IpNA 50 din - Leto XXXIX - Št. 11 KRANJ , torek, 11. 2. 1986

GLASILO SOCIALISTIČNE

Z V E Z E D E L O V N E G A LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

Danes v Go ren j skem

fllasu:

»tran 2: Betežne lokalne »Jureke« •tran 3: Vlak v Rateče in predor Pod Vršičem *tran 4 : Jure vam svetuje H r a n 5: kamnine so hrepenenje •tran 6 : Malčki navdušeno umiva­jo vodo stran 12 : Protest proti onesnaže­

n j e ^ zraka

Cerkljanski tek v nedeljo

Cerklje, 9. februarja — Organi -£acijski komite smučarskega te-*a Po poteh Gorenjskega odreda v Cerkl jah n a m je sporočil, da je S e daj dovolj snega i n bo tekmova­l e v nedeljo, 16. februarja. Start b ° ob 10. u r i p r i Zadružnem domu v Cerkl jah. Pr i jave sprejemajo še U r ° pred startom.

Škoda, da se lahko samo še danes, na pustni torek, skrijemo za veselo, hudomušno in radoživo masko! S pokopom v sredo bomo pustne ma­ske odložili, po tem okrutnem svetu bomo pač morali hoditi z vsakda­njimi,— Foto: F. Perdan

M E R K U R KRANJ

Obletnica -Kardeljeve smrti

KRANJ, - 10. FEBRUARJA -Desetega februarja leta 1979 je v Ljubljani umrl Edvard Kardelj, eden največjih jugoslovanskih bojevnikov za pravice delavskega razreda, soustvarjalec nove so­cialistične Jugoslavije, najbližji dolgoletni sodelavec predsednika Tita, ustvarjalec socialističnega samoupravljanja, teoretik in dr­žavnik svetovnih razsežnosti. Njegove ideje samoupravnega so­cializma, edinstvene oblike obla­sti delavskega razreda, se niso uveljavile samo v Jugoslaviji, ampak so odmevale in odmevajo tudi po svetu. Kardeljeva misel danes ni nič manj aktualna kot je bila v preteklosti. S Kardeljevim delom se srečujemo sedaj, ko razpravljamo o analizi delovanja političnega sistema socialistične­ga samoupravljanja in iščemo poti našega razvoja, grajenega na samoupravljanju in oblasti ljudi.

£ t * o redkih lepo urejenih in prazniku slovenske kulture posvečenih iz-l°žb so imeli v Kokrini prodajalni v Prešernovi ulici v Kranju. Toda "idr je zunanji izgled vse? Z vrsto prireditev smo se spomnili letosnje-9d 8. februarja, podelili nagrade najzaslužnejšim delavcem s področja kulturne ustvarjalnosti. Še važnejše pa bo, če ne bomo kulturni le na kulturni praznik, temveč bo kultura del naše vsakdanjosti. — Foto: F- Perdan

Socialne pomoči z enoletno zamudo

Pomoč za nazaj Kranj, februarja — Sliši se nenavadno, vendar je res: pomoč v de-

* j a r j u , s ka te r im naj bi si družina popravi la svoj standard, ne pride v P r avem času. Na pr imer: če je leta 1984 osebni dohodek v nek i delovni 0 r gan i za c i j i padel pod občinsko povprečje, se je zvišalo število delav-C e v , k i po mer i l ih , ve l javnih v vsej republ ik i , lahko dobe denarno po­l j 1 0 ?. S em sodijo nekdanje otroške doklade, pa subvencije za vrtec, po-Q a l jšano bivanje, plačevanje stanarine, enkratno a l i občasno pomoč, j ^ z l i ka k štipendiji a l i so l idarnostna štipendija . . . Toda pomoč bodo Po jemal i šele naslednje leto, ne pa v času, ko gre družini al i posamez­niku najbolj za nohte. M o r d a je naslednje leto povsem drugačno —

s ebni dohodki so lahko poskočili v sk ladu z vsesplošnim porastom al i elo več. Družina, k i , recimo, zdaj s svoj imi dohodki z l ahka pokr iva se svoje potrebe in n i po nobeni plat i več socialno ogrožena, dobiva

r ° šk i dodatek a l i drugo od socia lnovarstvenih pomoči, dodeljenih za a z &j , za hude čase, k i so že mimo. . Dvakra t da, kdor hitro da — to za sedanji s istem socialnovarstve-

n ! j * Pomoči gotovo ne velja. Seveda obstajajo tudi načini, da teh časov-zamikov ne bi bilo več in bi se ugotovilo dejansko stanje. Toda to

a r n u d n o in neprijetno opravi lo skoraj povsod puščajo ob strani . Po­s t i 0 ^° ° ^ ^ n o ^ e n a P r ° . i pr iha ja la z enoletno zamudo: ime l i jo bodo ti-L T * ' '>o jo lani potrebovali , letos pa ne. Nimajo pa je t ist i , k i jo potre-

v zdaj — a imajo upanje, da jo bodo dobi l i čez leto. Malce zamota-a ^ P i a l n a pravičnost, toda statistično se vse lepo izide.

V S R E D I Š Č U P O Z O R N O S T I

Razprodaja narodnega

bogastva Gorenjski gozdovi so v slabem stanju: napada jih »zelena kuga«,

na pohodu je lubadar, objedata jih divjad in živina, njihovo odpor­nost zmanjšujejo še naravne ujme — vihar, žled, pretiran mraz, dol­gotrajne suše... Gozdarski strokovnjaki priznajo, da v nekaterih oslabelih gozdovih že sekamo preveč, tudi zato, ker razbohotena le-sno-predelovalna industrija zahteva nove kubike, iz leta v leto več lesa. Gozdarji so spoznali nevarne igrice z naravnim bogastvom, za­to so tudi v načrte zapisali, da bodo sečnjo zmanjšali. V Gozdnem gospodarstvu Bled, na primer, bodo letos posekali v družbenih goz­dovih kar enajst tisoč kubikov iglavcev (12 odstotkov) manj kot lani; prav tako tudi v naslednjih letih.

Ob tem, da gre tudi z Gorenjske nekaj kubikov (sicer slabšega) lesa v izvoz in da dosegajo izdelki pohištvene industrije na tujem tr­žišču nizke cene, se zdi, da grdo ravnamo z našim, skoraj edinim na­ravnim in narodnim bogastvom. Izračuni so pokazali, da so izmed vseh izdelkov članic sestavljene organizacije Združeno gozdno in le­sno gospodarstvo GLG na tujem konkurenčne in dohodkovno zani­mive le LIP-ove opazne plošče (enostavni izdelki, s katerimi gre na tuje tudi zelo kakovosten les), medtem ko masivno pohištvo, okna, vrata in ostalo stavbno pohištvo ne dosegajo niti proizvodne cene. V zahodni Evropi pa že najavljajo, da bodo zoper proizvajalce cenene­ga pohištva, med katerimi so tudi jugoslovanski in gorenjski lesarji, uvedli gospodarske ukrepe — takšne, kot so, denimo, proti jeseni­škim žebljarjem, izdelovalcem bele tehnike in še nekaterim drugim.

Slovenija se resda lahko pohvali, da naredi na svetu največ po­hištva na prebivalca, toda na svetuje tudi malo držav, ki bi tako po­ceni in velikodušno razprodajale svoje bogastvo. Preveč kakovostne­ga (gorenjskega) lesa, iz katerega bi lahko naredili vrhunske izdelke, gre na tuje z enostavnimi in poceni proizvodi. Nesmiselna so tudi prerekanja med gorenjskimi lesarji o razdelitvi lesa. Lesa je dovolj, le tega bi veljalo bolje oplemenititi — in dražje prodati.

C. Zaplotnik

Goren j ska sovlaga p r i modern izac i j i tovarne a lumin i j a v Kidričevem

Sodeluje devet gorenjskih tovarn Kranj, 5. februarja — Devet go­

ren jsk ih tovarn oz i roma temel jn ih organizaci j je podpisalo sporazum o združevanju sredstev za moderniza­cijo proizvodnje a lumin i ja v tovarni Bor i s Kidrič v Kidričevem. Kidriče­vo je razen jeseniške jek larne naj­večja s lovenska naložba. Dokončana naj b i b i la leta 1988, sovlagatelj i , med n j imi tudi gorenjski po rabn ik i a lumin i ja in a lumin i j sk ih pol izdel­kov, pa bodo zbra l i 33,4 odstotkov denarja.

Goren jska obveznost združevanja znaša 1.385.739.349 dinarjev. L ju ­b l janska banka , Temel jna banka Gorenjske je izdala našim sovlagate­

l jem potrebne garancije, k i znašajo za letos nekaj nad 312 mil i jonov d i ­narjev, prihodnje leto dobr ih 428 m i ­lijonov dinarjev i n leta 1988 skoraj 600 mil i jonov dinarjev. L a n s k a vsota je b i la dobrih 46 mil i jonov dinarjev.

Z Gorenjske pr i sovlaganju v mo­dernizacijo a lumin i j a sodelujejo L T H iz Škofje Loke , Ve r i ga iz Lesc, E l a n iz Begunj , Tr ig lav -Goren jka iz Lesc, Je lov ica iz Škofje Loke , I skra iz Železnikov, I skra Široka potro­šnja iz Škofje Loke , K ibe rne t i ka iz K r a n j a in Iskra, industr i ja za teleko­munikaci je in računalništvo iz K r a ­nja.

J . Košnjek

s t r a n 3 :

K d o se boji močne zadruge

L. M .

Z i m a je snega nasu la

Prednost imajo najbolj prometne ceste K R A N J , 10. F E B R U A R J A -Po dveinpoldnevni snežni ak­ciji je danes promet po glavnih cestah stekel dokaj normalno. Ker je sneg suh, sol zaradi niz­kih temperatur slabo prijem­lje, velike težave in snežne za­mete pa povzroča močan veter. Iz Poljanske in Selške doline zjutraj še ni bilo nobenega av­tobusa, iz drugih gorenjskih krajev pa so imeli pet do deset minut zamude.

Snežiti je začelo postopoma v pe­tek popoldne in v dveh in pol dneh je na Goren jskem zapadlo do pol me­tra suhega snega. Vodja vzdrževanja v Cestnem podjetju K r a n j Peter Po-renta je zjutraj povedal, da so se v akcijo vključili takoj in traja že dva dn i in pol. R a z m e r a m so sicer še kos, vendar imajo ve l ike težave za­radi okvar na mehanizaci j i . N imajo nobenega čelnega rezkar ja , marveč le tr i stranske odmetače. Najbolj prometne ceste j im je čez noč uspelo očistiti, težave pa imajo predvsem v višjih legah zaradi močnega vetra, k i dela do tr i metre v isoke zamete;

razen tega pa zarad i n i z k i h tempera­tur sol slabo pri jemlje. Najhuje je na Jezerskem v rhu , v Boh in ju in proti Pok l juk i , na K u i enakem sedlu i n bo riški p lan in i .

V centra lnem Alpetourovem Pot­niškem prometu nam je Olga Kr i -žnar povedala, da so razmere dokaj v redu i n da so iz vseh krajev Go­renjske avtobusi zjutraj pr ihaja l i s pet- do desetminutno zamudo. Le iz Pol janske in Selške dol ine do 8. ure še n i bilo nobenega. Zelo slabo pa so očiščene avtobusne postaje in obra­čališča za avtobuse.

P r i vzdrževanju in pluženju cest imajo prednost najbolj prometne ce­ste. Vendar cestarj i pravijo, da bodo ceste usposobil i v enem dnevu, če bo nehalo snežiti i n bo nastopi la tudi pričakovana odjuga.

A. Za la i

K O M P A S K R A N J

c/j cc L U 2 tel.: g 28-472 I 28-473

K O M P A S JUGOSLAVIJA

mmmmmoiLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI

P O S L O V E N I J I IN J U G O S L A V I J I

Predsedstvo o razvoju armade Beograd — Predsedstvo S F R J je pretekl i teden sprejelo odlok o obli­

kovanju načrta razvoja Jugoslovanske l judske armade v obdobju 1986— J990. P l a n je uskla jen s pol i t iko družbenoekonomskega razvoja J u ­goslavije v pr ihodnj ih pet ih let ih, s pol i t iko in razvo jn imi c i l j i splošne l judske obrambe, dolgoročnim razvojem naših oboroženih s i l in s progra­m i gospodarske stabi l izaci je v J L A .

Onesnažena Sava Ljubljana — Vzdolž toka reke Save živi 9 mi l i jonov l judi in n ikomur

n i vseeno, kako čista bo reka, so poudar i l i na seji sveta za varstvo okol ja p r i s lovenski skupščini. Obravnava l i so osnutek družbenega dogovora o skupn ih akc i jah za preprečevanje onesnaževanja Save, ob tem pa meni l i , da je dogovor presplošen i n da v njem n i n i t i besede, kaj bo kdo od pod­p isn ikov dogovora konkretno naredi l .

Zgledna predstavitev v Londonu London — Skupnost A lpe Jadran , k i je nekaj posebnega v Evrop i , saj

združuje 11 pokra j in , dežel oz i roma republ ik iz štirih držav, je svojo tur i ­stično ponudbo uspešno predstavi la v Londonu. Članice imajo vsega sku­paj 26 mi l i jonov prebivalcev, l an i pa j i h je obiskalo 45 mil i jonov turistov. Londonska prireditev je ime la geslo A lpe J a d r a n srce Evrope.

Krajši delovnik realnost Ljubljana — V s lovenskih s ind ika t ih resno razpravl jajo o predlogih

za skrajšanje 42-urnega delovnega tedna na 40 ur, takšno možnost pa bo predlagal tud i republiški izvršni svet v zakonu o de lovnih razmer j ih . V mar ibo rskem Tamu, Stro jn i tovarni v M a r i b o r u i n K o l i n s k i namreč z ana l i zami ugotavljajo, da b i lahko v 40 u rah nared i l i najmanj tol iko a l i še celo več kot sedaj v 42 urah .

Adria se modernizira Ljubljana — S lovensk i le ta lsk i prevoznik Inex A d r i a bo dobi l prv i

zračni avtobus šele leta 1989 i n ne leto prej. A d r i a se je namreč odločila za nakup a irbusa, k i bo potrošil manj goriva. Vendar pa bo naš leta lski prevoznik že septembra pr ipel ja l iz Amer i k e novo letalo M D 82, k i ga bo­do uporabl ja l i že v letošnji turistični sezoni. A d r i a napoveduje za letos do­ber promet.

Intenzivno pred kongresi Beograd — Predsedstvo centralnega komite ja Zveze komunistov J u ­

goslavije se je odločilo, da bosta februarja še dve seji centralnega komite­ja . 14. februarja bodo člani centralnega komite ja obravnaval i poročilo o delu med 12. in 13. kongresom, naslednja seja pa bo 21. in 22. februarja, govor pa bo o osnutk ih dokumentov bližnjega 13. kongresa. Delavno pa je tudi v republiških i n pokra j insk ih organizaci jah zveze komunistov.

Velika obveznost do tujine Beograd — Zvezni sekretar za zunanjo trgovino M i l enko Bojanič je

povedal, da bo mora la naša država letos v rn i t i tu j in i 4,1 mil i jarde dolar­jev dolga. Zato je še posebej pomembno, da letos uresničimo izvozne na­črte. S prodajo na tujem moramo zaslužiti nad 15 mi l i ja rd dolarjev al i najmanj za 9 odstotkov povečati izvoz v pr imer jav i z letom 1985. P rv i po­datk i za januar so sorazmerno dobri . _jk

S L O V E N C I N A K O R O Š K E M

Pogovori pri kanclerju Dunaj — Delegacijo Slovencev na Koroškem je v petek sprejel av­

str i j sk i kanc ler Fred Sinowatz. Zastopnik i naše narodnostne skupnost i so kancler ja ponovno seznani l i s problemat iko dvojezičnega šolstva, z ne­v a r n i m i težnjami po ločevanju s lovenskih in nemških šolarjev in z zahte­vami po dvojezičnih otroških vr tc ih , trgovski akademi j i , po enakopravno­sti slovenščine na radiu in televiz i j i i n večji finančni pomoči vlade sloven­s k i m organizaci jam. Kanc l e r je obl jubi l , da bo imenovana posebna vlad­na komis i ja za preučitev teh vprašanj.

Celovec — Slovenska prosvetna zveza in Krščanska ku l turna zveza sta prvič skupno pr iprav i l i ve l iko proslavo v Prešernov spomin. Pros lava je b i la v ve l i kem studiu deželnega radia v Celovcu. Pros lava je b i la name­njena tudi spominu prekma lu umr lega koroškega pesnika, učitelja, na­rodnega dramite l ja in borca za enakopravnost narodnost i in jez ika , Va ­lent ina Polanška. Posebno pomembno pa je to, da je b i l a s lovenska pro­slava skupna i n ne več ločena.

Sveče — N a grobu narodnega heroja Ma t i j a Verdnika-Tomaža v Svečah je b i l a t radic ionalna komemoraci ja , na kater i je o l i ku part i zana in sedanjem položaju Slovencev na Koroškem govori l predsednik Zveze s lovenskih organizaci j na Koroškem Fe l iks Wieser. Poudar i l je, da ena­kopravnost n i samo interes manjšine,ampak tudi zvezne vlade, ker s tem odpravl ja nasprotje. _ik

Kratenje pravic javnega obveščanja

Goren jsk i akt iv Društva novinarjev Slovenije je na zadnji seji podpr l častno razsodišče društva v njegovem prizadevanju za do­sledno izpolnjevanje kodeksa nov inarske etike. Goren jsk i novinar­j i v častnem razsodišču, k i je zaradi nekater ih odločb v zadnjem ča­su zbudilo v javnost i ve l iko pozornosti , ne vidi jo le organa, s pomoč­jo katerega lahko urejajo medsebojne profesionalne odnose, am­pak tudi ustanovo, k i bran i načelo svobode obveščanja.

N a seji so obravnaval i tudi odnos do novinarjev na nedavni se­j i izvršilnega odbora s ind ika ta v Aerodromu na B r n i k u . S te seje so se mora l i novinar j i De la , Dnevn ika in Gorenjskega glasa odstrani­t i . Vod i ln i ljudje iz podjetja, k i so bi l i na seji, so se bal i , da pred­s tavn ik i javnega obveščanja ne bi poročali kaj slabega o podjetju. Nov ina rsk i akt iv je obsodi l tako ravnanje vod i ln ih delavcev letali­škega podjetja, saj to pomeni kratenje pravic javnega obveščanja.

L. S.

Vročične razprave pred kongresom Jesenice, 7. februarja — P rv i krog

razprav o l i s t inah za s lovenski mla­d i n s k i "kongres je sklenjen, zdaj bo­do mlad i premleva l i osnutek resolu­cije in s ta tutarn ih sprememb. N a pe­tkovi seji medobčinskega sveta go­renjske mlad ine so meni l i , da so ime l i kongresn i dokument i ve l ik od­mev.

V K r a n j u so začeli razpravl jat i že novembra. M l a d i v osnovnih organi­zaci jah so ime l i obilo konkre tn ih pr i ­pomb, kritični so b i l i z last i do reše­vanja gospodarskih razmer v družbi. V Radovl j ic i so manj zadovol jni z

razpravami v osnovnih m lad insk ih organizaci jah. Še najbolj akt ivno je razprav l ja la skup ina za statutarna vprašanja, saj je ravno na statut Z S M S največ pr ipomb. V Škofji L o k i so se najbolj odl ikoval i mladi iz to­varn, k i imajo zajeten zbir pr ipomb na kongresna gradiva. Na Jesenicah prisegajo na okrogle mize in razpra­ve v osnovnih organizaci jah, vendar vse pr ipombe še niso zbrane. Povsod na Goren j skem pa so kritično oceni l i republiško konferenco Z S M S , k i je pozno posla la gradiva, tako da so se razprave ponekod precej zavlekle.

Vrnjena knjižica Kranj, februarja — V poročilu o

delu medobčinskega sveta zveze ko­munistov za Gorenjsko piše, da je bi­lo konec leta 1982 na Goren jskem 10.837 komunistov, konec lanskega leta pa 10.447 a l i 390 manj . Število s i ­cer n i vel iko, vendar ga zveza komu­nistov ne sme jemat i brezbrižno kot manj pomembno zadevo.

Sp loh pa za izstopanje iz zveze ko­munistov ne sme bi t i prepogosta ra­zlaga, da so sedanje družbenoeko­nomske in politične razmere bolj za­pletene kot v preteklost i i n da zato n i pr ipravl jenost i za sprejem parti j­ske knjižnice. Pust imo ob strani pr i ­mere, ko iz zveze komunistov izsto­pajo ljudje, k i vanjo niso n ikdar so­d i l i , pa so se j i pridružili iz kar ie r i -stičnih i n drug ih osebnih ciljev. Tak­šne l judi b i mora la izločiti že part i ja sama. Resne razprave pa so vredni p r imer i , ko zvezo komunistov zapuš­čajo ljudje, vredni part i jskega član­stva, pa so spoznal i nemoč za reše­vanje problemov. V s a k a vrn jena knjižica takšnega člana je za parti jo slabost, še posebno, če sprejemanje v organizaci jo ne narašča.

N a te stvar i še premalo opozarja­mo i n prav to kadrovsko plat zane­marjamo. Zahteva medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenj­sko, da občinske in osnovne organi­zacije zveze komunistov na pro­g r amsk ih i n vo l i ln ih sejah nameni jo posebno pozornost, je upravičena in — nujna ! -j k

Na Bledu jutri Bled — K ra j e vna konferenca

S Z D L B led skl icuje ju t r i , v sredo, ob 17.30 v hotelu Svoboda na Ble­du temeljno kandidac i jsko konfe­renco in hkra t i tudi zbor kraja­nov.

M a l o denarja, ma jhn i p rogrami

Betežne lokalne »Jureke« Občinske raziskovalne skupnosti imajo malo denarja, ki se zbere po nizki prispevni stopnji, zato tudi ne morejo poma­gati pri večjih raziskovalnih nalogah. Raziskovalni denar se drobi.

V vseh občinah imamo občinske raz iskovalne skupnost i s priza­devn imi posameznik i . Po najboljših močeh umno obračajo raziskoval; n i d inar, k i ga po pr ispevni stopnji zbiramo vs i zaposleni. V primerjavi z ostalo »družbeno porabo«, šolstvom, zdravstvom, varstvom, je razi­skovanje na repu — tako po višini denarja kot po našem, domala nika­kršnem zan iman ju za delo raz iskovalne skupnost i .

Vemo, da nas večinoma ne prežema raz iskova ln i duh i n da je naša inovac i jska vnema zelo betežna. Tol iko, ko l ikor dajemo denarja i n po­zornosti raz i skova ln im skupnost im in raz i skavam nasploh, je v pri­mer jav i z našo si lno željo po E u r e k i a l i vsaj J u r e k i tol iko kot nič, saj se za raziskovanje v občini z 12 tisoč zapos lenimi zbere le približno stara mi l i j a rda na leto. Dobre raz iskave so bile i n bodo drage, s pičlim raz i skova ln im d inar jem v občini pa se kaj odmevnega skoraj ne da na­prav i t i . Občinske raz iskovalne skupnost i iščejo probleme po delovnih organizaci jah, probleme, k i b i j i h z raz i skavami lahko rešili, a je odziv skromen. Denar namenjajo šolam in t i s t im maloštevilnim pobudam, k i pridejo iz združenega dela. Rezultat: nekaj računalnikov po šolah, nekaj denarja tehnični vzgoji i n ku l tu r i i n nekaj anal iz občinske nara­ve i n veljave.

Z a občinske raz iskovalne skupnost i ne moremo terjati več denar­ja , če vemo, da raziskovanje nasploh caplja, z n j im vred pa razvoj. Lo­ka ln i raz i skova ln i programi z majhno mater ia lno spodbudo so le naj­bolj neposredni dokaz slabega družbenega odnosa do raziskovanja, do njegove vrednost i i n pomena, k i m u ga pripisujemo v vsej družbeni re­produkci j i .

Zato je upravičen pomislek, kaj pravzaprav hočemo od občinskih raz i skova ln ih skupnost i , če vemo, da se sicer sk romn i denar več aH manj drobi v posameznih anal i zah i n raz iskavah, pomembnih i n ko­r i s tn ih le za posamezne naročnike. Za mars ikatere naloge, k i so j ih sprejele v svoje programe, bi lahko tudi r ek l i , da tja n ikakor ne sodijo in da j i h že po službeni dolžnosti morajo reševati posamezne službe in skupnost i .

Nihče še ne razmišlja, da b i se dal raz iskova ln i d inar posameznih občinskih skupnost i združiti i n nameni t i skupn im, pomembnim raz­i skavam. Najbrž b i ime l i vs i več od tega, saj se zdaj učinki raziskoval­nega d inar ja skorajda ne čutijo.

D. Sedej

H u d a k r i ob u k i n i t v i šolske smer i

Elektrikarji naj se šolajo na Jesenicah Jesenice, februarja — Občinski sindikalni svet Jesenice zahteva, da v centru usmerjenega izobraževanja na Jesenicah ostanejo vse dosedanje usmeritve in programi, ker gospodarstvo potrebu­je kvalificirane delavce

N a skupščini občinske organizaci­je Zveze s indikatov Jesenice so obravnaval i tudi probleme glede šol­sk ih programov v centru usmerjene­ga izobraževanja.

Že v m i n u l i h let ih so mora l i u k i n i ­ti nekatere izobraževalne programe,

kar že boleče občutijo v proizvodnj i , predvsem v jeseniški Železarni, k i j i man jka kva l i f i c i ran ih delavcev. Zdaj predvidevajo ukin i tev oddelka elek­t roenerget ike Jeseničanom se zdi nesprejemljivo, da b i oddelek prenesl i drugam. Uk in i t ev oddelka

Jesenice so Jugos lav i ja v m a l e m

V večnacionalni skupnosti ni problemov V jeseniški občini je med zaposlenimi 29 odstotkov delavcev iz drugih republik — Tvorno sožitje večnacionalne skupnosti — Mnogi so ostali na Jesenicah, njihovi otroci so odlični športniki

Jesenice, februarja — Po podatk ih občinskega sveta Zveze s indikatov Jesenice je med 15 tisoč zapos lenimi v občini 4450 delavcev iz drug ih re­publ ik al i 29 odstotkov, od tega 935 žensk. Največ je zaposlenih v Žele­zarn i , nato v kov inskopredelova ln i industr i j i , gradbeništvu, gozdarstvu, trgovini in gostinstvu. Večinoma so se zaposl i l i prek skupnost i za zapo­slovanje na Jesen icah, v gozdarstvu prek skupnost i za zaposlovanje Bo­sne in Hercegovine, zelo redko i ska l i in našli zaposlitev prek kooperantov.

N a Jesen icah je devet samsk ih do­mov, v kater ih je urejena družbena prehrana, v n j ih pa prebivajo večino­m a delavci iz d rug ih republ ik. K o so s ind ika t i ocenjevali uresničevanje samoupravnega sporazuma o min i ­ma ln ih standardih za življenjske in kul turne razmere b ivanja po temelj­n ih organizaci jah združenega dela, so ugotovil i , da so v večini delovnih in temel jnih organizaci jah poskrbe l i za dobre bivalne možnosti. Proble­matično je predvsem zaposlovanje žensk,saj v občini prevladuje žele­zarstvo, k i ženskam ne nudi dovolj možnosti za zaposlovanje. Nezapo­slene zato iščejo zaposlitev v sosed­nj ih občinah, največ v tur i zmu, go­st instvu, predelovalni , obutveni i n tekst i ln i industr i j i .

K l j ub težavam pa ocenjujejo, da so se delavci iz drug ih republ ik tvor­no vključili v gospodarsko in kul tur­no življenje občine, razveselj ivo pa je, da so se nj ihovi otroci i zkaza l i kot odlični športniki v z imsk ih športih.

Če pregledujejo čas zaposlitve teh delavcev, ugotavljajo, da je zelo ra­zličen — od enega do 38 let. Sk l adna z dolžino njihovega bivanja je tudi družbenopolitična aktivnost. Za le­tošnje skupčinske volitve so eviden­t i ra l i več kot 17 odstotkov delavcev iz drug ih republ ik, dobro pa so zasto­

pani tudi v družbenopolitičnih orga­nizac i jah in nj ihovih komis i jah ter organih.

Jesenice so večnacionalna družbe­noekonomska skupnost, k i ne čuti nikakršnih problemov, saj so se de­lavci različnih narodnosti enako­vredno vključili v življenje in skupaj rešujejo vse stanovanjske probleme in težave pr i zaposl itvi žensk.

D. Sedej

prinaša občinskemu gospodarst1' hude in dolgotrajne posledice, še Pj sebej, če vemo, da b i na Jesenic? takoj zaposl i l i vsaj 400 strokovrt' kov z različnih področij.

Skupščina občinske organizac« Zveze sindikatov Slovenije je Z 0, od Izobraževalne skupnosti Slovel11

je zahtevala, naj na Jesenicah okviru centra usmerjenega izobfj zevanja ostanejo tiste usmeritve' programi, ki jih občinska industrij potrebuje. Dosedanje izkušnje ka$ jo, da starši preusmerjajo vpis svoj1' otrok v druge poklice, združeno d*'' pa ostane brez delavcev. Upoštevfl; je treba, pravijo sindikati, da jesen1

ški delavci živijo le od osebnega d<?X\ hodka za redno delo in se zato stflH^ vedno odločajo za cenejše šolaw\ svojih otrok. Pomeni, da večinofl'' \ ostajajo v domačih šolah.

Dis loc i ran i oddelek triletnemu] programa elektro-energetik PMj Iskr i , srednj i šoli elektro-tehniške'jL kovinsko-predelovalne u s m e r i ^ ^ Kran j naj se prenese na Jesen^ v kot redni oddelek centra za usmer i l no izobraževanje, vzgojnoizobra^ va ln i program elektro-energetik* 1 smer elektr ikar-energet ik, naj t 11

vključi v mrežo šol za n a s l e d i srednjeročno obdobje. Posebna $ braževalna skupnost za e l e k t r o d niko mora, pravijo s ind ika ln i de l^ ci , v okv i ru tega razpisat i v n a s l ^ njem šolskem letu prv i letnik ^ elektro-energetike.

D. Sedej

Po zbor ih v A lpe tourovem Potniškem prometi}:

Nagrajevanje po vloženem delu | Kranj, 7. februarja — Konferenca osnovnih organizacij sindik* ta v Alpetourovem Potniškem prometu je potrdila predlagaj spremembe pravilnika o nagrajevanju. O njih bo razpravljal d* lavski svet, še ta mesec pa bo referendum.

Na podlagi zahteve voznikov v A l ­petourovem Potniškem prometu, da se uredijo notranj i odnosi v tozdu, delovni organizaci j i i n sozdu Alpeto-ur ter stališč, k i sta j i h glede spre­membe p rav i ln ika o nagrajevanju sprejel i konferenca s ind ika ta in os­novna organizaci ja zveze komun i ­stov so bi l i m inu l i teden v delovnih enotah Potniškega prometa zbori de­lavcev. N a seji konference osnovnih organizaci j s ind ika ta m inu l i teden v petek so ugotovi l i , da sta b i l i tako razprava in udeležba na zborih zelo dobri .

Delavci so se str in ja l i s predlogi strokovne službe o dnevnem obraču­nu. Predlagal i so še nekatere dopol­nitve glede normat ivov in opravi l v sedemurnem oz i roma efekt ivnem delovnem času. Tako so na pr imer terjal i , da se v z i m s k i h razmerah upošteva tudi montaža ver ig in doda­tek za ločeno življenje na dnevni de­lovni čas. N a konferenci pa so pou­

dar i l i , da ne bi smel i p r i teh sp 1^ membah razvrednot i t i mer i l , marv^ pr i nagrajevanju mora l i upoštev^ vloženo delo. ,,

Sk l en i l i so, da bodo v drug i šte^1

k i informatorja na posameznih P r

mer ih razložili izračun osebnega $ hodka. Strokovne službe pa bo** pr ipravi le tud i tako imenoval 1

informaci jske dneve, na kater ih W do delavcem raz lagal i morebi^V nejasnosti. O predloženih spremo^ bah p rav i ln ika bo v torek (dan^'.' razpravl ja l de lavsk i svet v P o t I \, škem prometu, k i naj b i še za ta m sec razpisa l tudi referendum. Če h do delavci na re ferendumu takše-prav i ln ik potrdi l i , bo začel velj^ 1. marca. Sicer pa so že januarsj 1

osebne dohodke v pr imer jav i z d , cembrsk im i lan i (brez akontacijL povečali za 20 odstotkov. K o pa ^ znan j anuarsk i poslovni rezultat, ^ bodo le-ti najbrž še povečali za nek odstotkov. A . 2a la f

I9KK, 11. FEBRUARJA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (mmmmmiGLAS

^zadružništvu se počasi i n vztrajno uvel jav l ja načelo »daj — dam«

Kdo se boji močne zadruge? KRANJ, F E B R U A R J A — Odgovor j e na dlani: vsi, ki bi še na- t rd i l , v ostal ih temel jn ih zadružnih Prej radi ribarili v kalnem, iskali v zadrugi le pravice in zane- organizaci jah pa j i h bodo še obrav­n a v a l i obveznosti, prodajali mimo zadruge in zahtevali od S r S ^ S S d V S S f f c S Ž u »anizbe« velikodušno pomoč v obliki premij, regresov, ugod- okrog lo , Podbrezje, M l a k a Bobo-"»n posoj i l . . . Pošteni zadružniki — in ti so v zadrugah v veči- vek ...) bodo mora l i oddati s hek-J 1 1 — zahtevajo red, spoštovanje pogodb in uveljavljanje nače- tara kmet i jske zemlje naslednje la »da j « (pridelke v zadruge) — »dam« (prispevek za pokojnin- količine pridelkov: a l i 5000 l i trov s*o-invalidsko zavarovanje kmetov in za zavarovanje živine, m l e k a a l i 7 0 0 k i logramov mesa, 18 Pomije, regrese). l?n ***Ba&*l*' t r i tone pšenice al i

deset prašičev, ce si bodo hoteli za­gotoviti delež zadruge pr i plačilu za pokojninsko- inval idsko zavaro­vanje. Kmet je iz prvega davčnega okoliša (Cerklje, oko l ica K ran ja , Bitnje , Žabnica . . .) imajo še za de­setino večjo obveznost, kmeti je iz tretjega okoliša (Bela, okol ica Go­ric, Besn ica ...) četrtino manjšo in kmeti je iz četrtega okoliša (hribov­sko območje) polovico manjšo. Ra­z l ike , k i bodo nastale na osnovi teh mer i l , bodo vel ike: nekater i bodo mora l i plačati vse sami , najboljšim nit i ne bo treba seči v žep.

Davki: lani polovica olajšav

V Sloveni j i so poskušali pred leti tudi v zasebnem kmet i js tvu uvelja­v i t i način obdavčenja, k i bi temelj i l na de janskem dohodku. Predlog je b i l zavrnjen, ker niso našli prepro­stega načina za ugotavljanje do­hodka. Nasprotoval i pa so mu tudi kmetje, ker so se bal i , da bo »uda­ril« le po pr idn ih in poštenih, »pe-stoval« pa lenuhe in slabe gospo­darje. Osnova za odmero davkov je še vedno katas t rsk i dohodek,pri če­mer lahko kmetje, k i sodelujejo z zadrugo in izpolnjujejo pogodbene obveznosti, uveljavljajo tudi 70-od-stotne olajšave. M a r j a n Bur ja , di­rektor kranjske uprave za družbe­ne prihodke, je povedal, da je bilo lan i olajšav tol iko, ko l ikor so plača­l i davkov. Kmet je , k i so izpolnjeva­l i pogodbene obveznosti in ob tem gradi l i a l i posodabljal i hleve i n druge gospodarske objekte, so bi l i deležni tudi 80-odstotnih olajšav.

• • •

Če seštejemo prispevek »družbe« za zavarovanje živine, delež za po­kojn insko- inva l idsko zavarovanje ter davčne olajšave, potem znesek, k i si ga prislužijo le uspešni kme­tje in pošteni zadružniki, n i t i n i ta­ko majhen. K o bodo v zadrugah ( in v kmetijstvu) uvedl i raz l ike tudi pr i premi jah, regresih in posoj i l ih, bo teh ugodnosti še več.

C. Zaplotnik

y Goren jsk i kmet i j sk i zadrugi , ki združuje kmete iz kran jske in tržiške občine, poskušajo, da bi po­štenim zadružnikom le zagotovil i Prednost pred špekulanti —• ne le r ' a papirju, temveč tudi tako, da bi ^ e j im poznalo v žepu. Spoznal i so, °-a s kakršnokoli pr is i lo a l i s t rka­ćem na zavest zadružnikov ne bo-^° izboljšali odkupa; kmetje pa so J^di sami pr i zna l i , da bodo pridel-£ e oddajali prek zadruge, če se j i m °o to splačalo.

^eč oddal, več dobil . Podpisnik i dogovora o množi­čnem zavarovanju živine na Go-r e n j s k e m bodo tudi letos (načelno) Prispevali za plačilo zavarovalne Premije enake deleže kot lan i — Kmet dve pet in i , intervenci jski s * l a d polovico, ostalo kmet i jske in Predelovalne organizaci je, vendar s to raz l iko, da bo delež sk lada i n °rganizacij odvisen od tega, ko l iko je kmet lan i oddal m l eka in mesa. *o pomeni, da bodo nekater i kme­tje sami plačali več kot dve pet ini 2 a yarova lne premije, drug i pa pre-C e J manj . Takšen način je že doslej v e l j a l v škofjaloški i n radovljiški občini, letos pa so ga uvedl i tudi v Gorenjski kmet i j sk i zadrugi , kjer s ° se odločili za naslednja mer i la : "družba« bo pr ispeva la kmetom za 2 a varovan je živine za vsak l i ter od­

danega mleka 1,35 d inar ja (v hr ibov i ­tem območju 1,70) i n za vsak ki lo­g ram mesa 5 (oziroma 6,30) dinar­ja . Sklepanje je preprosto: kdor bo »družbi« dal več hrane, bo od nje tudi več dobi l . Izračun je poka­zal , da bi , denimo, nižinski kmet, k i je lan i oddal zadrug i 45 tisoč l i ­trov m l eka in 4700 k i logramov me­sa i n redi 15 krav in telic ter razen teh še 18 pitancev, plačal le 30 od­stotkov zavarovalne premije (37 t i ­soč dinarjev), ostalo (84 tisočakov) pa b i pr ispeval i sk lad ter kmet iske i n predelovalne organizaci je. Tak­šen način naj b i spodbudi l kmete k še večji oddaji pr idelkov, pa ne le to — nekater i naj bi ob teh števil­kah začeli tudi razmišljati, kako b i še povečali prirejo mesa in mleka .

Vse ali nič Drugo področje, na katerem po­

skuša Goren jska kmet i j ska zadru­ga zagotoviti uspešnim prodeloval-cem in zadružnikom več ugodnosti, je pokojninsko- inval idsko zavaro­vanje. L a n i je pr ispevala za enega zavarovanca z vsake kmeti je, k i je i zpo ln i la pogodbene obveznosti, od 7200 do 7700 dinarjev, letos bo ta delež približno 13 tisoč dinarjev, že naslednje leto pa bo uvel javi la ra­z l ike na osnovi oddaje kmet i j sk ih pr idelkov. M e r i l a je že izdelala; za­družni svet Sloge j i h je tudi že po-

Gospodarjenje z vodami do leta 1990

Poudarek obrambi in hrani K R A N J , 7. F E B R U A R J A - V temeljih plana Zveze vodnih skup­nosti Slovenije v tem srednjeročnem obdobju sta poudarjena ze­leni plan in varstvo kakovosti voda, na Gorenjskem pa še pose­bej obramba pred poplavami.

[ S g n s t n i n a č r t i , č e b o d o v o l j d e n a r j a

^lak v Rateče in predor pod Vršičem P Š E N I C E , F E B R U A R J A — Družbeni plan razvoja jeseniške ob-P * * do leta 1990 vsebuje tudi izdelavo načrtov za ponovno uved-j»° Železniške proge od Jesenic do Rateč — Medkrajevni kabel £ranj — avstrijska meja bo položilo Podjetje za ptt promet

| ^ n j ^ družbenem načrtu razvoja jese-v S k e občine do leta 1990 zavzema ^ Področju prometa in zvez po-

e mbno mesto karavanški predor,

k i ga bodo z zamudo začeli gradi t i predv idoma čez t r i mesece. Gradn ja karavanškega predora terja tudi no­vo obvoznico mimo Jesenic in infra-

Ž e b l j a r s k i s t r o j i s e s p e t

V r t i j o J ESENICE , F E B R U A R J A — Jeseniški žebljarji so se po­novno vrnili v žebljarno, ki so jo lani morali ustaviti — Več ^aročil od kupcev iz zahodne Evrope in ponovno na ameri­ški trg

Novembra l an i so mora l i v jeseniški žebljarni ustav i t i proizvod-?Jo, ker ameriški kupec n i hotel sprejeti žebljev, k i so j i h b i l i i zdelal i ^seniški žebljarji. Jugos lovanska delegacija se v pogovorih s tu j imi ?meriškimi partner j i n i hotela str injat i , da b i omej i la izvoz j ek l a r sk ih j e l k o v i n se zadovol j i la s tisto količino, k i je vel ja la leta 1983. Celo i e c : jugos lovanska delegacija je terjala, da se izvoz j ek l a r sk ih izdel­kov v A m e r i k o poveča, s čimer pa se Združene države Amer i k e niso ^ r mja l e . Sporazumevanje je bilo dolgotrajno, žebljarje so v Železarni J* z pored i l i na druga delovna mesta, obenem pa je nabavna služba Mrzlično i ska la kupce za žeblje v zahodni Evrop i .

Januar j a so se spet v rn i l i v žebljarno, ker j i m je uspelo zbrat i do-°lj tu j ih naročil. V pogovorih z ameriškimi gospodarstveniki se je ju ­

goslovanska delegacija vendarle domeni la za kompromis , tako da je-p a r j i l ahko v A m e r i k o izvozijo letos 25.200 ton izdelkov. Ka jpak ne |fe le za žeblje iz jeseniške Železarne, v tej količini so tudi i zde lk i dru-

jugos lovanskih proizvajalcev. Jeseniških bo 3.800 ton, za polovico m a n i kot leta 1983. , Žebljarji bodo v A m e r i k o lahko odposlal i 450 ton, k i so j i h ime l i

a r t r i mesece v zalogi. Žeblje so celo pr ipe l ja l i iz K o p r a nazaj na Je­r i c e , saj so b i l i stroški za skladiščenje zelo ve l ik i . Redno proizvod-

J ° pa so lahko začeli tudi zato, ker so dobi l i dovolj naročil iz zahodne i y r ope. Žebljarna bo dela la s polno zmogljivostjo, čeprav bo za žeblje, k* Jih terjajo zahodni kupc i , treba vložiti več delovnih ur, saj so kva l i -^ n ° zahtevnejši. Žebljarji pa se nameravajo potrudit i i n si še enkrat . a gotov i t i ameriški trg. Saj večinoma izvažajo; le 5 odstotkov vse pro-

zVodnje prodaje doma. D. Sedej

Samoupravn i sporazum o temel j ih p lana Zveze vodnih skupnost i Slove­nije, k i daje osnove vodnogospodar­ske pol i t ike v tem sprednjeročnem obdobju, določa pa tudi način zb ira­nja denarja in porabo le-tega, je skupščina Območne vodne skupno­sti Gorenjske sprejela na seji konec minulega leta. Obravnava la i n potr­d i la pa je tudi gorenjski samoupra­vn i sporazum o temelj ih p lana. V obeh dokument ih je izpostavljen ze­leni plan, k i določa pospešno ukrepa­nje za pridobivanje kakovostn ih zemljišč in hkra t i poudarja kakovost glede varstva voda.

Goren jsk i samoupravni sporazum posebej izpostavlja obrambo pred poplavami. V tem sprednjeročnem obdobju naj b i se nadal jevala po­trebna dela na Tržiški B is t r i c i , v Ži-reh, Žabnici, na potoku Olševici i n na potoku Kopr i vn ik na Pok l juk i . P r i varstvu kakovost i voda pa je opredeljeno sofinanciranje gradnje čistilnih naprav v K r a n j u in na Jese­nicah, razen Ble jskega še sanaci ja Bohinjskega jezera in udeležba pr i gradnj i čistilnih naprav, če j i h bodo gradi l i v tem obdobju.

Skupščina je za uresničitev teh nalog sprejela višino povračil v zvezi z načrtovanimi sredstvi. Samoupa-vn i sporazum prav zdaj obravnavajo ustanovitelj ice Območne vodne skupnost i Gorenjske. K e r torej spo­razum še ni podpisan, gorenjske ob­

činske skupščine zdaj sprejemajo začasne odloke o f inanciranju dejav­nosti. Od lok i bodo vel jal i do sk len i ­tve sporazuma.

Na seji skupščine konec decembra je b i l sprejet tudi letošnji p lan vod­nogospodarskih del na nižinskih i n višinskih vodotokih. Razen osnovnih vzdrževalnih dejavnosti so letos v programu naslednje investicije: na­daljevali bodo dela na regulaci j i Pa-rovnice v okv i ru hidromel ioraci jske­ga sistema Tenetiše; na območju no­ve industr i jske cone v Tržiču je predvidena regulacija Tržiške B i s t r i ­ce-nadal jevala se bodo dela na Sor i v Žireh, na koprivniškem potoku na Pok l juk i i n na potoku Osojnica v Ži­reh. Iz letošnjega programa je izpad­la regulacija Zabnice, ker še niso končani vs i potrebni postopki. Vred­nost naštetih invest ic i jskih del bo le­tos znašala prek 200 mil i jonov dinar­jev. Z a redno vzdrževanje nižinskih in višinskih Vodotokov na Gorenj­skem je letos v programu mi l i j a rda dinarjev. 260 mili jonov pa je v p lanu namenjenih za varstvo kakovost i voda.

Skupščina je za uresničitev takš­nega programa sprejela enotne tar i ­fe in povračila. Po odločitvah samo-upavnih organov Območne vodne skupnost i Gorenjske bodo investi­torji za naštete investicije krajevne skupnost i na teh območjih.

A . Žalar

Ocena slovenskega gospodarstva

Izgubljenih 10 milijard Ljubl jana, 6. februarja — Pod­

predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Bohorič je na posvetova­nju s predsednik i s lovenskih občin­s k i h skupščin ocenil letošnje možno­sti gospodarjenja v republ ik i . Če­prav lani vseh ciljev nismo dosegli, je dejal, smo prepričani, da bomo le­tošnjim nalogam vseeno kos, kl jub nekater im težavam na začetku leta. Znan i so zapleti pr i delovanju deviz­nega trga na novih osnovah, težave zaradi zapoznel ih predpisov in dru­ge nevšečnosti pr i delovanju gospo­darskega sistema.

L a n s k a gorenjska

strukturno ob predoru, za kar bo skrbe la poslovna skupnost za grad­njo in frastrukture karavanškega predora.

Ob ve l ik i naložbi, k i jo f inanc i ra republiška skupnost za ceste, pa na Jesenicah ostaja še vrs ta »kritičnih« cestnih odsekov, k i čakajo na obno­vo i n razširitev že nekaj let. Upamo lahko, da bodo k l jub vsemu uspel i •popraviti cestne odseke od Jesenic do Mojstrane, od Belce do K r a n j s k e gore in od Podkorena na Korensko sedlo. Ostale cestne oddeke naj b i redno vzdrževali in de loma moderni­z i ra l i , predvidevajo pa obnovo po prednostnem vrs tnem redu.

K o t prve naj b i se lot i l i regionalne ceste K r a n j s k a gora prot i T o lm inu z obvoznico v K r a n j s k i gori in z mo­stom v Jasn i . Nas lednj i na l is t i pred­videne obnove sta cesti od Jesenic do P lan ine pod Gol ico in od Jesenic v Plavški rovt, nato lokalne ceste v Javorniške Rovte i n loka lna cesta na Rod inah na občinski meji z Rado­vlj ico. Načrtujejo tud i pr ipravo ob­jektov za gradnjo predora pod Vrši­čem i n modernizac i jo gorskega pre­laza Vršič, tako da bodo zagotovil i celoletno povezavo Gornjesavske do l ine s Trento.

Načrt razvoja se zavzema tud i za čimprejšnjo modernizac i jo i n poso­dobitev železniške proge L jubl ja­na—Jesenice i n Jesenice—Sežana, za modernizac i jo jeseniške železni­ške postaje, prav i pa tudi , da bodo i zde la l i študijo za ponovno železni­ško povezavo Jesenice—Rateče.

Podjetje za ptt promet bo zgradilo novo pošto na Hrušici in položilo medkrajevni kabe l K r a n j —avstr i j ­ska meja. P r i razvoju krajevnega te­lefonskega omrežja bodo imele pred­nost mestne krajevne skupnost i — število naročnikov se bo povečalo za približno 2000. Jesenice naj b i imele leta 1990 6000 te le fonskih naročni­kov a l i 20 naročnikov na sto prebi­valcev.

D. Sedej

izvoz i n uvoz Največ v Tržiču

K r a n j , 7. februarja — Gorenjsko gospodarstvo je lan i izvozilo skupno, brez upoštevanja storitev, za skoraj 60 mi l i jard dinarjev blaga, izračuna­no na 185,70 d inar ja vrednem amer i ­škem dolarju. 62 odstotkov blaga je bilo prodano na konver t ib i lnem tr­gu, 38 odstotkov pa na klirinškem. Celotn i gorenjski izvoz se je lan i v pr imer jav i z letom 1984 povečal za 19 odstotkov, od tega konver t ib i ln i za 11 in klirinški za 37 odstotkov. Slovensko povečanje vsega izvoza dosega 6 odstotkov. Izvoz so najbolj povečali v tržiški občini, najmanj pa v jeseniški in škofjeloški občini.

Znan i so tudi podatki o uvozu. L a ­ni je dosegel dobr ih 49 mi l i jard d i ­narjev: 79 odstotkov smo uvozi l i s konvert ib i lnega i n 21 odstotkov s k l i ­rinškega področja. Gorenjsko pove­čanje uvoza je bilo lan i nekol iko v i ­šje kot v Sloveni j i , največ je uvoz po­večala jeseniška občina, najmanj pa tržiška. V celoti vzeto je vrednostno izvoz za 22 odstotkov presegel uvoz.

- j k

Jasna je onesnažena

K r a n j s k a gora februarja — V le­pem nasel ju J a s n a v K r a n j s k i gori so v zadnj ih nekaj let ih zgradi l i vel i­ko počitniških hišic, ob naravnem alpskem jezeru pa je Kompas posta­v i l gostišče Jasna .

Tako kot mars ik je drugje so šele zdaj začeli resno razmišljati o ones­naževanju voda v Jasn i i n načrtovati čistilno napravo. Jeseniški komite za urejanje prostora i n varstvo oko­lja že ugotavlja, da je postalo ones­naževanje v J a s n i problematično in bo zato čimprej treba spremenit i na­čin odvajanja odpadnih voda tako kot, v K r a n j s k i gori . Vse onesnaže­valce v J a s n i naj bi priključili na fe-ka ln i kana l i zac i j sk i s istem Jasne, k i se povezuje s Kran j sko goro. Projekt mora pr iprav i t i samoupravna komu­na lna skupnost ob sodelovanju Kov i ­narja Jesenice in krajevne skupno­sti K r a n j s k a gora.

D. S.

Slovensko gospodarstvo najbolj prizadene sklep, da bodo zvezne sti­mulaci je za izvoz v razvite zahodne države ukinjene. Zaradi tega bo na­še gospodarstvo izgubilo okrog 10 mi l jard dinarjev. K e r so b i l i že lan i znani prv i znani lc i takšne odločitve, je mars ikdo popuščal p r i izvozu na zahod in se preusmerjal na vzhod, kjer je b i l izvoz nasploh denarno bolj zanimiv . D a se takšna gibanja letos ne b i nadaljevala, republiški iz­vršni svet razmišlja o uvedbi svoje­ga sk lada za pospeševanje konvert i ­bi lnega izvoza.

Izvršni svet sprotno ocenjuje izgu­be. Ob tem je zanimivo spoznanje, da organizacije premalo same stori­jo za odstranjevanje izgub in trkajo na vrata izvršnega sveta, naj j i m on pomaga iz težav.

- j k

Iz de lovnih kolekt ivov Utoku nagrada Edvarda Kardelja

K a m n i k — Tovarna Utok iz K a m n i k a je med najuspešnejši­mi de lovnimi ko lekt iv i v Sloveni j i in tudi v Jugoslavi j i . Zato je ko­nec januar ja dobi la nagrado Ed ­vard Karde l j , k i so jo tokrat pode­l i l i drugič, saj jo podeljujejo le vsako tretje leto za izjemne do­sežke i n prispevek k razvoju teo­rije in prakse samoupravl janja, (vs)

V Gradbincu ne zamujajo z roki

K r a n j — Na sestanku tehni­čnih vodij v delovni organizaci j i Gradbinec so ugotovil i , da se drži­jo dogovorjenih rokov za gradnjo na posameznih objektih. Nekaj zamude imajo le na eni i zmed ob­jektov na P l an in i , kjer zamujajo zaradi m i za r sk ih del, in v K a m n i ­k u . N a jeseniškem koncu kasn i gradnja apartmajev Razor v K r a n j s k i gori zaradi slabega vre­mena. Ostale objekte pa končuje­jo v okv i ru rokov, k i so predvide­n i s pogodbo a l i v dogovoru z i n ­vestitorj i , (vs)

M E R K U R K R A N J

C ^ l g S S S o J g l E n G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 11. FEBRUARJA 1986 TQF

OD TU IN TAM... V Sebenjah se lotevajo dveh v e l i k i h akcij

Najprej telefon, potem • • w w

igrišče Sebenje, 8. februarja Odločili so se, da pohitijo, saj bi tako lahko še letos dobili nekaj telefonov. Takoj bi morali zgraditi tudi celotno omrežje, da bi se kasneje lahko priključili na no­vo telefonsko centralo v Krizah. Na kandidacijski konferenci so minuli teden potrdili delegate za delegacije v krajevni skupnosti in za vodilne funkcije v občini.

m

V Žiganji vasi imajo že lep čas precej pripomb na urejenost okolice pri cerkvi. Letos nameravajo obnoviti del starega zidu ter urediti kanalizaci­jo in prostor, kjer je zdaj zabojnik. Ta del je skupaj z večstoletno lipo sre­dišče vasi, stara cerkev pa je znana tudi po zunanjih in notranjih fre­skah. Pobudo za ureditev je dal Janez Dolinar iz Turističnega društva Sebenje.

Sebenje v tržiški občini so ena redk ih kra jevn ih skupnost i na Go­renjskem, kjer okrog 800 prebival­cev v štirih nasel j ih n ima nobene­ga telefona. »Projekt za izgradnjo omrežja je b i l narejen že pred de­set imi leti,« prav i predsednik kra­jevne konference socialistične zve­ze F r a n c i Teran . »Vendar vsa ta le­ta n i bi lo možnosti. Zdaj pa smo se te akcije resno lo t i l i . Ugotov i l i smo, da je projekt zastarel , tako

glede števila priključkov kako r tu ­d i zarad i same trase. Zato smo že naročili terenski ogled i n obnov i ­tev projekta p r i Pro jekt ivnem pod­jetju v L jub l jan i . M i n u l i teden je b i l a na kand idac i j sk i konferenci v naši krajevni skupnost i takšna po­buda ponovno podprta i n zdaj se bomo z vsemi močmi lo t i l i akcije.«

Pokazale so se možnosti, da bi lahko že zelo kma lu dobi l i nekaj te­

le fonskih priključkov. K e r naj bi že letos v Gor i cah začela delovati nova avtomatska telefonska cen­tra la , bi bilo v sedanji centra l i v Križah sproščenih nekaj številk za področje Go ln ika . V Podjetju za ptt promet v K r a n j u podpirajo zamise l krajevne skupnost i Sebenje, da bi kra jan i sami naredi l i potrebne iz­kope ter kup i l i in položili celotno telefonsko omrežje. Nekaj telefo­nov bi lahko dobi l i še letos, vs i dru­gi pa bi dobi l i telefone, ko bi b i la možna priključitev na novo avto­matsko telefonsko centralo v K r i ­žah. Če bi se akcije loti i tako, bi b i l i vs i bodoči telefonski naročniki oproščeni pr ispevka s isu za ptt pro­met.

»Vzorčne pogodbe med krajevno skupnostjo i n kra jan i , k i b i se odločili za telefon, že imamo . V e n ­dar j i h bomo sk lepa l i , ko bomo ugotovi l i , ko l i ko je interesentov i n ko bomo na podlagi projekta lahko izračunali tudi stroške. Najbolj po­membno je, da zdaj čimbolj poh i t i ­mo i n da se čimveč krajanov odloči za telefon. S tem bomo stroške po­cen i l i , upamo pa tudi na razume­vanje i n pomoč občinske skupno ­sti,« ugotavlja F ranc i Teran.

Prob lem, s ka ter im se že več kot deset let spopadajo v kra jevni skupnost i , pa sta igrišče in dom oz iroma družbeni prostori . N a kan­didac i jsk i konferenci so ugotovi l i , da so se zdaj pokazale možnosti za rešitev. Igrišče bi lahko zgradi l i pod vznožjem skakaln ice v Sebe­njah, na tem prostoru pa potem še brunarico, k i b i lahko omogočila tudi nemoteno in organiz i rano športno, kul turno in društveno de­javnost.

»Z las tn ikoma zemljišča, Petrom Rezar jem i n Matevžem Markičem, se zdaj pogovarjamo o odkupu . Upam, da se bomo sporazumel i . Drugega primernejšega prostora v krajevni skupnost i namreč n ismo našli, ker so vse ostale površine kmeti jske. Razen tega pa sta na tem zemljišču tudi že voda i n elek­t r i ka . M i s l i m , da bomo zemljiške stvar i rešili, potem pa b i se že letos l ahko lo t i l i gradnje igrišča, kasne­je pa še gradnje brunar ice . P r i tem računamo na akt ivnost i i n delovno pripravl jenost m lad ih , pa tud i na pomoč i n razumevanje starejših krajanov.« A _ Z a i a r

Netaktno uveljavljanje pooblastila

Kranj — »Užaljena sem in ne morem se pomiriti. Moram pove­dati, kaj se mi je zgodilo. Morda bo tako vsaj v prihodnje pomaga­lo, da se še komu ne zgodi kaj takšnega.

Bilo je 3. februarja okrog pol petih popoldne. Bila sem na spre­hodu in sem zavila v Živilino sa­mopostrežno trgovino na Kokri-ci. Ker nisem domačinka, sem si z zanimanjem ogledovala založe-nost in izdelke. Nekajkrat sem vprašala prodajalko, koliko kak­šna stvar stane, ker so bili izdelki pomanjkljivo označeni s cenami. Prišla pa sem pravzaprav zaradi blazine (zglavnika), ki sem jo ne­kaj dni prej videla v tej trgovini. V košarico pa sem dala še limone in loščilo za pohištvo.

Ko sem pri blagajni vse skupaj plačala, je prodajalka, ki sem jo spraševala po cenah (kasneje sem slišala, da je menda namestnica poslovodkinje), prišla k blagajni-čarki. Meni pa je rekla: 'Gospa, jaz moram kontrolirati.' 'Zakaj pa?' sem jo vprašala. 'Imam pra­vico kontrolirati blagajničarko,' je odgovorila in hkrati zagrabila za boršo, ki sem jo držala. Osorno me je vprašala: 'Kaj imate v njej?'

Bila sem osupla in ogorčena, saj nisem bila sama pred blagaj­no. Za mano so bili ljudje, ki jih poznam in me poznajo. Stresla sem osebne stvari iz borše in hkrati ogorčeno zahtevala, da se mi takoj in v pričo vseh javno opraviči. A se ni hotela, marveč je mirno odšla.

To je zgodba, zaradi katere se ne morem pomiriti. Želim, naj v Živilih poskrbijo, da se ne bo več ponavljalo takšno netaktno uve­ljavljanje pooblastil zaposlenih do kupcev.«

Džina Zupan K r a n j , Šorlijeva 13

L M 11 m i m |1 f « -l

Pišite nam ali sporoči­te po telefonu (21-835, 21-860), kaj se dogaja v vašem kraju!

Če sami urejate a l i popravl jate stanovanje

Jure vam svetuje Kranj, februarja — Kranj je po zaslugi soboslikarja in pleskarja Jureta Rihtaršiča med prvimi v Sloveniji dobil lokal na Ljubljan­ski 1 (na dvorišču za Jelenom), kjer vam svetujejo pri delih, ki jih sami opravljate v stanovanju, preskrbijo pa tudi material, ne glede na količino.

»Že 19 let sem zaseb­nik in vsa ta leta sem v pogovorih z l judmi a l i v trgovinah, kjer so ljudje kupovel i najrazličnejše materiale, spoznaval, kako nemočen je pogo­sto kupec, k i želi doma sam kaj postorit i . A l i mu ne znajo prav sveto­vat i a l i ne dobi majhne količine določenega bla­ga in mora vzeti več, če­prav tol iko ne potrebuje in mora ostanek zavreči, saj gre v večini prime­rov za hitro pokvarl j ivo blago. To pa je danes iz­redno pomembno, saj ljudje vel iko sami nare­dijo, pa tudi razmetava­nje z mater ia lom al i na­pačno ravnanje z n j im obremenjuje družinski proračun,« pojasnjuje razloge za odprtje tak­šne poslovalnice Jure Rihtaršič, doma s K o -kr ice , l oka l pa i m a na Je lenovem dvorišču v K r a n j u . Vsak dan med 8. in 12. ter 14. in 18. uro ter ob sobotah med 7. in 13. uro je odprt,

mogoče pa ga je najti tudi do­ma al i po telefonu 28-980. Seveda ob tem opravl ja naprej tudi svoje osno­vno delo: pleskarstvo in sobo^likar-stvo.

Čeprav novost l judem še n i popol­noma znana, srečuje Jure Rihtaršič že sedaj zanimive pr imere. Ljudje ga sprašujejo, ko l iko in kakšen ma­ter ia l je najboljši za prepleskanje to­l iko in tol iko ve l ikega prostora, kak­šno barvo, lak, kite, tapete, lesne premaze, lepi la, i zravnalne mase in podobno uporabi t i , kako se posame­zno delo opravi , če človek dela sam prvič, kako se pripravi jo podlage za razna p leskanja , kako se l a k i r a par­ket, kako se odstranjujejo stare ta­pete i n lepijo nove, kako se mešajo

barve (v J u r e t o v i p o s l o v a l n i c i j i h tu­di pr ipravi jo na željo stranke) in po­dobno. Za odškodnino posodijo čopi­če, lestve, br izgalke in drugo orodje. Vedno več je povpraševanja po ap­nu, k i ga je težko dobit i .

V poslovalnic i na L jub l jansk i 1 s t ranka lahko naroči tudi mater ia l , k i ga bo rab i la pr i delu doma. Ob tem pa dobi nasvete, kakšen je , najboljši in ko l iko ga je treba kupi t i , da ga ne bo premalo.

Juretova poslovalnica takšne sorte je druga v Sloveni j i . P r va je b i la pred leti odprta v L jubl jan i . Njene izkušnje so dobre in tako kaže že v začetku tudi v K r a n j u .

J . Košnjek F. Perdan

Tudi to so bile počitnice — Medtem ko so drugi otroci med počitnicami p" čenjali različne vragolije, se drsali, smučali... pa je pionirska dramska sM pina v Adergasu pridno hodila na vaje. Že sredi tega meseca se bodo pre<f stavili z igrico Denisa Poniža Najlepša beseda. Režiserje prizadevni kultu1" ni delavec in predsednik KUD Borec iz Velesovega Silvo Sire. — D. Dolenc

Poslovno srečanje na Pokljuki Pok l juka — Delovna organizaci ja

Promet iz A lpetoura je tudi letos pr i ­prav i la srečanje s predstavnik i go­renjsk ih i n nekater ih drug ih delov­n ih organizaci j , s ka te r imi med le­tom redno sodelujejo. Poslovno sre­čanje je bilo minul i petek v Šport ho­

telu na Pok l juk i . Ko t so oceni l i , bilo lansko sodelovanje na področj1

tovornega in potniškega prometa ze

lo dobro. Letos pa bodo kakovo^ prevoznih storitev še izboljšali, sal so tako tovorni kot avtobusni vozfl1

park precej pomladi l i . A . ž

... KRATKE PO GORENJSKI Obiskana p lan inska predavanja • Gorje — V dobrem mesecu dn i sta b i l i v Gor jah dve zan imiv i planinskji predavanji : sredi decembra o jugos lovanski h ima la jsk i odpravi na Jalunjlj^ K a n g , m inu l i mesec pa o pohodu na Kilimandžaro. Predavanj i sta pr iprav i p laninsko in turistično društvo iz Gor i j , predavala pa sta Tomo Česen i n V i * Grošelj. L a n i poz imi so b i l a v Gor jah štiri tovrstna predavanja, enako na& tujejo tudi za to zimo. Letos je obisk precej večji.

A . Ambrožič

• C

Pridite danes na maškarado • Šenčur — Turistično društvo Šenčur bo danes, 11. februarja, pr i redi l "

maškarado. Maske vabijo, naj se ob ob 16. ur i zberejo pred šolo, od koder b<> sprevod k ren i l po vasi do Doma Kokrške čete. V s i bodo dobi l i nagrade, naj lepše pa bodo še posebej lepo nagradi l i . Ob 17. u r i pa se bo v dvorani nadalje vala vesela maškarada, kjer bo dovolj dobre kaplj ice in pustnega p r i g r i z k i Igral bo ansambel Boogie. Ob polnoči pa se bodo maske po običaju poslov i l 6

od pusta. A . Ž.

Naši kra j i (10) Piše Danica Dolenc

Adergas Samostansko poslopje, k i je bi­

lo zgrajeno okol i leta 1732, so uporabl ja l i za vojaško bolnico, pozneje pa za prostore okrajne gosposke. Po letu 1826 so poslop­je predeloval i in podira l i , leta 1860 so razprodal i samostanska zemljišča. Vse skupaj je padlo na škofijo. Škofje, k i si menda niso vedeli pomagati, so dovoljevali kmetom, da so podira l i zidove. Raznes l i so kamenje z obzidja in razdejal i zahodni samostanski trakt. Prav takšno dolgo ozko po­slopje, kot še danes stoji na vzhodnem delu in se drži cerkve, je stalo na zahodu, pod gradom. O tem zdaj n i več sledu. Samo­stan je izgubi l polovico svoje mo­gočnosti. V ohranjenem vzhod­nem delu poslopja je danes nekaj stanovanj in župnišče. T u so ime­l i adergaški in velesovski otroci šolo vse do šolskega leta 1955/56. Zdaj hodijo v novo šolo v Cerkl je . V nekdanj ih učilnicah i m a sk la­dišče Zavod za spomeniško var­stvo iz K ran j a . V nekdanj ih sa­mostansk ih sobanah imajo pro­store družbene organizaci je iz kraja, K U D Borec Velesovo s svo­jo dramsko skupino in mlad in­s k i m pevsk im zborom, športno društvo, knjižnica in drugi .

Ko t povedo vaščani, pa romar­ska pot v Velesovo tudi po uk in i ­tvi samostana ni prenehala. Še vedno je privlačeval vern ike ma l i M a r i j i n kipec, k i ga župnik hran i v posebni v i t r in i za oltar jem. Predragocen je, da bi ga izposta­vl ja l i v samem oltarju. Izdelan je v st i lu umetnikov južne Franci je in severne Italije t istega časa. 50 cm je visok, 19 cm širok, avtor n i znan. F igur i ca je i zde lana iz to-polovine. Nune so kipec oblačile v baročne obleke: Mar i j a je ime la za vsak praznik obleko drugačne barve.

Ma r i j i na cerkev v Ve lesovem velja za eno najlepših baročnih cerkva na Slovenskem. Bogato je opremljena z umetniškimi del i .

Romanski kipec Marije, ki ga je leta 1238, ob ustanovitvi samosta­na v Velesovem, podaril cerkvi patriarh Bertold, veliki prijatelj Slovencev.

Sprva so v njej visele s l ike Met-zingerja iz leta 1747, ko pa je slo­v i t i avstr i jsk i s l ikar Ivan M a r t i n Kremser -Schmid t nared i l sedem o l tarn ih s l ik za velesevsko cer­kev, so Metzinjegrjeve s l ike ro­male na kor, kjer so še danes.

Ol tarne s l ike Kremser -Schmid -ta so vredne posebne pozornosti . Enkra tno delo so i n resnično ob­čudovanja vredne. Nastale so v s l ikar jev ih najustvarjalnejših le­t ih . S l i k a r je dobi l p r i imek K r e m -ser zato, ker je b i l doma iz K r e m sa v Avs t r i j i . Ve l ja l je za najbolj­šega avstr i jskega oljnega s l i kar ja tistega časa. K o so cerkveni l ju­dje na S lovenskem spoznal i nje­govo umetnost, so naročila ka r deževala. Le r ta 1773 je nared i l tu­di s l iko priprošnjikov zoper kugo za Pungar t v K r a n j u , leta 1773 i n 1778 drugo serijo s l ik za novo škofijsko cerkev v Gorn j em gra­du, pred letom 1781 pa stenske i n oltarno s l iko v V i rantov i hiši v L jub l jan i . Razen teh del je ustva­r i l za Slovenijo še celo vrsto dru­g ih s l ik .

)0R EK, 11. FEBRUARJA 1986 KULTURA 5. STRAN ( ^S^SicJJ©IESGLAS

Trdo in vestno delo Jožeta Bediča

Okamnine so hrepenenje Pšenice, februarja — Jeseniški zbiratelj okamnin Jeseniča­nom predstavlja eno najlepših zbirk v Evropi — Mladi se zbi-f&teljstva brž naveličajo — Izredni primerki polžev in mor­j i h lilij

Tehniški muzej jeseniške Žele­z n e je v Kosov i graščini na Jese-n i cah postavi l zanimivo razstavo z ^s lovom Okamene lo življenje v Jeseniškem prostoru. Grad ivo za Razstavo je zbra l i n uredi l dolgole-

n i zbiralec okamn in Jože Bedič. .Povsod po svetu se veča zanima­

jte za ostanke davnega živalskega l l* rast l inskega sveta, k i se je v Kamninah ohrani lo do današnjih n i - Okamnine že dolgo ne sodijo

II v ve l ike narodne muzeje, po­l i t aJajo zbrana naravna dediščina

^d i v ma jhn ih i n pokra j insk ih nui-,^jih. Okamn ine so hrepenenje, da

1 Čirnbolje spoznal i davne organiz­m i ^ , način njihovega življenja, ži-

'tenjske združbe in prostore tu, *ter živimo. , *V jeseniškem prostoru je ve l iko kamnin iz starega, srednjega i n Ovega zemeljskega veka,« pravi

^ 'goletni zbiralec Jože Bedič. I^arbonske i n permijske plast i v

M *\ a r avankah vsebujejo tr i lobite, ™|!avpnožce, številne ramenonožce,

jjfftljke, morske l i l i je , v severnih J 'ijskih A l p a h so korale i n mor -

w* e gobe. Z a n i m i v i so polži, r a z l i -^ e luknjičarke i n apnenčeve a l -

^ sistematičnim delom sem začel I ^ d dvajsetimi leti . Okamn ine je-I v

e r i iškega prostora so prodrle tudi r ^ a n s t v e n i svet in j i h omenjajo

j » a 2 lskovalci po vsem svetu. Od 29 j e določenih skup in je v zb i rk i 19

Ril n°vih, predvsem tri lobitov.

P r i delu moraš sistematično razi­skovati i n uporabi t i vse svoje zna­nje. Po dolgo let ih že dobiš obču­tek, kje naj bi i ska l , in se le redko­kdaj zmotiš. Iskat i pa je treba me­sece in mesece.

Z b i r k a pa n i k o l i n i le sad r a z i ­skav na terenu, ampak tudi razvrš­čanja in določitve. P r i de lu upora ­bl jam ve l iko orodja, preparacije pa so zahtevno delo. Vedno je treba pričakovati, da mesece i n mesece ne najdeš ničesar, nato pa kasneje naletiš na bogato najdišče.

Bogata najdišča pa so nekod že kar pošteno i zropana, tudi na na ­šem območju. M l a d i n o okamnine privlačujejo, a se večina s is temat i ­čnega i n rednega dela, nenehne hoje i n iskanja , naveliča. M i s l i m , da je raz i skava o k a m n i n odličen i n zdrav konjiček, k i pa terja obi lo dodatnega znanja geologije i n ke­mije, iznajdl j ivost i , ve l iko ročnih

spretnost i , saj je vsak fosil p r ime­rek zase. E n i so g ladk i , drug i n a ­zobčani, vse pa je treba izločiti spretno i n z ve l iko l jubeznijo.

Zb i rka , k i jo imajo Jesenice, je tudi za evropsko primerjavo nad­vse dragocena in pestra, saj vsebu­je vse vrste fosilov, od morsk ih do kopensk ih ras t l in in živali. Povedo, da je b i la tedaj, v »njihovem« času, v K a r a v a n k a h subtropska k l ima , da, denimo, na Pr is tav i v Javorn i -ških Rov t ih tedaj sploh še n i bilo l i ­stavcev, rast l ine so živele v močvir­ju . Na razstavi so rast l ine od naj­starejših do modern ih dob, vse od ve l ik ih praživali do t is t ih , k i so še vidne s prost im očesom. Zame osebno so zelo zan imiv i t r ikrpar j i , ker so v t istem obdobju začeli izu­mirat i in tudi dokončno i zumr l i , vr­sta torej, k i se n i dalje razvi ja la.

Rod i n vrsto posameznih fosilov vedno določijo strokovnjaki , posla­l i smo j i h že v Angl i jo al i v Mos­kvo. Nahajališča so v K a r a v a n k a h in Ju l i j c ih bogata, vel iko j i h je, ve­l iko sem j i h našel v Javorniških Rovt ih in na Dovjem.

Naslednj i moj pr i l jubl jeni kon j i ­ček so polži. V jeseniški zb i r k i so vsi polži i n prav po polžjih pr imer ­k i h je jeseniška zb i rka najbogatej­ša v Evrop i , saj so v njej vs i , že da ­vno i z u m r l i polži. Ve l i ko zadovol j­stva m i n u d i tudi zb i rka m o r s k i h l i l i j , saj n i p r imera v Jugoslav i j i , da b i našli vse dele l i l i je s peclj i , čašo i n rameni.«

Jože Bedič je predvsem z last­n i m prizadevanjem, vztrajanjem i n l jubeznijo dal Sloveni j i i n Jugo­slavi j i najimenitnejšo zb i rko o k a m n i n . Tud i s pomočjo Tehn i ­škega muzeja, ku l turne skupnost i i n republiške raz iskovalne skup ­nost i je z razstavo pokaza l drobec naravne dediščine i n n a m o d k r i l čudoviti okamne l i svet.

D. Sedej

Slovensko mladinsko gledališče se predstavlja z dvema predstavama. Na sli­ki prizor iz Svetinove Lepotice in zveri

Teden slovenske drame 86

Ivo Svetina: Lepotica in zver Lojze Kovačič: Resničnost Na letošnje Tednu slovenske drame, ki se konec tega tedna zače­nja v Prešernovem gledališču v Kranju, se Slpvensko mladinsko gledališče Ljubljana predstavlja z dvema predstavama. Vstopni­ce za vse gledališke predstave so na voljo od ponedeljka dalje.

KULTURNI KOLEDAR . K R A N J — V sredo, 12. februar-

dopoldne bo v osnovni šoli Da­m i n a J e n k a v Ce rk l j ah občinsko ? r ečanj e lu tkovn ih skup in . Naj-p?,*3ša predstava bo i zbrana za re­nsko srečanje lutkarjev marca v Kamniku. Konec marca pa bo,

je znano, K r a n j gosti l sloven-* e lutkovne skupine .

. J E S E N I C E — Tehniški muzej e e . n i š k e Železarne je v Kosov i <jraščini pr iprav i l razstavo o ru -.p^sk i dejavnosti v zahodnih K a ­li a v a n k a h . Poleg s l ikovnega in do-! K H m en ta rnega gradiva je razsta-

teno tudi orodje i n pripomočki r

u dar jev ter številni vzorc i rud iz j^dišč i n rudnikov v Ka ravan -

Čemu pesniki v ubožnem času

Prešeren — središčna osebnost razmišljanj

Srečanje slovenskih pesnikov v Kranju — edino te vrste v Sloveniji — je znova potrdilo svojo posebno vsebinsko fiziognomijo

K r a n j — Slovensko mlad insko gledališče se že vrsto let pojavl ja v programu Tedna slovenske drame — predvsem z inovat ivn imi predsta­vami . Selektor letošnje pr ireditve v K r a n j u , Andre j Inkret, je predlagal noviteto Iva Svetine ter predstavo, k i je nastala po romanu Lojzeta Ko -vačiča.

Ivo Svet ina je b i l doslej poznan predvsem kot pesnik, s tekstom Le ­potica i n zver pa prestopa v d r a m s k i i n gledališki svet, v svet umetnost i , k i črpa svoje najboljše iz poezije. Os­novna vseb inska izpoved temelj i na verzi j i Le prince de Bodonne, k i je b i la objavl jena leta 1757 in je upošte­va la zgodnejšo obdelavo tega mot iva izpod peresa gospe de Vi lneve. Zgod­ba Lepotice je v tej verzi j i danes naj­bolj znana. K r s t n a uprizoritev Lepo­tice in zveri je b i la lani spomladi , v njej pa so sodelujejo: Radko Polič, Draga Potočnjak, M a r i n k a Štern,

J a d r a n k a Tomažič, Ve ron ika Drolc, Pavle Ravnohr ib , Ivan Rupn ik in Željko Hrs . Režija Dušan Jovanovič.

Ko t Lepot ica in zver je tudi R e s n i ­čnost Lojzeta Kovačiča krs tna upr i ­zoritev. Pr iredbo in režijo je oprav i l Ljubiša Ristič, pomočnica je b i l a Na­da Kokotovič, ob njej pa še Staš Ravter, za scenografijo sta b i la odgo­var ja la režiser in B j a n k a Adžič-Ur-sulov, k i je b i la tudi kostumografka. Glasbo je napisal M a r k o Brecel j . Na­stopajo: Radko Polič, Sand i Pav l in , N iko Goršič, Pavle Rakovec, M a r k o Mlačnik, D a m i r Šaban, Go jm i r Le-šnjak, Pavle Ravnohr ib , Zdravko Zu­pančič, A t t i l a Gere, Ve l jko Macura , Zel jko Hrs , Jusu f Jonuz i , M i r o No­vak, G l igor Atanasovsk i , Saša Jova­novič, M a r k o Brecelj in M a r i n k a Štern. K e r v K r a n j u ni pr imernega prostora, kot ga zahteva predstava, bo organiz i ran prevoz gledalcev v Ljubl jano.

-ar

f t o r n i k k u l t u r n i h ^ javnos t i v I sk r i L Mubljana — Ob s lovenskem ku l -l e t ] n e m p ra zn iku i n ob svoji štiride-

l e t n i c i je sozd I skra prvič pr ipra-IL, zbornik k u l t u r n i h dejavnosti

Obsežna, tud i l ikovno dognana r k a pr ikazuje široko i n razvejeno

fcJ^nost delavcev Iskre na najrazl i -V r J ? i n področjih, izstopata pa l iko-

1*0 J n hterarno ustvarjanje. S ku l tu-V širšem pomenu besede — se

l ^ * * r i ukvar ja približno 2 tisoč de-Mf>rfV o d skupaj 34 tisoč zaposlenih.

* d i c p )JO in so najbolj množične, so

Jo z b o r i , l i kovna umetnost, fol-jj^a> Poezija, gledališče, fotografija,

Tema na s impozi ju 5. srečanja slo­vensk ih pesnikov v K r a n j u je b i l a Čemu pesn ik i v ubožnem času, b i ­stvo njenega vsebinskega odvoda pa je usmerjalo številne odgovore v naj­različnejše smer i , to pa zlasti zato, ke r so tudi razpravl javc i pr ipada l i kaj različnim humanističnim po­dročjem, se prav i čisto pesniškemu, a l i literarnokritičnemu, l i terarno-zgodovinskemu oz i roma filozofske­m u . Zarad i tega so tako vs i predsta­v l jeni referati kakor tudi simpozi j-ske razprave določali dovolj samo­svoje dialoške načine, bodisi seman­tično lingvistične, filozofske bodis i takšne, v ka te r ih je b i l a izražena ne­posredna pesniška prizadetost. Se­veda je bi lo opazi t i , da se pesniška interpretaci ja, razumlj ivo, močno ra­z l ikuje od osta l ih , z last i znanstveno ekssaktn ih .

Razpravl javce je uvodoma precej zaposloval avtor uvodnega gesla, nemški pesnik Fr i edr i ch Horder l in , k i je v pesni tv i K r u h i n v ino izpove­dal , da pravzaprav ne ve, čemu pes­n i k i v ubožnem času; sicer pa je b i l a središčna osebnost simpozij s k i h raz­mišljanj pesnik dr. France Prešeren, v čigar pesniškem izročilu je proble­mat ika pesnikovega ustvarjanja in

jfoncert slovenskih narodnih pesmi

Akord 84 v Kranju K r a n j — Ljubite l jem zborovskega petja v K r a n j u se prvič pred-

tavlja l jub l jansk i komorn i pevsk i zbor A k o r d 84. Že ime pove, da gre v

a razmeroma mlado sestavo; dobro leto je od nas tanka zbora, k i ga °di d ir igent Jože Fi i rst , sestavlja pa ga osem ženskih i n devet moških

iz k ° V ' ^ o s ^ e J s e J e z bor , k i programsko zajema iz renesanse, delno pa . b a r o k a in seveda sodobne današnje glasbe, predstavi l javnost i z

i 6 r n a l e tn ima koncertoma v Narodn i galer i j i L jub l jana. Za seboj pa t, a Jo že vrsto snemanj doma i n na tujem, pa celo sto nastopov v

u J in i . ~. Zbor je v s lovenskem zborovstvu nekako zapolni l vrze l med ve l ik i -j 1 zbori i n oktet i . K m a l u po ustanovitv i je nastopi l na mednarodnem ^st iva lu v i ta l i janskem F a n u ter na festivalu v Baden-Badnu, kjer so 0 * u d i snemal i za radio. N a festivalu jugoslovanske sodobne glasbe v

Patiji so prvič pel i J a k o b a Ježa Cacc ia gioccoso, k i jo je komponist nudil prav n j im v krs tno izvedbo. Sodeloval i so na otvoritvi grafične Zstave v M i i n c h n u , kjer so pr i red i l i tudi samostojni koncert v okv i ru spodarskih i n ku l tu rn ih dnevov Slovenije, rad i j ska snemanja za ba-

r ^ r ^ i radio in snemanje za l jubl janskega. Razen koncertov v Ljubl ja-• Mar ibo ru , Kidričevem in v Nov i Gor i c i so lan i nastopi l i tudi na

turi- a r ° d n e m sejmu v Innsbrucku, ob tej priložnosti pa so pel i v živo s/~ l z a avstr i j sk i tretj i program. Prav te dn i je izšla nj ihova kaseta S ^ v ^ n s k o pesmijo do srca, k i je nastala na pobudo Cent ra za turisti-

0 l r* ekonomsko propagando p r i Gospodarsk i zbornic i Slovenije. Vjj Z narodn im programom s lovenskih pesmi se bo A k o r d 84 predsta­va u d i na koncertu v dvorani bivše kran jske g imnazi je v petek, 14. fe-

) r Uar ]a, ob 19.30. L. M .

obstajanja izražena z vso ostrino in samozavedanostjo. Ob Prešernovih pesmih Glosa , Sonetni venec, Pevcu, Zgubl jena vera so d iskutant i preciz i­ra l i naravo pesniškega dela, skušali def inirat i , med drug im, poezijo kot »zavest višjega jaza«, kot nekaj sve­tega, božanstvenega, pr i čemer pa je bi lo posebej poudarjeno, da je kate­gorijo svetega mogoče na pesniški ravn i vzpostavit i šele takrat , ko bo­govi zapustijo človeka, ko nastopi ta­ko imenovani ubožni čas.

Tud i vprašanje ubožnosti časa je bi lo ref lekt irano v najrazličnejših zvezah. Najpreprostejša osvetlitev je postavl jala razmer ja med mater ia l ­n i m in duhovn im uboštvom, toda ta formulaci ja se n i k a k o r n i zdela za­dostna, saj se je v razprav i polar iz i ­ralo mnenje, da sicer res lahko govo­r imo o kategori j i uboštva v času, to­da to samo v notran j ih odnosih, kaj t i vs i časi so v b istvu enako ubožni. A n a l i z a prob lema pa je pel jala še naprej , dokler n i bi lo čisto f i lozofsko ekspl ic i rano, da je današnji svet za­bredel v skrajno kr i zo , na rob popol­nega razpada družbe, ka r pa s svoji­m i posledicami pr izadeva tudi pesni­kov položaj v družbi oz i roma ga u k i ­nja.

Mes toma je v razpravo ostreje po­segla pesniška s t ran i n na osnovi zgodovinskih in las tn ih izkušenj za­stavl jala bolj neposredna vprašanja o lastni zavezanosti času, v katerem se sprehajajo ka fkovske muke i n ka ­žejo na popolno katastrofičnost ustvarjalnega subjekta.

Vsekakor je letošnji pesniški s im­pozij v K r a n j u potekal na iz jemni in­te lektualni ravn i in s tem ponovno potrdi l svojo posebno vsebinsko f iz i­ognomijo. Ne gre pa prezret i tudi okoliščine, da je to ed ina republiška prireditev te vrste p r i nas.

F. P.

Koncert ljubljanskih glasbenikov

Quatebriga navdušili V četrtek, 6. februarja, je v okviru akcije Vesele počitnice v De­lavskem domu pred več kot 300 poslušalci nastopila skupina Quatebriga

K r a n j — Resn ic i na ljubo je treba zapisat i , da se je tudi tokrat koncert začel s polurno zamudo; a, kot kaže, je k ran j ska pub l ika netočnosti že va­jena i n se ne razburja prav posebno. Osrednj i dogodek večera je b i l pro­moc i jsk i koncert mlade l jubl janske jazzovske skupine Quatebriga, k i ima po uspešnem nastopu v Cankar ­jevem domu pred mesecem dn i krajšo promoci jsko turnejo po Slove­n i j i .

M i l k o Lazar (sopran in alt sakso­fon), Igor Leonard i (kitara), Aleš Rend la (bobni) i n N ino De G l e r i a (bas kitara) so ob odsotnosti petega člana Dav ida J a r h a (na služenju vo­jaškega roka) prepričljivo predstavi­l i svojo glasbo. Ma jhna negotovost ob prv ih akord ih je iz skladbe v skladbo bolj izginjala, dokler n i po­polnoma izg in i la . Ob tem pa je bilo čutiti vedno pristnejši st ik izvajalcev s poslušalci. Quatebr iga so kval i te tn i tudi kot posamezni instrumenta l is t i , ka r je lepo ponazor i l solo bobnarja Aleša Rend la v sk ladb i Afričan g i r l is coming home. Ob dveh dodatk ih

(na zahtevo občinstva seveda) so se mlad i g lasbenik i po skoraj u r i in pol igranja poslovi l i .

K o smo se po končanem koncertu pogovarjali s člani ansambla , so eno­glasno zagotovil i , da so ime l i sicer malo treme (češ, poznana mrz l a k ran jska publ ika) , ampak je šlo. Do­da l i so še, da je b i l a organizaci ja do­bra, občinstvo odlično i n da želijo spet pr i t i v K r a n j .

V zadnj ih 14 dneh sta b i la v K r a ­n ju dva koncerta, na kater ih je prek 600 mlad ih poslušalo glasbeni skup i ­n i po svojem okusu . K l u b ljubiteljev glasbe kot organizator tovrstnih koncertov razmišlja, da b i se to, na začetku leta akt ivno delo na koncert­nem odru nadaljevalo vse leto, po­sebno poleti na v r tu gradu K iese l -stein. To pa ne bo odvisno le od nj ih , ampak predvsem od delegatov posa­meznih samoupravn ih interesnih skupnost i v k ran j sk i občini, k i b i z dodelitvijo ustrezn ih finančnih sred­stev pomagal i , da b i se ta razmišlja­nja spremeni la v stvarnost.

V ine Bešter

Novo na knjižnih policah

Prebujenje I, II Antologija jugoslovanske proze v obdobju 1941—1945, ki je prav­kar izšla pri Prešernovi družbi, predstavlja med jugoslovanskimi tudi 33 slovenskih avtorjev v novelah, črticah, pismih in nedo­končanih delih

Danes a l i A p o k a l i p s a

K r a n j — Eksper imenta lna gle­dališka skup ina Gledališče čez cesto bo v četrtek, 13. februarja, ob 20. ur i v koncer tn i dvorani De­lavskega doma (vhod 6) v K r a n j u upr i zor i la poetično dramo Andre­j a B l a t n i k a Danes a l i Apoka l ipsa . Predstava je na l anskem republ i­škem fest ivalu v Ce l ju prejela vr­sto pr i znanj , prav s to predstavo pa so se k ran j sk i gledališčniki predstavi l i tudi na fest ivalu Veče­r i bratstva v P r i z r enu .

L jubl jana — Komaj rojena zb i rka V r b a pr i Prešernovi družbi je boga­tejša za dve kn j i g i . N a nedavni t i ­skovni konferenci je b i l a predsta­vl jena antologija jugoslovanske pro­ze v let ih 1941 — 1945 v dveh de l ih z naslovom Prebujenje. V njej so zbra­na dela šestdesetih jugos lovanskih avtorjev, med n j im i je tr i intr ideset s lovenskih. Črtice, novele, od lomki romanov, spominska pričevanja i n p isma ustre l jenih sta dr. Janez Ro tar i n prof. E m i l Cesar ured i la kot knjižni pr ikaz ustvarjalnost i majh­nega naroda v časih najhujše preiz­kušnje.

V antologij i so z del i zbran i avtorji različnih svetovnih nazorov. Ksaver

Meško ob Lov ru K u h a r j u , Edvard Kocbek ob Mate ju Bo ru , Miško K r a ­njec ob Meši Selimoviču, V i t om i l Zu ­pan ob Fad i lu Hodži. V zb i rk i je ob tak ih znan ih p isate l jsk ih imen ih uspelo najt i svoje mesto ime nezna­nega avtorja Franceta Kožarja — E n svet večer 1941 — črtica, napisa­na v taborišču Mauthaussen . Če ve­lja, da je l i teratura vest časa, potem ga pravkar i zdana antologija jugo­slovanske proze med vojno prav go­tovo predstavl ja. K n j i g a je pomemb­na tudi zato, ker prvič upošteva dela vseh s lovenskih pisateljev, k i so p i ­sal i v vojnem času, razen teh pa še nedokončana dela pisateljev, k i j i h je smrt doletela kot borce, taboriš­čnike, t a l c e . . .

@ ® I M 1 S S ^ I E S G L A S 6. STRAN ZANIMIVOSTI

J a k a Peternel :

Najlepše je, če dobiš dekle iz sosednje vasi Kje so tisti časi, ko so bile hiše po hribih še polne deklet, ko jih še nista zvabili tovarna in dolina. Čakale so na fante s kmetij, ki so ob nedeljah popoldne prihajali vasovat. Porajale so se ljubezni in ko so bili mladi »godni za moživ«, so šli strici in tete na oglede, pred pustom pa so že ukali svatje

Danes n i več te živahnosti. De­kle ta jo, kakor hitro le morejo, po­berejo v dol ino v tovarno, na kme­t i jah ostajajo fantje sami , se bore z zemljo in z živino, da b i obdržali kmeti jo, jo moderniz irajo po svoj ih močeh, da b i morda vendarle pr i ­tegni l i dekle, k i b i hotela postati gospodinja, da b i na izbi spet zajo­k a l i o t r o c i . . .

Kmečki fantje hodijo zdaj po de­k le ta v dolino. N a srečanja. Orga­niz ira jo j i h sami , zdaj tu, zdaj tam, v hotel ih, v gost i lnah. In dekleta se opogumljajo, prihajajo na zabave. M o r d a tudi že spoznavajo, da to­va rna n i vse, da bo zemlja vsak dan več vredna i n pomembnejša, lažje bo preživljala družino kot to­varna .

J a k a Peternel iz Izgorjev nad Žirmi je eden od organizatorjev srečanj kmečkih fantov i n deklet. L a n i enkrat je F ranc O k o r n iz Zgorn j ih Novakov spomni l , da b i bi lo dobro, če b i organiz i ra l i sreča­nja. Nič čudnega, da se je take spomni l , saj je v Spodnj ih in Zgor­n j ih Novak ih danes ka r 40 kmeti j brez gospodinj, če štejejo le starej­še od 30 let. Če bi nared i l i mejo pr i mlajših, b i j i h bi lo še več.

P r v i srečanje so organiz i ra l i ju ­n i ja lan i v Šmartnem pod Šmarno goro. B i lo je kaj revno, se spominja J a k a . Le dvajset fantov je prišlo in eno samo dekle, pa še to n i upalo naprej k fantom. V Črni v rh nad Idrijo je prišlo nekaj deklet, v hotel Transtur i s t v Škof j i L o k i novem­bra tudi , na četrtem srečanju 7. de­cembra v Mantov i na V r h n i k i se je

pa »odprlo«. Prišlo je 70 fantov i n 20 deklet. K o so b i l i 18. januar ja le­tos v Sevnic i , je prišlo 150 fantov i n 50 deklet! To je b i l resnično uspeh. V Sevnico j i h je prišla snemat beo­grajska televizi ja, ker imajo podo­ben problem tudi kmečki fantje v Mačvi.

S lovensk i kmečki fantje bodo svoja srečanja nadal jeval i , pravijo. Že februarja se bodo verjetno dobi­l i , zagotovo pa spet okrog 8. marca v Mantov i na V r h n i k i . Zdaj morajo pohiteti , ko še n i dela na polju, po­tem ne bo časa. Vese l i so, da so se dekleta odzvala, in prepričani so, da j i h bo prišlo vsakič več. Sreča­nja so organ iz i rana vedno bolje: povabi l i bodo humoriste , razne ku l ­turn ike , ne le harmon ikar ja za ples.

Kmečki fantje so prepričani, da b i v svoj ih pr izadevanj ih uspel i še bolj, če b i ime l i podporo v kater i od organizaci j , v socialistični zvezi, v zadružni zvezi: finančno in moral­no podporo širše družbe bi potrebo­va l i . J a k a Peternel razmišlja, da bi morda kmet i jske zadruge nameni­le kakšen odstotek od svojega do­hodka v sk lad za pomoč kmečkim fantom in dekletom pr i pr ire janju družabnih srečanj. Tak sklad naj b i ustanovi l i p r i Zadružni zvezi Slovenije. Mora lno pomoč pa naj bi dala socialistična zveza in s indi­kat. V Sloveni j i je vel iko tovarn, kjer dela na tisoče deklet s podeže­lja. M o r d a bi obveščali o srečanjih tudi prek s indikatov a l i tovarni­ških glasi l .

J a k a Peternel je doma iz Iz­gorjev nad Žirmi. Za raz l iko od ostal ih kmečkih gospodarjev tam okrog, k i so ostal i sami , je b i l on že poročen. 1959. leta je šel v Amer iko , živel in delal je v Cleve landu, pred deset imi leti pa je s hčerko prišel domov. Zdaj tudi on išče novo družico, k i b i b i la pr iprav l jena pr i t i k njemu v Izgorje. Lep kraj je, le­pe položne njive ima , vse obdela s 3-tonskim zetorjem.. V hr ib ih s i , pa tega sploh ne občutiš, pra­v i . Nekaj Ljubljančanov je že naredi lo počitniške hišice v bl i -

K a r je človeku namenjeno, to pride, razmišlja J a k a . Mo rda se tudi njemu še kdaj nasmehne sreča. Najlepše je, če dobiš de­kle iz sosednje vasi , k i jo po­znaš, poznaš njene brate, se­stre, starše, n j ih navade. Tud i če pride od dalj , od kod z Do­lenjske, je lepo in prav. Živa pa j i m je svetovala dekleta iz M a ­kedonije. Še bodo pr i re ja l i sre­čanja in prepričan je, da bo mars ika te ra gorska kmet i ja prav s pomočjo nj ihov ih srečanj spet oživela.

D. Dolenc

K l a v r n a kupčija na bolšjem se jmu

Več prodajalcev kot kupcev Kranj, 8. februarja — Za konec zimskih počitnic je Klub študentov želel razveseliti kranjske šolarje z bolšjim sej­mom, pa mu ni ravno uspelo. V Delavski dom je to sobotno dopoldne privabilo le redke mimoidoče, pa še ti so bolj pasli radovednost kot kupovali.

ka . »Kar dobro gre,« je povedal. »Danes tu sicer n i pravega življe­nja, a upam, da bom prodal str i ­pe, k i sem j i h že prerasel . Proda­j a m j i h kar po pet skupaj (po sto dinarjev), da gre hitreje.«

Kdove kaj je bi lo bolj kr ivo za k l a v rn obisk na sobotnem bolš­j em sejmu: pustna sobota z nor­čavim sprevodom maškar po me­stu a l i morebi t i slabo vreme. Obi­skovalca, k i še pomni l ansk i po­čitniški bolšji sejem, je letošnji močno razočaral. Že prodajalcev je bilo v pr imer jav i z lan i mnogo manj , saj so zavzel i le sejno dvo­rano, a je b i l a k l jub nj ihovi na­vzočnosti v idet i precej prazna.

L a n i je b i l a z obema hodn ikoma vred ve l iko pretesna. Letošnji or­ganizatorj i so bržkone pozabi l i na ozvočenje, saj je bi lo med stoj­n i cami slišati le prediren zvok ure z melodijo za bujenje i n pri ta­jeno šepetanje razočaranih bra­njevcev. L a n i se je po vsem T rgu revolucije raz legala hrupna glas­ba, tako da je vsak že iz radoved­nosti , kaj nek i se dogaja, zav i l v De lavsk i dom.

Res škoda, da je bilo kupcev manj kot prodajalcev. Slednj i so tako preštevali le drobiž, pa tudi pravega kupčij skega užitka tega dne niso doživeli. Zdolgočaseni obiskovalc i se jma so v nekaj m i ­nutah obšli redke stojnice, brez zan iman ja so si ogledovali razstavl jene predmete, sem in tja povprašali po ceni (branjevci b i jo b i l i pr iprav l jen i tudi spustiti), nato pa odšli naprej . Z a izbirčne­ga kupca, vajenega l jubl janskega bolšjega sejma, jo b i la k ran j ska zaprta tržnica resda slabo založe­na, pa vendar &e je dalo mars ika j najt i : otroška oblačila, smučarske komplete, k i so j i h otroci že pre­ras l i , pisane gumijaste škorenjč-ke za malčke, k i radi čofotajo po lužah, igrače, kasete (tudi takšne za računalnik), že prebrane str i ­pe, plakate z m lad im najljubšimi pevci, okraske, k i j i h domise lna dekleta sama izdelujejo, žepne i n dr. romane, drsa lke , celo otroške

knjige. N a dveh stojnicah so bile na prodaj tud i ure tuje izdelave, pa elektromotor in slušalke . . .

Najbolj prekal jen prodajalec je •toil nedvomno Rado Jankovič, k i i m a precej izkušenj že z l jubljan­skega sejma. K l j u b born i kupčiji je b i l dobre volje.

»Tu se res ne da vel iko zasluži­t i , vendar sem kl jub temu zadovo­ljen. Prodal sem že nekaj me­tuljčkov (po 20 dinarjev kos), po­nujam tudi ure i n baterije, k i so­dijo zraven. Bomo videl i , če bo danes še kaj sreče. J u t r i pojdem na sejem v Ljubl jano. T a m se da zaslužiti tudi po dva, t r i mil i jone eno samo dopoldne. Današnja kupčija na tukajšnjem sejmu pa je bolj za konjiček kot za zaslu­žek.«

Nina Kropovšek, k i je z bratom in sestro prodajala otroška obla­čila, k i so j i m že vsem trem posta­la premajhna, je ime la manj sre­če. Nekaj staršev, k i je prišlo z otroki na bolšji sejem, je kupi lo dva, t r i dobro ohranjene pulover­je.

»Denarja je bolj malo, ker ima­mo nizke cene. Kaže, da nam bo danes ostalo vel iko robe. N a spo­mladanskem sejmu na prostem pa smo vse prodali.«

M a r k o Trebeč, k i je prodajal stripe, je iztržil b l i zu dva tisoča-

O k r a s k i iz mavca in gline, k i j i h izdeluje i n prodaja Tanja Per -vanja, niso ogrel i kupcev.

»Po tristo dinarjev j i h proda­j am, a sem pr iprav l jena tudi ba-rantat i , če b i le kater i od kupcev želel. Današnji obisk je res k lav rn , najbrž zaradi pusta. P a tudi premalo plakatov je razobe-šenih, da b i ljudje sploh vedeli za sejem.

D. Z. Žlebir

Naravos lovn i pouk v nekate r ih naših vr tc ih

Malčki navdušeno umivaj* vodo Jesenice, februarja — Fakulteta za naravoslovje in tehnologi Ljubljani se je odločila, da v nekaterih naših vrtcih poskus vzgojo naravoslovja. Malčki ob prijetni zgodbi spoznavajo n 1

vne pojave in zelo radi sodelujejo vem načinu ven pr i tek la čista, ji b i lo zelo všeč i n vs i so se potlej * n ja l i . da se vodo vendarle da unv

Pr izadevamo s i , da pr i pou* otrokom ne b i bilo dolgčas — in I tudi n iko l i n i . Vse se dogaja ob z$ bi in malčkom tako zbujamo t® vednost in raz iskovaln i duh. Z ^ manjem spremljajo poskuse in t" sodelujejo: kako se da napravit i $ lo iz krompir ja , čudovita je ig^8. tem, katere snovi se v vodi skrije katere pa plavajo al i potonejo

V Združenih državah Amer i k e , V e l i k i Br i tan i j i , skand inavsk ih i n drugih zahodnih državah so v v r t c ih že pred leti začeli z naravos lovnim in tehničnim poukom. Raz iskave so namreč pokazale, da je po petem le­tu starosti otrok že dojemlj iv za ne­katere osnovne naravoslovne poja­ve. 1

Tud i pr i nas se je pred letom dn i fakulteta za naravoslovje i n tehnolo­gijo odločila po iskusi t i z vzgojo nara­voslovja p r i nekater ih s lovensk ih ma l ih šolarjih. V jeseniški občini je raz iskovalno nalogo podprla občin­ska raz iskova lna skupnost. Danes se vsi jeseniški ma l i šolarji ukvarjajo z »raziskovanjem naravoslovnih poja­vov«.

Voda se ne more umi t i . A l i pač? »Vzgojiteljice smo bile na strokov­

nem seminar ju, kjer so nas temelj ito seznani l i z vzgojo naravoslovja p r i malčkih v ma l i šoli,« pravi jeseniška vzgojitel j ica Cveta Ta rman . »Pro­gram obsega devet nalog, za katere so potrebni pripomočki i n ka r precej mater ia la .

Otroci so zelo nadušeno sprejel i ta pouk, vsako nalogo opravimo enkrat mesečno. Razuml j i vo je, da je treba predstavit i posamezen pojav na i z ­jemno preprost, privlačen i n o t roku dojemljiv način.

N a začetku smo ugibal i , če vodo lahko umi jemo. Otroci so ime l i de­ljeno mnenje, zato smo nabra l i v e l i ­ko kamenčkov, plastenke, ced i la i n zemljo. Vse smo da l i v plastenko i n dob i l i s i lno umazano vodo. K o pa je po preprostem i n za otroke z a n i m i -

O l imp iada balončkov M e d devet imi nalogami je tudi i

skus z balončki, k i lahko plavaj" z raku a l i pa ne; prepričamo s& barv i la znajo plezati a l i ne, sponv pa bomo raz iskoval i , če se da i n " ko se da posrkat i sončne žarke.

Te preskuse bomo še ponovij1

znanje utrd i l i , s tem pa si širili zor j a i n spoznanja o naravi . ' membno je, da otroci pr i tem deW da perejo pesek, oglje, režejo kr" pir . . . S leherna mama ve, kako v lačno je to doma, kaj šele v vrtci* skup in i s sovrstnik i .

Naravos lovni pouk ne obreme'j je našega rednega dela, naspro' — imenitno dopolnilo mu je. V» tr inajst vzgojiteljic, tol iko nas na senicah sodeluje pr i raz iskav i , samo dobre, spodbudne i n koris| izkušnje. M i s l imo , da je to boga*1' vzgojnega programa male šole. ustreznem pouku i n predstavitvi* ravoslovnih pojavov so vs i otroci ' posleni, nobenemu ni dolgčas, ^ ven pa j i h raz iskave še neznafl* veselijo.« D. Se*

M a r i j a i n Peter S i tar najboljša pover jenika

Prešernovi rojaki so zvesti knjigi Moste pri Žirovnici, februarja — Marija in Peter Sitar sta dob| najvišje priznanje Prešernove družbe, saj sta že dolga leta o<*|J čna poverjenika z največ naročniki. Prešernova knjiga bi mor^ biti na policah slehernega slovenskega doma.

»Spominjam se še,« nadaljuje ^ M a r i j a i n Peter Si tar iz Mos t pr i Žirovnici sta med poverjeniki Pre­šernove družbe v Sloveni j i prejela najvišje priznanje, ker sta že dolga leta najzvestejša in najbolj vestna pover jenika z največ naročniki.

»Vse od leta 1957 sem poverjenica Prešernove družbe na žirovniškem območju, k i šteje deset vasi,« prav i upokojena pedagoginja M a r i j a S i tar . »Danes imava oba z možem 243 n a ­ročnikov, ka r je za Žirovnico ka r precej. Z d i se nama, da so ljudje vedno pr iprav l jen i kup i t i knj igo, če jo le znaš prav predstavit i . N i k d a r n isem užaljena, če me pr i v ra t ih od ­slovijo, i n n ikda r ne pokažem jezne­ga obraza, če nočejo naročiti Prešer­nove zb i rke . Dobro vem, da so najbrž v denarn i s t isk i i n bodo k n j i ­ge naročili prihodnje leto.

Ne str in java se z ugotovitvijo, da Slovenci malo beremo, saj v stat ist i­ko, kot je dejal Matjaž Kmec l , sploh nismo vključili mladine do petnaj­stega leta. T a mlad ina pa bere, že po učnih načrtih mora brat i . Prešerno­va družba mis l i na mlade, saj je v zb i rk i vedno tudi delo za mladino.

Vese la sva, da naročnikom letos lahko ponudiva na pogled lepše knjige. Takoj so pošle, ka r n i čudno, saj je za sedem knj ig s koledar jem treba odšteti le 1400 dinarjev. Te knjige so bile vedno najcenejše i n naj b i prihajale v s leherni s lovenski dom. T u d i za prihodnje leto je izbor pester i n l i terarno bogat, zato se prav nič ne bojiva, da naj in i naro ­čniki ne b i še naprej ostal i zvesti Prešernovi družbi.«

» o p u i i m i j a i i i se £>e,« iiciuctijujc -v rij a S i tar jeva, »ko sem od A n g ^ Vidiceve prevzela poverjeništv0

se takoj napot i la v Smokuč. To j e ! lo kmečko naselje i n tedaj je ^ kmetom hudo zaradi v i sok ih davK" P r i v sak i hiši sem j i h »slišala« zar* davkov, Prešernovo knjigo pa so naročil i . . .

Ka j mora vedeti dober pove^ nik? Predvsem moraš čutiti, da prepričuješ za nekaj dobrega, ' knjigo, k i bo z leti dobivala ve<> večjo vrednost, obenem pa duho^1

bogatila. Oprav i t i je treba veliko! 1

t i , vse knjige je treba razvozit i , \i so se ljudje navadi l i , da knj iga pfl. pred vrata. Včasih sva šla na p° kolesom, danes gre z avtomobil" lažje, je pa izredno vel iko dela.

Želiva s i , da b i dobra knj iga $ šernove družbe našla svoje mesto knjižnih pol icah slehernega slo^' skega doma i n ne le v kra j ih , W prebivajo Prešernovi ro jaki , ki kn j ig i zvesti. Ka j ne b i bilo lel predvsem pa koristno, da b i ime11

na posamezna dela Prešernove dy be (lepo s l ikanico K r s t p r i Sav ic i ; Povodnega moža, denimo) odkup! delovne organizacije i n j i h poklo^ namesto značk a l i praktičnih d#. Zgleden pr imer je Lesn ina , k i j e

svojo prireditev naročila 5 tisoč J kanic Povodnega moža, k i so velj* kot vstopnica za vse delavce. 2^ stno je, da i m a vsa Železarna le P bližno deset naročnikov. Ve l iko M bi lahko naprav i l i tud i po šolah.«

D. Sedejj

Marija in Peter Sitar, najboljša poverjenika Prešernove družbe

I 2 B E K , 11. FEBRUARJA 1986 KRONIKA 7. STRAN ^ g ^ S S J J g l E S G L A S

Varnost na goren jsk ih smučiščih

Naslednje leto nove proge in obnovljene naprave Zelenica, februarja — Štiri žičničarske naprave na smučišču Zelenica se te dni neumorno vrtijo. Po manj kot štiri kilome­tre dolgih progah smučajo gostje iz Kompasovega hotela na Ljubelju, tržiški šolarji, člani tamkajšnjega smučarskega k lu ­ba in drugi domačini, ki se želijo nasmučati na odličnem sne­gu nekaj več kot 20 hektarih osojnih smučišč. Za njihovo var­nost je, kot vsako leto, dobro poskrbljeno.

Reditelj sko službo na Ze lenic i opravljajo tržiški smučarski vadi­telji, člani tamkajšnje gorske reše­valne službe pa prav tako redno de-žurajo na smučiščih. Pred začet­kom sezone so reševalci obnovi l i znanje iz reševanja na smučiščih, tako da j i h res ne more nič prese­netiti. Za reševanje s sedežnic so letos modern iz i ra l i reševalne na­prave, saj so j i m prej za to služile le vrvne lestve. Ze lenica je eno naj­bolj p lazovi t ih smučišč na Sloven­skem, zato nenehno nadzirajo, a l i morda grozi nevarnost plazov. Ob večji nevarnost i plazov morajo smučišče zapreti (letos je bilo to le enkrat), sicer pa je poskrbl jeno za odstreljevanje plazov.

Zelenic i narava pomaga označe­vati smučišča, k i na eni s trani me­jijo na gozd, na drugi pa skale. Pro­ge se ne križajo, temveč prehajajo ena v drugo, tako da n i nevarn ih križišč, kjer b i pr ihajalo do trčenj.

Nevarnejša mesta so zavaroval i z ograjami in označili s predpisani­m i znak i . Proge so označene po zahtevnosti (najtežja je proga L ju­belj, T r iange l in Vrtača sta tudi za povprečne smučarje, najlažja, C i c i ­ban, pa za najmlajše in začetnike) in te oznake smučarji večinoma spoštujejo, zato je na Zelenic i tudi manj nesreč kot na drug ih smuči­ščih. K o t je dejal vodja smučišč na Zelenic i Matevž Zaplotn ik , redite­l j i skorajda nimajo dela. Posredu­jejo le ob hujših gnečah. Še naj­daljše vrste so v višku sezone pr i blagajni, kjer morajo včasih posta­v i t i tudi pomične ograje, če beseda redarjev ne zaleže. Običajno na Ze­lenic i smuča okol i tristo, štiristo smučarjev, kadar pa se j i h gnete bl i zu tisoč, na pomoč pokličejo tudi miličnika s tržiške postaje mil ice.

»Majhno smučišče, kakršno je naše, je lahko obvladovati«, pravi Matevž Zaplotn ik . »Smučarji so se

Zaradi zastarelih naprav je vožnja na Zelenico hladna in dolgotrajna.

Matevž Zaplotnik, vodja smučišč na Zelenici

navadi l i na discipl ino, spoštujejo oznake in se zavedajo nevarnosti . Proge so dobro urejene. Prednost našega smučišča je sneg, k i je vse­lej idealen za smuko: proge niso n i ­kdar ledene, spomladi pa smučar­jev ne ov i ra težak sneg. Zato tudi najbolj zahtevni smučarji uživajo na snegu domala do konca sezone, do 1. maja.«

Za varnost smučarjev je na Zele­nic i res dobro poskrbljeno. Zato pa to gorenjsko smučarsko središče bremenijo druge slabosti. Zastare­le naprave lahko prepeljejo le pr i ­bližno 1200 smučarjev na uro, se-dežnica Zelenica I, k i od hotela na Ljubel ju vozi na Zelenico, predsta­vl ja ozko grlo za ves center. P r i ­hodnje leto, obljubljajo, jo bodo re­konstru i ra l i . Če b i razstre l i l i kame­nje, bi b i la s m u k a možna že ob tanjši snežni odeji. Smučanje b i b i ­lo še varnejše, ko bi odpravi l i neka­tere ožine na progah. Rad i bi razši­r i l i tudi dostop na progo Vrtača. Pr ihodnje leto b i moralo b i t i pr i ­pravljeno tudi novo smučišče P la­na na samem vrhu Zelenice. Vle­čnica P l ana b i z devetsto do tistoč smučarji na uro domala podvoji la sedanje zmoglj ivosti smučišča. K o bo vse to urejeno, bodo smučarji občutneje pogrešali sanitari je na smučišču in gostinske usluge, k i so j i h zdaj deležni le v domu al i v doli­n i . N a Vrtači bi mora l i odpreti okrepčevalnico, vendar j i h zdaj pe­stijo težave z vodo; na srednji po­staji je sploh n i .

Zelenic i , k i jo smučarji morebit i še preslabo poznajo, se torej obeta postopni razvoj. Upajmo, da bodo sodobnejše naprave in več smučar­s k i h površin kasneje sem gor pr i ­vabile tudi smučarje, k i zdaj mimo tega privlačnega gorenjskega smu­čarskega središča hiti jo v Avstr i jo .

D. Z. Žlebir

^£gdstavljamo v a m pokl ic miličnika

Pes je dragocen pomočnik k Z l c, januarja — Kmalu potem, ko je Matjaž Kos končal kadet-K f t šolo za miličnike in opravil pripravniški staž, se je odločil

P°stati vodnik službenega psa. S psom Baskom sta se za to nalo­go izurila v šoli RSNZ za vzrejo in vzgojo službenih psov v Podu-

Mat mm

jaž Kos , miličnik na postaji ce v Tržiču, je vodnik službene-

f a Psa šest let. S štirinožnim sode-lav eem je tudi ob službi ve l iko dela,

e ndar se ga je Kos že navadi l . P r i e * u pa m u je pes v vel iko pomoč. »Delo s službenim psom i m a veli-

0 Prednosti. Pes me spremlja pr i l^Ki obhodih, na kater ih si

nko natanko ogledam vse objekte, požiram vsako, še tako zakotno ul^-

* n ° P a z i m rnnogo malenkost i , k i ft Pri obhodih z avtomobi lom ne bi .

Novost v prometu v^e dni dobiva L jubl jana dobrodo-j*° novost, k i jo v prometu po vsem

e t u že s pr idom uporabljajo. Gre vj semaforski sistem, k i zagotavlja j S c e m večjo varnost i n ne moti av-/J^obi lskega prometa. Nov semafor ^ uri bodo namest i l i vzdolž Titove . s te v Ljubljani ) deluje tako, da pe-^ c pred prehodom za pešce, če želi f 0

2 cesto, pri t isne na gumb na sema-lt 0 • e m drogu. Zelena luč se prižge,

Jo sproži poseben računalniški v °.8ram. Zelena luč gori minuto, do-

1 dolgo, da lahko pešec nemoteno

Širi se trakuljavost £ ^kofja L o k a , februarja — Zadnje j ? S e se v škofjeloški občini vse bolj fcav ^ r a v o s t govedi i n zaradi črnih v ^ ° l o v obolele živine tudi t rakul ja-

s t med l judmi . Po mnenju veterl-K i r s k e g a inšpektorja postaja pro­đem «~ - « — J - i

lotiti

K a d a r nas iz gostinskega lokala po­kličejo, naj posredujemo, grem obi­čajno s psom. Če pr idem z avtom, me razgrajači opazijo že od daleč, če pa pripešačiva s psom, lahko p r i k r i ­to pr ideva še pravi čas, da zalotiva kršitelje na delu. Razgrajače laže umir imo , če je zraven tudi pes. Mno­gi ljudje namreč čutijo strah pred njegovimi ostr imi zobmi, zato se ob psu prej umir i jo kot zgolj ob našem prigovarjanju. P r i varovanju javne­ga reda i n m i r u je pes dragocen po-

prečka cesto, avtomobil ist pa tudi ne čaka predolgo.

N a Goren jskem promet skoz i na­selja sicer n i tako gost kot v Ljubl ja­n i , pa bi vendarle prav prišel takle semafor. Z last i bi ga b i l i vesel i starši s P lan ine v K ran ju , kater ih otroci obiskujejo osnovno šolo na Pr imsko-vem in morajo vsak dan dvakrat prečkati prometno Cesto Staneta Ža­garja. Sodeč po tem, da tam ni ni t i klasičnega semaforja, pa bo tudi na novost treba še nekaj časa počakati.

e i t l že tolikšen, da bi se ga kazalo z r esn imi ukrep i . Trakul javost

p P r i l judeh veča zaradi mnog ih ne-z e g l edan ih zakolov na kmet i jah in

s r ^ d i uživanja slabo pečenega me-

" Da. bi širjenje trakul je preprečili,

b i mora l i začeti pregledovati meso tudi p r i zako l ih na domu al i pa te za-kole strogo preprečevati.

Resda na kmet ih koljejo izučeni, dela vešči mesarj i , vendar bi moral i zagotoviti še pregled zaklane govedi, preden meso razkosajo. Če pa b i ho­tel i domače zakole preprečiti, saj so proti predpisom, b i morale b i t i cene zakolov v k lavn ic i sprejemljivejše, kazn i za črne zakole na kmet i jah pa strožje.

močnik. Včasih pomaga pr i nadzoru meje. Ob konicah s psom pomagava tudi na mejnem prehodu Ljubel j : te­daj tam ni kršitev, pobegov in podob­nega.«

Matjaž Kos je tudi član tržiške gorske reševalne službe, saj je nje­gov pes izurjen reševalec. Miličnik in njegov štirinožni pomočnik sta na »alarmni listi« in ju pokličejo, če je potrebna njuna pomoč pr i reševanju ponesrečencev v gorah. Znanje za reševanje si sodelavca pr idobivata na vajah G R S , vsako leto pa tudi na posebnem tečaju reševanja iz pla­zov.

Ne le znanje, tudi veselje je po­trebno za delo, k i ga opravl ja mi l i ­čnik Matjaž Kos . To ima že od male­ga. N a Jesenicah, od koder je doma, so ime l i na postaji mil ice psa, in od tedaj je navdušen ljubitelj kosmat ih štirinožcev. Njegovemu, pravzaprav službenemu psu postaje mi l ice iz Tr­žiča, je zdaj šest let. Preostanejo mu še t r i , štiri leta življenjske dobe, kar bo še uporaben za naloge mi l ice. K o minejo, se miličnik Kos najbrž ne bo znova odločil za službenega psa. Pra­v i , da bo to mesto prepust i l mlajše­mu. D. Z. Žlebir

Kranj — Katrca na sliki že dolgo stoji pred Dekorjevo prodajalno, malo naprej pa zaseda prostor za pešce vozilo z registrsko številko KR 105-007. Zaradi lastnikov pokvarjenih vozil, kijih tako brezbrižno postavijo na nepravi prostor, ni moč temeljito očistiti snega s pločni­ka. Še huje in nevameje pa je, da morajo pešci zato hoditi po robu ce­stišča! (S) — Foto: F. Perdan

S SODIŠČA

Traktorja nista bila naprodaj Agromehanika je bila obsojena na denarno kazen, ker traktorja v Servisnem centru v Baru nista bila naprodaj, kupci pa so prav po tem pred štirimi leti zelo povpraševali.

K r a n j — N a 150.000,00 d in denar­ne kazn i je b i la Ag romehan ika K r a n j , KŽK Kran j obsojena zaradi dveh gospodarskih prestopkov, od­govorna oseba — vodja poslovne enote v B a r u — pa na 8000 d in de­narne kazn i .

N a te kazn i je pravno in odgovor­no osebo obsodilo Temel jno sodišče v K r a n j u oktobra lani , sodba je zdaj že pravnomočna. P rv i gospodarski postopek je špekulacija v prometu blaga. Konec avgusta 1982 je namreč Ag romehan ika imela v svojem pro­dajnem prostoru servisnega centra v B a r u dva traktorja I M T 359, vendar pa n i hotela nobenega prodati , če­prav je kupec R. V. to nekajkrat zah­teval. Tedaj je na trgu zelo pr imanj­kovalo kmeti jske mehanizaci je. Za­radi tega je tržna inšpekcija iz Ba ra pr i jav i la Agromehaniko . Sodišče n i sledilo zagovoru predstavnika Agro-mehanike, da traktorja na prodaj­nem prostoru nista b i la naprodaj, da je b i l eden na razstavi , drugega pa so uporabl jal i za prevoze in preto­varjanja. Glede drugega gospodar-

NESREČE U M R L A V BOLNIŠNICI

Ljubl jana, 6. februar — V K l i n i ­čnem centru v L jub l jan i je v četrtek umr l a Anton i ja Golar , stara 77 let, iz Gosteč, k i se je ponesrečila 23. de­cembra lani . V nasel ju Draga med Medvodami i n Škofjo Loko jo je z osebnim avtom zbi l V i l i Luštrek z Rakovn ika .

V E R I G A TRČENJ

Naklo , 7. februarja — N a avtoce­sti L jub l j ana—Nak lo pr i izvozu Kranj-zahod se je v petek, 7. febru­arja, zgodila prometna nesreča, k i j i je botrovala prehi t ra vožnja na za­sneženem in spolzkem cestišču.

Avto 24-letnega Aleša Bediča z Je­senic je zaradi neprilagojene hitrost i začelo zanašati, tako da se je kar dvakrat obrn i l . Nato ga je zaneslo na nasprotni vozni pas, v avto koprske registracije, k i ga je nasprot i pripe­l jal voznik M i r a n Kra l j iz Kopra . Če­prav je slednji zav ira l , sta avtomobi­la trčila. Po nezgodi sta vozn ika s so­potnik i izstopila. Tedaj je iz smer i Podtabora pr ipel ja l avto nemške re­gistracije, voz i l ga je naš zdomec Ibrahim Kovačević iz Caz ina , k i za­radi prehitre vožnje n i mogel ustavi­t i . Zadel je v zadek Kral jevega avto­mobi la, nato v Dedičevega, pa znova v Kral jevega. V nezgodi so bi l i razbi­ti trije avtomobil i , ranjena pa sopo­tnica v Dedičevem avtomobilu Ar -manda Hurdič, stara 24 let, z Jese­nic. D. Z.

Plaz odrezal smučarje od doline

Soriška p lan ina , 9. februarja — Snežni plaz je v nedeljo popoldne za­sul cesto med Sorico in Soriško pla­nino. Na smučišču je moralo zato čez noč ostati 40 smučarjev iz celjske C inkarne , ker avtobus n i mogel po-nje. Za prenočišče in hrano je bilo dobro poskrbl jeno, zato s i niso dela l i skrb i . Že naslednje jutro pa so j i m splužili cesto, tako da so se lahko vr­n i l i v dolino.

skega prestopka iz ju l i ja 1981, k i ga je prav tako odkr i la tržna inšpekcija v Baru , so se v Agromehan ik i čutili odgovorne. P r i kontro lnem pregledu je inšpekcija namreč ugotovila, da so v serv isnem centru v B a r u proda­ja l i tudi rezervne dele za osebne av­tomobile in mopede, čeprav za pro­dajo teh delov niso b i l i reg istr i rani . Prav tako niso b i l i reg is tr i rani za prodajo mopedov, čeprav so imel i ob pregledu inšpektorjev enega v pro­daji. To je sodišče štelo za gospodar­sk i prestopek. Ko t olajševalno okol i ­ščino je upoštevalo, da je šlo le za en kos in tudi to, da so prodajo mope­dov nato reg istr i ra l i . Med olajševal­n imi okoliščinami je sodišče upošte­valo tudi odmaknjenost dejanj in pr i drugem dejanju tudi pr iznanje. Med obteževalnimi okoliščinami pa je so­dišče pr i pravn i osebi, to je p r i Agro­mehanik i , upoštevalo predkaznova-nost.

L. M .

GORENJSKA NOČNA KRONIKA

BREZ VSAKEGA TAKTA V blejski Stopoteki so mirili

mladeniča, ki je opit razbijal ko­zarce. Strežno osebje mu je nekaj časa gledalo skozi prste (menda je bil razgrajač eden od njihovih stanovskih kolegov, zaposlenih v bližnjem hotelu), potem pa je bilo črepinj le preveč. Netaktnega ko­lega so pospremili domov.

TA MLADINA! Tako so se zgražali potniki na

avtobusu, ki je peljal iz Škofje Loke v Kranj. Skupina mladeni-čev je namreč po ameriško sedela na zadnjih sedežih, kadila in vneto nagibala steklenice. Ob­jestnosti ni bilo konca vse do zadnje postaje. V Kranju so jih možje v modrem trdo prijeli. Na lepem je bila samozavestna mla­dež vsa ponižna.

P R E T E P IZ T R A D I C I O N A L N I H R A Z L O G O V

Okolje je bilo povsem sodobno, disko klub pri Piberniku na Ble­du, vzrok za pretep pa tradicio­nalen, da bolj ne bi mogel biti. Mladeniča, ki ju je dičil štrleči naglavni okras, sta si skočila v lase zavoljo dekleta. Pomirili so ju šele možje zakona.

P R I L I K A D E L A T A T U

Jeseničan je svoje prihranke spravil pod posteljni vzglavnik. Tisti večer je gostil dekle in jo povabil, naj prenoči. Gostja se je zjutraj prva prebudila, začutila pod blazino denar in si ga prisvo­jila, nato pa odšla brez slovesa. Izigrani gostitelj jo je prijavil.

K D O G A J E V I D E L

V samski dom na Planini je on-dan prišel neznanec. Vdrl je v in­timni prostorček v klubu, tam od-montiral straniščno školjko, piso­ar, umivalnik in pipo in z vsem tem mirno odšel. Ga je morda kdo videl?

G L A S 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 11. FEBRUARJA 1986

Hokejisti Triglava spet »trkajo« na vrata prve zvezne lige

Bo tudi tretjič zaman? Kranj, 6. februarja — Moštvo Triglava si je že nekaj kol pred koncem tekmovanja v medrepubliški slovensko-hrva­ški ligi zagotovilo v prihodnji sezoni pravico nastopa v prvi zvezni ligi. Hokejisti si kajpak želijo merjenja moči z naj­boljšimi jugoslovanskimi ekipami, toda tudi med njimi ver­jetno ni nikogar, ki bi vedel natančen odgovor na vpraša­nje, kje dobiti okoli 50 milijonov dinarjev.

Igralci Triglava so si doslej že trikrat priigrali prvo mesto v medrepu­bliški ligi in s tem tudi pravico Ho nastopanja v prvoligaški konkurenci. Prvič so se sami odpovedali igranju z najboljšimi jugoslovanskimi moštvi. Drugič so poskušali, da bi j ih občina in njeno gospodarstvo podprla, a je za­radi »objektivnih razlogov« (težavne gospodarske razmere, Kranj takrat še ni imel drsališča ....) ostalo le pri obljubah, zapisanih v besedah: »Ko bo Hokejski klub Triglav ponovno dosegel tak uspeh in bo v Kranju že drsa­lišče, je vstop v prvo zvezno ligo ne le stvar hokeja, temveč obveznost Kra­nja do tega priljubljenega in atraktivnega športa.«

Letos naj bi se te obljube izpolnile, menijo hokejski delavci, k i so izra­čunali, da bi nastopanje članskega moštva v prvi ligi ter mladinskega in pionirskega v republiškem ligaškem tekmovanju stalo brez plačila drsališ­ča 33 milijonov dinarjev. Dobri poznavalci razmer v jugoslovanskem hoke­ju trdijo, da bi se izdatki sukali okoli 50 milijonov dinarjev ali pa bi bil i še enkrat višji, kot so pokazali prvi (pomanjkljivi) izračuni.

Moštvo, k i sicer uspešno igra v medrepubliški ligi, se brez okrepitev ne bi obdržalo v prvoligaški druščini. Trener Joža Trebušak pravi, da bi morali kupiti vsaj šest ali sedem kakovostnih igralcev in vratarja (iz klu­bov velike četverice), če bi se, denimo, hoteli kosati s Kranjsko goro ali z Medveščakom. To pa še ne bi bilo vse: zagotoviti bi morali tudi denar za nadomestilo osebnih dohodkov, za čas prebit na treningih in tekmovanjih, poskrbeti za zavarovanje in dobro opremo igralcev, doseči, da bi bi l na kranjskem drsališču led že 1. septembra, izboljšati garderobe ter zaposliti nekaj ljudi — trenerja, sekretarja kluba, zdravnika . . .

Ko igralci in vodstvo kluba na čelu z Mihom Rauterjem tehtajo, kako se odločiti, se vsi zavedajo, da se s Triglavom ne sme zgoditi tako, kot se je z mariborskim Avtoprevozom. »Če se bomo v Kranju odločili za prvo ligo, potem si ne smemo dovoliti, da bi že v prvi sezoni izpadli iz lige ali da bi nam sredi prvenstva zmanjkalo denarja. V prvi ligi ni prostora za ljubitelj-stvo, tu vlada popolni profesionalizem,« je pribi l igralec Zdravko Sajevic, kapetan moštva Jani Nadižar pa je opozoril na posledice morebitne negati­vne odločitve: »Starejši igralci, k i so se že naveličali obljub in stalnega »bu­tanja« z Ino, Slavijo in drugimi moštvi, bi prenehali z igranjem in tudi mla­dim bi to vzelo voljo do nadaljnje resne vadbe.«

Hokejski klub Triglav bo s svojo problematiko seznanil družbenopoli­tične organizacije kranjske občine in če ga bodo te podprle, bo sklical se­stanek s predstavniki delovnih organizacij, kjer so zaposleni igralci, se do­govoril z Gorenjskim sejmom o uporabi drsališča in pripravil samoupravni sporazum o financiranju hokeja v Kranju. K lub računa predvsem na po­moč delovnih organizacij, k i pa so, mimogrede povedano, lani za ves kranj­ski šport dale (le) 25 milijonov dinarjev!

C. Zaplotnik

Avto moto šport

Največ je dosegel Janez Pintar

Kranj — Za gorenjske tekmovalce v avto moto športu je bi la sezona 1985 povprečna: nekateri so bil i uspešnejši, večina pa je bi la slabša. Največ je do­segel tekmovalec v cestno hitrostnih d i rkah Janez Pintar iz Kranja, član domžalskega A M D . Na motorju M B A 125 ccm je dosegel odlično 10. mesto v Evropi, zmagal na več mednarodnih dirkah, bil tretji v republiKi, večina dirk za državno prvenstvo pa je zaradi premajhnega števila dirkačev odpadla. Avto moto zveza Slovenije ga je pro­glasila za najboljšega motoeiklista v le­tu 1985. Brez dvoma je tudi najboljši v državi, saj nihče od naših tekmovalcev v hitrostnih dirkah ni dosegel takšnih uspehov.

Janez se je začel pripravljati na novo sezono. V načrtu ima nakup 80 kubi­čnih centimetrov močnega motorja Eberhard, seveda, če bo uspel zbrati dovolj denarja. Tako namerava z obe­ma motorjema tekmovati za evropsko in svetovno prvenstvo. '

V kategoriji do 50 kubičnih centime­trov juniorji je Kranjčan Albin Štern dosegel na državnem prvenstvu drugo mesto, v republiki pa je bi l četrti. Naj­bolj pa sta nas razveselili posadki v rallvju, članici A M D Škofja Loka. Voz­nik Viktor Oblak in sovoznik Ivan Pro-sen sta postala v kategoriji do 850 ku­bičnih centimetrov republiška prvaka, enak uspeh pa sta v kategoriji do 1150 kubičnih dosegla Igor Furlan in Franc Pintar. V tej kategoriji sta bila Matjaž

Flego in Otmar Inznar sedma. Moštvo A M D Škofja Loka je bilo četrto, prav tako pa Alpetour četrti med moštvi de­lovnih organizacij.

Manj uspeha so leta 1985 dosegli Go­renjci v drugih panogah avto moto športa. V kartingu je tekmoval samo Vlado Berce, član A M D Bled. V katego­rij i do 125 kubičnih centimetrov je bil osmi v državi in tretji v Sloveniji. Tudi uspehi motokrosistov niso bili najbolj­ši. Na državnem prvenstvu v kategoriji do 125 ccm je bil Robi Rendulič (AMD Kranj) osmi, Davorin Urevc (AMD Bled) pa šestnajsti. V isti kategoriji re­publiškega prvenstva je bil Željko Čuk (AMD Tržič) dvanajsti, Pernuš, Švab in Leš pa so bili slabši. V kategoriji do 250 ccm je bil Žirovec Vid Mlakar dru­gi, njegov klubski sotekmovalec Mar­jan Ml inar pa štirinajsti.

Tekmovalce v avto moto športu še vedno tarejo številni problemi, ne le materialni, ampak tudi nerešeno vpra­šanje uvoza tekmovalnih strojev.

M . Jenkole

Pustni tek v Dupljah Duplje — Domači T V D Par t i zan pri­reja danes od 16. ure do 17.30 v Du­pl jah tradic ionalni pustni tek na ka­terem lahko nastopijo tekmovalc i z masko al i brez nje.

B l i z u petdeset skaka lcev na 41. državnem prvenstvu v smučarskih s k o k i h v P l an i c i

Ni dvoma: Ulaga in Tepeš sta najboljša PLANICA, 9. F E B R U A R J A — Dvodnevno prvenstvo v slabih vre­menskih razmerah — ves čas je snežilo — in v organizaciji SSK Iskre Delte Triglav iz Kranja je minilo brez presenečenj. Miran Tepeš je zmagal na veliki in Primož Ulaga na mali skakalnici, oba pa sta bila za razred boljša od ostalih. Med mladinci je po­stal državni prvak Matjaž Zupan (ID Triglav), ki si je naslov pri ­boril s petim najdaljšim skokom sobotnega tekmovanja.

»Tekmi sta b i l i težki predvsem za manj izkušene tekmovalce, k i niso vajeni skaka t i v s labih razmerah,« je po prvenstvu povedal zvezni trener Dani lo Pudgar in dodal, da je vrs tn i red povsem realen. Primož Ulaga, k i je na mal i skaka ln i c i ed ini med 48 tekmovalc i obakrat preskočil 90-me-trsko razdaljo (92 in 91 metrov), se je po nedel jskem tekmovanju, na kate­rem je mora l pr i znat i premoč klub­skemu tekmecu M i r a n u Tepešu, pr i ­toževal, da je zaradi neugodne štart­ne številke in snega v smučini dose­gel na mostu za poldrugi k i lometer na uro manjšo hitrost kot drugi , kar naj bi ga tudi stalo zmage. Tolažil se je s tem, da je v drug i seri j i , ko je »lovil« Tepeša, dosegel najdaljši skok prvenstva — 122 metrov. To­maž Dolar (ID Triglav) , doma iz Vr ­be, je po o l imp i j sk ih igrah v Saraje­vu zašel v manjšo kr izo, n i napredo­val tako hitro kot drugi ; na letoš­njem prvenstvu pa je vendarle doka­zal , da je še vedno tretji mož repre­zentance. N a mal i skaka ln i c i je b i l z dvema enakovrednima skokoma (80

P J i

h

Vej dol cla ski doi

Tomaž Dolar (ID Triglav) — tretji na

veliki in četrti na mali skakalnici-

1 vr e

Ijo kin ške čel, noi Prv bel Spol ski saj No jer cei

Najboljši na veliki skakalnici: Primož Ulaga (2.), Miran Tepeš (1.) in Toma2

Dolar (3.).

r

V odmoru med prvo in drugo serijo: Peter Slatner (ID Triglav), Andraž Zupa-nič (Elektrotehna Ilirija), Martin Skerjanc (ID Triglav) in Vili Tepeš (Elektro-tehna Ilirija). — Foto: F. Perdan

metrov) četrti, na star i B loudkov i ve­l i k a n k i pa še za mesto boljši. »Z uvr­st i tvama sem zadovoljen, ne pa s skakanjem,« je samokritično ocenil svoj nastop. Pr i jetno je presenet i l Grega Pe l jhan (Žirovnica —Jeseni­ce), k i se je po operacij i men iskusa uspešno v r n i l v skaka lno druščino: na ma l i skaka ln i c i je b i l sedmi in na ve l ik i četrti. Borut M u r (A lp ina Žiri), še lan i mladinec, se je dobro znašel tudi v članski konkurenc i , saj je b i l sedmi na ve l ik i in deveti na mal i skaka ln i c i . Ra jko Lotrič (Žirovni­

c a - J e s e n i c e ) je b i l na 120-metrski skaka ln i c i šesti, Bo jan Globočnik (ID Triglav) pa na večji osmi i n na manjši deseti.

Matjaž Zupan (ID Triglav) je na ma l i skaka ln i c i dosegel med vsemi tekmovalc i peto največjo daljavo, os­voj i l peto mesto med člani in postal državni prvak med mlad inc i . Njegov uspeh so dopolni l i še Robert Kopač (A lp ina Žiri) s tret j im mestom, nje­gov k lubsk i tekmec Primož Kopač s šestim in Zoran Kešar (ID Trig lav) z devet im mestom. Janez Debelak

Miran Tepeš (Elektrotehna Ilirija) " zmagovalec na 120-metrski skakal' niči in drugouvrščeni na 90-metrski-

(E lektrotehna Ilirija), Bor is Pušnil1

(Titovo Velenje) ter Matjaž Zupan ilj Robert Kopač so že v nedeljo p°o vodstvom trenerja Janeza Poljanšk* iz Žirov odpotovali na svetovno ml8' d insko prvenstvo, k i bo od danes d" 17. februarja v Lake P lac idu. Ulagfl-Tepeš, Matjaž Debelak i n Do lar p* bodo ob koncu tedna nastopi l i tekmovanju v smučarskih polet ih v

V ike r sundu . »Upam, da bom tudi z Norvešk*

odhajal takšne volje kot danes # Planice,« je po uspehu na ve l i k i sk8' ka ln i c i povedal M i r a n Tepeš, tekmO' valeč, k i se je doslej že večkrat i z W zal v polet ih, nazadnje prav na lafl' skem svetovnem prvenstvu v P lani ' c i .

C. Zap lo tn ik

Obvestila Triglav išče oskrbnika — Nogo­

metni klub Triglav iz Kranja išče oskrbnika, k i bo vzdrževal in čistil opremo nogometašev. Interesenti naj pošljejo pisne prijave na naslov: Nogometni klub Triglav Kranj, po­štni predal 126!

Jutri začetek tržiške lige v košar­ki — Košarkarska sekcija T V D Partizan Tržič in odbor za rekreaci­jo T K S Tržič obveščata, da bo jutri, 12. februarja, ob 17. uri začetek tek­movanja v rekreacijski košarkarski ligi. Za tekmovanje v najboljši sku­pini se je prijavilo osem moštev. Tekmovanje bo v telovadnici osno­vne šole v Križah. Spored za jutr i : ob 17. uri Loka : Koprive, ob 18. uri Gentlemeni : Veterani, ob 19. uri Šuštarčki : Križe in ob 20. uri Ob­dukcija : Karantanci.

Danes kranjsko tekmovanje v sankanju — Občinski sindikalni svet Kranj obvešča, da bo danes sindikalno tekmovanje v sankanju. Tekma bo na cesti s Smarjetne go­re. Začetek bo ob pol štirih popold­ne.

Sporočili ste nam # Vrhanov smuk na Jezerskem —

Smučarski klub z Jezerskega prireja že vsa povojna leta smučarsko tekmo­vanje v spomin na znanega jezerskega predvojnega alpinista in smučarja Lju­ba Grabnarja-Vrhana, k i je padel v partizanih. Na kilometer dolgi progi je letos tekmovalo nad 60 domačih smu­čarjev vseh kategorij. Med cicibani so bili najhitrejši Jernej Plaznik, Peter Muri in Jurij Rebolj, med cicibankami Marjana Šenk, Sabina Pogorelec in Irena Lustek, med pionirji Andrej Ža­gar, Peter Šenk in Lojze Zupan, med pionirkami Nataša Frantar, Monika Selišnik in Andreja Muri, med mladin­ci Andrej Karničar in Peter Sušnik, med mladinkami Barbara Šavs, Kar­men Karničar in Irena Zupančič, med člani Davorin Karničar, Vene Parte in Zaim Durič, med članicami Irma Kar­ničar, Zvonka Truden in Helena Plaz­nik, med starejšimi člani Izidor Karni­čar, Luka Karničar in Marjan Tepina in med veterani Stane Frantar, Franci Tepina in Stane Naglic. — A. Karničar

• Šahovski dvoboj v Tržiču — Na Ravnah je bil tradicionalni šahovski dvoboj med Šahovskim društvom Tržič in krajevno skupnostjo Ravne. Igrali so na .desetih deskah. Prepričljivo so

zmagali člani SD Tržič z 62,5:37,5-Najuspešnejša posameznika sta bi l* Srečo Mrvar pri ŠD Tržič in Edo f t i blek pr i K S Ravne. — J. Kikel

• Mrvar prvi, Škrjanc drugi — N* rednem mesečnem hitropoteznem trn hovskem turnirju v Tržiču je med 20 nastopajočimi zmagal Srečo Mrvar-Drugi je bi l Franc Škrjanc in tretji štjf fan Gubic. Sledijo Boris Kogoj, Ivan Ravnik itd. — J. Kikel

Tokrat za Gorenjce manj sreče

Ljubljana, 9. februar — Drugo žrebanje v akc i j i pomoči našim smučarjem Podar im dobim za go­renjske kupce da r i l n ih razglednic n i bi lo tako srečno kot prvo. Od vrednejših nagrad je samo ena prišla na Gorenjsko. Videorekor-der H i tach i je dobi la Pina Stepan iz Krožne ulice v Kranju. N a Go­renjsko pa je tokrat prišlo več na­grad manjše vrednost i . V s e m do­b i tn ikom čestitke!

IPREK. 11. FEBRUARJA 1986 SPORT IN REKREACIJA, OBVESTILA 9. STRAN (mmmmEJiGLAs

^£žičani uspešno izvedl i 3. državno prvenstvo ijjjankanju i n 9. mednarodn i Kozorogov poka l

Na hit

novi progi mladinec rejši od članov

9. F E B R U A R J A — 17-letni Marko Meglic, naj-,ecji up tržiškega moškega sankanja, je bil na novi, 1100 metrov

progi Zapotoki v Podljubelju v eni vožnji hitrejši od vseh sl^u°V' ^ e t * udeleženci državnega prvenstva iz petih sloven­j i h klubov in iz sarajevskega Železničarja so bili najuspešnejši do začini in sankači iz Železnikov.

Tek yre m

rnovanje je potekalo v s labem enu: v soboto je snežilo, v nede-

te snežne padavine občasno pre­d a l

še prav i metež. Člani sanka­jo sekcije T V D Par t i zan Tržič na

e l u z neumorn im Janezom Bahu-0 r n so navzl ic temu uspešno izvedl i

MVo državno prvenstvo na podlju-e ' j sk i progi i n že devetič Kozorogov

j^kal, k i se ga je razen Jugoslovan­i h tekmovalcev udeležilo še 18 l a r ikačev iz Sveč in Železne Kap le .

v& proga, k i poteka po novozgra-ieni gozdni cesti, je ime la okol i 20

n t imetrov debelo »ledeno odejo«,

za ka r imajo poleg sankaških delav­cev nemalo zaslug tudi kmet Mar j an Ahačič iz Podljubel ja i n tržiški gasi l­c i .

N a tretjem državnem prvenstvu so ime l i glavno besedo sankači iz Tr­žiča, Železnikov in z Jesenic, le ne­kaj drobt in z mize, bogato obložene s ko la jnami , so odnesl i tekmovalc i iz Idrije, sankači iz Trbovelj i n Saraje­va pa so boj za žlahtne kovine opazo­va l i le od daleč. Novi državni prvak i so postal i : Tončka Tolar ( Iskra Že­lezniki ) med p ion i rkami , Tončka Štalec (Železniki) med mlad inkami ,

f WH

p ° Pohleven (Iskra Železniki) — tretji med starejšimi mladinci. — Foto: ' perdan

Hok ejski navijači pravijo

Jeseničani bodo prvaki Kranj, 8. februarja — Začenja se zaključni del hokejskega prvenstva

Jugoslavije. O prvaku bodo odločala srečanja Partizana iz Beograda in se-^ a n Jega prvaka Jesenic. Partizan prihaja v zaključek s prednostjo, zato bo-d°niorali Jeseničani.čebodo hoteli obdržati naslov najboljšega, zaigrati na V s o moč, resno in disciplinirano. Pot do prvaka je za Jesenice znana: dobiti ^ S e tekme doma in vsaj eno v Beogradu. Prepričani smo, da bodo zmogli. O **** so trdno odločeni tudi navijači Jesenic, s katerimi smo se pogovarjali.

Tine Oblak z Jame, zaposlen v Alpetourovem servisu na Laborah: »Ni vprašanja, Jeseničani bodo *..vv£>c prvaki, saj igrajo samo z domačimi igralci. So naj­kvalitetnejše moštvo v ligi. Igrajo kot se dogovorijo. Tudi Olimpija je igrala dosti dobro, vendar je redno v zadnjih dveh tretjinah popuščala. Na vsako tekmo Jesenic grem, če je le mogoče.«

Brane Rekar iz Praš, zaposlen v Iskri: »Državni prvaki bodo Jeseničani. Partizan je po mojem slab­ši. Sedanji prvaki imajo kvalitetnejše in bolj uigra­no moštvo, prav tako pa tudi nimajo kupljenih igral­cev, k i ne dajo toliko od sebe, čeprav so kvalitetni. Jeseničani so tudi bolje zdržali tempo igranja ob sredah in sobotah, zato zanje osvojitev prvenstva ne bi smela biti problematična.«

Milena Kešpert s Kokrice, zaposlena pri Jelenu: »Zanimam se za šport, predvsem za alpsko smuča­nje, smučarske skoke in hokej. Po televiziji sprem­ljam športna tekmovanja, če je le mogoče, mož pa hodi redno na tekmovanja v skokih. Na hokejski tekmi še nisem bila, vendar misl im, da bodo Jeseni­čani le prvaki, saj dobro igrajo. Želim j im vse naj­boljše.«

Andrej Orehar iz Dorfarjev, zaposlen pri Mer­kurju: »Zanimam se za šport, najbolj za smučanje, tako za alpsko kot za smučarske skoke. V hokej­skem tekmovanju navijam za Jesenice. Upam, da bodo državni prvaki, čeprav ne bo lahko.«

Joža Avsenik s Primskovega, zidarski mojster: »V 17 letih še nisem zamudil hokejske tekme, razen če sem bil bolan. Za letošnje državno prvenstvo je značilna vel ika konkurenca. V začetku je kazalo, da bo še hujša. Ol impija je bila velik favorit, vendar ni zdržala tempa, Jeseničani pa so prišli pravi čas v formo. Partizan je močno začel, v nadaljevanju po­pustil, jeseniška igra pa se je zboljševala. Igrali so vedno boljše in upam, da bomo pripeli 22. zvezdico na jeseniško zastavo!«

J . Košnjek F. Perdan

Mirko Klinar (Jesenice) lec med člani.

zmagova-

Marko Meglic (Tržič) — zmagovalec med starejšimi mladinci in rekorder nove podljubeljske proge.

Tinka Tolar (Železniki) med članica­m i , Damjan Bogataj (Železniki) med pionir j i , Boštjan Cesar (Jesenice) med mlajšimi mlad inc i , Marko Me­glic (Tržič) med starejšimi, Marko Klinar (Jesenice) med člani, Milan Česen (Tržič) med starejšimi člani, Matjaž in Boštjan Rožič (Tržič) med m lad insk im i dvosedi ter Milan in Drago Česen (Tržič) med članskimi.

Damjan Bogataj, sedmošolec iz Dolenje vasi, vadi in tekmuje šele drugo leto, zato je b i l zmage še tol i­ko bolj vesel. Pohva l i l je progo, le to je pr ipomni l , da ima preveč ovinkov in da je prepočasna. 14-letni Boštjan Cesar z Jesenic je tokrat že tretjič postal državni prvak. Po t ihem je ra­čunal na zmago, resen obraz pa se m u je razpotegni l v nasmeh šele po­tem, ko je uradn i napovedovalec J a ­nez K i k e l objavi l seštevek sobotnih

Vili Rakovec (Iskra Železniki) — drugi na državnem prvenstvu med starejšimi mladinci. — Foto: F. Per­dan

i n nedel jskih časov. Marko Klinar z Jesenic se je dobro znašel na novi progi. V drugi vožnji s i je pr ibor i l odločilno prednost in četudi v zadnji preskušnji n i b i l najhitrejši, je zado­stovala za prv i naslov državnega pr­vaka . Najbolj zadovoljen je tekmo­vanje zapuščal 17-letni Marko Me­glic iz Tržiča, k i je ob tem, da je po­stal državni prvak, dosegel v tretji vožnji najboljši čas proge — 1.14,27. Doslej najyečji uspeh je dosegel s 14. mestom na letošnjem evropskem mlad inskem prvenstvu. »Naši naj­hujši tekmeci so med pr ip ravami za to tekmovanje opravi l i dvesto vo­ženj, m i zaradi pomanjkanja snega le tri,« je dejal M a r k o in s tem že tu­di odgovori l na vprašanje, zakaj naši sankači še vedno precej zaostajajo za avs t r i j sk imi in i ta l i j ansk imi .

C. Zaplotn ik

Opravičilo P r i objavi z dne 7. 2. 1986 za Ko ­munalno podjetje Tržič je pomo­toma zamenjan zaščitni znak. S t r a n k i se za nastalo napako opravičujemo!

NAROČNIKI GORENJSKEGA GLASA

Če še niste, plačajte naročnino! Kadar sami izpolnjujete položnice, prosimo:

— napišite čitljivo točen in poln naslov, na katerega dobivate časopis,

— napišite evidenčno številko s položnice, ki ste jo dobili za plačilo naročnine.

S tem si boste zagotovili redno prejemanje Gorenjskega glasa, nam pa omogočili hiter in točen vpis prejetih naročnin v računalnik. Za

nnve naročnike sprejemamo naročila pismeno ali po telefonu 27-960. Če

vi že imate, ga priporočite vašemu prijatelju ali znancu.

Hvaležen vam bo.

I N E X A D R I A A V I O P R O M E T L J U B L J A N A

Kuzmičeva 7

K o m i s i j a z a de l o vna r a z m e r j a i n izobraževanje objav­l ja p ros ta de l a i n naloge

S A M O S T O J N E G A N A B A V N E G A R E F E R E N T A (zaposliti želimo dva delavca za nedoločen čas s pol­nim delovnim časom) Pogoj i : — v i s o k a a l i višja i z ob ra zba e k o n o m s k e , ko ­

merc i a lne a l i d ruge us t rezne s m e r i — 4 le ta d e l o v n i h izkušenj, od tega dve l e t i n a

področju nabave tehničnega i n d rugega m a ­t e r i a l a

— i zpo ln jevan je pogojev za g ibanje n a letališ­ču i n o b m e j n e m področju

V loge z a d o k a z i l a o i zpo ln j evan ju pogojev z b i r a k a ­d r o v s k a služba Inex a d r i a av i opromet L j u b l j a n a , K u z ­mičeva 7, 8 d n i po ob jav i . V l o g brez d o k a z i l ne bomo upoštevali.

S R E D N J A ŠOLA PEDAGOŠKE, RAČUNALN IŠKE I N NARAVOSLOVNO-MATEMAT IČNE U S M E R I T V E K R A N J , Koroška cesta 13

objav l ja p ros ta de la i n naloge

1. RAČUNOVODJE za nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom

2. UČITELJA A N G L E Š K E G A J E Z I K A za določen čas — do 30. j u n i j a 1986

Pogo j i pod 1. — zaželene so de lovne izkušnje, nastop de l a 1. m a r c a 1986.

R a z p i s ve l j a 8 d n i od dneva objave. P o s k u s n o delo t ra ­j a t r i mesece . K a n d i d a t i mora jo k p r i j a v i priložiti potr­d i lo o i z ob ra zb i i n življenjepis.

STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ

Delavski svet delovne skupnosti objavlja prosta dela in nalo­ge SAMOSTOJNO KNJIGOVODSKO DELO Pogoji: — ekonomski tehnik

— eno leto delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo

Delovno razmerje bomo sklenil i za nedoločen čas s polnim de­lovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratk im življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po ob­javi na naslov Strokovna služba občinskih skupnosti za zapo­slovanje Gorenjske, Kranj , J L A 12.

ŽITOPROMET SENTA Predstavništvo s skladiščem Kranj Mirka Vadnova 14

objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA MOTORNIH VOZIL Pogoji: — poklicna šola za voznika motornih vozil C katego­

rije Nudimo stimulativni osebni dohodek. Nastop dela je možen takoj. Za vsa dela in naloge je določeno trimesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazil i o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi.

G L A S 10. STRAN OBVESTILA — OGLASI TOREK, 1 1 . FEBRUARJA 19JT0R

D O Ž I V I L A T O Z D G o s t i n s t v o K R A N J

H O T E L B O R P R E D D V O R

prireja danes od 20. do 2. ure V E S E L O P U S T O V A N J E

Igra ansambel T E N . Naj lepše m a s k e b o d o n a g r a j e n e . R e z e r v a c i j e p o t e l e f o n u 45-080 .

Se priporočamo!

IZBRALI SO Zk VAS

K U R K R A N J i

V MERKURJEV! prodajalni ELEKTRO-MOTO v Ra­dovljici na Kranjski cesti 2 smo na elektro oddelku razen dobre izbire gospodinjskih aparatov in celot­ne opreme za kuhinje opazili pestro izbiro MUL Tl-PRAKT/KO V (veliki in mali, 300 in 400-VVJ. Velika je tudi izbira svetilk in gospodinjskih aparatov, kakr­šne si lahko želi sodobna gospodinja. Na oddelku MOTO dobro skrbijo za avtomobilske dele, med katerimi je velika izbira akumulatorjev in avto gum.

M E R

TRIO TRŽlC Tržiška industrija obutve in konfekcije

Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili

1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO

Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nasled­nje: — da ima visoko izobrazbo ali višjo strokovno izobrazbo pra­

vne, ekonomske ali tehnične smeri — da ima nad 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organi­

ziranju dela.

Poleg navedenih pogojev bomo pri izbiri kandidata upoštevali celovitost znanj in osebnostnih lastnosti v skladu s kriteri j i kadrovanja po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrov­ske politike v občini Tržič ter sposobnosti za organiziranje in vodenje dela ter poslovanja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj vloge z opisom dosedanjega dela in dokazil i o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Pristava 117 z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbi­ranju prijav.

ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in starega

ata

J O Ž E T A P U K L A V C A se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in ga

spremljali na njegovi zadnji poti.

VSI NJEGOVI Kranj, 6. februarja 1986

11*12! ENERGIJA SE DRAŽI, TERMIKA SVOJE IZOLACIJE CENI ^ ^ ©LIRA

P O H I Š T V O

SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem

I N F O R M A C I J E : TERMIKA - LJUBLJANA TEHNIČNO INFORMATIVNA SLUŽBA KAMNIŠKA 25, Telefon 061/315-477

P R O D A J A J O T R G O V I N E

Z G R A D B E N I M M A T E R I A L O M

OBRTNO ZDRUŽENJE ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 2

Takoj zaposlimo

ADMINISTRATORJA

z znanjem strojepisja za pol­ni delovni čas. Zaposlitev je za določen čas — dva mese­ca. OD po dogovoru. Lahko je tudi upokojenec.

Pisne prijave sprejemamo na gornji naslov ali po telefo­nu 61-051 med 6. in 8. uro.

mM J KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o.

Razpisuje po sklepu delavskega sveta dela in naloge VODJE SPLOŠNE SLUŽBE za dobo 4 let Poleg posebnih zahtev iz družbenega dogovora mora kandi­dat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo pravne smeri — da ima 4 oziroma 5-letne delovne izkušnje — da izpolnjuje pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskih

poslov — da je moralno in politično neoporečen Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov Kemična to­varna Podnart, p. o., Podnart..

Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o.

Komisi ja za delovna razmerja TOZD Delavska restavracija objavlja prosta dela oziroma naloge 2 KUHARJEV Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še na­slednje posebne pogoje: — 3-letna srednješolska izobrazba gostinske smeri, kuharska

usmeritev, — 1-letne ustrezne delovne izkušnje, — trimesečno poskusno delo Akontacija osebnega dohodka bo približno 70.000 din. Kandidati naj pisne prijave z dokazil i o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Ka­drovska služba, Savska loka 4, Kranj .

J E L O V I C A JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA

želi zaposliti - VEC MIZARJEV

za delo v proizvodnih obratih v Preddvoru, Kranju, Gore­nji vasi in Škof ji Loki

- VEC DELAVCEV za delo v proizvodnih obratih v Preddvoru, Kranju, Gore­nji vasi in Škofji Loki

- VEC SKLADIŠČNIH DELAVCEV za delo v Škofji Loki

- ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA za določen čas — nadomeščanje v času porodniškega do­pusta

- KUHARJA za pripravo toplih obrokov v obratu družbene prehrane v Škofji Loki

Kandidatom nudimo možnost osebnega razvoja, nadaljnjega usposabljanja in stimulativne osebne dohodke. Delovno raz­merje bodo kandidati sklenil i za nedoločen čas, s poskusnim delom tri mesece. Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo v kadrovsko službo de­lovne organizacije Jelovica, Lesna industrija Škofja Loka, k jer lahko dobijo tudi vse želene informacije.

1 / O ljubljanska banka £ LJUBLJANSKA BANKA, Temeljna banka Gorenjske, Kranj I

N a pod lag i s k l e p a 22. redne seje d e l a v s k e g a sve ta delovne Jjl

tja Pr 0

P0I N i «rn ;

tepe

$d|

taro

skupnosti z d n e 31. 1.1986 razpisna komisija delovne skupno* sti ponovno razpisuje d e l a i n naloge s posebnimi pooblastili & odgovornostmi z a VODENJE SEKTORJA SPLOŠNIH POSLOV Za opravljanje razpisanih d e l i n na l o g je l a h k o imenovan kandidat, k i poleg splošnih, z zakonom i n družbenim dogovO" r o m določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj Poleg t eh morajo kandidati za razpisana dela i n naloge imeti tudi: — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti z8

opravljanje razpisanih nalog, — osebnostne kvalitete, k i izražajo celovitost strokovnih

družbenopolitičnih i n moralnoetičnih meril, predvsem p 8

celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela i n doslednega izvajanja i n utrjevanja samoupravnih socialističnih odnO" sov.

Razpisana dela i n naloge opravljajo delavci s posebnimi pO" blastili i n odgovornostmi i n j i h razpisujemo vsaka štiri leta-Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v ovojnici n a naslov: Ljubljapska banka, Temeljni banka Gorenjske Kranj , Cesta J L A 1, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izte-ku roka za prijavo.

Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD VELEPRODAJA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:

1. POMOČ PRI KUHANJU IN RAZDELJEVANJU HRANE 2. PREVZEMANJE, SKLADIŠČENJE IN IZDAJANJE

BLAGA 3. KONTROLA PRIPRAVE KOMISIONOV IN REŠEVANJ^

REKLAMACIJ 4. TERENSKO PRODAJANJE SADJA IN ZELENJAVE -

2 delavca

Pogoji: pod 1.

pod 2.

pod 3.

pod 4.

III. stopnja SI — smer kuharski pomočnik, 6 mese cev delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni IV. stopnja SI smer prodajalec, 1 leto delovnih izku šenj, poskusno delo 60 dni IV. stopnja SI — smer prodajalec, 2 leti delovnih iz-kušenj, poskusno delo 60 dni IV. stopnja SI — smer prodajalec, 1 leto delovnih iZ' kušenj, poskusno delo 60 dni

Pisne prijave z dokazil i o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj , Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi. Vs i prijavljeni kandidati bodo o izidu izbirnih postopkov pi' sno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri .

IJO tihi

K i -N n

Bs

Pr, >da

tOlO!

s 5!E

LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o., Ljubljana, Parmova 53

Komisi ja za delovna razmerja TOZD N O T R A N J A TRGOVINA P R O D A J N A MREŽA L J U B L J A N A , n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53

objavlja prosta dela in naloge za P E P R O D A J N I S A L O N POHIŠTVA v Kranju, Primskovo, M i r k a Vadnova 7

1. SAMOSTOJNEGA SKLADIŠČNIKA

2. PRODAJALCA (delo se opravlja v prodajnem mestu na Jesenicah)

3. SNAŽILKE

Pogoji: pod 1. — srednja strokovna izobrazba (V. al i IV. stopnja) le­

sarske, komercialne ali trgovske smeri — 3 leta delovnih ustreznih izkušenj

pod 2. — srednja strokovna izobrazba (V. al i IV. stopnja) tr­govske smeri

— 2 leti delovnih ustreznih izkušenj pod 3. — končana ali nedokončana osemletka

Za objavljena dela in naloge združujemo delovno razmerje z a

nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahtevamo dvome' sečno poskusno delo. Kandidate vabimo,naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje' vanju objavnih pogojev na naslov: Lesnina Ljubljana, Ka­drovsko splošni sektor Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh po ob­javi. O izbir i bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbi­ranju prijav.

•nt

f jREK. 11. FEBRUARJA 1986 MALI OGLASI — OSMRTNICE

Su OGLASI '«1:27 960

U j J r a f l . r t r o j l

fah**™ univerzalno brezhibno ^ U Z N I C O . Srednje Bitnje 5, tel.:

<2 l 1527 j [odam dvoredni SADILEC za koru-•^gfjgc, Bolkova 11, Radomlje 1528 . OMlVALNI STROJ candy večj i , ,

Prodam 36 S M , tel.

R-4, letnik 21-896

1979, cena 1534

MOTOR za GS 1220 brez odmičnih gredi prodam, tel.: 25 730 1553

Prodam R-4, letnik 1981, 35.000 km. Vrabič, Begunjska 48, Tržič, tel.: 50-203 1554

Prodam opel-kadett 1.3 STD, 1980, tel.: 22-132

letnik 1555

tinslć'" V M L I N I s 1 K U J candv večji, go-rabljen, dobro ohranjen, pro-

z a 8 S M ter POMIVALNI STROJ 'hraniS~~ flospodinjski, rabljen, dobro

^SREZHIBEN Ponudbe

1529

toro 7 8 r n ^ a r v n o TV tskra panorama, !> . . . '®t, in iskra azur, staro 3 mese-^ 2 3 - 7 1 1 .• r °dam barvno TELEVIZIJO 1 8 - M : 51 -832

1551

Prodam Z A S T A V O 750.celo ali po delih. Jereb, Papirnice 16, Sk. Loka

1556

l i a n . o p r e m a

Novo nerabljeno HLADILNO SKRI­NJO gorenje 220-litrov prodam 15% ceneje, tel.: 47-236 1537

Prodam SEDEŽNO GARNITURO (4 fotelje elastic) in MIZO za dnevno so bo. Podreča 44, Mavčiče 1538

Prodam predsobne GARDEROBNE O M A R E in vrata, te l : 37-261 1539

gore-1552

Prodam kombinirano O M A R O , tel.: 75-784

DNEVNO 1540

J U g d f r e n l m a t , k u p i m

jftežfoft 6 kub. metrov hrastovih Y^ggbeline3cm,tel.:49-016 1535 'Ep 3 ! 0 !^ 0 P r odam 14 kv. metrov TAL->V---^IE, tel.: 34-669 popoldne 1536

! * * n o p r o d a m

H u r ° ^ m ~ R O C N E STATVE. Informa-^f iote lefonu 75-235 1519

IOJLS K O M P L E T P E C I N B A K R E N

'JO n a d r v a i n prosto stoječo BA-tihl (? k °Pa ln ico , MOTORNO ŽAGO ;0LQ l k °ntra) , tomosovo MOTORNO >««^ *" vse dobro ohranjeno, Jože 7 - 6 7 0 ' p o d h o m 37, Gorje, tel.:

1520 lto<?kdno Prodam dve malo rabljeni 'erkn L G U M | 145 x 13 s platišči. Jože • ^ H g f l u n j e 58/a 1521

n ^ r ^ a r n rezervne dele za traktor val-M n a 24 KM z motorjem slanzi in '•<!Syjno. Tel.: 66-485 po 16. uri 1557

Kupim MOTOR za kadetta 1100. Bo ro Mikić, Kidričeva 2, Kranj 1541

Kupim ZAZIDUIVO PARCELO v Selški dolini. Naslov v oglasnem od­delku 1542

Zazidljivo PARCELO ali nedograjeno HIŠO kupimo v škofji Loki za zdomca, ki plača takoj v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 1543

Kupim karambolirano DIANO 6 in brezhibno Z A S T A V O 750, novejši le-tnik. Tel.: 77-319 popoldne 1544

Kupim KOLO za triletnega otroka. Ponudbe po tel.:42-897 1545

Kupim gradbeno PARCELO ali sta­rejšo HIŠO v okolici Kranja ali Cerkelj. Ponudbe v oglasni oddelek pod šifro: Zdomec 1558

Kupim dvosobno manjše S T A N O ­V A N J E na Jesenicah ali okolici. Šifra: OBRT 1559

NOVO J^prta je n o v a f o t okop i r ­ala n a cest i S T A N E T A ^ G A R J A 37, K R A N J k b e n c i n s k i serv is ) , r e d i m o v a m kva l i t e tno J^Piranje f o rmatov A 4 ,

' n pomanjšave. ? us luge »no!

se priporoča-

tali

'orVk8 ' n a Pri 'a bom prodajal rjave i|?to«te JARKICE. Sprejemam na-

a - stanonik, Log 9, Škofja Loka 1261

zrn, . ° V C E z jagnjeti za rejo ali • ^ H L l g n e t i š e 27 1522

k or r , r n d a m KRAVO po teletu, TELE, Čem* 0 r s k i HLADILNIK za mleko in L o r | ski K R O M P I R Praprotna

1523 btwi7? KROMPIR rezi

Cerklje 8C|da^~3 l e t a s t a r e g a ŽREBCA, pa-

>8k 0 ij&'^nec. Jakob Šenk, Zg. Jezer->Poonu • t e l - : 23-160 dopoldne, 44-132

•^^2!arie 1524 p 0 d h d a r n

1 teden starega ^ l e z j e j r t

BIKCA, p - ^ u ^ « 1525

AlD2darr» 4 leta staro brejo KOBILO. " 55588, 64248 Lesce 1526

z a p o i l l t v e

S T A V B N E G A KLEPARJA takoj sprejmem v redno delovno razmerje. Osebni dohodek dober. Telefon: 41-011 VI24

T A K O J ZAPOSLIM KOVINOSTRU-GARJA. Pipanova 60, Šenčur 1433

Takoj zaposlim KLJUČAVNIČARJA. Zupanova 1, Šenčur 1434

V delovno razmerje takoj sprejmem delavca za OPRAVLJANJE TISKAR-SKIH del., tel.: (064) 26-147 1546

P O I N A N I T V A

Premožen Nemec, nealkoholik, pri­jetnega videza in značaja, išče po tej poti Slovenko od 25—38 let, izključno zaradi poroke Majhen otrok ni ovira. Odgovarjam na vsako pismo s foto­grafijo. Cenjene ponudbe pošljite pro­sim na: Postfach 1320 8860 NORDLIN-GEN BRD 1451

P M U E D I I V E

VESELO P U S T O V A N J E ! Sv. Duh — Danes ob 20. uri bo v

kulturnem domu Sv. Duh VESELO PU­S T O V A N J E , ki ga bo pripravilo šport­no društvo Polet. Igral bo ansambel Maj iz Ljubljane s pevko Ireno Tratnik.

Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Maske zaželene 1547

O O Z S M S Primskovo prireja v torek, 11. februarja 1986, PUSTNI PLES, ki bo ob 16. uri v Zadružnem domu na Prim-skovem. Igra ansambel SIBILA. Tri najboljše maske nagrajene! 1550

'©Vi ° d a r n SPREDNJA BLATNIKA njej1} desni

P,

za vvartburga. Sr. Bit-1063

KODO 110 L, tel. 25-861 P | T - — 1530

* r a i £ d a r T 1 p O N Y - E X P R E S PUH. Miro

Of t fALO

znarjeva 2, Kranj 1531 ti, je^rn Z A S T A V O 101, GTL 55. 2 le-9 a r a > i ° k m , bele barve, brezhibna, Kr a ^ l r a na . Taru —'a . oeslagič, Predoslje 185, " p ^ . 1532

s ta n ° d a fn Z A S T A V O 750 v dobrem ^ ^ J e l . : 74-736 1533

GRADITELJI: kompletni načrti za stanovanjske hiše, nadzidave, prizida-ve, delavnice, gospodarska poslopja, adaptacije — naročite (061) 322-502

1548 Iščem žensko za enkrat tedensko

čiščenje. Naslov v oglasnem oddelku 1549

Z A H V A L A

O b boleči i z gub i l jub l j enega moža, b ra ta , s t r i ca , b r a t r a n c a i n s v a k a

ANTONA K L E M E N C A

^ e i skreno zahva l ju j emo srčno d o b r i m bližnjim in dal j -: **** sosedom za denar i n izrečena sožalja. Z a h v a l j u -

se v s e m s o r o d n i k o m , pr i j a te l j em, z n a n c e m i n tr-|°Vskemu podjet ju E L I T A K r a n j za izrečena sožalja.

°sebno se zahva l ju j em dr . A l e n k i P e gamov i za zdra -^.lenje i n patronažni ses t r i Žutki Pungerčič za ob iske ,

s v a l j u j e m se tud i g. k a p l a n u za lep c e r k v e n i obred i n tud i pevcem.

ŠE E N K R A T V S E M S K U P A J I N V S A K E M U P O S E B E J I S K R E N A H V A L A

Žena A n d a

Sporočamo žalostno vest, d a nas je z apus t i l a naša sode l avka v poko ju iz tozda T K I

M A R I J A M A R T I N Č I Č ro j . 1928

O d nje se bomo pos lov i l i v torek, 11. 2. 1986,popol­d a n na pokopališču v K o s t a n j e v i c i v N o v e m mes tu .

S i n d i k a l n a o r gan i zac i j a S a v a K r a n j

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame

ANE KLINAR roj. RAZINGAR

se iskreno zahvaljujemo sosedom za vso pomoč, ki ste nam jo nudil i v naših najtežjih dneh. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, k i ste tako številčno počastili njen spo­min, se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala za pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in

denarne prispevke. Zahvala tudi zdravnikom in sestram ZD Bled za dolgotrajno zdravljenje, posebej še dr. Branku Lubeju. Zahvaljujemo se sodelavcem Z R D Ljubljana in Ribogojnica Povodje, G IP In-grad Celje — DSSS izpostava Ljubljana in tozdu Prevozi. Po­sebna zahvala tov. Alojzu Janu za poslovilne besede, praporš­čakom, pevcem vokalnega kvinteta bratov Zupan iz Tržiča za ganljivo zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen

pogrebni obred.

VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ NAŠA ISKRENA HVALA

Mož Matija in otroci z družinami

Podnom, 4. februarja 1986

ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene in matere

FRANČIŠKE ^ A R H A R

se najtopleje zahval jujem vsem sorodnikom, sosedom in pri jate­l jem, A l p i n i Z i r i in R U Z V Z i rovsk i v rh za vso pomoč in tolažbo v težkih t r enutk ih . Vsem se lepo zahval jujem za darovano cvetje. Fosebej se zahval jujem pevskemu zboru iz A lp ine . Iskreno se za­hval jujem vsemu zdravstvenemu osebju Z D Z i r i za skrb pr i bole­zn i . Hva la g. župniku za spremstvo, tolažilne besede in lep cer­kven i obred. Iskrena hvala vsem, k i ste na kakršenkoli način po­magal i , se od nje poslovi l i in jo v tako ve l ikem številu spremi l i na njeni zadnj i poti . Iskreno se zahvaljujemo del. organizaci j i Po l iks Z i r i in organizaci j i ZŠAM Z i r i za vso pomoč. Hva la vsem, k i ste jo

ime l i radi in jo boste ohran i l i v lepem spominu.

ŽALUJOČI: mož Janez, hčerka Sonja in sin Igor Žiri, 5. februarja 1986

ZAHVALA Ob poslednjem slovesu od našega dragega moža, očeta in sta­

rega očeta

VLADIMIRJA BREZARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose­dom in znancem za spremstvo na zadnji poti, darovano cvetje

in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. A lenki Pegamovi za večletno skrb in razumevanje, dr. Pretnarju iz Kliničnega centra v Ljubljani, dr. Bajdu in dr. Veselu ter osebju Univerzitetnega

instituta na Golniku za trud in zdravljenje. Hvala tudi s indikalnima organizacijama tovarne Sava ter trg. podjetja Živila — tozd Maloprodaja za darovano cvetje, pev­skemu zboru D U Kranj za petje žalostink in predvsem kranj­skemu g. župniku za opravljen obred in lepe poslovilne bese­

de.

ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 4. februarja 1986

Z A H V A L A

O b boleči i n p r e r a n i i z gub i našege dragega moža, očeta, s tarega očeta, b r a t a i n s t r i ca

CIRILA VOLČIČA p. d . K o v a r j a i z G o r e n j

se zahva l ju j emo s o r o d n i k o m , sovaščanom, pr i ja te l j em, z n a n c e m in vsem, k i so soč j s t v o v a l i z n a m i i n ga spre­

m i l i n a njegov i zadn j i pot i .

Žalujoči: žena Cve ta , s i n M i r o z družino, hči L i l i , v n u ­k i : R o b i , N i n a i n D o m e n ter sestre M e n c a , F r a n c a i n

M i n k a ter d rug i s o r o d n i k i

K r a n j , 3. f ebruar ja 1986

11. STRAN ( M ^ J M J E H G L A S

Z A H V A L A

O b z adn j em s lovesu od naše drage žene, mamice , hčerke, sestre, tete i n s vak in j e

MARINKE ZELIČ ro j . Bogata j

se i s k r e n o zahva l ju j emo vsem, k i ste v teh težkih d n e h sočustvovali z n a m i , n a m n u d i l i pomoč i n oporo, i zre­k a l i sožalje ter s t o l iko l jubezn i i n spoštovanja z a s u l i n j en p r e r a n i grob s cvet jem. H v a l a v s em, k i ste jo ime­

l i r ad i i n jo boste o h r a n i l i v l epem s p o m i n u .

V S I N J E N I

K o v o r , Br i t o f , Predos l j e , S r . B e l a

ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta

VALENTINA F A J F A R J A

Španovega ata iz Rudna se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala G D RUDNO, ZB in K S Dražgoše-Rudno, sodelavcem in sodelavkam Alplesa in Iskre ter dru­gim za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na nje­govi zadnji poti. Še posebno pa se zahvaljujemo zdravniške­mu osebju bolnice Golnik in ZD Železniki, k i so se trudili za njegovo zdravje. Lepa hvala gospodu župniku iz Selc za lep pogrebni obred, pevcem za lepo petje ter govornikoma za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem gasilcem za ča­

stno spremstvo. VSEM, KI GA BOSTE OHRANILI V LEPEM

SPOMINU, HVALA. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Rudno, 4. februarja 1986

V SPOMIN V torek, 11. februarja 1986, bosta minili dve leti, kar te je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine, toda nikoli ne bomo pozabili tvojega dobrega srca in pridnih rok, naša draga hčerka, sestra, žena, mamica ter botrica

ANICA SLEBIR iz Vogelj 122

Najlepša hvala vsem tistim, ki ste jo imeli radi, j i prinašate cvetje in prižigate svečke na njen prerani grob ter se jo spo­

minjate.

ŽALUJOČI: mož Franci, sin Iztok in hčerka Tatjana Voglje, 11. februarja 1986

Z A H V A L A Ob boleči i zgub i naše drage mame , babice , prabab ice

i n tete

KAROLINE NANUT ro j . M I K U Š

se i s k r e n o zahva l ju j emo za izrečeno sožalje i n darova­no cvetje v s e m s o r o d n i k o m , pr i j a te l j em, z n a n c e m in s tanova l c em K u t i n o v e u l ice . I skreno se zahva l ju j emo sode lavcem KŽK , tozd T r gov ine n a drobno, sodelav­c em cen t ra lne pos lova ln ice KŽK , sode lavcem Save, tozd —- S E T za izrečeno sožalje i n darovano cvetje. H v a l a g. župniku za lep pogrebn i obred i n pevcem za zapete žalostinke ob odp r t em grobu. H v a l a tud i dr. H r i b e r n i k u za dolgo letno zdrav l j en je i n dr . K o c j a n -čiču za zdrav l j en je v z adn j i h mesec ih . Še posebej hva­la F r a n c k i Učakar za nesebično dolgo le tno pomoč p r i

neg i . V S I N J E N I

K r a n j , 3. f ebruar ja 1986

V S P O M I N V S P O M I N

10. f ebruar ja je m i n i l o leto žalosti od s m r t i nenadomest l j i v e drage m a m i , sestre i n babice

H H K l & H m l VIDE Bt mH POLAJNAR Bt mH ro j . R E Y A roj . R E Y A

I sk reno se zahva l ju j emo v s em , k i ste z n a m i sočustvo­va l i . P o s ebna z ahva l a sos tanova l cem za nesebično po­moč ob n e n a d n i s m r t i , govorn ic i M i c i Benedičič; v s e m za podar jeno cvetje, g. k a p l a n u za lep pogrebn i

obred .

V S E M ŠE E N K R A T H V A L A

V S I N J E N I

Železniki, Šk. L o k a , Z a l i log, Žiri

G L A S O V A A N K E T A Pohod evropske mladine po ogroženih gozdovih

Protest prot i onesnaževalcem z r aka Jesenice, februarja — Mladi iz vzhodno- in zahodnoevropskih držav bodo letos poleti več tednov hodili po ogroženih gozdo­vih Evrope. Začeli bodo na Laponskem in končali 24. julija v Mariboru, odkoder bodo pozvali države, naj z najnujnejšimi ukrepi preprečijo nadaljnje umiranje gozdov. V Sloveniji bodo na pot krenili 21. julija iz dveh smeri — iz Kopra in z Jesenic.

»Zelena kuga«, kot nekol iko sen-zacionalistično imenujemo pojav umi ran j a gozdov, se širi po sred­njeevropskih, skand inavsk ih i n se­vernoameriških gozdovih. V Zve­zn i r epub l ik i Nemčiji, kjer ta pojav najdlje poznajo i n ga tudi najbolj preučujejo, je popolnoma zdrav gozd le še redkost; t am je »kuga« zajela že več kot sedem mil i jonov

hektarov al i približno polovico vseh gozdov. Iz Avstr i j e poročajo o 15 odstotkih umirajcčih gozdov. Zastrašujoče vest i prihajajo tudi iz Švice, Franci je , s Pol jske i n Češko­slovaške, v idne znake umi ran ja gozdov pa opažajo tudi v Sloveni j i , predvsem v n jenem severozahod­nem delu. N a Je lov ic i i n Pok l juk i izginjajo grmičasti lišaji — znani l ­

c i čistega z raka , smrekam nameni­jo iglice . . . Inštitut za gozdno in le­sno gospodarstvo je skupaj z gozd­n i m i gospodarstvi iz vse Slovenije lan i jeseni določil dva tisoč točk — skup in dreves, na osnovi kater ih bo ugotovil, ko l iko se je »zelena k u ­ga« razbohot i la p r i nas. Rezul tat i prve tovrstne raz iskave bodo kma­lu znani .

Znanstven ik i , k i preučujejo ta pojav, so enotnega mnenja, da bo le zmanjšanje onesnaženosti z raka odločilno upočasnilo a l i zaustavi lo propadanje gozdov. Gozdar j i opo­zarjajo, svarijo, a kot bi govori l i g luh im.

M l a d i iz vse Evrope, n j im pa se bodo pridružili še naravovarstveni-k i , želijo s pohodom po ogroženih gozdovih opozorit i , da je čas za la­goden odnos do tega pojava m i n i l . Tud i n i naključje, da bodo sloven­sk i mlad inc i k ren i l i na pot prot i M a r i b o r u prav z Jesenic; tu se bo­do lahko najprej prepričali o vp l i vu ve l i k ih kurišč na naše naravno bo­gastvo.

C. Zaplotn ik

Nov prizidek * k osnovni šoli Cvetka Golarja na Trat i

Boljše razmere za učenje

Škofja Loka, 8. februarja — Samo­prispevek, za katerega so se v škof­jeloški občini odločili leta 1980, je po­magal h hitrejši i zgradnj i šolskih ob­jektov v vsej občini. Dograditev i n posodobitev osnovne šole na Tra t i je le ena od sedemnajst ih investici j v šolska poslopja, v razvijajočem se delu Škofje Loke pa pomeni ve l iko pridobitev.

Z razvojem krajevne skupnost i T ra ta i n okoliških krajev, predvsem pa z v e l i k im p r i l i v om nov ih prebival­cev so bile več kot dvajset let stare učilnice že nekaj let pretesne za so­doben pouk. Pouk v i zmenah, natr­pan i razredi , slabe delovne razmere za učence i n učitelje, stara telovad­n ica i n ša mars ika j je oviralo nemo­ten pouk več kot sedemstotih učen­cev v sedemindvajset ih oddelk ih.

N a Tra t i je b i l a šola zgrajena pred

t r i indva jset imi let i , te lovadnica pa leto kasneje. Kasne je so pr i z ida l i še nekaj učilnic i n malo telovadnico, vendar tudi to za vedno večje število učencev n i več zadoščalo. Oktobra l an i 1984 so začeli gradi t i pr iz idek, k i so ga odpr l i v soboto. V novem pr i ­z i dku je-petnajst učilnic, računalni­ška učilnica, sodobna kuh in ja , ve­čnamenski prostor z jedi lnico, večja predavalnica, skupna zbornica, gar­deroba, obnovl jena telovadnica, pre­ure jena kot lovnica s prostorom za premog, pokr i t zunanj i vhod i n za­klonišče, k i bo služilo tudi kra jevn i skupnost i T ra ta . Nov pr iz idek mer i dva tisoč sedemsto kvadra tn ih me­trov i n pomeni večji delež novih po­vršin, k i j i h bo predv idoma t r i tisoč trideset kvadra tn ih metrov. Po kon­

čani dograditv i bo ime la šola enkrat več površin kot doslej. Pr i redi tev ob otvoritvi p r i z i dka in ku l tu rnem praz­n i k u so pr ip rav i l i nonet Cvetko Go-lar, tamburaška skup ina B i se rn i ca iz Reteč, S imona Avguštin in učenci osnovne šole Cve tka Golar ja n a Tra t i .

V . Stanovnik

Socialnovarstvenih pomoči za 20 odstotkov več

Vsaka tretja družina ima pomoč Kranj — V kranjski občini dobiva eno od socialnovarstve­nih pomoči vsak peti občan oziroma vsaka tretja družina. Tolikšno število pomoči, največ jih je za otroke, je posledica padca standarda v letu 1984. Nove zahtevke oziroma obno­vo sedanjih je treba vložiti do 20. februarja

Te dn i , do 20. februarja, bo treba zbrat i pri jave občanov, k i bodo letos uvel javl ja l i eno od socia lnovarstvenih pomoči. V delovnih organi­zaci jah i n kra jevn ih skupnost ih so že prejel i navodi la, da bodo poma­gal i občanom izpolni t i zahtevek na vlogi SPN-1 (naprodaj je v knjigar­nah DZS ) . Čeprav še n i znan povprečen s lovenski osebni dohodek za preteklo leto, ta je osnova za izračun socia lnovarstvenih pomoči, pa kaže, da lahko za otroški dodatek vlože zahtevek družine, kater ih do­hodek na člana v pretek lem letu n i presegal 24.000 d in . Do zmanjševa­nja pr i spevka za jas l i bo upravičena družina z dohodkom na člana, k i ne presega 42.000 d in , za vrtec pa bo ta znesek 27.000 d in .

Vnapre j je težko napovedati , a l i se bo število socialnovarstvenih pomoči v k r a n j s k i občini 1. maja letos znova povečalo, tako kot že ne­kaj let doslej. L a n i je namreč prejemalo vsaj eno od socialnovarstve­n i h pomoči ka r 12.755 l judi , od tega pa otroških dok lad oz i roma denar­ne pomoči o t rokom približno 70 odstotkov upravičencev. Treba pa je vedeti, da so denarne pomoči, k i so j i h l an i i n j i h še do 1. maja letos prejemajo upravičenci, izračunane na podlagi podatkov za leto 1984. To pa seveda pomeni , da je prav to leto huje udar i lo po standardu ob­čanov. Vendar pa vse le ne gre pr ip isat i padajočemu standardu, saj je večja rast števila otroških dok lad tudi posledica blažjega kr i ter i ja , k i ga i m a samoupravn i sporazum o uvel javl janju socia lnovarstvenih po­moči glede socialne varnost i otrok.

L a n i se je povečalo tudi število občanov, k i prejemajo varstveni dodatek k pokojn in i , socialno skrbstveno pomoč — kot enkratno, stal­no a l i občasno, več je tudi l judi , k i se j i m subvencionira stanar ina. Ne­kaj manj je bilo le so l idarnostn ih štipendij oz i roma raz l ik k štipendi­jam, zarad i ukinjene celodnevne šole pa je bilo manjše število otrok v podaljšanem bivanju oz i roma manj subvencij za podaljšano bivanje.

Socia lnovarstvene pomoči, k i so se zadnj ikrat povečale lan i sep­tembra, bodo 1. marca za 20 odstotkov višje, za najmanj tol iko pa bodo višje tudi od 1. maja dalje. — L M

Nag rada Oslobodjenja T r i g l a v s k e m u p a r k u

Bled — Sarajevsko Oslobodje-nje vsako leto podeljuje nagrado za ohranjanje naravne in ku l tur ­ne dediščine v Jugoslavi j i . Letos so se v najožji izbor za laskavo pr iznanje uvrs t i l i T r i g l avsk i na­rodni park, narodni park Bio­gradska gora v Črni gori i n na­rodni park Ta ra v Srb i j i . K o m i s i ­j a je dala prednost T r i g l avskemu parku ; v obrazložitev pa je zapi­sala, da je to »območje, na kate­r em so ohranjene prvobitne nara­vne vrednote.« P reds tavn ik i upra­ve pa rka bodo nagrado prejel i 28. maja na B ledu.

V begunjskem Elanu

V petnajstih letih petsto inovacij

BEGUNJE, FEBRUARJA - Ela­nu so lanske novosti prinesle 22 mi­lijonov dinarjev gospodarske koristi.

Delavci begunjskega Elana so v zadnjih petnajstih letih prijavili ko­misiji za inovacije petsto novosti, od teh predlani 42 in v minulem letu 41. Od lanskih jih je komisija 19 spreje­la, 11 odbila, prav toliko pa jih še obravnava. Zanimivo je, da so naj­več novosti, kar 22, predlagali delav­ci, ki nimajo niti srednje šole, delav­ci z višjo in visoko izobrazbo osem in zaposleni s končano srednjo šolo devet. Avtorjem novosti so izplačali skupno nekaj več kot milijon dinar­jev, od tega največ v temeljni orga­nizaciji Smuči. Gospodarska korist, ki jo je imela lani delovna organiza­cija od inovacij, je znašala 22 milijo­nov dinarjev. Tri novosti so prijavili tudi zveznemu zavodu za patente, eno izmed njih pa celo v tujini.

V e l i k o število inovacij potrjuje, da v Elanu dobro delajo — pa ne le to: razmišljajo, kaj bi se dalo še izbolj­šati in poceniti. ^ c zj

Planica je vedno vabljiva Planica, 9. februarja — Never­

jetna je navezanost l judi na P la ­nico. Čeprav so iz doline skaka l ­nic i n letalnic odhajal i tudi razo­čarani, m o k r i i n prezebl i , se ved­no znova i n znova, že pol stoletja vračajo pod Ponce. P lan ica , ožar-jena v spomladanskem soncu, v živopisanih jesensk ih barvah a l i v snežno belem z imskem oblači­lu , je vedno vabl j iva za občudo­valce naravn ih lepot, B loudkov ih in Goriškovih mojstrovin, d r zn ih letalcev i n skakalcev . . .

Zdenek Remsa, tre­ner ljubljan­skih skakal­cev: »Videl sem ve l iko skaka ln i c na svetu, toda P lan i ca je b i ­l a i n ostaja pojem — k ra -sotica med le­

pot icami. To moram pr i znat i , če­prav imamo tudi p r i nas na Če­škoslovaškem lepe skakaln ice . V Planico sem prvič prišel pred 38 leti — razočaran, ker smo zamu­d i l i tekmo. T u sem se kot trener vesel i l novega svetovnega rekor­da J i f i j a Raške, tu sem tr i leta doživljal pri jetne i n žalostne tre­nutke ob uspehih i n neuspehih jugos lovanskih reprezentantov.«

^ Miroslav Lajovec z Dovjega: »Pe­t intr ideset let voz im rešilni avtomobi l i n v tem času n i bilo leta, da ne b i b i l vsaj enkra t tudi v P lan i c i . Več­kra t sem pe­

l ja l poškodovane skakalce v jese­niško bolnico, se s težavo, sam a l i s pomočjo miličnikov, prebi ja l

Cu-Ra-

>Lepi me na Tu

med razigrano množico, h i te l , da bi b i l i skaka lc i čimprej v varnih rokah zdravnikov. Najlepše je bi­lo tedaj, ko sem lahko v miru spremljal tekmovanje i n n i bilo treba posredovati.«

Janez znar i z teč: spomini vežejo Planico, sem se v mla­dosti poga­nja l prek ska­ka ln ic , tU sem videl Seppa Brad-

la, kako je kot prv i človek na sve­tu poletel prek sto metrov, tu sem lani občudoval Mat tv ja Nvkane-na, kako mojstrsko je pr is ta l pri 191 metr ih . . . Pred petinštiride­set imi let i sem se pridružil skupi­n i Ratečanov, k i je odtlej vedno pomagala v P lan i c i p r i pripravl ja­nju skaka ln ic i n smučarskih pri­reditev. Zdaj sem najstarejši med n j imi , enainšestdeset let imam, pa me volja še n i min i l a . Poleti opravljamo zemel jska dela, pozi­m i pr ipravl jamo skakalnice , ure­jamo okolico, nanašamo sneg in odkar imamo snežne topove, de­lamo zalogo za hude čase.«

Primož Kač, di jak iz K a m n i k a : »Z dekletom sva prišla na tri­dnevni do­pust v Rate­če. Zvedela sva, da so v P lan ic i ska­kalne tekme, pa sva se

navzl ic s labemu vremenu odloči­la, da se ka r s smučmi zapeljeva do skaka ln ic . Lepo je tu: čudovita okol ica, svež z rak . . . «

C. Zaplotnik

Brez investicij v zdravstvu ne gre

Pretirana varčnost bi bila že nazadovanje

Kranj — Z a zadnj ih šest let je bilo za gorenjsko zdravstvo prav gotovo značilno težavno lovljenje možnosti razvoja z vse pičlejšim zdravstvenim dinar jem. K l j u b temu je z vrsto ukrepov — predvsem zmanjševa­njem bolnišničnega i n special ist i ­čnega, to je najdražjega zdravl jenja — znalo varčneje obračati dodeljena sredstva. In ka r je p r i tem še pose­bej važno — sploh ne na račun bol­nega občana. A l i pa bodo tudi za na­prej, v pr ihodnjem obdobju značilne take mater ialne težave kot doslej — o tem je b i l govor na zadnj i seji Sveta gorenjskih občin.

Ve l ik problem so prav gotovo inve­sticije v zdravstvu. Že doslej so bi le iz varčevalnih razlogov povsem črta­ne, toda zaustavit i razvoj, se prav i malo al i nič nove medic inske opre­me i n nič povečevanja prostorov, je za razvoj vse preveč pomembno vprašanje, saj gre za 1,8 mi l i jarde d in v pet ih let ih. Vendar pa tudi tega denarja ne bo lahko zbrat i z združe­vanjem sredstev iz občinskih zdrav­stvenih skupnost i . De l denarja, zman jka namreč okol i 680 mi l i jonov d in , bo očitno treba zbrat i s sporazu­m i sk len jen imi z združenim delom, al i pa z dodatno prispevno stopnjo.

Prav zdaj pa se kaže končno tudi rešitev iz dolgoletnih zadreg, ko je zdravstvo večino svoje amort izaci je

V

G L A S Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference S Z D L Jesenice, Kranj , Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Dar inka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl -Zlebir in V i lma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta,Boris Bavdck ( M S - Z K S za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol -tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek T K Gorenjski tisk, tisk Z P Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri S D K v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 1.600 din.

Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogata j

namenjalo za trimesečne ze zdravstvenega mater iala. Problej n i le gorenjski , pač pa je to, vmY

zdravstvo mora poslovati brez tn ih sredstev, vsesplošen pojav pL has. Več kot 30 odstotkov denarja p( amortizaci je v zalogah (zdravila, s | nitetni mater ia l i n drugo) pa je ttfi na Goren jskem postalo tako velilfle. breme, da ga bodo,kot kaže,v nas l e l^ n j ih dveh, treh let ih z namensk%\ zbiranjem denarja vendarle u red i j o

Nekatere organizacijsko-iinančifcei zadeve pa mora gorenjsko zdravst^^ tudi že v k ra tkem uredit i . Ne gre 1 za drugačno učinkovitejšo pretaMh j nje denarja,sedaj razdrobljenega j m vseh tozdovskih žiro računih, pač bo mars ika j v bodoče odvisno ttJjl^, od uspešnega a l i neuspešnega d o a ^ varjanja o zdravl jenju gorenjsKfj>t

bolnikov ( in seveda plačevanje tejt^. zdravljenja) s Kliničnim c e n t r o ^ Ne nazadnje pa si kaže obetati v$ nekaj odstotkov (okoli 3) denarja % d i zaradi prenosa nadomest i l za b°j niško odsotnost z dela nad trideSf dn i v delovne organizacije.

L. M .

Dišijo pustni krofi

Škofja Loka — Vse slaščičarne j dn i delajo s po ln imi močmi. Vsa# bi rad na pustno soboto i n v toP poskus i l vsaj krof, če ne že druge p' stne jedi. Tud i v škofjeloškem Pek* so slaščičarke zaposlene ponoči podnevi. Testo zamesijo zvečer, n* 1

pa delajo krofe vso noč i n vse poldne.

»Če n imamo posebnih naročil tovarn a l i šol, spečemo okrog tiS1

petsto krofov. Te dn i , predvsem Četrtka, pa se je količina precej večala. Spečemo j i h od pet do šest soč na dan, v torek pa j i h bo tre speči okrog štirinajst tisoč. Os& nas je, vs i delamo od sedmih zve# ko zamesimo, do približno opoldJV va naslednjega dne,« prav i vodite« ca slaščičarne E l a Dolenc.

Z a dvesto sedemdeset krofov, p1; vijo, porabijo eno maso testa, k i te" ta okrog petindvajset k i l o g ram 0 , »Kako krof i uspejo, je ve l iko odviS*L od moke. Uporabl jamo t ip moke 5"| to je g ladka bela moka . Ze po teS* prepoznamo, kako bodo kro f i usP* li,« pravijo v škofjeloški slaščica^ In navadno so dobr i , saj j i h v trgo* \ nah k m a l u zman jka .

V . Stanovnik *