili, kaj se dogaja v

Tabela 1: Kemijska sestava jekla osnovnega in dodajnega materiala

segretem osnovnem materialu (coni to-plotnega vpliva CTV), smo na prerezih izdelanih preizkuancev izmerili trdoto. Preizkuance smo pregledali s svetlobnim in elektronskim vrstinim mikroskopom (SEM), analizirali smo mikrostrukturo ter napravili mikroanalizo znailnih podroij mikrostrukture. Potek trdote ez coni toplotnega vpliva obeh navarov je na Sliki 1. Trdota osnov-nega materiala je priblino 700 HV. V coni toplotnega vpliva pa trdota naraste celo ez 900 HV. Nato se trdota zmanjuje in je naj-manja na meji med cono toplotnega vpliva in varom. Ta znaa pri navaru z mikroplaz-mo 726 HV. Pri navaru, ki je bil varjen s postopkom TIG, je trdota v coni toplotnega vpliva nekoliko manja. Tako smo izmerili najnijo vrednost (441 HV) na meji med cono toplotnega vpliva in varom. Iz ve meritev smo izraunali srednje vre-dnosti trdot v posameznih sestavinah na-

Tabela 2: Trdote jekla osnovnega materiala, CTV in vara

obraba na orodjihut

rip d

oma

VRSTA MATERIALA SIST EN 10027 2

KEMINA SESTAVA (m. %)

C Si Mn P S Cr Mo V

Varjenec: 1.2379 1,55 0,4 0,35 0,03 0,03 12 0,8 0,9

Dodajni material: 1.4718 0,5 2,9 0,8 0,04 0,03 9 / /

NAINVARJENJA

MESTO MERJENJA TRDOTE (HV)

Osnovni material CTV Var

Sredina Tik ob CTV Mesto 1 Mesto 1/1 Mesto 2 Mesto 3 Mesto 4

Mikroplazma 701 732 874 918 909 833 726 441

TIG 709 746 830 867 707 593 441 374

27Avgust 22 IV

vara, kot so trdota osnove, cone toplotnega vpliva in vara (glejte Tabelo 2). Iz Tabele 2 je razvidno, da so trdote pri varjenju z mikroplazmo v coni toplotnega vpliva sistematino veje. Na Sliki 1 pa opa-zimo, da je irina cone toplotnega vpliva pri navaru z mikroplazmo (710 m) manja kot pri navaru s TIG (950 m).

Rezultati in razprava Za vzdrevanje orodij se uporabljajo raz-lini postopki reparaturnega varjenja, med

Slika 1: Potek trdote ez CTV obeh navarov

katere tejemo: rono oblono, TIG, mi-kroplazemsko, elektroimpulzno, lasersko varjenje itn. Pri naem delu smo se osre-dotoili na varjenje po postopku TIG in z mikroplazmo. Izdelali smo preizkuance, ki smo jih analizirali s svetlobnim in elek-tronskim mikroskopom. Na Sliki 2a je ma-krostruktura preizkuanca, varjenega z mi-kroplazmo, na Sliki 2b pa makrostruktura preizkuanca, varjenega po postopku TIG. V makrostrukturi se loijo podroja vara (lito) od cone toplotnega vpliva in osnov-nega materiala.

Jeklo, ki smo ga varili, je bilo popueno. Mikrostruktura jekla je iz popuenega martenzita in karbidov. V posameznih de-lih navara smo analizirali mikrostrukturo in porazdelitev elementov v mikrostruk-turnih sestavinah. Mesta analiz so na Sliki 2 oznaena s tevilkami od 0 do 4.

Slika 2: Makroskopska struktura na prerezu na-vara na orodnem jeklu: a) mikroplazma; b) TIG; SEM, PSE (slika povratno sipanih elektronov)

obraba na orodjihutrip dom

a

28 Avgust 22 IV

Analiza cone toplotnega vpliva jekla, na-varjenega z mikroplazmo Rezultati meritev EDXS-analize preizku-anca, varjenega po postopku mikroplaz-me, so v Tabeli 3. Na Sliki 3a je mikrostruk-tura na prehodu iz osnovnega materiala v cono toplotnega vpliva, na Sliki 3b pa mi-krostruktura v vroem delu cone toplotne-ga vpliva blizu prehoda v var (uvar). Vroi del cone toplotnega vpliva je del te cone ob varu (uvaru), hladni del pa ob meji z osnovnim materialom.

Tabela 3: Kemijska analiza jekla navara, izdelanega z mikroplazmo (Slika 2a)

Na Sliki 4a je del primarnega karbida v vroem delu CTV, ki je sodeloval pri tvorbi sekundarnega ledeburita v svoji okolici. Ta karbid je pripadal primarnemu ledeburitu, ki je nastal pri strjevanju jekla (osnovnega

Slika 3: Mikroplazemsko navarjenje: a) mikrostruktura na prehodu osnovni material (sp.)/CTV (zg.); b) mikrostruktura vroega dela CTV (zg.) blizu prehoda v var; SEM; PSE

Slika 4: Mikroplazemsko navarjenje: a) mikrostruktura delno raztopljenega primarnega karbida in njegove okolice v vroem delu CTV; b) mikrostruktura vara; SEM; SEI

materiala) in ki se je med preoblikovanjem v vroem oblikoval v znailno polelipsasto obliko, nastalo s poruenjem vejega kar-bida, katerega dele je raznesla matica med deformacijo jekla [12].

V coni toplotnega vpliva navadno nastane-jo mikrostrukturne sestavine, ki so rezultat transformacij v trdnem. Ob prehodu cone toplotnega vpliva v var pa je prilo do lokal-ne transformacije, katere rezultat so obroi ledeburita okoli velikih, delno raztopljenih

primarnih karbidov, ki pa prav tako izvira-jo iz ledeburitnega evtektika, nastalega pri strjevanju jekla (osnovnega materiala).

Porazdelitev elementov eleza, kroma in mangana v delno raztopljenem primarnem karbidu in njegovi okolici, tj. sekundarnem ledeburitu, kae Slika 5.

V mikrostrukturi sredine vara so velika kristalna zrna avstenita (na temperaturi

Slika 5: Mikroplazemsko varjenje: poraz-delitev eleza, kroma in mangana v okolici delno raztopljenega primarnega karbida in v sekundarnem ledeburitu na vroi strani CTV; SEM; EDXS

nastanka, zdaj martenzita), po mejah ka-terih pa je razporejen ledeburitni evtektik. EDXS-analiza omenjenega mesta (mesto 2, 3) je pokazala poveano vsebnost kroma v osnovi. Ta se je v varu (mesto 4) zveala na 7,5 odstotka (Slika 4b).

Mikrostruktura navara, narejenega po po-stopku TIG Analize z EDXS preizkuanca, varjenega po postopku TIG (Tabela 4), kaejo, da pride tudi v tem primeru do nataljevanja jekla v okolici primarnih karbidnih delcev na vroi strani cone toplotnega vpliva. Mikrostruk-turne in mikrokemine spremembe v oko-lici primarnih karbidov v coni toplotnega vpliva so enake spremembam pri varjenju z mikroplazmo. Na Sliki 6a je mikrostruk-tura na prehodu iz osnovnega materiala v cono toplotnega vpliva (hladni del), na Sliki 6b pa prehod v vroi del cone toplotnega vpliva.

obraba na orodjihut

rip d

oma

MESTO ANALIZE KEMINA SESTAVA (m. %)Fe+C Si Mn Cr V Mo

Osnovni material (mesto 0 - matica) Ostalo 0,15 0,42 5,18 0,05 0,22CTV blizu uvara (mesto 1 - matica) Ostalo 0,12 0,26 5,8 0,11 0,12Sredina uvara (mesto 2, 3 - matica) Ostalo 0,09 0,44 7,3 0,14 0,14Prehod uvar/var (mesto 4 - matica) Ostalo 0,16 0,44 7,5 0,09 0,11

Nissan predstavil svoj povsem elek-trini avtomobilJaponski proizvajalec avtomobilov Nissan je predstavil svoj prvi povsem elektrini avtomobil, ki ga je poimeno-val Leaf. Kot pravijo pri Nissanu, gre za prvi avto brez emisij na svetu, ki si ga lahko privoite. Avtomobil naj bi bil sposoben z enim polnjenjem prepeljati do 160 kilometrov z najvejo hitrostjo do 140 kilometrov na uro.Avtomobil naj bi na ameriki in evropski trg priel leta 2010, pri Nissanu pa trdijo, da je njihov avtomobil dokaz, da so hi-bridni avtomobili le vmesna stopnja do povsem elektrinih avtomobilov. Utrl bo pot do avtomobilov prihodnosti brez emisij toplogrednih plinov in s tem od-prl novo dobo v avtomobilski industri-ji, je ob predstavitvi avtomobila na se-deu podjetja v Jokohami dejal prvi mo Nissana Carlos Ghosn.Leaf je popolnoma nevtralen do oko-lja; nima izpune cevi in bencinskega motorja. Ima le tiho in uinkovito mo, ki mu jo zagotavljajo nae litij-ionske baterije, je povedal Ghosn. Napovedal je e zelo konkurenno ceno avtomobila, ne pa tudi, kolikna naj bi bila. Leaf je sicer srednje velika petvratna limuzina, Ghosn pa je napo-vedal, da bo cena primerljiva z mode-lom z bencinskim motorjem.Kot je e pojasnil, bodo lastniki leafa lahko napolnili kar doma, po elektri-nem omreju. Za napolnitev baterij, ki jih ima avtomobil na dnu in pod sede-i, bi potrebovali priblino osem ur. Lahko pa bi ga na posebnih polnilnih postajah e v 30 minutah napolnili do 80 odstotkov, je e dejal.

29Avgust 22 IV

Porazdelitev elementov v okolici delno raz-topljenega primarnega karbida (Slika 7) je enaka porazdelitvi na Sliki 5: okolica razta-pljajoega se primarnega karbida je oboga-tena s kromom in ogljikom do koncentra-cije, ko nastane sekundarni ledeburit.

Tabela 4: Kemijska analiza jekla navara, izdelanega po postopku TIG (Slika 2b)

Slika 6: Navarjeno po TIG: a) mikrostruktura na prehodu osnovni material/CTV (zg.); b) mikrostruktura na prehodu CTV/uvar; SEM; SEI

Slika 7: Navarjanje po TIG: porazdelitev eleza, kroma in mangana v okolici delno raztoplje-nega primarnega karbida in v sekundarnem ledeburitu v vroem delu CTV; SEM; EDXS

Na Sliki 8a je mikrostruktura vara. Z mi-kroanalizo smo izmerili vsebnost kroma v osnovni matici, in sicer 8,3 odstotka. Mi-

Slika 8: Navarjanje po TIG: a) mikrostruktura vara; b) delno raztopljen primarni karbid s sekundarnim ledeburitom; SEM; SEI (slika sekundarnih elektronov)

kroposnetek delno raztopljenega primar-nega karbida, obdanega s sekundarnim le-deburitom na vroi strani cone toplotnega vpliva, pa je na Sliki 8b.

ez del sekundarnega ledeburita (Slika 8b) smo s rtno analizo (Slika 9) izmerili lokalni potek koncentracij eleza in kroma. Z EDXS-analizo smo v matici jekla (mesto analize 4) izmerili vsebnost kroma 8,3 od-stotka.

Pri obeh nainih navarjanja ledeburitnega jekla je nastala cona toplotnega vpliva, ki je bila opazno ira po navarjanju po TIG. V obeh primerih smo na vroi strani cone to-plotnega vpliva ob meji z varom (uvarom) opazili lokalno nataljevanje jekla v okolici velikih primarnih karbidov, ki se je izra-zilo kot sekundarni ledeburit okrog delno raztopljenega primarnega karbida. V coni toplotnega vpliva so na vroi strani loeni ali povezani otoki sekundarnega ledeburita okoli delno raztopljenih primarnih karbi-dov in nespremenjene matice cone toplo-tnega vpliva.

Nastanek sekundarnega ledeburita si razla-gamo kot posledico lokalnega nataljevanja

obraba na orodjihutrip dom

a

MESTO ANALIZE KEMINA SESTAVA (m. %)Fe+C Si Mn Cr V Mo

Osnovni material (mesto 0 - matica) ostalo 0,13 0,37 5,42 0,09 0,15CTV blizu uvara (mesto 1 - matica) ostalo 0,10 0,30 7,60 0,09 0,12Sredina uvara (mesto 2, 3 matica) ostalo 0,14 0,46 8,30 0,07 0,11Prehod uvar/var (mesto 4 - matica) ostalo 0,17 0,16 8,30 0,11 0,12

Kitajska lani naj-veja proizvajalka jekla na svetuNajveja proizvajalka jekla na svetu je bila lani Kitajska, ki je proizvedla 500,5 milijona ton jekla. Njen dele v svetov-ni proizvodnji je znaal 38 odstotkov. Na drugem mestu je Japonska z 9-od-stotnim deleem, med peterico najve-jih svetovnih proizvajalk jekla pa se uvrajo e ZDA (7 odstotkov), Rusija (5 odstotkov) in Indija (4 odstotke).Skupna svetovna proizvodnja jekla je lani znaala 1326,5 milijona ton jekla, kar je nekoliko manj kot leta 2007, ko je bilo na svetu proizvedenih 1351,3 milijona ton jekla.Najveja jeklarska druba na svetu je Arcelor Mittal (101,6 milijona ton jekla), sledijo Nippon Steel, Baosteel Group, Hebei Steel Group in JFE, e navaja Worldsteel.

30 Avgust 22 IV

Slika 9: Navarjanje po TIG: potek koncentracij eleza in kroma ez sekundarni ledeburit v CTV

avstenita ob primarnih karbidih, v katerem se le-ti delno ali v celoti raztopijo, tako da nastane talina, ki se strdi lokalno v obliki sekundarnega ledeburita. Pri tem se okolica primarnega karbida obogati s kromom in ogljikom do take koncentracije, da nastane zlitina, katere talie je nije od talia je-klene matice (avstenita) oziroma nije od aktualne temperature v tem delu cone to-

Slika 10: Navarjanje po TIG; analiza z EDXS: a) delca primarnega karbida v osnovnem materialu; b) dela jekla v vroem delu CTV s karbidom in sekundarnim ledeburitom; SEM; SEI

plotnega vpliva. Nastala zlitina se nato strdi v sekundarni ledeburit. Na Sliki 10 je prika-zan delec primarnega karbida v osnovnem materialu, na Sliki 10b pa je neraztopljen primarni karbid s sekundarnim ledeburi-tom. Z EDXS-analizo smo v primarnem karbidu izmerili 49 odstotkov kroma in 51 odstotkov eleza, v sekundarnem ledeburi-tu pa je priblino 20 odstotkov kroma in 79

Slika 11: Koncentracija kroma matice jekla v posameznih delih navarov, izdelanih po TIG in z mikroplazmo

obraba na orodjihut

rip d

oma odstotkov eleza, ob ustrezni koncentraciji

ogljika, ki ga tako ni mogoe izmeriti.Koncentracija kroma v matici jekla vara je v navaru po TIG veja kot v navaru, izde-lanem z mikroplazmo (Slika 11). Na Sliki 12 je mikrostruktura vara, sestavljena iz sekundarnega ledeburita in avstenita (mar-tenzita pri temperaturi okolice).

Za raziskave in razvoj lani 202,8 milijonov evrovV Sloveniji je bilo lani za raziskoval-no-razvojno dejavnost iz dravnega prorauna namenjenih 202,8 milijona evrov, leta 2007 pa dobrih 180 milijo-nov evrov oziroma 0,52 odstotka bruto domaega proizvoda (BDP). Leta 2006 je bil dele v BDP 0,57-odstoten, leta 2005 pa 0,59-odstoten.Znesek 202,8 milijona evrov je za 12 odstotkov veji kot leta 2007. Najve sredstev, 101,6 milijona evrov, je bilo namenjenih za sploen napredek zna-nja. Od tega je bilo iz splonih univer-zitetnih fondov namenjenih 5,5 mi-lijona evrov, za fi nanciranje iz drugih virov pa 96,1 milijona evrov.Za industrijsko proizvodnjo in tehno-logijo je bilo namenjenih 33 milijonov evrov, za obrambo 24,2 milijona evrov, za kulturo, rekreacijo, religijo in sred-stva javnega obveanja 8,4 milijona evrov, za kmetijstvo 7,9 milijona evrov, za zdravje 7,2 milijona evrov, za okolje 5,7 milijona evrov, za prevoz, teleko-munikacije in drugo infrastrukturo 3,4 milijona evrov, za energijo 1,9 milijona evrov, za raziskovanje in izkorianje zemlje 1,4 milijona evrov, za izobrae-vanje pa dobrih 800.000 evrov.

31Avgust 22 IV

SklepS postopkom navarjanja TIG in z mikro-plazmo smo na orodnem kromovem lede-buritnem jeklu OCR12 VM (W.N. 1.2379) izdelali metalurko kakovostne navare z vsemi elementi, znailnimi za postopke varjenja: z varom, cono toplotnega vpliva in osnovnim materialom. Cona toplotnega vpliva je bila pri navarjanju z mikroplazmo oja kot pri navarjanju s TIG, obratno pa so bile trdote v coni toplotnega vpliva pri postopku TIG manje kot pri navarjanju z mikroplazmo. V obeh primerih smo od-krili v vroem delu cone toplotnega vpliva ob varu obmoje lokalnega taljenja jekla v okolici primarnih karbidov. Okolica pri-marnih karbidov se je strdila v obliki se-kundarnega ledeburita.

Slika 12: Navarjanje po TIG: mikrostruktura vara; SEM; PSE

Mikrostruktura vara sestoji iz dendritov av-stenita in ledeburitnega evtektika. Meja med varom in cono toplotnega vpliva je razveja-na, s samostojnimi ali povezanimi otoki se-kundarnega ledeburita okoli primarnih kar-bidov. Vzrok za nastanek take morfologije je lokalno taljenje jekla (avstenita) ob primar-nih karbidih, pri emer se v nastali talini razmeroma hitro raztapljajo tudi karbidi, tako da nastane talina sestave ledeburita.

V zvarih (navarih) je meja med varom in cono toplotnega vpliva po navadi enako-merno zvezna tako, da CTV ne sega preko te meje v var in obratno, da se var lokalno ne zajeda v CTV. V tem primeru je meja neopredeljena, tudi v vroem delu cone to-plotnega vpliva pa nastajajo samostojni ali

povezani otoki taline okrog velikih primar-nih karbidov.

Zaradi visokih temperatur v vroem delu CTV ob varu se primarni karbidi hitro raz-tapljajo v avstenitni matici, ki jo obogatijo s kromom in ogljikom do sestave jekla, katere-ga talie je pod aktualno temperaturo v tem delu cone toplotnega vpliva. Nastanek taline raztapljanje e pospei, pri emer naraa tudi dele taline. Veinoma to stanje ne traja tako dolgo, da bi se iniciator pojava (primarni kar-bid) v celoti raztopil. V preiskovanih prime-rih se je talina strdila v obliki ledeburitnega evtektika (sekundarnega) in tvorila bolj grobe otoke z bolj grobimi sestavinami, kot so ele-menti mree primarnega evtektika v varu. Zato se zastavlja vpraanje, koliken je vpliv tega pojava na mehansko stabilnost navara.

Zaradi specifi ne kemijske in mikrostruk-turne sestave ledeburitnega orodnega jekla pride pri navarjanju v vroem delu cone toplotnega vpliva ne samo do faznih trans-formacij v trdnem, ampak tudi do transfor-macije trdno-talina-trdno, katere rezultat je sekundarni evtektik.

Dr. Marica Prijanovi Tonkovi, Vija stro-kovna strojna ola, Novo mesto, prof. dr. La-dislav Kosec, Univerza v Ljubljani, Naravo-slovnotehnika fakulteta, Ljubljana

obraba na orodjihutrip dom

a

Japonski avtomobilski proizvajalci z obutnim padcem proizvodnjeVodilni japonski avtomobilski proizvajalci so prvo polletje zabeleili obutno manji obseg globalne proizvodnje kot enako obdobje lani. Najveji med njimi, Toyota, je tako globalno proizvodnjo skril za 40,6 odstotka, prodaja najveje svetovne avtomo-bilske drube pa se je zmanjala za 26 odstotkov.Toyota je skupaj s podrunicama Daihatsu in Hino prvo estmeseje tako prodala 3,56 milijona vozil, kar je za priblino 10.000 ve kot drugi najveji svetovni proizva-jalec General Motors.Toyota je globalno proizvodnjo oklestila za 40,6 odstotka na 2,97 milijona vozil, kar gre predvsem na raun varevalnih in prilagoditvenih ukrepov na zaetku leta, s ka-terimi se je japonski proizvajalec odzval na krizo v avtomobilskem sektorju, ki ga je trenutna svetovna gospodarska kriza e posebej prizadela.V podjetju medtem poudarjajo, da mesena prodaja in proizvodnja tudi zadnje mese-ce ostajata na precej nijih ravneh kot lani, vendar pa se vseeno pojavljajo prvi znaki okrevanja, e posebno zaradi poveanega povpraevanja po hibridnem modelu Prius in ostalih varnih modelih. Junijska mesena proizvodnja je bila tako s 636.307 vozili za 23,7 odstotka manja kot lani.Obutno zmanjanje proizvodnje so beleili tudi pri drugih japonskih proizvajalcih. Globalna proizvodnja Honde se je tako v prvem polletju na letni ravni skrila za 33,7 odstotka na 1,32 milijona vozil, pri emer se je proizvodnja v Evropi zmanjala za 86 odstotkov, v ZDA pa za 40 odstotkov. Nissan je poroal o 40 odstotkov manji pro-izvodnji (1,10 milijona vozil), pri emer je bila junijska proizvodnja manja za 22,2 odstotka. Prodaja Nissanovih vozil se je v tem asu skrila za 23,2 odstotka na 1,54 milijona vozil. Mazdina letna proizvodnja se je prvih est mesecev zmanjala za 45,9 odstotka na 382.948 vozil, junijska proizvodnja pa je bila manja za 18,7 odstotka. Pri Mitsubishiju so prvo polletje izdelali 306.264 vozil, kar je za 55,9 odstotka manj kot lani. Junijska mesena proizvodnja je bila na letni ravni manja za 47,8 odstotka.

32 Avgust 22 IV

dogodki in dosekiut

rip d

oma

al pri nas temu ni tako, pa eprav imamo lep zgled v sosednji Avstriji, kjer je trenu-tno nameenih 3 milijone kvadratnih me-trov sonnih sprejemnikov, pri nas jih je le nekaj ve kot 100.000 kvadratnih metrov. Razlogov za to je precej. Med drugim tudi podcenjujo odnos do sonnih sprejemni-kov, pa eprav je njihova proizvodnja pri-merna za raven slovenske industrije in bi dala marsikateremu malemu podjetniku ne le monost preivetja, temve bi ga hi-tro uvrstila med pomembneje proizvajalce sonnih sprejemnikov v Evropi. V oporo tej trditvi naj omenimo, da so na Kemijskem intitutu razvili materiale, ki omogoajo proizvodnjo razlinih tipov sonnih ab-sorberjev. Poleg obiajnih, kritih s steklom, tudi absorberje, primerne za proelja stavb. Ne potrebujejo pokrivnih stekel in so raz-linih barvnih odtenkov ter imajo srednje dober izkoristek. Njihov manji izkoristek naj ne bi bil ovira glede na to, da lahko na proelje stavbe vedno dodamo e sonni sprejemnik ve, saj imajo proelja stavb vejo povrino kot strehe, na katere zdaj

Sonna energija in fotovoltaika

Ali so fotoelektrokemijske celice lahko alternativa silicijevim fotocelicamFotovoltaika je prva dama med primarnimi energetskimi viri, kot je na primer sonna energija, s katerimi naj bi zmanjali porabo fosilnih goriv. Poraba je velika: kar 49 odstotkov fosilnih goriv porabimo za ogrevanje stavb, 31 odstotkov za pogon vozil in 20 odstotkov za proizvodnjo ele-ktrine energije. Glede na tako porabo se najbolj splaa vlagati v razvoj sonnih sprejemnikov za pridobivanje tople vode za domao uporabo in za ogrevanje stavb.

po navadi nameajo sonne sprejemnike. Glede na usmeritev evropske platforme za sonno toploto (www.esttp.com) naj bi bilo do leta 2020 vsaj pol kvadratnega metra sonnih sprejemnikov na prebivalca, kar velja predvsem za Juno Evropo. e je torej as, da se Slovenija vkljui v nov razvojni ciklus, ki je predviden v Evropi.

FotovoltaikaDrugae kot sistemi za pridobivanje son-ne toplote je fotovoltaika (FV) delena ve-likega zanimanja javnosti, in to ne le zara-di dravnih poplail za dobavo elektrine energije, temve predvsem zato, ker je to predvsem v gradbenitvu modna smerni-ca. Energija, ki jo dajejo vsi fotovoltaini sistemi v Evropi, je vsaj 15-krat manja od energije, ki jo v Evropi pridobimo iz son-nih sprejemnikov (podatki za leto 2005). Razlog je v razmeroma manjih izkoristkih fotovoltainih sistemov in ne nazadnje v vi-soki ceni. Osnovni material prve generacije fotovoltainih celic, ki je cenovno najni-ja, je silicij (Si), v katerem se vri pretvor-ba sonnega sevanja v elektriko, imajo pa 1215-odstotni izkoristek (redko do 20 od-stotkov). Tankoplastne fotovoltaine celice iz a