Internacionalizacija proizvodnih sistemov v evropski ... · proizvodni vzorec. Poleg tega tudi odločitve, programi in politike, ki jih narekujejo ... Odnosi med podjetji v različnih

Območna zbornica za severno Primorsko

E.I.N.E.

A CURA DI INFORMEST

Internacionalizacija

proizvodnih sistemov v

evropski perspektivi –

sedanje stanje in posebni primeri

Informest, apile 2011 2

KAZALO

1. UVOD ......................................................................................................................................................................... 3

2. DIMENZIJE, POLITIKE IN INSTRUMENTI INTERNACIONALIZACIJE ..................................................................... 5

2.1 DIMENZIJE (POVZETEK)................................................................................................................................................ 5 2.2 POLITIKE IN INSTRUMENTI (POVZETEK) .......................................................................................................................... 7

2.2.1 Nedavni ukrepi, ki jih je izvedla Italija za načelo internacionalizacije .................................. 10 2.2.2 Cilji in prednostne naloge programa .................................................................................................. 10

3. VLOGA INTERNACIONALIZACIJE EVROPSKEGA PROIZVODNEGA SISTEMA V GLOBALNEM OKVIRU ......... 13

3.1 LIZBONSKA PERSPEKTIVA 2020 .................................................................................................................................. 14 3.2. GEOEKONOMIJA EVROPSKE UNIJE .............................................................................................................................. 18

4. INTERNACIONALIZACIJA EVROPSKIH PODJETIJ ................................................................................................. 21

4.1 INTERNACIONALIZACIJA EVROPSKIH MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ ................................................................................... 50 4.1.1 Osnovne značilnosti podjetij/držav ........................................................................................................ 53 4.1.2 Izmenjava ..................................................................................................................................................... 55 4.1.3 Notranje in zunanje ovire za internacionalizacijo ............................................................................... 63 4.1.4. Programi pomoči: poznavanje in uporaba ............................................................................................ 66

5. INTERNACIONALIZACIJA SLOVENSKIH PODJETIJ ............................................................................................... 72

5.1 INTERNACIONALIZACIJA SLOVENSKIH MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ ................................................................................. 80

6. INTERNACIONALIZACIJA ITALIJANSKIH PODJETIJ ............................................................................................ 83

6. INTERNACIONALIZACIJA ITALIJANSKIH PODJETIJ ............................................................................................ 83

6.1 INTERNACIONALIZACIJA ITALIJANSKIH MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ................................................................................ 90 6.1.1 Programi pomoči ......................................................................................................................................... 93

7. INTERNACIONALIZACIJA FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE (POVZETEK) ....................................................... 95

8. ZAKLJUČKI ............................................................................................................................................................... 103

9. METODOLOŠKA OPOMBA ...................................................................................................................................... 108

10. PRILOGA ................................................................................................................................................................. 110

11. VIRI .......................................................................................................................................................................... 112


1. Uvod

Poloţaj Evrope v svetovnem gospodarstvu po gospodarski krizi bo odvisen od sposobnosti

evropskih podjetij, da izvajajo učinkovite globalne strategije za izmenjavo in

proizvodnjo.

Uspešnost in potencial internacionalizacije sta odvisna, kot izhaja iz nedavno opravljene raziskave1, od dimenzije podjetij, njihove produktivnosti, intenzivnosti njihovih spretnosti in inovacijske sposobnosti. Te značilnosti so povezane z višjim izvozom, izvajanjem tujih neposrednih naloţb in dejavnostmi zunanjega izvajanja (outsourcing). Značilnosti podjetij, zlasti njihova dimenzija, pa tudi industrijska struktura in velikost nacionalnega trga, določajo izpopolnjenost strategij internacionalizacije tako v številu

kot v kompleksnosti doseženih trgov. Končno pa značilnosti podjetja neposredno vplivajo na globalne proizvajalne odločitve, tako prek neposrednih tujih naloţb kot prek podizvajalcev in zunanjih izvajalcev. Preseljeni izvoz in proizvodnja sta namreč komplementarna, zlasti za vstop na razvojajoče se trge s hitro rastjo. Vendar selitev proizvodnje povzroča visoke stroške, vstop pa je upravljavsko, organizacijsko in tehnološko zahteven. Ti stroški so za mikro in mala podjetja pogosto omejevalni. Podjetja lahko izboljšajo svojo konkurenčnost na enotnem evropskem trgu, varovanje svoje konkurenčnosti bo pa v prihodnjih letih zahtevalo večji izvoz v drţave, ki mejijo na EU, zlasti če tudi na evropskem ozemlju in predvsem na njem ţelimo pripraviti odziv na drţave v razvoju, katerih podjetja vstopajo na enotni trg. Vendar veliki pritiski na izvozne trge zahtevajo povečevanje konkurenčnosti do glavnih

trgovinskih partneric s povečanjem proizvodnje, loteva se pa tudi relativne konkurenčne

zveze na evrskem obmoju in v celotni EU. Skupina za razmislek je v poročilu Evropskemu

svetu o prihodnosti EU v letu 2030 z naslovom ―Projekt Evropa 2030‖ opozorila, da so

pritisk na vire, staranje prebivalstva in premik globalne distribucije proizvodnje in

varčevanja proti vzhodu glavne groţnje za evropsko konkurenčnost. Drţave kot sta

Kitajska in Indija intenzivno investirajo v razvoj in tehnologijo, da bi svojo industrijo

povzdignile v vrednostni verigi in hitro vstopile v svetovni ekonomski sistem, pa tudi v

evropskega.

S temi opaţanji poudarjamo, da sektorski, teritorialni, regionalni, nacionalni in

nadnacionalni dejavniki, ki vplivajo tako na značilnosti podjetij kot na okolje v katerih

ta sprejemajo svoje odločitve, vedno bolj določajo globalni trgovinski učinek in

proizvodni vzorec. Poleg tega tudi odločitve, programi in politike, ki jih narekujejo

1 Raziskavo so opravili EUEFIGE/Bruegel-UniCredit na 15.000 proizvodnih podjetjih v sedmih drţavah

članicah (Avstrija, Francija, Nemčija, Madţarska, Italija, Španija in Zdruţeno kraljestvo).


nacionalne in nadnacionalne strategije, določajo sposobnost inovacij in/ali

internacionalizacije. Le tako lahko razumemo veliko raznolikost trgovinskih učinkov med

drţavami EU.

Če so strukturne politike in reforme, ki olajšujejo rast in orientacijo podjetij proti

izpopolnjenim oblikam upravljanja, organizacije in inovacij, bistvene za okrepitev

evropske konkurenčnosti, so prav tako pomembne druge spremljevalne politike in

reforme ―proti dnu‖ in ―proti vrhu‖. Reforme ―proti dnu‖ so tiste, ki vključujejo

sektorske, podregionalne in teritorialne posebnosti, še vedno pomembne za podjetja, ob

upoštevanju na primer lokalne podjetniške mreţe in načina dela območij. Spremljevalne

politike in reforme »proti vrhu« so tiste, ki so zlasti na ravni Unije namenjene

spreminjanju in urejanju postopkov sprememb znotraj in zunaj EU.


2. Dimenzije, politike in instrumenti internacionalizacije

2.1 Dimenzije (povzetek)

Internacionalizacija je fenomen, ki se kaţe v različnih oblikah, vključuje torej različne

dimenzije glede na raven zapletenosti, ki lahko doseţe gospodarsko sodelovanje med

podjetjem in njegovim tujim partnerjem. Velika trans- In multinacionalna podjetja s

tega vidika delujejo na poseben način, v kolikor jim je lastno oblikovanje – prek naloţb v

nove zmogljivosti (greenfield naloţb) in/ali z zdruţitvami in prevzemi – mreţe zdruţenih

podjetij, podruţnic, predstavništev itn., katerih upravljanje sledi posebnim vodilom.

Internacionalizacija zajema trgovinsko izmenjavo (uvoz in izvoz), dejavnosti tujih

neposrednih naloţb, mednarodne sporazume o podizvajanju in mednarodne sporazume o

tehnološkem sodelovanju.

Prva vidika, torej trgovinska izmenjava in dejavnosti tujih neposrednih naloţb, sta

vidika, ki omogočata primerjalno analizo, njuno delovanje pa se laţje spremlja.

Sorazmerno z neposrednimi naloţbami je opaziti, da več strani - zlasti UNCTAD -

poudarja, da je potencialna privlačnost neke drţave za neposredne naloţbe neposredno

sorazmerna s sposobnostjo gospodarskega sistema za vstop na tuje. Na kratko, drţava, ki

v tujino malo investira, pogosto privabi tudi malo investitorjev; to pomeni tudi, da ima

internacionalizacija dvojni značaj in postaja en vidik gospodarskega povezovanja.

Ta teza ima tako imenovane omejitve v zgradbi. Odnosi med podjetji v različnih

drţavah, ki ne temeljijo na delniški soudeleţbi, namreč postajajo vse pomembnejši tudi

zaradi zniţanja stroškov komunikacije in prometa. Ti odnosi se odraţajo v partnerstvih,

pogodbah o podizvajanju in/ali horizontalnih in vertikalnih povezavah postopkov in

sporazumih o tehničnem sodelovanju. Gre za širitev internacionalizacije produktivnih

sistemov z različnimi stopnjami proizvodnih postopkov, ki so porazdeljene po številnih

drţavah, skladno s primerljivimi prednostmi teh drţav.

Proizvodnja se je hitro razvila v sistem, ki povezuje različne razdrobljene dejavnosti,

tako tehnično/tehnološko kot geografsko. Nove oblike mednarodnega povezovanja se

upravljajo drugače od SMP ali velikih multinacionalnih podjetij.


Multinacionalna podjetja izvajajo postopek s svojimi ―klasičnimi‖ organizacijskimi

shemami: prek naloţb s pridobivanjem nadzora, torej tujimi neposrednimi naloţbami, še

naprej širijo proizvodne mreţe. Vendar se, kar zadeva njihove odnose z lokalnimi MSP,

ta okvir spreminja. V tem postopku imajo MSP komplementarno vlogo, strateško ali v

verigi tehnološke oskrbe velikih mednarodnih operaterjev. Seveda pa bo z bolj

konkurenčnim lokalnim proizvodnim sistemom vloga MSP znotraj globalnih verig ponudbe

toliko bolj strateška, prav tako pa bodo boljši njegovi učinki na lokalno področje.

Vloga MSP pri mednarodni širitvi nacionalnih in lokalnih verig ponudbe oblikuje

sposobnost, ki jo je obvezno treba izkoristiti. MSP v svojih mednarodnih povezavah

uporabljajo instrumente kot so neformalni sporazumi, začasni sporazumu in ―čiste‖

trţne povezave. Vse to so mendarodne širitve proizvodnje, ki niso vključene v plačilne

bilance, kot na primer tuje neposredne naloţbe, nasprotno pa je oblika čiste selitve le

ena moţnih oblik produktivne internacionalizacije.

Evropska okroţja in grozdi2, ki jih oblikujejo MSP, temeljijo na njihovi učinkovitosti,

konkurenčnosti tihih povezav ter razširanjem znanja med podjetji in med ekonomskimi

akterji (podjetniki, zaposlenimi), ki v dobršnem delu ostane znotraj lokalne mreţe.

Grozdi in okroţja pogosto odpirajo svojo mreţo proizvodnje na mednarodni ravni z istim

modelom, kot se uporablja za lokalno organizacijo proizvodnje: povezave s podizvajalci

potekajo prek trga, ne prek tujih neposrednih naloţb. Organizacija proizvodnje se tako

izvaja prek trţnih transakcij.

Lokalni sistem na mednarodni ravni razvija verigo ponudbe z istim mehanizmom: njihove

operacije potekajo prek trţnih tokov, ne pa s transakcijami znotraj podjetja (skupine).

To pomeni, da se trgovski tokovi uporabljajo prav za širitev verige ponudbe na

mednarodno raven, kar pa skupine podjetij izvedejo laţje kot podjetja sama. Proces

lahko poteka na različne načine, na podlagi različnih oblik zunanjega izvajanja:

2 Evropski observatorij grozdov skupno navaja 155 grozdov s tremi zvezdicami, 524 grozdov z dvema

zvezdicama in malo več kot 1.338 grozdov z eno zvezdico (obstaja pa malo manj kot 10.000 regionalnih

grozdov). Zvezdice se določijo na podlagi treh meril: deleţ zaposlenih v regionalnih industrijskih grozdih;

stopnja regionalne specializacije; razporeditev zaposlenosti v regiji. V EU 38 % zaposlenih dela v

podjetjih, ki so vključene v grozde.


vertikalna ali horizontalna integracija, dogovori o sodelovanju ali samo trţne

transakcije.

Študije o globalnih verigah ponudbe navajajo, da podjetja v svoje mednarodne

vrednostne verige sprejemajo alternativne oblike upravljanja glede na tri vodilna merila

– kompleksnost zahtevanih informacij v transakciji, stopnjo kodifikacije izmenjanih

informacij in sposobnost izvajalcev dostaviti kakovost, ki jo zahteva transakcija.

Podjetja morajo zato v svojih postopkih internacionalizacije poleg izbora izvajalcev in

upravljavskega pristopa v oskrbi, podrobno in dosledno s svojimi strategijami ovrednotiti

tudi odločitve tipa ―proizvedi ali kupi‖. Podjetje lahko z osredotočanjem na sposobnosti

izvajalcev na lokalni in mednarodni ravni zasnuje lastno strategijo zunanjega izvajanja

tako, da zdruţi prednosti poloţaja, ki je povezan z zniţevanjem stroškov ali z

informativnimi priloţnostmi, z notranjimi kompetencami in poznavanjem postopkov.

Tudi MSP, ki so specializirana v sektorjih z nizko ali srednjo stopnjo tehnologije,

sprejemajo izpopolnjene strategije internacionalizacije.

V primerjavi z globalnimi verigami zlasti manjša podjetja sprejemajo pristope, ki so bolj

orientirani v mreţe, torej pristope, ki temeljijo na odnosih in/ali modularne pristope,

skladno s tradicionalnim modelom za podjetja, ki so vključena v lokalne ekonomske

sisteme, v katerih je hierarhija v upravljanju ekonomskih dejavnosti dosti manj

pomembna. Ta ugotovitev je skladna s študijami mednarodnih dejavnosti, ki poudarjajo

omejene organizacijske in finančne vire, s katerimi razpolagajo MSP, ki se ţelijo

internacionalizirati, ter pomen mreţ in teritorialnih povezav v malih in srednjih

podjetjih.

2.2 Politike in instrumenti (povzetek)

Politike

Sedanji referenčni dokument za MSP je vsekakor Evropski akt za mala podjetja (SBA-

Small Business Act for Europe)3, ki je začel veljati leta 2008.

Akt za mala podjetja za Evropo so leta 2008 skupaj objavile Evropska komisija in drţave

članice z namenom, da bi postal pomemben instrument za spodbujanje MSP pri

3 Glej literaturo.


ohranjanju ali ponovnem pridobivanju njihove konkurenčnosti. Vsebuje zajeten seznam

konkretnih ukrepov na 10 prednostnih področjih, ki sestavljajo prav toliko načel za

zasnovo in izvajanje politik, namenjenih MSP:

podjetništvo

nova priloţnost

najprej pomisli na male

dovzetna javna uprava

finance (dostop do financ)

javna naročila in drţavna pomoč

enotni trg

spretnosti in inovacije

okolje

internacionalizacija

Nekatera načela so ponovno vključena v tematiko nove Lizbonske strategije Evropa

2020.

Kar zadeva uresničevanje ravno obravnavanih načel, letno poročilo o delovanju

evropskih MSP (SME Performance Review) za 20104 kaţe, da so drţave članice v triletju

2007-2009 izvedle več kot 500 ukrepov.

Razporeditev ukrepov na podlagi načel Akta za mala podjetja, ki je navedena spodaj,

poudarja, da je na ravni Unije petina ukrepov usmerjenih na finančno načelo (dostop do

financ).

Preglednica 1 – Razporeditev ukrepov politike drţav članic po načelih Akta za mala

podjetja za Evropo (2007-2009)

Načelo Akta za mala podjetja Delež vseh ukrepov

Finance 20%

Spretnosti in inovacije 16%

Podjetništvo 14%

4 Prav tam.


Dovzetna javna uprava 11%

Internacionalizacija 10%

Javna naročila in državne pomoči 9%

Najprej pomisli na male 6%

Okolje 5%

Enotni trg 5%

Nova priložnost 4%

Vir: Letno poročilo o MSP v EU (2009)

Finančna kriza je v obdobju 2008-2009 očitno oţivila sproţitev ukrepov, kot so izvajanje

posebnih finančnih instrumentov, na primer garancijske sheme za posojila, itn.

Internacionalizacija se glede na število sprejetih ukrepov za njeno izvajanje nahaja na

petem mestu, zajema pa natančno 10 % vseh ukrepov.

V obdobju 2007-2009 so bile drţave članice precej učinkovite pri načrtovanju novih

ukrepov, ne da bi pri tem upoštevali ukrepe, ki so jih izvedle regionalne in lokalne

oblasti. Osem drţav članic je izvedlo vsaj en ukrep za vsakega od 10 načel, devet drţav

članic je izvedlo vsaj en ukrep za 9 načel, sedem drţav članic je izvedlo vsaj en ukrep za

8 načel, preostalih sedem drţav pa je zajelo manj kot 8 načel iz Akta za mala podjetja

za Evropo.

Slovenija je v obdobju 2007-2009 izvedla ukrepe politike za 8 načel akta, Italija pa je v

istem obdobju izvedla ukrepe za 7 načel, za načela enotnega trga, okolje ter javna

naročila in drţavne pomoči pa ni izvedla nobenega ukrepa. V nadaljevanju so

predstavljeni ukrepi, ki sta jih sprejeli obe drţavi za načelo internacionalizacije.

Nedavni ukrepi, ki jih je izvedla Slovenija za načelo internacionalizacije

V odbobju 2005-2009 je vlada (Ministrstvo za gospodarstvo) izvedla nov program za

spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij (Nov program za spodbujanje

internacionalizacije podjetij za obdobje 2005-2009). Cilj programa je bil ponuditi nove

priloţnosti za spodbujanje slovenskega gospodarstva, organiziranje poslovnih delegacij,

sodelovanje na svetovnih sejmih in usposobiti slovenske poslovne klube v tujini. Ta

program se bo nadaljeval v obdobju 2010-2014 (Program Vlade RS za spodbujanje


internacionalizacije podjetij za obdobje 2010 — 2014). Za leto 2010 je predviden

finančni sklad v višini pribliţno 5 milijonov evrov5.

2.2.1 Nedavni ukrepi, ki jih je izvedla Italija za načelo internacionalizacije

Na podlagi zakona 33/2008, ki vsebuje nujna določila o gospodarskem razvoju,

poenostavitvi, konkurenčnosti, stabilizaciji javnih financ in davčnega izenačevanja,

dobijo MSP finančno pomoč za programe, ki izboljšujejo dostop na tuje trge, izvajanje

študij izvedljivosti in tehnično pomoč za italijanske naloţbe v tujini. Zakon 99/2009

nalaga vladi usklajevanje vseh zakonodajnih določil glede internacionalizacije, vključno

z izvozom, spodbujanjem naloţb, sporazumov med javnimi organi in bančnim sistemom,

z uporabo tujih bančnih storitev.

Instrumenti

Program vlade Republike Slovenije za spodbujanje internacionalizacije podjetij za

obdobje 2010-2014 določa ciljne trge in ključne sektorje. Osredotoča se na vrednotenje

dejavnosti za spodbujanje internacionalizacije, v dodatku pa predstavi druge, ki so

prilagodljive na posebne potrebe podjetij. Program vključuje individualno pomoč in ţeli

povečati zmoţnost podjetij za učinkovito vključevanje, pri čemer bi podjetja

izpolnjevala svoje dejanske potrebe.

2.2.2 Cilji in prednostne naloge programa

Učinkovita uporaba zasebnih in javnih sredstev za izboljšanje konkurenčnosti rezidentov

v mednarodni menjavi, zniţanje stroškov in tveganj pri vstopu rezidentov na tuje trge.

Spodbujanje odprtosti gospodarstva s pritegovanjem vhodnih tujih neposrednih naloţb je

uvrščeno v okvir programa Podjetništvo in konkurenčnost, razvojnega programa Rast in

razvoj podjetij ter podprograma Spodbujanje tujih naloţb in odprtosti gospodarstva.

Strateški cilji programa so:

5 Od tega je 0,66 milijona evrov v obliki pomoči za svetovalne storitve in sodelovanje na sejmih (največji

deleţ pomoči je enak 50 %), splošno izobraţevanje (največji deleţ pomoči je 60 %), posebno

izobraţevanje (največji deleţ pomoči je 20 %).


povečanje internacionalizacije slovenskih podjetij;

povečanje geografske diverzifikacije slovenskega izvoza in priloţnosti slovenskih

MSP za sodelovanje na svetovnih trgih ter zagotavljanje boljših pogojev za nastop

slovenskih podjetij v mednarodnem okviru

Specifični cilji programa so:

1. povečanje izvoza ter povečanje deleţa izvoza MSP v celotnem izvozu,

2. povečanje izvoza na prednostna ciljna trţišča;

3. povečanje javnih spodbud za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva;

4. povečanje prepoznavnosti slovenskega gospodarstva v tujini;

5. zagotavljanje novih tujih neposrednih naloţb, ki bodo prispevale k ustvarjanju

dodane vrednosti v določenih sektorjih in zmanjšanje ovir za vhodne tuje

neposredne naloţbe.

Prednostna področja so: EU, Zahodni Balkan, BRIK, Juţna Afrika, Rusija in SND, arabske

drţave (zlasti Libija in Egipt), nato pa Srednji vzhod, Turčija ter Severna in Latinska

Amerika.

Prednostni sektorji so: IKT, novi sintetični (kovinski in nekovinski) materiali,

nanotehnologije, kompleksni sistemi in inovativne tehnologije, tehnologije za trajnostno

gospodarstvo, zdravje in znanost o ţivljenju.

Najprivlačnejši sektorji za vhodne tuje neposredne naloţbe (sektorji s konkurenčnimi

prednostmi) so naslednji: ţivila in pijače, kemikalije in kemični izdelki, farmacevtske

surovine in preparati, guma in plastična masa, kovinski izdelki, električne naprave,

motorna vozila, prikolice in polprikolice.

Sofinancirane bodo naslednje dejavnosti:

1. informativne in podporne dejavnosti (na primer: zbiranje in posredovanje

informacij o tujih trgih – portal Izvozno okno);

2. analiza trţnih priloţnosti ter svetovanje;

3. promocijske in pospeševalne dejavnosti;

4. izobraţevanje za mednarodno poslovanje;

5. financiranje internacionalizacije (SID).


Diverzificirane dejavnosti so razporejene na podlagi velikosti podjetij in stopnje

internacionalizacije. Ciljne skupine so opredeljene tako:

prvi vstop na trg/prva internacionalizacija;

MSP, ki diverzificiranjo dejavnosti;

velika podjetja, ki diverzificiranjo dejavnosti.

V okviru izobraţevanja za mednarodo poslovanje je posebej zanimiva vzpostavitev

―Akademije internacionalizacije‖, katere namen je seznaniti slovenska podjetja s

sodobnimi pogledi in trendi v zvezi s postopki internacionalizacije, z izvedbenimi

strategijami in taktikami na posameznih mednarodnih trgih, s spoznavanjem različnih

pristopov k raziskovanju in analizi trgov, vstopnih strategij, razumevanjem različnih

kultur in poslovnega komuniciranja, seznanjanje s strateškim trţenjem in izbiro

ustreznih trţenjskih strategij. Program stremi k tesnemu sodelovanju pristojnih ustanov

na področju spodbujanja internacionalizacije slovenskih podjetij. Politika spodbujanja

internacionalizacije bo na nacionalni ravni učinkovita le, če uspe oblikovati primerne

sinergije in vključuje tudi pobude in predloge vseh vladnih in nevladnih organizacij.

Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (v nadaljevanju

JAPTI). JAPTI je ključna agencija za izvajanje politike na področju razvoja podjetništva

in konkurenčnosti v Sloveniji ter za izvajanje nacionalne politike s področja spodbujanja

tujih neposrednih naloţb in internacionalizacije.


3. Vloga internacionalizacije evropskega proizvodnega sistema v globalnem

okviru

Dvojna vloga Evropske unije, vloga globalnega akterja pa tudi regulatorja, prinaša veliko

odgovornost v trenutkih, ko reforma struktur mednarodnega ekonomskega in političnega

upravljanja sovpada z nedavno krizo, se uveljavlja za upravljanje vedno višje stopnje

interpolarnosti svetovnega geopolitičnega in geoenkonomskega sistema, oziroma vedno

večje soodvisnosti zvez v večstranski svetovni ureditvi.

Soodvisnost narašča in je ţe »bistvenega pomena«, saj lahko njeno slabo upravljanje na

svetovni ravni ogrozi stabilnost regij in regijskih akterjev/virov moči. Na ta način si je

treba razlagati tudi dejstvo, da je kriza pospešila postopek premika gospodarske in

politične moči z zahoda na vzhod.

Obstajajo tri bistvena vprašanja o globalni soodvisnosti, ki niso le naključno prisotna v

razmisleku Unije pa tudi v njeni socioekonomski agendi: gospodarstvo, energija in

okolje. Ta tri vprašanja so močno povezana, poleg tega pa so del vse bolj očitne

kompenzacije med gospodarsko rastjo in politično stabilnostjo.

Obdobje, ki ga je Jeffrey Sachs optimistično poimenoval ―leta pribliţevanja‖, torej

obdobje hitre deomgrafske širitve in rasti dohodka na prebivalca, predstavlja veliko

tveganje, ki ga zagotovo ne moremo razrešiti in/ali upravljati s preprostimi trţnimi

mehanizmi. Tveganja neučinkovitega upravljanja tega kritičnega sistema so

mnogovrstna: a) napredna gospodarstva ali gospodarstva v razvoju si po socioekonomski

krizi nehajo prizadevati za mednarodno usklajevanje gospodarskih politik zaradi

protekcionističnih nagnjenj in/ali oportunističnih logik; b) manj sredstev se nameni za

naloţbe v ključne sektorje kot je energetski, razvoj čistih tehnologij itn.; c) netrajnost

rasti proizvoda, emisij in povpraševanja po energiji, ki jo IEA v obdobju 2006-2030

ocenjuje na 45 %, se odraţa v povišanju konkurence/sporov za omejene okoljske in

energetske vire ter v podnebni krizi na planetu.

V tem oziru se internacionalizacije evropskega proizvodnega sistem ne le spodbuja,

temveč tudi upravlja in ureja, če ne kar usklajuje. Soodvisnost je ţe temeljna sestavina

vsake regionalne in/ali nacionalne strategije, to se poudarja v vedno večji emfazi o

potrebi po mednarodnem sodelovanju v Zdruţenih drţavah, Evropski uniji, na Kitajskem


in v Braziliji. V prihodnjih desetletjih bo verjetno le malo nacionalnih prednostnih

interesov na dolgi rok izpolnjenih brez upoštevanja interesov drugih akterjev in/ali brez

konvergence med različnimi interesi.

Mednarodni gospodarski odnosi EU, ki se v prvi vrsti gotovo nagibajo v zunanjo trgovino,

naloţbe, sporazume o trgovinskem in tehnološkem sodelovanju, zdruţitve in prevzeme

itn., so obravnavani in ponovno opredeljeni glede na razseţnosti, ki postajajo vse bolj

centralne, kot so sistem mednarodnih predpisov in sporazumov (STO, MIGA, itn.),

migracijski tokovi ter energetska ravnovesja.

EU je pred izzivom, da se prilagodljivo prilagodi, saj kot globalni akter lahko poda

nepasiven odgovor na globalizacijske izzive, s tem pa posredno vpliva tudi na oblike

internacionalizacije evropskih MSP.

3.1 Lizbonska perspektiva 2020

Prispevek MSP k primarnim ekonomskim ciljem EU je priznan in ustrezno dokumentiran v

lizbonski strategiji za gospodarsko rast in zaposlovanje ter v njenem nadaljevanju,

strateškem dokumentu Evropa 2020.

V dokumentu Evropa 2020 opazimo, da je kriza spodnesla leta gospodarskega in

socialnega napredka ter osvetlila strukturne pomanjkljivosti evropskega gospodarstva,

istočasno pa se zaostrujejo dolgoročni izzivi (globalizacija, pritisk na vire, staranje

prebivalstva). Ohranjanje socialne trţne ekonomije kot ne samo evropski model je

ambiciozen cilj, s katerim bi se EU spremenila v na znanju in inovacijah temelječe

gospodarstvo (pametno gospodarstvo), ki je trajnostno in vključujoče, in jo zaznamujejo

visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije.

Da bi cilje spremenili v nacionalne, ki se jih da nadzirati, je v dokumentu Evropa 2020

opredeljenih 7 tako imenovanih vodilnih pobud, od teh so pa vsaj 4 povezane z

internacionalizacijo proizvodnih sistemov. Prva je „Unija inovacij“ za izboljšanje

okvirnih pogojev in dostopa do financiranja raziskav in razvoja ter spodbujanje

oblikovanja inovativnih proizvodov/storitev. Druga je „Evropski program za digitalne

tehnologije“ za izkoriščanje prednosti enotnega digitalnega trga v podjetjih (e-trgovina)

in gospodinjstvih. Tretja je „Evropa, gospodarna z viri“ za prehod v nizkoogljično


gospodarstvo, povečanje uporabe obnovljivih virov, posodobitev prometnega sektorja in

spodbujanje energetske učinkovitosti. Četrta, najbolj neposredno povezana, je

„Industrijska politika za dobo globalizacije― za izboljšanje poslovnega okolja, zlasti za

MSP, in podporo razvoju industrijske osnove, s katero bo mogoče konkurirati na

svetovnih trgih.

Serija strukturnih pomanjkljivosti evropskega proizvodnega sistema, ki ga orisuje Evropa

2020, zlasti razlike v produktivnosti med različnimi regijami na svetovni ravni, ki so se

pojavile v zadnjem desetletju, ima namreč velik vpliv na postopek internacionalizacije.

To povzroča razlike med podjetji, čemur se pridruţujejo manjše naloţbe v raziskave in

razvoj ter inovacije, neustrezna raba informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ovire

za dostop na trg ter ne dovolj dinamično podjetniško okolje.

S strukturnimi pomanjkljivostmi so skladni nekateri vidiki prej omenjeni globalnih

izzivov: odvisnost od fosilnih goriv in neučinkovita raba surovin, ki izpostavljajo podjetja

šokom vse višjih cen; konkurenca razvitih gospodarstev, ki se uveljavljajo in investirajo v

raziskave in tehnologijo, da bi svoje industrije dvignile v vrednostni verigi in so

zagotovile svoj prostor v svetovnem gospodarstvu, ki je bil prej nepojmljiv.

Kriza je prikazala povišano medsebojno odvisnost gospodarstev EU27 ter med drugim v

dediščino zapustila manjšo količino sredstev za financiranje osnovnih infrastruktur, ki so

pomembne za sektorje, kot sta promet in energija, ne le za razvoj lastnih gospodarstev,

temveč tudi za pomoč pri popolni udeleţbi na notranjem trgu. To zlasti velja za MSP, ki

se soočajo s stroški udeleţbe na še ne izpopolnjenem enotnem trgu, zlasti za storitve, s

tem pa v evropskem prostoru izčrpavajo lastne moţnosti za internacionalizacijo.

V dokumentu Evropa 2020 je namreč zapisano, da se podjetja srečujejo z ovirami, ki

kljub obstoju predpisov glede enotnega trga, še danes omejujejo čezmejne dejavnosti,

ugotavlja se pa, da a) omreţja med seboj niso dovolj povezana ter b) še vedno obstajajo

odstopanja pri uporabi predpisov glede enotnega trga. Pogosto morajo podjetja

upoštevati 27 različnih pravnih sistemov za isto transakcijo6. Medtem se podjetja EU,

zlasti MSP, še vedno spoprijemajo z razdrobljenostjo in razhajajočimi se pravili, lahko

6 Dostop na trg tudi pri izvozu prinaša visoke nepovratne stroške (informacijske in oportunitetne), torej

stroške, ki so bistveno višji za mikro in mala podjetja, ki morajo omejene človeške vire premestiti stran od

produktivnih dejavnosti.


njihovi konkurenti s Kitajske, ZDA in Japonske izkoriščajo prednosti svojih velikih

domačih trgov.

Vir: Evropa 2020

Vizija Evrope 2020 navaja, da se je treba predpisnih ovir lotiti tudi ―od spodaj‖ z

zmanjšanjem administrativnih bremen, odstranitvijo davčnih ovir, izboljšanjem

poslovnega okolja, zlasti za MSP, in podpiranjem podjetniške kulture prek konkretnih

pobud v obliki politik, med katerimi je tudi poenostavitev prava o gospodarskih druţbah

(stečajni postopki, statut zasebne druţbe, ipd.).

Evropa 2020 navaja, da bo nov globalni scenarij ponujal nove moţnosti evropskim

izvoznikom ter konkurenčen dostop do ključnega uvoza. Vendar je v tem obdobju, ko bo

treba EU upravljati, svetovni red pa se spreminja, treba uporabiti vse instrumente

zunanje gospodarske politike. To velja za zunanje vidike naše notranje politike

(energija, promet, kmetijstvo, raziskave in razvoj, ipd.) ter zlasti za trgovino in

usklajevanje mednarodnih makroekonomskih politik.

Končni cilj je odprta, vendar povezana Evropa v urejenem mednarodnem kontekstu, ki

temelji na predpisih. Vendar mora biti pomen EU večji, odigrati mora vodilno vlogo pri


oblikovanju prihodnje svetovne gospodarske ureditve v G20, vlogo, za katero ima vse

potrebne zmoţnosti, da svoje interese zavaruje z vsemi instrumenti, ki so ji na voljo.

EU lahko raste tudi s prestreganjem dela rasti gospodarstev v vzponu, katerih srednji

razred razvija in uvaţa proizvode in storitve, za katere ima EU primerjalno prednost. EU

mora biti kot prvi svetovni trgovinski blok odprta za tujino in spremljati kaj druga

razvita gospodarstva ali gospodarstva v vzponu počnejo, da se ne samo prilagodi, temveč

tudi določi prihodnje trende.

Na ravni mednarodnega dialoga sta v dokumentu Evropa 2020 predvideni 2 glavni akcijski

liniji:

a) ukrepanje v okviru STO in dvostranskih partnerstev, da bodo imela podjetja EU,

vključno z MSP, boljši dostop do trga in bodo poslovala po enakih konkurenčnih

pogojih, kot jih uţivajo naši zunanji konkurenti;

b) bolj ciljno usmerjanje in poenostavljanje mednarodnih zakonodajnih dialogov,

zlasti na področjih kot sta podnebje in zelena rast, pri tem pa širiti vpliv EU s

spodbujanjem enakosti, vzajemnega priznavanja in zbliţevanja pri ključnih

regulativnih vprašanjih, pa tudi sprejemanje pravil in standardov Unije;

c) oblikovanje strateških odnosov z gospodarstvi v vzponu, v okviru katerih se bo

razpravljalo o skupnih vprašanjih in spodbujalo sodelovanje na področju predpisov

ter na drugih področjih, in se bodo reševala dvostranska vprašanja.

Komisija je v pripravila trgovinsko strategijo za Evropo 2020, ki vključuje več ciljev:

- sklenitev večstranskih in dvostranskih trgovinskih pogajanj, ki so ţe v teku, in boljše

izvajanje obstoječih sporazumov, pri čemer je posebna pozornost namenjena netarifnim

oviram za trgovino;

- pobude za odpiranje trgovine v strateških sektorjih, kot so ―zeleni‖ proizvodi in

tehnologije ter visokotehnološki proizvodi in storitve;

- strateški dialogi na visoki ravni, v okviru katerih se bo s ključnimi partnerji razpravljalo

o strateških temah, kot so trţni dostop, regulativni okvir, mednarodni standardi,

svetovna neravnovesja, energija in podnebne spremembe, dostop do surovin, svetovna

revščina, izobraţevanje in razvoj;


- okrepitev razprave z ZDA v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta in dialog na visoki

ravni s Kitajsko ter poglobitev odnosov z Japonsko in Rusijo;

- letno spremljanje in poročanje, s pričetkom leta 2011, o trgovinskih ovirah in ovirah za

naloţbe, ter opisovanje načinov za izboljšanje trţnega dostopa in regulativnega okolja

za podjetja EU.

3.2. Geoekonomija Evropske unije

EU je po analizi skupine Bruegel kompleksen mednarodni subjekt, katerega notranje

spremembe imajo pomemben vpliv tudi na mednarodne gospodarske odnose. Med

notranje in bistvene spremembe sodijo širitev na 27 drţav članic, oblikovanje enotnega

skupnega trga7 in uvedba enotne valute. Medtem ko je EU tudi zaradi teh sprememb

pomemben globalni subjekt, saj predstavlja največji enotni trg na svetu z drugo

najpomembnejšo mednarodno valuto v smislu menjave, je svet v svetovnem

gospodarskem sistemu, ki je dosti bolj odprt in povezan kot pred dvajsetimi leti, videl

vzpon tudi drugih globalnih subjektov, zlasti Kitajske in Indije.

V sistemu, v katerem vloga in odgovornost nacionalnih in nadnacionalnih subjektov

narašča (vzporedno z geografskim prenosom politične in gospodarske moči ter

povečanjem soodvisnosti), je za učinkovito obvladovanje gospodarske krize večstransko

sodelovanje bistvenega pomena, kot je to poudarila premoč G20 kot edinega

kredibilnega gospodarskega foruma, medtem pa so veliko moč pridobivala dvostranska

ali večstranska vrhovna zasedanja, ki so na različne načine vključevala Zdruţene drţave

Amerike, EU, BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) in druge drţave v vzponu. Zlasti

je treba poudariti morebiti preveč tiho vključitev G-5 (Brazilije, Kitajske, Indije, Mehike

in Juţne Afrike) v tako imenovani proces Heiligendamm, ki ima na dnevnem redu med

drugimi temami tudi liberalizacijo naloţb8. Poudariti je treba, da se ta trend dialogov na

vrhuncu ni izrazil kot kriza, temveč ga je kriza še okrepila.

7 Vendar pa še vedno obstajajo številne ovire za njegovo izpopolnitev, zlasti pri storitvah, ki ne vsebujejo

sekundarnih proizvodnih dejavnikov v okviru splošne nevarnosti za MSP pri vstopu na trge zunaj evropskih meja. 8 Štiri upoštevane teme so: spodbujanje in varovanje inovacij; krepitev svobode naloţb za izboljšanje okolja za naloţbe, ki vključujejo krepitev načel socialne odgovornosti podjetij; določanje skupnih odgovornosti za razvoj, zlasti za Afriko; skupni dostop do znanja za izboljšanje energetske učinkovitosti in tehnološkega sodelovanja z namenom zmanjšanja emisij CO2.


Nova svetovna geografija tako zahteva temeljito revizijo agende mednarodnih odnosov,

ali pa izboljšanje okvira upravljanja mednarodnih gospodarskih politik EU za izboljšanje

njihove učinkovitosti. V tem okviru je Jean Pisany-Ferry9 predlagal razdelitev regij zunaj

Unije:

a) območja blizu EU, vključno z Rusijo, Srednjim vzhodom in Severno Afriko, katerih

drţave imajo številno prebivalstvo, dohodek na prebivalca pa je precej niţji od

EU, pri njih pa je zbran pomemben deleţ energetskih virov tega planeta;

b) Zdruţene drţave Amerike;

c) druge napredne drţave s primerljivim številom prebivalstva kot ZDA, vendar

niţjim BDP;

d) azijske in latinskoameriške drţave v vzponu, zlasti BRIK, s prebivalstvom, ki

predstavljajo petkratnik prebivalstva ZDA in EU, njihov BDP pa je podoben

zdruţenima BDP ZDA in EU;

e) drţave v razvoju, ki niso v vzponu, zlasti podsaharska Afrika, s primerljivim

prebivalstvom, kjer pa BDP enak tretjini BDPja zdruţene regije, kamor sodijo

Evropa, Srednji vzhod in Severna Afrika.

V tem pogledu se EU sooča s tremi tako imenovanimi agendami: globalna agenda, ki je

bila deloma ţe prej omenjena, čezatlantska agenda in regionalna/-e agenda/-e.

Globalna agenda je povezana s temo vse večje gospodarske povezanosti, ki se jo

upravlja tako, da je zdruţljiva s finančno rastjo in stabilnostjo, da se prednostno odzove

na sistem mednarodnih pravil in institucij, vključno s tistimi iz sistema mednarodne

menjave in konkurence.

Druga tema je povezovanje globalizacije in ohranjanje svetovnih javnih dobrin. Evropska

unija ţe izvaja odlično vlogo akterja/regulatorja na področju mednarodne menjave in

finančnih transakcij, njena vloga na področju razvoja in okolja pa je manjša. Razvojna

tema, zlasti lokalni razvoj kot prihodnji nosilec postopkov internacionalizacije, ni tuja

centralni temi te analize.

Druga agenda je čezatlantska, torej odnos med EU in Zdruţenimi drţavami Amerike. Ta

odnos je še posebej pomemben, če se upošteva, da sta ta subjekta doslej poleg

9 Glej literaturo.


industrijskih proizvodov, trgovine, premikov kapitala, konkurence, itn., razvila prbliţno

80 % mednarodnih pravil in standardov. Termin ―svetovnih regulatorjev‖ torej ni

neprimeren, to vodstvo pa bosta po različnih analizah zadrţala tudi v bliţnji prihodnosti

zaradi prednosti, ki izhajajo iz razvoja in kompleksnosti njunih notranjih trgov. Vendar

druge notranje oblasti v vzponu, zlasti BRIK, niso več pasivni receptorji (sprejemalci

politik), temveč postajajo vedno bolj nepopustljivi, njihova moţnost veta pa narašča.

Zato morajo ZDA in EU preprečiti, pogoste razmere iz zadnjih desetletij, to je

nasprotovanje in nekooperativno soočanje, ki bi lahko v pomanjkanju ureditve olajšalo

strategije za podaljševanje razmer stagnacije za številne občutljive teme.

Regionalna agenda zadeva odnose med EU in drţavami v tako imenovani evropski

soseski, vključno z Rusijo, in drugimi drţavami Srednjega vzhoda in Severne Afrike. Ta

agenda vključuje revizijo politike nove evropske soseske, ki se je doslej sorazmerno z

njeno dvoumnostjo izkazala za neučinkovito, ter sklenitev skladnega in enotnega

pristopa o dveh občutljivih temah: migracijski htokovih in energiji.

Zunanja gospodarska politika EU je torej neposredno soodvisna s temo

internacionalizacije, saj neposredno določa okolje, v katerem se gibljejo podjetja. Prav

Evropa 2020

Vsi ti novi izzivi pa ne zadevajo le EU na institucionalni ravni in drţav članic tudi zato,

ker bo v bliţnji prihodnosti bolj kot v preteklosti za MSP primerno upoštevati elemente,

ki so se do nedavnega zdeli oddaljeni ali bolje zunanji glede na postopek

internacionalizacije.


4. Internacionalizacija evropskih podjetij

Raziskava, ki jo redno izvaja EIM Business & Policy Research, ponuja predstavo o seriji

ekonomskih kazalcev, razdeljenih po velikosti, tako na drţavni kot na agregatni ravni.

Sorazmerno z bistvenimi podagregati Unije je opaziti, da kljub pomembni strukturni

konvergenci še vedno obstaja pomenska razlika med mikro in malimi podjetji v starih in

novih drţavah članicah, oziroma v EU15 in EU12.

Preglednica 2 – Porazdelitev absolutnega števila podjetij po velikosti v novih drţavah članicah (EU12), starih drţavah članicah (EU15) in v EU27 (2008)

Mikro Mala Srednja MSP Velika Skupaj

EU27 91,8% 6,9% 1,1% 99,8% 0,2% 20.770.570

EU15 91,5% 7,3% 1,1% 99,8% 0,2% 16.560.008

EU12 93,3% 5,2% 1,2% 99,8% 0,2% 4.210.562 Vir: EIM Business & Policy Research, 2010.

Mikro podjetja imajo v primerjavi s starimi drţavami članicami večjo teţo, mala

podjetja pa so manj zastopana kot v povprečju v EU. Ta manjša nehomogenost izgine v

skupni razporeditvi, če se opazuje povprečna dimenzija podjetja, kjer je konvergenca ţe

doseţena.

Preglednica 3 – Porazdelitev absolutnega števila podjetij in nekaterih ekonomskih kazalcev za podjetja v EU27 po velikostnih razredih (2008)

Mikro Mala Srednja MSP Velika

Podjetja (.000) 19.076 1.425 226 20.727 43

Zaposleni (.000) 39.653 27.671 22.682 90.006 43.448

Zaposleni / Podjetje 2 19 100 4 1.006

Produktivnost *

(.000 €)

33 43 50 40 61

Strošek dela**

(.000 €)

27 29 32 29 38

Delež naložb+ 24 15 18 19 18

Vir: EIM Business & Policy Research, 2010. *Dodana vrednost po strošku produkcijskih dejavnikov /Število

zaposlenih; ** Strošek delovne sile/Zaposleni; +

Bruto naložbe v material/ Dodana vrednost po strošku proizvodnih

dejavnikov


Če se upošteva povprečna produktivnost med različnimi velikostnimi razredi, je še vedno

opaziti velike razlike med EU15 in EU12, ki so obratno sorazmerne z velikostjo: razlika je

največja pri mikro podjetjih, kjer produktivnost v novih drţavah članicah dosega

pribliţno eno tretjino produktivnosti v starih drţavah članicah. V skupnem seštevku MSP

produktivnost v novih drţavah članicah dosega 38 % produktivnosti v starih drţavah

članicah, pri velikih podjetjih pa je produktivnost v novih drţavah članicah enaka 49 %

produktivnosti v starih drţavah članicah.

Preglednica 4 – Sektorska porazdelitev po velikosti podjetij EU27 (2008)


Rudarstvo 0,1% 0,3% 0,4% 0,1% 0,6% 0,1%

Proizvodnja 10,0% 24,6% 38,0% 11,3% 43,5% 11,4%

Oskrba z vodo, plinom in

električno energijo 0,1% 0,3% 1,0% 0,1% 2,2% 0,2%

Gradbeništvo 14,4% 16,3% 11,1% 14,5% 5,8% 14,4%

Trgovina na debelo in

drobno; popravila 32,1% 25,9% 18,9% 31,5% 15,8% 31,5%

Hoteli in gostinstvo 8,2% 10,1% 4,9% 8,3% 3,1% 8,3%

Promet, skladiščenje in

zveze 5,9% 6,4% 7,2% 6,0% 8,4% 6,0%

Poslovanje z

nepremičninami, najem in

poslovne storitve

29,2% 16,1% 18,5% 28,1% 20,6% 28,1%

Skupaj nefinančna podjetja 19.075.952 1.425.346 226.094

20.727.392

43.178 20.770.

570 Vir: EIM Business & Policy Research, 2010.

Odstotna porazdelitev kaţe na velike razlike med velikimi podjetji ter MSP pri vrednostih

v sekundarnem in terciarnem makro sektorju: razlika v prid velikim podjetjem v

proizvodnji presega 30 odstotnih točk, medtem ko je vsota razlik gradbenega,

trgovinskega in hotelsko-gostinskega sektorja v prid MSP ter je enaka pribliţno

30 odstotnim točkam.

Preglednica 5 – Porazdelitev absolutnega števila podjetij in nekaterih ekonomskih kazalcev za podjetja v EU12 po velikostnih razredih (2008)

Mikro Mala Srednja MSP Velika

Podjetja (.000) 3.930 220 50 4.201 10

Zaposleni (.000) 7.660 4.403 5.138 17.202 7.857

Zaposleni / Podjetje 2 20 102 4 812

Produktivnost * 11 17 19 15 30


(.000 €)

Strošek dela**

(.000 €)

10 10 11 11 14

Investicijska kvota+ 34 34 34 34 35

Vir: EIM Business & Policy Research, 2010 *Dodana vrednost po strošku produkcijskih dejavnikov /Število



dejavnikov

V novih drţavah članicah je razlika med velikimi podjetji ter MSP v proizvodnji še večja

in presega 40 odstotnih točk, medtem ko skupna vsota razlik gradbenega, trgovinskega in

hotelsko-gostinskega sektorja ostaja v mejah 30 odstotnih točk.

Preglednica 6 – Sektorska porazdelitev po velikosti podjetij EU12 (2008)


Rudarstvo 0,1% 0,4% 0,6% 0,1% 1,3% 0,1%

Proizvodnja 12,5% 28,2% 45,9% 13,7% 56,2% 13,8%

Oskrba z vodo, plinom in

električno energijo 0,1% 0,6% 2,0% 0,1% 4,5% 0,1%

Gradbeništvo 12,3% 13,8% 12,7% 12,4% 7,2% 12,4%

Trgovina na debelo in

drobno; popravila 37,8% 32,0% 18,6% 37,3% 11,3% 37,2%

Hoteli in gostinstvo 5,1% 6,2% 3,1% 5,1% 1,8% 5,1%

Promet, skladiščenje in

zveze 7,8% 6,3% 5,8% 7,7% 7,5% 7,7%

Poslovanje z


poslovne storitve

24,5% 12,6% 11,2% 23,7% 10,2% 23,7%

Skupaj nefinančna

podjetja 3.930.173 220.316 50.399 4.200.888 9.674 4.210.562

Vir: Informest obdelava podatkov EIM Business & Policy Research, 2010.

Če se kot dimenzija velikih podjetij upošteva tako imenovani sekundarni sektor oziroma

skupina, ki jo tvorijo proizvodnja, rudarstvo in oskrba z elektriko, je opaziti, da je

povprečni deleţ v EU27 46,3-odstoten, medtem ko je v EU12 ta deleţ 62-odstoten, kar

pomeni večjo relativno koncentracijo v sekundarnem sektorju glede na EU15, ki je bolj

kot rezultat zakasnele strukturne konvergence, rezultat dvajsetletnega pritoka tujih

neposrednih naloţb iz EU15, ki so preoblikovale razporeditev po vejah in vplivale na teţo

sekundarnega sektorja v vzhodni Evropski uniji.


Ta premoč proizvodnje je še večja, če upoštevamo transnacionalna podjetja.

Med prvih 100 transnacionalnih nefinančnih podjetij po absolutni vrednosti dejavnosti v

tujini, je bilo po navedbah World Investment Report 2010 v Evropski uniji leta 2007 59

transnacionalnih podjetij.

Velike korporacije so v drţavah Unije zastopane v starih industrializiranih drţavah kot so

Francija (15 transnacionalnih podjetij), Velika Britanija (15 transnacionalnih podjetij),

Nemčija (13 transnacionalnih podjetij, od tega 1 skupno vlaganje), Španija (5

transnacionalnih podjetij, od tega 1 skupno vlaganje), Švedska (3 transnacionalna

podjetja), Nizozemska in Italija (po 2 transnacionalni podjetji) ter Luksemburg,

Portugalska in Irska (po 1 transnacionalno podjetje). Poudariti je treba, da je po World

Investment Report 2009 Španija prešla s 3 na 5 velikih transnacionalnih podjetij, ki

tvorijo lestvico 100 največjih podjetij. Strukturno je Italija glede velikih

transnacionalnih podjetij premalo zastopana, vendar so se, kot to kaţejo številne

analize, po 90. letih okrepila "majhna multinacionalna podjetja‖. Zaradi te (negativne)

strukturne značilnosti, ki se je okrepila v 90. letih, je primerjava s Slovenijo bolj

enostavna, saj so slovenske multinacionalke po dimenziji gospodarskega sistema majhne

in imajo podobne značilnosti glede prilagodljivosti in odzivnosti na krizo kot majhne

italijanske multinacionalke.

Primerjava skupine velikih transnacionalnih podjetij v Uniji in srednjih podjetij v

drţavah zunaj Unije po povprečni uvrstitvi, četudi je statistično neustrezna, kaţe na

velike razlike. Medtem ko sta si obe skupini po relativnem stanju vseh dejavnosti v tujini

blizu (povprečno mesto za skupino iz EU je 48, za skupino zunaj EU pa 54), sorazmerno z

relativnim mestom kazalca transnacionalnosti10, je skupina transnacionalnih podjetij

Unije povprečno na 45. mestu, medtem ko so velika transnacionalna podjetja zunaj

Unije na 59. mestu, kar kaţe stopnjo prevlade internacionalizacije, ne le glede na

vrednost dejavnosti v tujini, temveč glede na deleţ prodaje in zaposlenih glede na

njihovo celotno vrednost. V smislu absolutnih odstotkov je povprečna vrednost kazalca

transnacionalnosti 67 % za velika transnacionalna podjetja Unije, za transnacionalna

podjetja zunaj Unije pa je ta vrednost 58 %.

10

TNI, kazalec transnacionalnosti se izračuna kot povprečje sledečih odnosov: dejavnosti v tujini glede na

celotne dejavnosti; prodaja v tujini glede na celotno prodajo in zaposleni v tujini glede na vse zaposlene.


Preglednica 7 – Transnacionalna podjetja s sedeţem v EU, ki so bila v letu 2008 po dejavnosti v tujini med največjimi 100 podjetji

na svetu

Korporacija

Sedež

Sektor

Sredstva* Prodaja* Zaposleni

Tujina Skupaj Tujina Skupaj Tujina Skupaj TNI

(%)

Royal Dutch/Shell Group V. Britanija Naftni (pridob., rafin., distrib.) 222.324 282.401 261.393 458.361 85.000 102.000 73,0

Vodafone Group Plc V. Britanija Telekomunikacije 201.570 218.955 60.197 69.250 68.747 79.097 88,6

BP PLC V. Britanija Naftni (pridob., rafin., distrib.) 188.969 228.238 283.876 365.700 76.100 92.000 81,0

Total SA Francija Naftni (pridob., rafin., distrib.) 141.442 164.662 177.726 234.574 59.858 96.959 74,5

E.On Nemčija Storitve (elektrika, plin in voda) 141.168 218.573 53.019 126.925 57.134 93.538 55,8

Electricite De France Francija Storitve (elektrika, plin in voda) 133.698 278.759 43.914 94.044 51.385 160.913 42,2

ArcelorMittal Luksemburg Rude in kovinski izdelki 127.127 133.088 112.689 124.936 239.455 315.867 87,2

Volkswagen Group Nemčija Motorna vozila 123.677 233.708 126.007 166.508 195.586 369.928 60,5

GDF Suez Francija Storitve (elektrika, plin in voda) 119.374 232.718 68.992 99.377 95.018 196.592 56,4

Anheuser-Busch-Inbev SA Nizozemska Ţivila, pijača in tobačni izdelki 106.247 113.170 18.699 23.558 108.425 119.874 87,9

Siemens AG Nemčija Električne/elektronske naprave 104.488 135.102 84.322 116.089 295.000 427.000 73,0

Eni Group Italija Naftni (pridob., rafin., distrib.) 95.818 162.269 95.448 158.227 39.400 78.880 56,4

Telefonica SA Španija Telekomunikacije 95.446 139.034 54.124 84.778 197.096 251.775 70,3

Deutsche Telekom AG Nemčija Telekomunikacije 95.019 171.385 47.960 90.221 96.034 227.747 50,3

Daimler AG Nemčija Motorna vozila 87.927 184.021 108.348 140.268 105.463 273.216 54,5

France Telecom Francija Telekomunikacije 81.378 132.630 36.465 78.256 83.795 186.049 51,0

Iberdrola SA Španija Storitve (elektrika, plin in voda) 73.576 119.467 19.785 36.863 17.778 32.993 56,4

Eads NV Francija Letala 66.950 105.989 57.890 63.299 73.969 118.349 72,4

BMW AG Nemčija Motorna vozila 63.201 140.690 62.119 77.830 26.125 100.041 50,3

Grupo Ferrovial Španija Gradbeništvo in nepremičnine 54.322 67.088 13.156 20.667 64.309 106.596 68,3


RWE Group Nemčija Storitve (elektrika, plin in voda) 53.557 130.035 26.710 71.617 26.688 65.908 39,7 Vir: Unctad (2010), obdelava Informest; (*) milijoni dolarjev


na svetu (nadaljevanje)

Korporacija

Sedež

Sektor



b

(%)

Xstrata PLC V. Britanija Minerali 52.227 55.314 25.215 27.952 37.883 39.940 93,2

Sanofi-aventis Francija Farmacija 50.328 100.191 22.636 40.334 69.990 98.213 59,2

Nokia Finska Električne/elektronske naprave 50.006 55.090 73.662 74.192 101.559 125.829 90,3

Lafarge SA Francija Mineralni nekovinski izdelki 50.003 56.518 23.865 27.846 65.520 83.438 84,2

Rio Tinto Plc V. Britanija Minerali 47.064 89.616 21.649 58.065 54.156 105.785 47,0

Anglo American V. Britanija Minerali 44.413 49.738 21.766 26.311 95.000 105.000 87,5

Veolia Environnement SA

Francija Storitve (elektrika, plin in voda) 43.990 68.373 31.723 52.971 220.106 336.013 63,2

Compagnie De Saint-Gobain SA

Francija Mineralni nekovinski izdelki 43.597 60.397 45.834 64.082 153.614 209.175 72,4

BASF AG Nemčija Kemični 43.020 70.786 50.925 91.154 49.560 96.924 55,9

Fiat Spa Italija Motorna vozila 40.851 85.974 65.931 86.876 115.977 198.348 60,6

Statoil Asa Norveška Naftni (pridob., rafin., distrib.) 37.977 82.645 28.328 116.318 11.495 29.496 36,4

Volvo AB Švedska Motorna vozila 37.582 47.472 43.946 46.047 73.190 101.380 82,3

Astrazeneca Plc V. Britanija Farmacija 36.973 46.784 29.691 31.601 54.183 65.000 85,4

Vivendi Universal Francija Telekomunikacije 35.879 78.867 13.789 37.150 30.135 44.243 50,2

National Grid Transco V. Britanija Storitve (elektrika, plin in voda) 33.680 63.761 17.373 26.379 17.429 27.886 60,4

BAE Systems Plc V. Britanija Zračna plovila in deli 33.285 37.427 25.249 30.583 61.200 94.000 78,9

Repsol YPF SA Španija Naftni (pridob., rafin., distrib.) 32.720 68.795 43.970 84.477 18.403 36.302 50,1

Philips Electronics Nizozemska Električne/elektronske naprave 32.675 45.986 37.122 38.603 83.946 121.398 78,8


Pernod Ricard SA Francija Ţivila, pijača in tobačni izdelki 32.237 35.159 8.845 9.850 16.260 18.975 89,1 Vir: Unctad (2010), obdelava Informest; (*) milijoni dolarjev



na svetu (nadaljevanje)

Korporacija

Sedež

Sektor



b

(%)

WPP Group Plc V. Britanija Poslovne storitve 31.567 35.661 11.966 13.717 88.467 97.438 88,9

Thyssenkrupp AG Nemčija Metalurgija, kovinski proizodi 31.422 59.557 51.441 80.207 114.277 199.374 58,1

Vattenfall Švedska Storitve (elektrika, plin in voda) 31.288 56.829 16.079 24.952 23.675 32.801 63,9

Deutsche Post AG Nemčija Prevoz in skladiščenje 30.765 365.990 55.170 79.699 283.699 451.515 46,8

Unilever V. Britanija Konglomerat 30.236 50.302 40.483 59.287 144.000 174.000 70,4

Linde AG Nemčija Kemični 29.847 33.158 16.574 18.527 44.278 51.908 88,3

BG Group Plc V. Britanija Storitve (elektrika, plin in voda) 29.832 36.437 18.239 23.053 3.639 5.395 76,1

Pinault-Printemps Redoute SA Francija Trgovina na debelo in drobno 29.362 37.617 18.056 29.555 55.169 88.025 67,3

TeliaSonera AB Švedska Telekomunikacije 29.067 33.688 10.265 15.707 19.885 30.037 72,6

Metro AG Nemčija Trgovina na debelo in drobno 28.729 47.077 60.410 99.424 161.925 265.974 60,9

Carrefour SA Francija Trgovina na debelo in drobno 28.056 72.487 71.688 127.238 363.311 495.287 56,1

CRH Plc Irska Mineralni nekovinski izdelki 27.787 29.396 28.926 30.559 46.248 93.572 79,5

EDP Energias De Portugal SA Portugalska Storitve (elektrika, plin in voda) 27.104 49.699 7.679 20.328 4.543 12.245 43,1

Glaxosmithkline Plc V. Britanija Farmacija 26.924 57.424 28.030 44.674 54.326 99.003 54,8

Air Liquide Francija Kemični/mineralni nekovinski izdelki 26.647 28.678 15.292 19.170 37.876 43.000 86,9

Lvmh Moët-Hennessy Louis Vuitton SA Francija Potrošne dobrine (drugo) 26.377 43.949 21.549 25.154 57.350 77.087 73,4

Bayer AG Nemčija Farmacija 25.696 73.084 24.979 48.161 53.100 108.600 45,3

SAB Miller V. Britanija Ţivila, pijača in tobačni izdelki 25.139 31.619 12.585 18.703 52.362 68.635 74,4

Diageo Plc V. Britanija Ţivila, pijača in tobačni izdelki 24.264 29.965 17.086 19.603 12.379 24.270 73,0


Vir: Unctad (2010), obdelava Informest; (*) milijoni dolarjev


Kako kriza vpliva na ta strukturni okvir? Kako se na ravni podjetja odraţajo gospodarske

razmere? Ali bo učinek glede na velikost podjetij enak?

Preglednica 8 - Najostrejše omejitve v obdobju marec-september 2010

Povpraševanje Pritisk konkurence Dostop do

financiranja

Proizvodni stroški ali

stroški dela

Velika 23% 19% 11% 14%

MSP 28% 15% 15% 11%

Skupaj 26% 16% 14% 12%

Razpoložljivost kvalific.

del. sile ali managerjev

strokovnjakov

Vprašanja v zvezi

s predpisi

Drugo Ne vem / Ni na voljo

Velika 16% 6% 7% 4%

MSP 13% 7% 8% 3%

Skupaj 14% 7% 8% 3% Vir: ECB/EC (2010)

Rezultati nedavne raziskave Evropske centralne banke kaţejo, da velika podjetja v zvezi

z omejitvami in/ali kritičnimi dejavniki manj čutijo zmanjšanje povpraševanja in teţave

s financiranjem, so pa bolj občutljiva na konkurenčne pritiske, stroške dela in

razpoloţljivost kvalificiranih delavcev.

Preglednica 9 - Napoved rasti bruto dodane vrednosti po strošku proizvodnih dejavnikov

2009 2010 2011

Velika podjetja -6,5% 1,1% 2,4%

MSP -5,5% 0,9% 1,9%

Vir : ECB/EC (2010)

V kratkem obdobju je bil negativni vpliv gospodarske krize na proizvodnjo večji za velika

in srednja podjetja kot za mala podjetja. To med drugim odraţa razlike v sestavi

prodaje med velikostnimi razredi skupaj z neenako porazdelitvijo učinkov gospodarske

krize na zasebno potrošnjo na eni, ter izvozom in naloţbami na drugi strani. Vendar

imajo srednja in zlasti velika podjetja ključno vlogo v proizvodnji in predstavljajo

pomemben deleţ izvoza v celotni prodaji. Ker izvoz poganja šibko gospodarsko

okrevanje, so srednjeročne napovedi za ta podjetja bolj pozitivne.


Oktobrske napovedi OECD navajajo šibkejše okrevanje v 2010 in 2011 glede na

predhodne majske napovedi, zasebne naloţbe pa bodo ostale nizke. Razširjeno mnenje

je, da bi lahko imela kreditna kriza, tako kot prejšnje finančne krize, negativen

strukturni vpliv na gospodarstvo, vendar bo ta vpliv intenzivnejši zaradi njenega obsega

in časovne usklajenosti.

Prejšnje finančne krize so imele pogosto velik in dolgotrajen vpliv na cene dejavnosti

(kar je zmanjšalo vrednost premičnin in nepremičnin v lasti druţin in podjetij), javni

dolg, proizvodnjo in zaposlovanje.

Različni negativni strukturni vplivi bodo namreč lahko omejevali prihodnjo gospodarsko

rast evropskega gospodarstva. Vrednost dejavnosti podjetij in potrošnikov se je močno

zmanjšala, njihove obveznosti pa ne. Ta pojav je poznan kot ―recesija poslovne

bilance". Za podjetja to lahko pomeni manjšo nagnjenost k investiranju, kar se dejansko

dogaja, nagnjenost, ki jo spodbuja tudi kreditni sektor, kjer teţave s finančnim vzvodom

silijo banke v nakup drţavnih obveznic in zmanjševanje bančnih posojil podjetjem.

Recesija poslovne bilance lahko vodi k skromni okrepitvi zasebne potrošnje, medtem ko

so vlade zaradi poslabšane strukture javnih financ prisiljene ohranjati restriktivno

fiskalno politiko. To lahko poveča tveganje oblikovanja gospodarskega cikla v obliki W,

to je recesije z dvojnim dnom. Poleg tega lahko morebitno zmanjšanje dejavnosti

raziskav in razvoja v podjetjih zaradi višjih stroškov kapitala ter slabše prodaje in

dobičkonosnosti, zmanjša ritem tehničnega napredka, precej višja raven brezposelnosti

pa lahko povzroči trajno izgubo kompetenc pri delavcih. Ta teţnja pa podjetja, ki ţelijo

s svojimi inovacijami konkurenčno vstopiti na tuje trge, sooča s številnimi tveganji.

Trgovinska izmenjava (povzetek)

Kot je bilo omenjeno ţe prej, v evropskem projektu EFIGE, ki je del sedmega okvirnega

programa, podjetja - in ne drţave – izvajajo globalne dejavnosti, torej izvaţajo, uvaţajo

in proizvajajo v tujini. Vendar je namen v tem delu posredovati le zgoščen prikaz

bistvenih sprememb v tokovih znotraj in zunaj EU, bolj analitični in kvalitativni opis pa

predstaviti v delu, ki je namenjen malim in srednjim podjetjem.

Trend neprestanega poviševanja uvoza in izvoza med leti 2003 in 2008 se je leta 2009

močno obrnil, ko se je izmenjava v EU27 zmanjšala s 577,4 milijarde EUR na 294,1

milijarde EUR. Izvoz se je skrčil za 16 % na 1.094 milijard EUR, uvoz pa se je zniţal za

23 % na 1.200 milijard EUR. Ta dinamika je povzročila veliko zmanjšanje trgovinskega


primanjkljaja, ki ni dosegel 106 milijard EUR, kar je manj od polovice v letu 2008

zabeleţenega primanjkljaja in predstavlja najniţjo vrednost od leta 2004.

Zmanjšanje izhodnih in vhodnih tokov uvoza in izvoza se je povišalo v drugem semestru

leta 2008; izvoz se je po aprilskem vrhuncu v višini 114,5 milijard EUR do januarja 2009

zniţal za 24 %. Uvoz se je pričel zmanjševati tri mesece kasneje, torej julija 2008,

najniţjo vrednost pa je dosegel maja 2009, ko se je skrčil za 32 % s 141 na 96 milijard

EUR. Po teh najniţjih točkah sta tako uvoz kot izvoz začela počasi okrevati.

Preglednica 10 – Trgovina zunaj EU z glavnimi trgovinskimi partnerji med leti 2007 in

2009 (mia EUR)

Izvoz

2007 2008 2009 Var %

’09 / ’08

%

2009

Zunaj EU 1.240,5 1.306,5 1.094,4 -16,2% 100%

ZDA 261,5 249,9 204,5 -18,2% 18,7%

Kitajska 71,9 78,4 81,6 4,1% 7,5%

Rusija 89,1 105,2 65,7 -37,6% 6,0%

Švica 92,8 97,7 88,6 -9,3% 81,0%

Norveška 43,6 43,7 37,6 -14,0% 3,4%

Japonska 43,7 42,4 36,0 -15,1% 3,3%

Turčija 52,6 54,3 43,9 -19,2% 4,0%

Južna Koreja 24,8 25,6 21,5 -15,8% 2,0%

Indija 29,5 31,5 27,5 -12,7% 2,5%

Brazilija 21,3 26,3 21,5 -18,0% 2,0%

Drugo 323,3 551,6 466,0 -15,5% 42,6%

Uvoz

2007 2008 2009 Var %

’09 / ’08

%

2009

Zunaj EU 1.433,4 1.565,0 1.199,7 -23,3% 100,0%

ZDA 181,7 186,8 160,0 -14,3% 13,3%

Kitajska 232,7 247,9 214,7 -13,4% 17,9%

Rusija 144,5 177,9 115,4 -35,1% 9,6%

Švica 77,0 80,3 73,8 -8,1% 6,2%

Norveška 76,7 95,9 68,7 -28,4% 5,7%

Japonska 78,4 75,2 55,8 -25,8% 4,7%

Turčija 47,0 46,0 36,1 -21,5% 3,0%

Južna Koreja 41,4 39,6 32,0 -19,2% 2,7%

Indija 26,6 29,5 25,4 -13,9% 2,1%

Brazilija 32,8 35,9 25,6 -28,7% 2,1%

Drugo 310,8 550,2 392,2 -28,7% 32,7% Vir: Eurostat


Močno zniţanje izvoza EU27 je bilo v letu 2009 neenakomerno porazdeljeno med

trgovinskimi partnerji. Kljub 18-odstotnemu zniţanju izvoza ostajajo Zdruţene drţave

Amerike ključni izvozni trg. Vendar je Rusija, ki je bila drugi najpomembnejši trg, padla

na četrto mesto za Švico in Kitajsko. Izvoz v Rusijo se je namreč v letu 2009 zniţal za

38 %, potem ko se je več kot početveril v obdobju od 2000 do 2008. Za več kot 50 % se je

zniţal zlasti izvoz iz Švedske in Zdruţenega kraljestva.

Deleţ izvoza EU27 v Zdruţene drţave Amerike je med 2008 in 2009 ostal stabilen in

predstavlja pribliţno petino vsega izvoza, deleţž izvoza na Kitajsko pa se je s 6 % povišal

na 7,5 %, Kitajska pa je tako postala tretji izvozni trg za ZDA in Švico. Kitajska je edini

izvozni trg, na katerega se je izvoz v obdobju med 2008 in 2009 povišal, pa čeprav samo

za tretjino povprečne letne stopnje med leti 2000 in 2009. Izvoza na Kitajsko pa niso

povišale vse drţave članice: Nemčija je izvoz na Kitajsko povišala za 2,4 milijarde EUR,

kar je najvišja rast vrednosti, medtem ko je Francija izvozila za 1,1 milijarde EUR manj.

Uvoz v EU27 se je med letoma 2008 in 2009 zniţal za vse glavne uvozne drţave. Uvoz iz

Kitajske, ki je največje izvorno trţišče pri uvozu, se je zniţal za 33 milijard EUR,

medtem ko se je uvoz iz Zdruţenih drţav Amerike zniţal za 27 milijard EUR, iz Rusije pa

za 63 milijard EUR. Vrednostno in odstotno krčenje uvoza - zniţanje za več kot tretjino -

iz Rusije je bilo najvišje zabeleţeno med trgovinskimi partnericami. Ruski uvoz v

Nemčijo se je zniţal za 12 milijard EUR, kar je največje manjšanje vrednosti, medtem

ko se je uvoz v Grčijo zniţal za 80 %, kar je največje odstotno krčenje.

Zaradi manjšanja razlike med zniţevanjem uvoza in izvoza je trgovinski primanjkljaj

EU27 do glavnih trgovinskih partneric v obdobju med 2008 in 2009 manjši. Zlasti se je

zniţal primanjkljaj s Kitajsko, in sicer za 36,4 milijarde EUR, medtem ko se primanjkljaj

z Rusijo in Norveško zniţal za več kot 20 milijard EUR. Treba je poudariti, da pri glavnih

trgovinskih partnericah Unije ni bilo zabeleţeno največje zmanjšanje uvoza in izvoza. Na

primer Bolgarija, Finska in Litva so med 2008 in 2009 zabeleţile zniţanje izvoza za

pribliţno tretjino, medtem ko se je uvoz v Grčiji, Litvi in Romuniji zniţal za pribliţno

40 %.

Splošno zniţanje izvoza blaga v EU27 v obdobju med 2008 in 2009 ni bilo enakomerno

porazdeljeno med glavne blagovne skupine. Skupno zniţanje za 212,1 milijarde EUR je

bilo skoncentrirano v dveh najpomembnejših blagovnih skupinah, in sicer pri strojih in


vozilih, kjer je znašalo 113,3 milijarde EUR, ter drugi proizvodi, kjer je znašalo 58,0

milijard EUR. Nasprotno se je izvoz v naslednji glavni blagovni skupini, kemijskih

proizvodih, skrčil za samo 3,4 milijarde EUR.

Povprečen padec pri uvozu strojev in blaga je v EU27 znašal -18 %. Uvoz energetskih

proizvodov se je zniţal za 166,2 milijarde EUR, več kot za tretjino, 22 drţav članic pa je

zabeleţilo zniţanje za 30 % ali več. Energetski proizvodi predstavljajo pribliţno 45 %

skupnega zniţanja uvoza v EU27, s krčenjem vrednosti pribliţno za 24 milijarde EUR tako

v Nemčiji kot v Italiji. Med glavnimi blagovnimi skupinami je bilo največje relativno

zniţanje zabeleţeno pri surovinah, pribliţno petino tega zniţanja predstavlja

prepolovitev uvoza ţelezove rude v obdobju med 2008 in 2009.

Glede na podatke iz prvih osmih mesecev leta 2010, ki jih je sredi oktobra objavil

Eurostat, je bilo povišanje izmenjave v tem obdobju enako kot v istem obdobju leta

2009; uvoz in izvoz sta se povišala za 22 %. Trgovinski primanjkljaj se je v obdobju

januar-avgust 2009 povišal za 79,1 % na 96,6 milijard EUR.

Izhodne tuje neposredne naložbe

Izhodne tuje neposredne naloţbe Evropske unije so v devetdesetih letih v povprečju

predstavljale 50,4 % vseh svetovnih izhodnih tujih neposrednih naloţb, v naslednjem

obdobju, ki se je končalo z veliko dveletno krizo (2008-2009), pa se je njihov deleţ

povišal na 52,1 %. Te vrednosti očitno ponazarjajo precej pomembne spremembe:

najniţji deleţ v obdobju 1990-1999 je bil doseţen leta 1993 in sicer 38,7 %, medtem ko

je bil najvišji deleţ doseţen leta 1999 s 66,4 %; najniţji deleţ v obdobju 2000-2009 je bil

špekulativno doseţen leta 2009 s 35,3 %, najvišji deleţ pa je znašal 68,6 % leta 2005.

Kljub tej veliki letni spremenjljivosti, je EU kot območje ostala vodilno območje za to

obliko internacionalizacije tudi zaradi dveh širitev v obdobju, ki se je ravno izteklo.

Krčenje izhodnih tujih neposrednih naloţb leta 2009 je bilo razširjeno in je zadevalo vse

sestavine, ni pa bilo izključno. Izjeme med razvitimi drţavami so zadevale tri drţave

članice EU (Danska, Irska in Švedska) ter eno evropsko drţavo – Norveško.

V nekaterih drţavah je krčenje preseglo 80 odstotnih točk (Velika Britanija je dosegla

90 %). Če se upošteva prvih 20 drţav z najvišjo stopnjo izhodnih tujih neposrednih naloţb

v obdobju 2008-2009 na svetovni ravni, je med njimi 10 drţav članic: Francija (2.

mesto), Nemčija (4. mesto), Italija (8. mesto), Švedska (11. Mesto), Irska (13. mesto),


Anglija (14. mesto), Nizozemska (16. mesto), Španija (17. mesto), Danska (18. mesto) in

Luksemburg (20. mesto). Slovenija je po razvrstitvi UNCTAD prva med drţavami z manj

kot milijardo dolarjev, sledijo pa ji Slovaška, Romunija, Litva, Malta, Latvija, Bolgarija,

Madţarska in Belgija.

Preglednica 11 - Izhodne tuje neposredne naloţbe: tokovi (odstotna porazdelitev)

Regija / Gospodarstvo 1990 1995 2000 2005 2009

Svet* 241.493 362.585 1.232.888 893.093 1.100.993

Razvita gospodarstva 95% 85% 89% 84% 75%

Evropa 58% 48% 70% 78% 40%

EU 54% 44% 66% 69% 35%

Italija 3% 2% 1% 5% 4%

Slovenija 0% 0% 0% 0% 0%

Druge evropske države 4% 4% 4% 9% 5%

Severna Amerika 15% 29% 15% 5% 26%

Druge razvite države 22% 8% 3% 2% 9%

Države v razvoju 5% 15% 11% 14% 21%

Afrika 0% 1% 0% 0% 0%

Severna Afrika 0% 0% 0% 0% 0%

Druge afriške države 0% 1% 0% 0% 0%

Zahodna Afrika 0% 0% 0% 0% 0%

Srednja Afrika 0% 0% 0% 0% 0%

Vzhodna Afrika 0% 0% 0% 0% 0%

Južna Afrika 0% 1% 0% 0% 0%

Latinska Amerika in Karibi 0% 2% 4% 4% 4%

Srednja in Južna Amerika 1% 1% 1% 2% 1%

Južna Amerika 0% 1% 1% 1% 0%

Srednja Amerika 0% 0% 0% 1% 1%

Karibi -1% 1% 3% 2% 3%

Azija in Oceanija 5% 12% 7% 10% 16%

Azija 5% 12% 7% 10% 16%

Zahodna Azija 0% 0% 0% 2% 2%

Juž., Vzh. in Jug-vzh Azija 5% 12% 7% 8% 14%

Vzhodna Azija 4% 9% 6% 6% 11%

Južna Azija 0% 0% 0% 0% 1%

Jugovzhodna Azija 1% 3% 1% 2% 2%

Oceanija 0% 0% 0% 0% 0%

Jugovzhodna Evropa in SND 0% 0% 0% 2% 5%

Jugovzhodna Evropa 0% 0% 0% 0% 0%

SND 0% 0% 0% 2% 5% Vir: Informest obdelava podatkov UNCTAD, FDI/TNC (www.unctad.org/fdistatistics)

* Milijoni dolarjev


Pri poteku izhodnih tujih neposrednih naloţb, torej njihovemu fondu, je opaziti

nepravilen trend, katerega deleţ je v EU v 90. letih rahlo upadel glede na svetovni fond,

in sicer od 38,8 % leta 1990 na 35,5 % leta 1999. Po letu 2000 pa je prišlo do povišanja

deleţa, in sicer s 43,8 % leta 2000 (letni skok za 8 odstotnih točk glede na predhodno

leto) na 47,4 % leta 2009.

Po tem merilu je EU daleč nabolj internacionalizirana svetovna regija. Leta 2009 je fond

izhodnih tujih neposrednih naloţb območja Unije presegel 47 %, sledi pa Severna

Amerika s pribliţno 26 %. Vendar je treba omeniti, da se je relativna teţa Zdruţenih

drţav Amerike v obdobju od 1995 do 2009 zniţala za pribliţno 16 odstotnih točk, in sicer

od 39 % na 23 %.

Trend italijanskega deleţa v primerjavi s svetovnim je drugačen od trenda gibanja

deleţa Unije, zabeleţila je manjšo rast, in sicer z 2,9 % leta 1990 na 3,2 % leta 1998,

potem pa je v dveh letih izgubila pribliţno eno odstotno točko in dosegla 2,3 % leta

2000. Rast deleţa je oţivela leta 2007 in kljub krizi dosegla leta 2009 tri odstotne točke.

Pri relativni teţi letnih izhodnih tujih neposrednih naloţb glede na EU, je v Italiji opaziti

trend zniţanja v 90. letih, s povprečnim deleţem 4,8 %, ter višanja po letu 2000, s

povprečnim deleţem 5,8 %, ki je v letu 2009 dosegel 11,3 % vseh tokov Unije.

Po letu 2001 je Slovenija zabeleţila izhodne tokove, ki so bili višji od 100 milijonov EUR

(leta 2007 so dosegli 1 milijardo EUR), deleţ pa se je ves čas poviševal in dosegel 0,22 %

leta 2009.

Preglednica 12 - Izhodne tuje neposredne naloţbe: fond (odstotna porazdelitev)


Svet* 2 086 818 3 606 556 7 967 460 12 416 839 18 982 118

Razvita gospodarstva 93,0% 90,7% 88,9% 88,2% 84,3%

Evropa 42,5% 41,3% 47,2% 50,7% 52,6%

EU 38,8% 36,7% 43,8% 46,4% 47,4%

Italija 2,9% 2,9% 2,3% 2,4% 3,0%

Slovenija 0,03% 0,02% 0,01% 0,03% 0,05%

Druge evropske države 3,7% 4,6% 3,3% 4,3% 5,1%

Severna Amerika 39,1% 41,1% 36,8% 32,4% 25,7%

Druge razvite države 11,4% 8,4% 4,9% 5,1% 6,1%

Države v razvoju 7,0% 9,1% 10,8% 10,5% 14,2%

Afrika 1,0% 0,9% 0,6% 0,4% 0,5%


Severna Afrika 0,1% 0,1% 0,0% 0,0% 0,1%

Druge afriške države 0,9% 0,8% 0,5% 0,4% 0,4%

Zahodna Afrika 0,1% 0,1% 0,1% 0,1% 0,1%

Srednja Afrika 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

Vzhodna Afrika 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

Južna Afrika 0,8% 0,7% 0,4% 0,3% 0,4%

Latinska Amerika in Karibi 2,8% 2,4% 2,6% 2,8% 3,4%

Srednja in Južna Amerika 2,7% 2,0% 1,4% 1,6% 1,8%

Južna Amerika 2,4% 1,8% 1,2% 1,2% 1,4%

Srednja Amerika 0,3% 0,3% 0,2% 0,4% 0,4%

Karibi 0,1% 0,4% 1,1% 1,3% 1,6%

Azija in Oceanija 3,2% 5,8% 7,7% 7,3% 10,3%

Azija 3,2% 5,8% 7,7% 7,3% 10,2%

Zahodna Azija 0,4% 0,3% 0,2% 0,4% 0,8%

Juž., Vzh. in Jug-vzh Azija 2,8% 5,6% 7,5% 6,9% 9,4%

Vzhodna Azija 2,3% 4,1% 6,4% 5,4% 7,2%

Južna Azija 0,0% 0,0% 0,0% 0,1% 0,4%

Jugovzhodna Azija 0,5% 1,4% 1,1% 1,3% 1,8%

Oceanija 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

Jugovzhodna Evropa in SND 0,0% 0,1% 0,3% 1,2% 1,5%

Jugovzhodna Evropa 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,1%

SND 0,0% 0,1% 0,3% 1,2% 1,4%

Vir: Informest obdelava podatkov UNCTAD, FDI/TNC (www.unctad.org/fdistatistics)

* Milijoni dolarjev

BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) je območje posebnega pomena za evropska

podjetja, ki so se internacionalizirala v zadnjih letih. Pri naloţbah je opaziti, da kljub

zniţanju ravni pritokov, ki se je pokazalo ţe leta 2008 z začetkom krize (-85 % v

obdobju 2007-2009 za vhodne tuje neposredne naloţbe Unije; -64 % v istem obdobju

za tuje neposredne naloţbe iz drţav BRIK v EU27), se je fond naloţb konsolidiral za

vhodne tuje neposredne naloţbe Unije z malo več kot 200 milijard EUR na pribliţno

388 milijard EUR. Tuje neposredne naloţbe iz drţav BRIK, namenjene v EU27, so leta

2009 v fondu narasle s pribliţno 25 milijard EUR na pribliţno 117 milijard EUR.

Kitajska predstavlja 37,8 % fonda tujih neposrednih naloţb Unije, namenjenih

drţavam BIRK (dve tretjini fonda so namenjeni Hongkongu), sledijo Brazilija z 31,3 %,

Rusija s 25,6 %, daleč zadaj pa je Indija z 19,4 %.

Vendar je treba poudariti, da kljub zanimivim stopnjam rasti, drţave BRIK

predstavljajo le 5 % vseh naloţb (fonda) Unije zunaj EU in da drţave BRIK kot


investitorke predstavljajo le 2 % vseh naloţb v EU27. Te vrednosti pa se bodo

najverjetneje povišale, zlasti če se upošteva kazalec ROI (donosnost naloţb), ki je bil

v obdobju 2004-2008 pribliţno 11,5-odstoten v primerjavi s povprečnim ROI tujih

neposrednih naloţb zunaj EU, ki je bil 8,5-odstoten, povprečen ROI v Rusiji in Indiji

pa je bil višji od 15 %.

Preglednica 13 - Izhodne tuje neposredne naloţbe: fond kot deleţ BDP


Svet* 10,0 12,2 25,2 27,6 33,2

Razvita gospodarstva 11,2 14,0 28,8 32,7 40,8

Evropa 11,8 15,5 42,4 43,6 57,8

EU 11,3 14,5 41,4 41,9 55,0

Italija 5,3 9,4 16,4 16,5 27,4

Slovenija .. 3,5 4,5 9,2 18,0

Druge evropske države 21,4 35,1 62,7 78,2 110,2

Severna Amerika 12,8 18,7 27,9 29,8 31,2

Druge razvite države 6,9 5,2 7,5 11,4 18,2

Države v razvoju 4,1 5,9 12,9 12,5 16,5

Afrika 4,6 6,8 8,3 5,9 7,9

Severna Afrika 1,0 0,9 1,3 1,2 3,9

Druge afriške države 7,1 11,0 14,4 8,8 10,5

Zahodna Afrika 2,5 7,9 8,5 4,9 4,4

Srednja Afrika 1,5 3,3 3,5 1,5 1,7

Vzhodna Afrika 1,0 1,7 1,7 1,8 1,6

Južna Afrika 11,1 13,8 20,1 12,5 16,8

Latinska Amerika in Karibi 5,4 5,1 10,2 13,3 16,4

Srednja in Južna Amerika 5,3 4,3 5,9 7,4 9,0

Južna Amerika 6,4 4,6 7,3 8,9 9,3

Srednja Amerika 2,4 3,0 3,0 5,1 8,3

Karibi 11,5 67,8 293,9 371,6 564,2

Azija in Oceanija 3,3 6,1 14,8 13,1 17,6


Azija 3,3 6,1 14,8 13,1 17,6

Zahodna Azija 2,1 1,9 2,5 4,2 9,7

Juž., Vzh. in Jug-vzh Azija 3,6 6,8 17,1 14,9 19,0

Vzhodna Azija 5,4 8,8 22,9 18,5 22,2

Južna Azija 0,1 0,1 0,4 1,0 4,3

Jugovzhodna Azija 2,8 7,7 15,1 19,7 25,2

Oceanija 6,4 7,4 10,1 5,6 5,2

Jugovzhodna Evropa in SND .. 0,9 6,0 14,6 16,1

Jugovzhodna Evropa .. 3,2 3,4 3,0 7,1

SND .. 0,8 6,2 15,5 17,0


Dober kazalec stopnje internacionalizacije neke regije in/ali drţave je odnos med

(izhodnimi) tujimi neposrednimi naloţbami in BDP. Seveda je deleţ na ravni Unije

pozitiven, saj je po tem kazalcu EU najbolj internacionalizirano geo-ekonomsko območje

na svetu, vzdrţuje pa pozitivno razliko pribliţno 9 odstotnih točk v primerjavi z vhodnimi

tujimi neposrednimi naloţbami.

Serija je v Uniji precej široka; vedno je treba poudarjati teţo spremenljive dimenzije, ki

sili drţave s srednje majhnimi notranjimi trgi k večji odprtosti

gospodarstev/internacionalizaciji v primerjavi z drţavami z velikimi notranjimi trgi. Štiri

drţave članice z najvišjimi vrednostmi so po vrsti Luksemburg (148 %), Belgija (142,8 %),

Madţarska (136,7 %) in Nizozemska (107,4 %), medtem ko je prva velika drţava Anglija

(7. na lestvici z deleţem izhodnih tujih neposrednih naloţb/BDP v višini 76 %).

Med velikimi drţavami članicami je na zadnjem, 17. mestu, prav Italija z 27,4-odstotnim

deleţem. Slovenija se nahaja na 20. mestu, po odprtosti pa zaseda tretje mesto med

novimi drţavami članicami, za Madţarsko in Estonijo.

Vse sestavine izhodnih tujih neposrednih naloţb so s krizo občutile veliko krčenje, in

sicer tokovi lastnega kapitala, zdruţitve in prevzemi, posojila znotraj podjetja.

Zniţevanje dobičkov in finančni pritisk, povezan z zmanjševanjem finančnega vzvoda v

bilancah podjetij, sta se preoblikovala v krčenje reinvestiranih dobičkov, spremenjene

prejemnike dividend in umik ali odpoklic posojil znotraj podjetja.


Zmanjšala se je zlasti potrošnja, povezana z dejavnostmi zdruţitev in prevzemov,

pribliţno za 63 % na svetovni ravni in pribliţno za 69 % na ravni EU, njen deleţ v

primerjavi s celotno potrošnjo za zdruţitve in prevzeme pa se je tako zniţal za pribliţno

43 do 36 odstotnih točk, vseeno pa ostaja regija s prevladujočim deleţem. Tradicionalno

aktivnejše drţave članice, kot so Francija, Nemčija in Anglija, so zabeleţile precej

različne trende – Francija je igrala pomembno vlogo z dejavnostmi, katerih vrednost se

je zniţala za 23 %, pri tem pa je treba upoštevati, da francoski prevzemi predstavljajo

skoraj polovico potrošnje Unije. Nemčija je zabeleţila trend, skladen s trendom Unije,

Zdruţeno kraljestvo pa velik zlom.

Le šest drţav članic je zabeleţilo povišanje potrošnje za nakupe prek dejavnosti

zdruţitev in prevzemov, in sicer Portugalska, Avstija, Danska, Švedska, Romunija in

Češka republika. Italija je drţava članica z najniţjim odstotnim krčenjem potrošnje (-

13,3 %), Slovenija pa je zabeleţila malo večje krčenje (-17,2 %), ki pa je manjše od

francoskega. V devetih drţavah članicah, vključno z Zdruţenim kraljestvom, je zniţanje

doseglo blizu sto odstotnih točk ali več: od Madţarske z-99,6 % do Belgije z -133,8 %.

Skladno z World Investment Report 2010, ki ga je pripravil UNCTAD, je imelo v letu 2009

od 107 dejavnosti, katerih vrednost presega milijardo dolarjev, 40

pripojiteljskih/prevzemnih podjetij sedeţ v EU: od teh 40 dejavnosti, jih je bilo 19

izvršenih v EU, po 2 v Švici in Turčiji, ostale pa drugod.

Preglednica 14 - Trend dejavnosti zdruţitev in prevzemov (prevzemi)

Regija / Gospodarstvo

2008

Mio. €

2009

Mio. €

08/'09

Var. %

2008

Quota %

2009

Quota %

Svet* 480.642 179.663 -62,6% 100,0% 100,0%

Razvita gospodarstva 386.422 115.672 -70,1% 80,4% 64,4%

EU 208.663 64.528 -69,1% 43,4% 35,9%

Francija 38.644 29.903 -22,6% 8,0% 16,6%

Nemčija 41.728 17.491 -58,1% 8,7% 9,7%

Anglija 37.179 -2.551 -106,9% 7,7% -1,4%

ZDA 47.737 17.093 -64,2% 9,9% 9,5%

Države v razvoju 72.006 53.219 -26,1% 15,0% 29,6%

Afrika 5.589 1.944 -65,2% 1,2% 1,1%

Latinska Amerika in Karibi 3.242 2.233 -31,1% 0,7% 1,2%

Azija 64.216 48.424 -24,6% 13,4% 27,0%

Kitajska 25.810 15.460 -40,1% 5,4% 8,6%

Indija 9.172 209 -97,7% 1,9% 0,1%


Oceanija 524 161 -69,2% 0,1% 0,1%

Jugovzhodna Evropa in SND 13.719 5.347 -61,0% 2,9% 3,0%

Ruska federacija 11.315 5.467 -51,7% 2,4% 3,0% Vir: Informest obdelava podatkov UNCTAD, WIR 2010.

Število dejavnosti, povezanih z naloţbami v nove zmogljivosti (greenfield naloţbe), ki

izvirajo iz ene od drţav članic EU, se je v letu 2009 zniţalo za 11,2 %, ta vrednost pa je

niţja od povprečne svetovne spremembe, kar je povzročilo povečanje deleţa EU glede

na vse naloţbene dejavnosti v nove zmogljivosti za skoraj tri odstotne točke v primerjavi

z letom 2005. EU vztrajno ostaja območje od koder izhaja največje število naloţb v nove

zmogljivosti, Severna Amerika pa zaostaja za 23 odstotnih točk. Leto 2009 je bilo leto

okrepitve po krču leta 2008, ki je prinesel izgubo v višini skoraj 8 odstotnih točk. V

obravnavanem petletju EU12 ni povečala svojega deleţa glede na EU15, ki pa je prešla

od 95,2 % na 97,6 % glede na celotno EU27.

V absolutnih zneskih je drţava, ki je leta 2009 zabeleţila največje zniţanje dejavnosti s

svojega ozemlja, Nemčija (153 dejavnosti naloţb v nove zmogljivosti manj glede na leto

2008), sledijo Avstrija (91 dejavnosti manj glede na leto 2008), Belgija (75 dejavnosti

manj glede na leto 2008), Finska (71 dejavnosti manj glede na leto 2008) in Nizozemska

(67 dejavnosti manj glede na leto 2008). Odstotno zniţanje je bilo največje v Bolgariji,

in sicer -83,3 %, z 10 dejavnostmi v primerjavi z 12 leta 2008, Slovenija pa je dosegla

deveto največje zniţanje, in sicer -41,9 % (z 31 na 18 dejavnosti). Zniţanje v Italiji je

bilo skladno s tistim v Uniji, in sicer -11,5 %. Le štiri drţave članice (Ciper, Irska, Španija

in Danska) so v letu 2009 zabeleţile povečanje izhodnih dejavnosti v primerjavi s

predhodnim letom.

Preglednica 15 – Dejavnosti naloţb v nove zmogljivosti (greenfield naloţbe) glede na

območje/izvorno drţavo


Svet* 10.551 12.248 12.210 16.147 13.727


EU 43,4% 44,1% 48,1% 44,4% 46,3%

Italija 3,0% 2,3% 2,7% 3,0% 3,2%

Slovenija 0,4% 0,4% 0,2% 0,2% 0,1%



Severna Amerika 29,6% 26,8% 24,8% 23,8% 23,6%


Države v razvoju 12,5% 14,6% 13,9% 16,3% 16,3%

Afrika 0,7% 0,7% 0,5% 1,2% 1,2%

Severna Afrika 0,2% 0,2% 0,2% 0,3% 0,3%



Južna Amerika 0,6% 0,7% 1,2% 1,0% 1,1%

Srednja Amerika 0,1% 0,2% 0,5% 0,2% 0,4%

Karibi 0,1% 0,1% 0,2% 0,1% 0,1%

Azija 11,1% 12,8% 11,6% 13,7% 13,4%

Zahodna Azija 2,2% 3,5% 2,4% 3,6% 3,2%


Oceanija 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%



SND 1,6% 1,6% 1,5% 1,7% 1,6%

Ruska federacija 1,3% 1,3% 1,1% 1,2% 1,1% Vir: Informest obdelava podatkov UNCTAD, FDI/TNC (www.unctad.org/fdistatistics)

Vhodne tuje neposredne naložbe

Kot je bilo ţe prej omenjeno, postopek internacionalizacije ni enosmeren. Nasprotno,

veliko analitikov je opazilo, da z večanjem medsebojne odvisnosti, daljšanjem verig

ponudbe ter večanjem pomena medindustrijske trgovine za razvite regije postaja z

naprednejšimi oblikami internacionalizacije ta postopek vse bolj dvosmeren. Drţava,

ki je za tuje investitorje malo privlačna, ima vse pogosteje teţave z izraţanjem in/ali

krepitvijo svojega postopka ―izhodne‖ internacionalizacije.

Celotna EU je v zadnjem petletju (2005-2009) zabeleţila povprečno letno rast

vhodnih tokov v višini 26,9 %. Med (prvimi petimi) drţavami, kjer so se dejavnosti v

tem obdobju izboljšale, so: Nizozemska (333,5 %), Grčija (143,2 %), Madţarska

(73,3 %), Avstrija (68,4 %) in Luksemburg (63,4 %). Prva med velikimi drţavami

članicami je na 11. mestu Francija (28,0 %), sledita ji Italija (27,9 %) in Zdruţeno

kraljestvo (24,3 %). Slovenija je na 21. mestu s 7,8 %, tretja predzadnja med

drţavami s povprečno pozitivnimi vrednostmi, medtem ko so Slovaška, Finska,


Nemčija in Irska v tem petletju zabeleţile negativne stopnje, ki so -106,6 % za

Nemčijo in -167,1 % za Irsko.

Tokovi vhodnih tujih neposrednih naloţb v Evropsko unijo (EU27) so se v letu 2009

zniţali za 33 % v dolarjih in za 29 % v EUR (na 362 milijard dolarjev; 262 milijard

EUR), neto je to zniţanje manjše glede na zniţanje v Severni Ameriki in na

Japonskem, prav tako pa je niţje tudi od svetovne ravni (-37 %).

Vendar sta bili leta 2009 Nemčija (45,3 %) in Italija (79,3 %) dve izmed petih drţav

članic (preostale so Danska, Luksemburg in Ciper), ki so zabeleţile pozitivno

spremembo letnih vhodnih pritokov11, medtem ko so se tokovi v preostalih 22 drţavah

zniţali.

Preglednica 16 - Vhodne tuje neposredne naloţbe: tokovi (odstotna porazdelitev)


Svet* 207.697 342.544 1.401.466 985.796 1.114.189


Evropa 50,3% 39,9% 51,7% 51,6% 34,0%

EU 46,8% 38,5% 49,8% 50,9% 32,5%

Italija 3,1% 1,4% 1,0% 2,0% 2,7%

Slovenija 0,0% 0,0% 0,0% 0,1% 0,0%


Severna Amerika 27,0% 19,9% 27,2% 13,2% 13,3%

Druge razvite države 5,8% 5,2% 2,3% -1,5% 3,5%

Države v razvoju 16,9% 33,8% 18,3% 33,5% 42,9%

Afrika 1,4% 1,7% 0,7% 3,9% 5,3%

Severna Afrika 0,6% 0,4% 0,2% 1,2% 1,6%


Zahodna Afrika 0,7% 0,5% 0,2% 0,7% 0,9%

Srednja Afrika 0,0% 0,0% 0,0% 0,3% 0,5%

Vzhodna Afrika 0,1% 0,1% 0,1% 0,1% 0,3%

Južna Afrika 0,0% 0,7% 0,2% 1,5% 1,9%



Južna Amerika 2,4% 5,4% S4,1% 4,5% 4,9%

Srednja Amerika 1,5% 3,0% 1,4% 2,7% 1,6%

Karibi 0,4% 0,2% 1,5% 0,6% 4,0%

11 Večanje vhodnih tujih neposrednih naloţb v Nemčiji je posledica krepitve posojil znotraj podjetja po

seriji večjih podjetniških prestrukturiranj.



Azija 10,9% 23,4% 10,6% 21,9% 27,0%

Zahodna Azija 0,4% 0,7% 0,3% 4,5% 6,1%


Vzhodna Azija 4,2% 13,6% 8,3% 11,8% 13,9%

Južna Azija 0,1% 0,8% 0,3% 1,5% 3,7%


Oceanija 0,3% 0,2% 0,0% 0,0% 0,2%



SND 0,0% 1,1% 0,4% 2,7% 5,6% Vir: Informest obdelava podatkov UNCTAD, FDI/TNC (www.unctad.org/fdistatistics)

* Milijoni dolarjev

Zlasti je očiten primer Anglije, ki ţe drugo zaporedno leto beleţi zniţanje za pribliţno

50 % (natančneje -50,9 % leta 2008 in -50,1 % leta 2009) zaradi učinka na finančni sektor

pa tudi na gospodarski sistem kot celoto. Večja zniţanja vrednosti tokov so zabeleţile po

vrsti Belgija, Madţarska in Španija. Slovenija je na predzadnjem mestu med drţavami

članicami z zniţanjem v višini 103,5 %.

Preglednica 17 - Vhodne tuje neposredne naloţbe: fond (odstotna porazdelitev,

Svet=100)


Svet* 2.086.818 3.606.556 7.967.460 12.416.839 18.982.118


Evropa 42,5% 41,3% 47,2% 50,7% 52,6%

EU 38,8% 36,7% 43,8% 46,4% 47,4%

Italija 2,9% 2,9% 2,3% 2,4% 3,0%

Slovenija 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%


Severna Amerika 39,1% 41,1% 36,8% 32,4% 25,7%


Države v razvoju 7,0% 9,1% 10,8% 10,5% 14,2%

Afrika 1,0% 0,9% 0,6% 0,4% 0,5%

Severna Afrika 0,1% 0,1% 0,0% 0,0% 0,1%


Zahodna Afrika 0,1% 0,1% 0,1% 0,1% 0,1%

Srednja Afrika 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

Vzhodna Afrika 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%

Južna Afrika 0,8% 0,7% 0,4% 0,3% 0,4%



Južna Amerika 2,4% 1,8% 1,2% 1,2% 1,4%


Srednja Amerika 0,3% 0,3% 0,2% 0,4% 0,4%

Karibi 0,1% 0,4% 1,1% 1,3% 1,6%


Azija 3,2% 5,8% 7,7% 7,3% 10,2%

Zahodna Azija 0,4% 0,3% 0,2% 0,4% 0,8%


Vzhodna Azija 2,3% 4,1% 6,4% 5,4% 7,2%

Južna Azija 0,0% 0,0% 0,0% 0,1% 0,4%


Oceanija 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0%



SND 0,0% 0,1% 0,3% 1,2% 1,4% Vir: Informest obdelava podatkov UNCTAD, FDI/TNC (www.unctad.org/fdistatistics)

* Milijoni dolarjev

Dober kazalec stopnje vhodne internacionalizacije je zagotovo odnos med vsemi

vhodnimi tujimi neposrednimi naloţbami in BDP. Kot ţe rečeno, je velika razlika med

stopnjo vhodne in izhodne internacionalizacije za neko regijo in/ali drţavo bolj

negativen znak kot pozitiven. S tega vidika je EU zabeleţila pozitivno dinamiko, njena

stopnja odprtosti je bila leta 2009 46,5-odstotna, kar je največ med geoekonomskimi in

drugimi primerljivimi področji. Nasprotno so bile vrednosti v Italiji zelo nizke ne samo v

primerjavi s povprečjem EU, temveč tudi s svetovnim povprečjem; v primerjavi s

svetovnim povprečjem Italija ţe vsaj dvajset let dosega skoraj polovične vrednosti, kar

kaţe strukturno zakasnelost. Tudi slovensko gospodarstvo beleţi nekaj zakasnitve glede

na povprečje EU, vendar so vhodne tuje neposredne naloţbe kot deleţ BDP v letu 2009

presegle svetovno povprečje.

Preglednica 18 - Vhodne tuje neposredne naloţbe: fond kot deleţ BDP


Svet* 9,8% 11,4% 23,3% 25,4% 30,7


Evropa 10,7% 12,7% 27,5% 34,2% 46,5%

EU 10,6% 12,5% 27,5% 34,1% 45,5%

Italija 5,3% 5,8% 11,0% 12,6% 18,6%

Slovenija .. 12,6% 17,0% 20,2% 31,4%


Severna Amerika 10,2% 14,2% 28,6% 23,4% 23,4%



Države v razvoju 13,6% 14,6% 25,0% 25,2% 29,1%

Afrika 12,1% 17,0% 26,0% 27,3% 34,6%

Severna Afrika 12,6% 16,2% 17,4% 22,9% 32,5%


Zahodna Afrika 16,5% 33,7% 39,7% 29,3% 35,5%

Srednja Afrika 9,8% 15,0% 19,8% 29,5% 41,5%

Vzhodna Afrika 4,2% 6,3% 14,4% 17,7% 20,3%

Južna Afrika 11,7% 14,2% 36,9% 33,0% 40,3%



Južna Amerika 9,8% 9,3% 23,4% 26,3% 27,6%

Srednja Amerika 9,7% 14,3% 17,7% 25,9% 36,2%

Karibi 13,4% 14,2% 81,5% 99,8% 187,5%


Azija 15,8% 16,3% 25,2% 23,1% 25,7%

Zahodna Azija 8,8% 8,5% 8,8% 15,6% 25,6%


Vzhodna Azija 25,9% 21,0% 31,7% 26,0% 25,4%

Južna Azija 1,3% 2,6% 4,2% 6,1% 11,2%


Oceanija 24,9% 22,5% 29,9% 26,3% 44,1%

Jugovzhodna Evropa in SND .. 2,1% 15,6% 25,3% 27,5%

Jugovzhodna Evropa .. 2,7% 14,1% 27,8% 52,8%

SND .. 2,1% 15,7% 25,0% 25,3% Vir: Informest obdelava podatkov UNCTAD, FDI/TNC (www.unctad.org/fdistatistics)

Globalna finančna kriza ni le upočasnila procesa internacionalizacije in zlasti zmanjšala

vhodnih in izhodnih tokov kapitala, temveč je povzročila tudi rahlo prerazporeditev med

različnimi oblikami. Nestabilnost na finančnih trgih je izničila konkurenčno prednost v

smislu informacij, ki jih dejavnosti zdruţitev in prevzemov imajo glede naloţb v nove

zmogljivosti. V kratkem se ne predvideva ponovna vzpostavitev manj negotovega stanja,

ki bi vključevalo več sredstev in stabilne delniške trge.

Tudi v primeru prodaje, povezane z dejavnostmi zdruţitev in prevzemov, je EU

zabeleţila upad za pribliţno 51 %, kar je manj od svetovnega povprečja. Ta razlika

pojasni pridobitev več kot 10 odstotnih točk, ki so okrepile vodstvo Unije na svetovni

ravni, čeprav se je deleţ Zdruţenega kraljestva prepolovil v primerjavi s svetovnim

povprečjem z 21 % na pribliţno 10 %.

Tudi Azija je pridobila deleţ, saj je prešla 15 %, ZDA so pa drţava, ki je negativni učinek

prerazporeditve oblik naloţb najbolj občutila, saj se je njihov deleţ zniţal od pribliţno

32 odstotnih točk na pribliţno 16 odstotnih točk.


Med drţavami članicami jih v letu 2009 le 9 ni zabeleţilo upada vrednosti prodaje,

povezane z zdruţitvami in prevzemi, od tega jih je 5 – med njimi Italija – zabeleţilo

preobrat od negativnih k pozitivnim vrednostim. Slovenija je drţava z največjim

odstotnim zniţanjem, saj leta 2009 ni bilo prodaj, medtem ko se je vrednost v 5 drţavah

članicah (Švedska, Grčija, Slovaška, Francija in Zdruţeno kraljestvo) zniţala med 94 % in

82 %. Nemški deleţ (-58 %) je blizu povprečja EU.

V 20 operacijah, ki so presegle milijardo dolarjev, so bila podjetja iz drţav Unije

spojena/prevzeta od podjetij zunaj Unije (od tega sta 2 švicarski). Sposobnost privlačiti

in izvršiti zdruţitve in prevzeme zunaj ozemlja Unije je tako enaka absolutnim

vrednostim, če se upoštevajo predhodne dejavnosti spojitev/prevzemov s strani podjetij

iz drţav Unije.

Preglednica 19 - Trend dejavnosti zdruţitev in prevzemov (prodaje)

Regija / Gospodarstvo

2008

Mio. €

2009

Mio. €

08/'09

Var. %

2008

Quota %

2009

Quota %

Svet* 480.642 179.663 -62,6% 100,0% 100,0%

Razvita gospodarstva 395.506 146.425 -63,0% 82,3% 81,5%

EU 170.863 83.616 -51,1% 35,5% 46,5%

Francija 3.122 521 -83,3% 0,6% 0,3%

Nemčija 21.708 9.201 -57,6% 4,5% 5,1%

Anglija 100.509 18.104 -82,0% 20,9% 10,1%

ZDA 154.725 28.838 -81,4% 32,2% 16,1%

Države v razvoju 71.301 28.113 -60,6% 14,8% 15,6%

Afrika 14.417 3.698 -74,3% 3,0% 2,1%

Latinska Amerika in Karibi 10.512 -3.135 -129,8% 2,2% -1,7%

Južna Amerika 5.525 -3.843 -169,6% 1,1% -2,1%

Azija 46.877 27.547 -41,2% 9,8% 15,3%

Kitajska 3.657 7.840 114,4% 0,8% 4,4%

Indija 7.093 4.352 -38,6% 1,5% 2,4%

Oceanija -505 3 -100,5% -0,1% 0,0%

Jugovzhodna Evropa in SND 13.835 5.126 -63,0% 2,9% 2,9%

Jugovzhodna Evropa 522 381 -27,0% 0,1% 0,2%

Ruska federacija 9.188 3.654 -60,2% 1,9% 2,0% Vir: Informest obdelava podatkov UNCTAD, WIR 2010.

V petletju 2005-2009 je EU izgubila svetovno prevlado kot ciljno področje za dejavnosti

naloţb v nove zmogljivosti. Njen deleţ se je namreč zniţal s 37,6 % na 30,2 %, zniţanje


za pribliţno 7 odstotnih točk, ki pa je povišalo deleţe Latinske Amerike in Zahodne

Azije.

Znotraj EU27 je opaziti, da nove drţave, ki so se pridruţile v širitvah leta 2004 in 2007

(EU12), svojih deleţev niso povečevale v primerjavi z EU15, ravno nasprotno, deleţ EU15

se je s 64,9 % povišal na 78,1 %.

Število dejavnosti, povezanih z naloţbami v nove zmogljivosti, ki so namenjene eni

drţavi članici, so se v letu 2009 zniţale za 24,2 %, kar je več od svetovnega povprečja, ki

je povzročilo relativno zniţanje vodilnega deleţa EU glede na vse dejavnosti naloţb v

nove zmogljivosti. Leto 2009 je bilo ţe četrto zaporedno leto, ko se je ta deleţ zniţal:

od leta 2006 je EU kljub širitvi leta 2007 izgubila 8 točk.

V absolutnih zneskih je drţava, ki je zabeleţila največje zniţanje dejavnosti s svojega

ozemlja, Francija (272 dejavnosti naloţb v nove zmogljivosti manj glede na leto 2008),

sledijo Nemčija (254 dejavnosti manj glede na leto 2008), Španija (161 dejavnosti manj

glede na leto 2008), Romunija (155 dejavnosti manj glede na leto 2008) in Poljska (148

dejavnosti manj glede na leto 2008). Odstotno zniţanje je bilo največje v Sloveniji (11

dejavnosti v primerjavi s 23 leta 2008), Italija pa je dosegla zniţanje, ki je enako

povprečnemu zniţanju v Uniji. Le tri drţave članice (Švedska, Zdruţeno kraljestvo in

Malta) so v letu 2009 zabeleţile povečanje vhodnih dejavnosti v primerjavi s predhodnim

letom.

Preglednica 20 – Dejavnosti naloţb v nove zmogljivosti (greenfield naloţbe) glede na

območje/ciljno drţavo


Svet 10.551 12.248 12.210 16.147 13.727


EU 37,6% 38,7% 38,6% 33,9% 30,2%

Italija 1,3% 1,2% 1,5% 1,4% 1,2%

Slovenija 0,2% 0,2% 0,2% 0,1% 0,1%


Severna Amerika 7,5% 7,5% 8,5% 7,3% 10,7%


Države v razvoju 42,7% 43,5% 41,7% 47,0% 48,4%

Afrika 4,4% 3,6% 3,2% 5,2% 5,0%


Severna Afrika 2,0% 1,6% 1,6% 2,2% 1,9%



Južna Amerika 3,5% 2,8% 3,7% 3,9% 4,9%

Srednja Amerika 1,6% 1,7% 2,6% 2,7% 3,5%

Karibi 0,3% 0,3% 0,3% 0,4% 0,4%

Azija 33,0% 35,1% 31,9% 34,7% 34,5%

Zahodna Azija 4,7% 5,7% 4,8% 6,8% 7,3%

Osrednja,vzhodna in jugovzhodna Azija 28,2% 29,4% 27,0% 27,9% 27,2%

Oceanija 0,0% 0,0% 0,0% 0,1% 0,1%



SND 7,2% 5,2% 5,1% 5,8% 5,1%

Ruska federacija 4,9% 3,2% 3,1% 3,6% 2,9% Vir: Informest obdelava podatkov UNCTAD, FDI/TNC (www.unctad.org/fdistatistics)

Divergentne dinamike zadnjega petletja v smislu privlačnosti tujih neposrednih naloţb

med EU15 in EU12 ni lahko razloţiti tudi zato, ker nasprotuje pričakovanjem, če

upoštevamo pojem strukturne konvergence. Tudi podatki daljšega obdobja ne

pripomorejo k razumevanju te divergentne dinamike, kot to kaţejo preglednice v

nadaljevanju, ki kaţejo kazalec uspešnosti vhodnih tujih neposrednih naloţb ter kazalec

zmoţnosti vhodnih tujih neposrednih naloţb.

Zniţanje vrednosti povprečne razvrstitve kazalca uspešnosti v obdobju 1990-2009 je za

EU15 večje kot za EU12, predvsem pa je iz letnih podatkov v obdobju 2005-2009 opaziti,

da je postal trend povprečne razvrstitve po letu 2005 za EU12 nepravilen, za EU15 pa je

bilo opaziti pravilnejši trend upadanja.

Preglednica 21 – Trend povprečne razvrstitve indeksa uspešnosti za vhodne tuje

neposredne naloţbe (EU15 in EU12)

1990 1995 2000 2005 2009

EU15 44 61 45 51 78

EU12 49 56 42 70 72

EU27 46 59 44 60 75 Vir: Informest obdelava podatkov UNCTAD, FDI/TNC (www.unctad.org/fdistatistics)


To kaţe precej različne uspešnosti med novimi drţavami članicami12 in manj bleščeče

zmogljivosti pri večini starih drţavah članicah, ki so leta 2008 zabeleţile padec

povprečne razvrstitve za 15 mest, nove drţave članice pa so nasprotno pridobile 14

mest.

Pri trendu povprečne razporeditve zmoţnosti za vhodne tuje neposredne naloţbe med

skupinama ni opaziti večje razlike.

Preglednica 22 – Trend povprečne razvrstitve kazalca zmoţnosti za vhodne tuje

neposredne naloţbe (EU15 in EU12)

1990 1995 2000 2005 2009

EU15 25 36 36 34 35

EU12 27 38 33 31 34

EU27 26 37 35 33 35


4.1 Internacionalizacija evropskih malih in srednjih podjetij

Evropska mala in srednja podjetja so v obdobju od 2002 do 2008 zabeleţila izredno rast,

od 18,3 milijona se je njihovo število povečalo na 20,8 milijona, s tem pa so oblikovale

večji deleţ povpraševanja po delovni sili (9,4 milijona delovnih mest med letoma 2002 in

2008). V tem obdobju je prišlo tudi do strukturne konvergence med starimi in novimi

drţavami članicami, povprečno število zaposlenih v MSP leta 2008 pa je bilo 6,0

zaposlenega e EU12 in 6,5 zaposlenega v EU15. Po izbruhu finančne krize se je ta razvoj

navidezno prekinil, čeprav obstajajo kazalci, ki kaţejo, da so MSP v EU vsaj v prvih fazah

krize pokazale relativno odpornost nanjo13.

12

Bolgarija, Češka republika in Estonija so leta 2009 zasedle drugo, enajsto in dvaindvajseto mesto na

lestvici 141 drţav, medtem ko so Romunija, Slovaška in Slovenija zasedle 115., 117. in 134. mesto.

13 Februarja 2008 je bil v odgovor na gospodarsko krizo predstavljen Evropski načrt za gospodarsko

oţivljanje. Načrt je postregel z usklajenim pristopom vseh drţav članic in ukrepi na evropski ravni. Načrt

oţivitve je bil vključen v Pakt stabilnosti in v Lizbonsko strategijo za rast in zaposlovanje. Pri sprejemanju

zakona o malih podjetjih (Small Business Act - SBA) je bil sprejet akcijski načrt SBA, da bi bolje

obravnavali potrebe malih in srednjih podjetij v času gospodarske krize. Kar zadeva njihov vpliv na MSP,

http://www.unctad.org/fdistatistics


Medtem ko je bilo v letu 2008 videti zmanjšanje, predhodne ocene za 2009 nakazujejo

stagnacijo kar zadeva na primer število MSP. Poleg tega ocene proizvodnja MSP v letu

2009 nakazujejo 5,5-odstotno zniţanje v primerjavi z letom 2008. To se je v letu 2009

zgodilo zlasti srednjim in večjim podjetjem, medtem ko je bilo to pomanjšanje za mala

in mikro podjetja manj očitno. Kjub temu, da bi se morala rast proizvodnje v letu 2010

počasi okrepiti, bi se moralo zakasnjeno prilagajanje delovne sile ravni dejanske

proizvodnje prevesti v bistveno zmanjšanje zaposlovanja v malih in mikro podjetjih. MSP

EU27 naj bi v obdobju 2009-2010 izgubile 3,25 milijona delovnih mest.

Mikro in mala podjetja so komparativno bolj prisotna na področju gradbeništva, hotelov

in gostinstva, poslovnih storitev in na področju trgovine na drobno in na debelo ter so

bolj usmerjene v trg domače potrošnje v primerjavi z velikimi podjetji. Dejavniki rasti

so v trenutnih razmerah povezani s ponovno selektivno oţivitvijo izvoza, kar pomeni, da

so mikro in mala podjetja v primerjavi s srednjimi podjetji s tega stališča v slabšem

poloţaju.

Preglednica 23 - Napoved rasti bruto dodane vrednosti po strošku proizvodnih dejavnikov

2009 2010 2011

Mikro podjetja -4,6% 0,9% 1,7%

Mala podjetja -5,7% 0,8% 1,0%

Srednja podjetja -6,4% 1,0% 2,2%

MSP -5,5% 0,9% 1,9% Vir: ECB/EC (2010)

Dolgoročno bi morali proizvodni dejavniki, ki so spodbujli pretekli trend rasti števila

podjetij v EU, kot so internetna revolucija, rast storitvenega sektorja in

institucionalnega razvoja, in dajejo prednost avtonomnemu delu, ostati aktivni tudi v

prihodnjih letih.

Način, kako MSP posameznih drţav reagirajo na kontingentne teţave, bo tako določal

oţivitev gospodarskega cikla, zlasti njegovega ritma: posodobljena primerjava izhaja iz

rednih raziskav o dostopu do finančnih sredstev, ki jih pripravlja ECB, njeni rezultati za

so ukrepi politik drţav članic, Evropske komisije in centralnih bank usmerjeni v dostop do finančnih

sredstev, zaposlovanje, vstop/izstop in povpraševanje na trgu.


obdobje marec-september pa so bili objavljeni na začetku tretjega oktobrskega

trimestra.

Preglednica 24 - Najostrejše omejitve v obdobju marec-september 2010

Povpraševanje Pritisk

konkurence

Dostop do

financiranja

Proizvodni stroški

ali stroški dela

Mikro 31% 15% 17% 10%

Mala 24% 15% 16% 13%

Srednja 27% 18% 11% 12%

MSP 28% 15% 15% 11%

Razpoložljivost kvalific. del.

sile ali managerjev

strokovnjakov

Vprašanja v zvezi

s predpisi

Drugo

Ne vem / Ni na

voljo

Mikro 9% 7% 8% 3%

Mala 15% 6% 8% 3%

Srednja 17% 6% 8% 3%

MSP 13% 7% 8% 3% Vir: ECB/EC (2010)

Pozitivnejši podatek iz prej omenjene raziskave je, da se je število MSP, ki so kot glavno

teţavo navedle dostop do financiranja, zniţalo z 19 % na 15 %, podatek o

povpraševanju, ki ostaja ključni kritični dejavnik s "teţo‖ na vsa MSP, pa je ostal

nespremenjen na 28 %.

Kako bo kriza vplivala na dolgoročne dejavnike postopka internacionalizacije?

V ta namen so navedeni rezultati raziskave Evropske komisije, izvedene aprila 2009 na

vzorcu pribliţno 9.700 mikro, malih in srednjih evropskih podjetjih, objavljene pa v

tekočem letu, ki orisujejo okvir načinov, časa in oblik internacionalizacije evropskih

MSP.

Najpomembnejši kvantitativni podatki povzetka so:

a) le manjši del MSP, ki internacionalizirajo, presega meje enotnega trga (28 % glede

na 44 %);

b) najbolj razširjena oblika internacionalizacije je trgovinska izmenjava;

c) 25 % evropskih MSP izvaţa in 13 % jih izvaţa tudi v drţave, ki niso članice EU;

d) 29% evropskih MSP uvaţa in 14% jih uvaţa tudi v drţave, ki niso članice EU;


e) 7 % evropskih MSP je sklenilo sporazume o tehnološkem sodelovanju s tujim

partnerjem;

f) 7 % evropskih MSP deluje kot podizvajalec za tujega partnerja;

g) 7 % evopskih MSP ima tujega podizvajalca;

h) 2 % evropskih MSP je izvedlo dejavnosti tujih neposrednih naloţb.

4.1.1 Osnovne značilnosti podjetij/držav

Razlikovanje med mikro, malimi in srednjimi podjetji dobi pomen z enim glavnih sklepov

raziskave, ki potrdi ugotovitev iz povzetka, ki je predstavljena v uvodu te analize:

kvantitativne in kvalitativne/upravljavske značilnosti podjetij so bistveni pojasnjevalni

dejavnik njihove zmoţnosti za internacionalizacijo. Zato ni naključno, da se stopnja

internacionalizacije, oziroma deleţ podjetij, ki se internacionalizirajo, glede na ves svoj

velikostni razred podjetij viša glede na večjo velikost/velikostni razred ne glede na

obliko internacionalizacije (izmenjava, neposredne naloţbe, sporazumi o tehnološkem

sodelovanju ali podizvajanje). Med podjetji, ki so v obdobju 2006-2008 izvajala kakršno

koli obliko mednarodne aktivnosti, je bilo 43 % mikro podjetij, 58 % malih podjetij in kar

73 % srednjih evropskih podjetij, kar predstavlja 44 % vseh evropskih MSP. Eden

bistvenih dejavnikov konkurenčnosti za podjetje, katere sposobnost internacionalizacije

jasno ponovno upada, je sposobnost inovacij, ki je odvisna od velikosti podjetja.

Amortizacija stalnih stroškov za raziskave in razvoj pri večji proizvodnji namreč olajšuje

sprejemanje inovacij postopkov in proizvodov. Vendar je po nedavni raziskavi tudi

velikost podjetja odvisna od referenčnega trga.

Preglednica 25 – Vpliv oblike internacionalizacije na vsa evropska MSP

Delež podjetij, ki jih zanima oblika internacionalizacije

Izvoz 25%

Uvoz 29%

Izvoz in uvoz 16%

Tuje neposredne naložbe, sporazumi o tehnološkem sodelovanju, podizvajanje 17%

Vsaj ena mednarodna dejavnost 44% Vir: Survey 2009, Internationalization of European SMEs EIM/GDCC


Razlika med mikro in srednjimi podjetji pa ni konstantna, temveč se spreminja glede na

kompleksnost oblike internacionalizacije. Če je odnos med deleţem mikro in srednjih

podjetij za trgovinsko izmenjavo 1:2, postane ta odnos za tehnološko sodelovanje 1:3,

za tuje neposredne naloţbe pa 1:8.

Preglednica 26 – Deleţ podjetij v EU po obliki internacionalizacije in velikostnem razredu

Delež % podjetij, ki jih zanima oblika internacionalizacije Mikro Mala Srednja

Izvoz 24% 38% 53%

Uvoz 28% 39% 55%

Tuje neposredne naložbe 2% 6% 16%

Sporazumi o tehnološkem sodelovanju 7% 12% 22%

Podizvajanje 7% 11% 17%

Sporazumi s podizvajalci 7% 12% 16% Vir: Survey 2009, Internationalisation of European SMEs EIM/GDCC

Druga osnovna značilnost podjetij - njihova starost - je močno soodvisna od njihove

stopnje internacionalizacije v primeru izvoza in uvoza, torej pri izmenjavi, medtem ko

je soodvisnost precej šibkejša pri drugih oblikah internacionalizacije. Največji vpliv za

druge oblike internacionalizacije je opazen pri starostnem razredu 5-9 let.

Preglednica 27 – Deleţ podjetij v EU po obliki internacionalizacije in starostnem razredu

0-4 let 5-9 let 10-24 let 25 let in več

Izvoz 17% 22% 27% 29%

Uvoz 25% 25% 28% 34%

Tuje neposredne naložbe 2% 4% 2% 2%

Sporazumi o tehnološkem sodelovanju 7% 8% 8% 6%

Podizvajanje 6% 14% 8% 7%

Sporazumi s podizvajalci 6% 10% 7% 7% Vir: Survey 2009, Internationalisation of European SMEs EIM/GDCC

Druga ugotovitev analize, ki je bila deloma najbolj očitna, saj se je ţe pojavljala na

teoretični ali empirični ravni, je, da se stopnja internacionalizacije povišuje, ko

prehajamo k večjim drţavam. Stopnja odprtosti drţave je namreč obratno sorazmerna z

velikostjo notranjega trga. MSP iz baltiških drţav, Slovenije, Češke republike pa tudi

Švedske so bolj zainteresirana in/ali prisiljena v iskanje tujih partnerjev kot MSP iz

velikih drţav, kot so na primer Nemčija, Francija ali Italija. Pripadnost mejnemu

področju v povprečju ni v soodvisnosti z višjo stopnjo internacionalizacije.


4.1.2 Izmenjava

V zvezi s "čistimi‖ tokovi izmenjave je, kot je bilo omenjeno ţe na začetku, treba

poudariti, da veliko lokalnih sistemov, zlasti strukturirana okroţja in grozdi, širijo svojo

verigo ponudbe na mednarodno raven tako, da posnemajo lokalni mehanizem: njihove

operacije potekajo prek trţnih tokov, ne pa s transakcijami znotraj (skupine). Torej se

trgovski tokovi uporabljajo zlasti za širjenje verige ponudbe na mednarodno raven, to pa

se lahko zgodi na različne načine, na osnovi različnih oblik zunanjega izvajanja

(outsourcinga): vertikalna ali horizontalna integracija, dogovori o sodelovanju ali čiste

trţne transakcije.

Nato lahko opazimo, da z večanjem velikostnega razreda raste tudi izmenjava, kot to

kaţe preglednica 28.

Preglednica 28 – Podjetja, ki so v obdobju 2006-2008 izvozila vsaj enkrat (po podpodročju EU)

Ja Ne Ne vem / Ni odgovora

VDČ 23% 77% 0%

Nordijske države 32% 68% 0%

Beneluks 33% 66% 1%

Srednjevzhodna EU 28% 70% 1%

Jugovzhodna EU 19% 81% 0%

Ostale drţave 30% 70% 0%

Skupaj 26% 74% 0% Legenda: Beneluks: Belgija, Nizozemska, Luksemburg. VDČ (velike drţave članice) = Nemčija, Francija, Italija, Zdruţeno kraljestvo, Španija, Poljska. Srednjevzhodna Evropa: Češka republika, Slovenija, Slovaška, Madţarska. Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC

Vendar je zanimivo videti, da razlika med odstotki MSP, ki izvaţajo, in MSP, ki uvaţajo,

menja predznak glede na skupino obravnavanih drţav članic. Če so odstotki bolj ali manj

uravnoteţeni s povprečnim negativnim odklonom za eno odstotno točko za velike drţave

članice, postane razlika za Beneluks in srednjevzhodno EU enaka 5 odstotnim točkam ter

15 odstotnim točkam za Jugovzhodno Evropo.

Preglednica 29 – Glavna izvozna območja


Drugo Evropska

unija

Druge

evropske

države

Severna

Afrika Rusija

Srednji

vzhod

Severna

Amerika

Italija 83% 34% 29% 14% 16% 29%

VDČ 76% 28% 16% 10% 15% 19%

Nordijske države 83% 21% 2% 13% 6% 16%

Beneluks 78% 27% 14% 9% 14% 16%

Srednjevzhodna EU 91% 25% 0% 3% 1% 1%

Jugovzhodna EU 73% 17% 3% 4% 14% 10%

EU-15 76% 30% 19% 12% 17% 21%

EU-12 83% 20% 1% 7% 3% 3%

Skupaj 76% 27% 14% 10% 14% 17%

Drugo

Južna in

Srednja

Amerika

Drugo

BRIK Japonska

Avstralija/Nova

Zelandija

Drugo

Azija

Drugo

Afrika

Italija 11% 13% 10% 10% 10% 13%

VDČ 12% 9% 6% 9% 8% 11%


Beneluks 6% 8% 11% 7% 8% 14%

Srednjevzhodna EU 0% 2% 0% 0% 2% 0%

Jugovzhodna EU 1% 2% 1% 1% 0% 1%

EU-15 12% 10% 8% 10% 9% 14%

EU-12 3% 1% 1% 0% 2% 1%

Skupaj 10% 9% 7% 8% 8% 11% Legenda: Beneluks: Belgija, Nizozemska, Luksemburg. VDČ (velike drţave članice) = Nemčija, Francija, Italija, Zdruţeno kraljestvo, Španija, Poljska. Srednjevzhodna Evropa: Češka republika, Slovenija, Slovaška, Madţarska. Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC

Kar zadeva razporeditev po glavnih geografskih območjih, je jasno opaziti, da

vzhodnoevropske MSP svoje tokove usmerjajo v EU ali v evropski prostor, medtem ko so

preostali tokovi namenjeni v Rusijo, v primeru Bolgarije in Romunije pa tudi na Srednji

Vzhod, v Severno Ameriko in Severno Afriko. Precej bolj je razporejena prisotnost

velikih drţav članic, Beneluksa in nordijskih drţav.

Pri primerjavi med novimi in starimi drţavami članicami še naprej izstopa ta

koncentracija geografske razporeditve izvoza, kjer je odnos med deleţi za Rusijo

pribliţno 1:2, za ostala področja pa se poviša na 1:6 ali več.

Prisotnost evropskih MSP pri izvaţanju pade pod 10 odstotnih točk za skupine druge BRIK

(Kitajska, Indija in Brazilija), druge azijske drţave, Avstralija in Nova Zelandija.


Prisotnost Italije v izvozu je precej višja od evropskega povprečja pri izvozu v Severno

Afriko in Severno Ameriko (v tem primeru 29 % proti 19 % za velike drţave članice).

Preglednica 30 – Podjetja, ki so v obdobju 2006-2008 uvozila vsaj enkrat (po podpodročju EU)


VDČ 24% 76% 1%


Beneluks 38% 62% 0%



Druge države 44% 55% 1%

Skupaj 29% 70% 1% Legenda: Beneluks: Belgija, Nizozemska, Luksemburg. VDČ (velike drţave članice) = Nemčija, Francija, Italija, Zdruţeno kraljestvo, Španija, Poljska. Srednjevzhodna Evropa: Češka republika, Slovenija, Slovaška, Madţarska. Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC

Kar zadeva prisotnost MSP na glavnih uvoznih področjih, podatki potrjujejo tisto, kar so

poudarile ţe številne kvanititativne analize. Obstaja velika razpršenost dobaviteljskih

trgov po vzhodni EU, pa tudi v območjih, kjer podizvajalska podjetja delajo na

pogodbenikovem sedeţu v novih drţavah članicah. Zanimiva je teţa Kitajske, Indije in

Brazilije za srednjevzhodno EU, ter Azije brez Kitajske za jugovzhodno EU. Vendar

primerjava z EU15 kaţe večje razlike po območjih: odklon Rusije v korist EU12, Severne

Amerike in drugih drţav BRIK brez Rusije v korist EU15, razlika, ki za Kitajsko postane

dvakratni deleţ (31 % v primerjavi s 15 %).

Preglednica 31 - Glavna uvozna območja

Evropska

unija

Druge

evropske

države

Severna

Afrika Rusija

Srednji

vzhod

Severna

Amerika

VDČ 82% 17% 5% 2% 4% 20%


Beneluks 72% 15% 2% 2% 3% 22%

Srednjevzhodna

EU 92% 14% 0% 4% 1% 7%


Jugovzhodna EU 91% 11% 0% 5% 4% 13%

EU-15 84% 14% 4% 2% 5% 21%

EU-12 93% 13% 1% 13% 2% 12%

Skupaj 86% 14% 3% 2% 5% 19%

Drugo

Južna in

Srednja

Amerika

Druge

BRIK Japonska

Avstralija/Nova

Zelandija

Drugo

Azija

Drugo

Afrika

VDČ 6% 15% 8% 3% 10% 5%


Beneluks 4% 13% 8% 3% 13% 6%

Srednjevzhodna

EU 0% 8% 1% 0% 6% 0%

Jugovzhodna EU 2% 6% 3% 1% 11% 0%

EU-15 5% 16% 7% 2% 9% 5%

EU-12 2% 6% 2% 1% 8% 1%

Skupaj 4% 14% 7% 2% 9% 4% Legenda: Beneluks: Belgija, Nizozemska, Luksemburg. VDČ (velike drţave članice) = Nemčija, Francija, Italija, Zdruţeno kraljestvo, Španija, Poljska. Srednjevzhodna Evropa: Češka republika, Slovenija, Slovaška, Madţarska. Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC

Druge oblike sodelovanja: podizvajanje, tehnološko sodelovanje, naložbe v tujini.

Za reţim podizvajanja, ki je oblika sodelovanja, najbliţja izmenjavi, podatek pravi, da

se te oblike v njeni aktivni obliki posluţuje 7 % MSP, v pasivni obliki pa 8 %. Na drugem

mestu se da opaziti, da ima tudi v tem primeru dimenzionalni dejavnik velik pomen:

mikro podjetja izvajajo aktivno/pasivno obliko podizvajanja v grobem (upoštevati je

treba tudi odgovor ne vem/ni odgovora) v 6 %/7 %; mala podjetja izvajajo

aktivno/pasivno podizvajanje v grobem v 10 %/13 %; srednja podjetja so v preučevanem

obdobju izvajale aktivno/pasivno podizvajanje v grobem v 15 %/18 %.

Preglednica 32 – Podjetje je bilo v odnosu podizvajanja s tujim podjetjem v triletju 2006-2008


Mikro 7% 92% 0%

Mala 11% 87% 2%

Srednja 17% 82% 1%

Skupaj 8% 92% 0% Vir: Survey 2009, Internationalization of European SMEs EIM/GDCC


Kar zadeva geografsko porazdelitev podizvajalnih podjetij ali evropskih MSP, ki

podizvajanje naročijo, je opaziti, da se njena intenzivnost poveča s povečanjem

velikostnega razreda, poveča se pa tudi povprečno število zainteresiranih geografskih

področij, in sicer za 1,2 za mikro podjetja ter za 1,5 za srednja podjetja.

Preglednica 33 – Odstotek evropskih podjetij z aktivnim/pasivnim podizvajanjem v triletju 2006-2008

Svoja država

Druga država članica EU

in/ali

EFTA

Države zunaj EU in/ali EFTA

Mikro 91% 24% 9%

Mala 85% 35% 14%

Srednja 79% 49% 20%

Skupaj 91% 25% 10% Vir: Survey 2009, Internationalization of European SMEs EIM/GDCC

Opaziti je, da se sposobnost podjetja, da vstopi na trg zunaj svojega nacionalnega, naj

bo to EU/EFTA ali zunaj njiju, podvoji ob prehodu od mikro k srednjim podetjem,

medtem ko je odnos med podjetji s podizvajanjem v drţavah EU/EFTA in/ali drţavami

zunaj EU/EFTA ostaja konstanten pri prehodu od enega do drugega velikostnega razreda.

Preglednica 34 – Odstotek evropskih podjetij z aktivnim podizvajanjem v triletju 2006-2008

Ja Ne Ne vem / Ni

odgovora

VDČ 6% 94% 0%


Beneluks 11% 89% 0%




Skupaj 7% 92% 0%

Pri analizi razporeditve po skupinah drţav se lahko poudari naslednje: MSP zlasti v

nordijskih drţavah in jugovzhodni EU uporabljajo obliko podizvajanja, medtem ko se ta

oblika manj uporablja v MSP velikih drţav članic. V nordijskih drţavah obstaja blaţji

odklon v prid aktivnemu podizvajanju v primerjavi s pasivnim, glede na velike drţave


članice in Beneluks, medtem ko je razlika v drugih skupinah in zlasti v jugovzhodni

Evropi v prid pasivnemu podizvajanju.

Preglednica 35 – Podjetje je bilo v odnosu podizvajanja s tujim podjetjem v triletju

2006-2008

Ja Ne Ne vem / Ni

odgovora

VDČ 6% 94% 0%


Beneluks 10% 90% 0%


Romunija in Bolgarija 17% 83% 0%


Skupaj 8% 92% 0% Legenda: Beneluks: Belgija, Nizozemska, Luksemburg. VDČ (velike drţave članice) = Nemčija, Francija, Italija, Zdruţeno kraljestvo, Španija, Poljska. Srednja Evropa: Češka republika, Slovenija, Slovaška, Madţarska. Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC

Preglednica 36 - Odstotek izvoza v obliki podizvajanja (2008)

0% 1% - 25% 26% - 50% 50% - 75% 76% - 100%

Ne vem/Ni odgovora

Mikro 94% 1% 0% 1% 0% 4%

Mala 91% 3% 1% 0% 1% 5%

Srednja 85% 3% 2% 0% 2% 8%

MSP 93% 1% 0% 1% 0% 4% Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC

Preglednica 37 – Odstotek stroškov namenjenih nakupu proizvodnih dejavnikov v okviru

podizvajanja (2008)

0% 1% - 25% 26% - 50% 50% - 75% 76% - 100%

Ne vem/Ni odgovora

Mikro 93% 2% 1% 0% 1% 3%

Mala 88% 3% 1% 1% 2% 5%

Srednja 84% 5% 2% 1% 1% 7%

MSP 93% 2% 1% 0% 1% 3% Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC


Tehnološko sodelovanje je oblika sodelovanja, ki se je posluţuje le manjši deleţ

evropskih MSP, in sicer 7 %. Tudi v tem primeru odstotni deleţ precej naraste, ko se

pomikamo od najmanjšega velikostnega razreda, torej od mikro podjetij proti srednjim

podjetjem: odnos med podjetji, ki jih tehnološko sodelovanje zanima, je 1:3.

Preglednica 38 – Odstotek evropskih podjetij, ki so izvedle oblike tehnološkega sodelovanja s tujimi podjetji

Ja Ne Ne vem/Ni odgovora

Mikro 7% 93% 0%

Mala 12% 86% 2%

Srednja 22% 76% 2%

Skupaj 7% 92% 1%

Vir: Survey 2009, Internationalization of European SMEs EIM/GDCC

Kar zadeva skupine drţav članic, je opaziti, da so MSP iz skupine drţav jugovzhodne EU

in nordijskih drţav najaktivnejše na področju tehnološkega sodelovanja, drţave

Beneluksa in Srednjevzhodne Evrope pa dosegajo višje vrednosti od evropskega

povprečja. Podatek o velikih drţavah članicah je: Nemčija, Francija, Zdruţeno

kraljestvo, Italija in Španija zasedajo prvo, tretje, četrto, sedmo in deveto mesto med

drţavami, s katerimi so se evropske MSP sporazumele o tehnološkem sodelovanju.

Preglednica 39 – Podjetje je izvedlo oblike tehnološkega sodelovanja s tujimi podjetji


VDČ 6% 94% 0%


Beneluks 13% 87% 0%




Skupaj 7% 92% 1% Legenda: Beneluks: Belgija, Nizozemska, Luksemburg. VDČ (velike drţave članice) = Nemčija, Francija, Italija, Zdruţeno kraljestvo, Španija, Poljska. Srednja Evropa: Češka republika, Slovenija, Slovaška, Madţarska. Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC


V zvezi z investiranjem v tujini je treba predvsem poudariti, da je število MSP, ki so v

obdobju 2006-2008 opravljala dejavnosti tega tipa, zelo nizko oz. 2 %, kar znaša

pribliţno pol milijona podjetij v Evropi.

Ta deleţ je očitno zelo spremenljiv, saj je odstotni deleţ od mikro do srednjih podjetjij

1:8, odnos med enim velikostnim razredom in najslednjim pa je 1:3.

Preglednica 40 – Podjetje je v obdoju 2006-2008 investiralo v tujino


Mikro 2% 98% 0%

Mala 6% 94% 0%

Srednja 16% 83% 1%

MSP 2% 98% 0% Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC

Analiza po skupinah potrjuje nekatere prejšnje ugotovitve: vzhodna EU je ciljno

področje za tuje neposredne naloţbe in generira tuje naloţbe bolj na ravni področja kot

pa na ravni MSP. Na tem področju so kot skupina najaktivnejše nordijske drţave in

Beneluks, torej napredna gospodarstva, ki pa niso velike drţave.

Preglednica 41 – Podjetje je v obdobju 2006-2008 investiralo v tujino

Ja Ne

Ne vem/Ni odgovora

VDČ 2% 98% 0%


Beneluks 5% 95% 0%




Skupaj 2% 98% 0% Legenda: Beneluks: Belgija, Nizozemska, Luksemburg. VDČ (velike drţave članice) = Nemčija, Francija, Italija, Zdruţeno kraljestvo, Španija, Poljska. Srednja Evropa: Češka republika, Slovenija, Slovaška, Madţarska.

Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC

Najbolj priljubljena pravna oblika je tuja filiala, čeprav mikro podjetja, za katera je

značilen visok odstotek moţnosti brez odgovora, za to pravno obliko predstavljajo precej

niţji deleţ od malih in srednjih podjetij.


Preglednica 42 – Pravna oblika tujega obrata po velikostnem razredu

Tuja filiala Veja /

podružnica Skupno vlaganje

Ne vem/Ni odgovora

Mikro 38% 21% 22% 19%

Mala 57% 15% 23% 6%

Srednja 58% 21% 14% 7%

MSP 42% 20% 22% 16% Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC

Preglednica 43 - Dejavnosti, ki jih izvaja tuji obrat po velikostnem razredu

Predstavniška

pisarna Prodajna pisarna

Nakup proizvodnih

sredstev

Proizvodnja

Drugo Ne

vem/Ni odgovora

Mikro 18% 27% 2% 26% 23% 4%

Mala 16% 28% 3% 30% 20% 3%

Srednja

12% 31% 3% 38% 16% 1%

MSP 17% 28% 2% 28% 22% 4% Vir: Survey 2009, Internationalization or European SMEs EIM/GDCC

4.1.3 Notranje in zunanje ovire za internacionalizacijo

Kar zadeva notranje ovire, je odgovor ţe internacionaliziranih evropskih MSP, oblikovan

ponderiran na osnovi mnenjske lestvice, ki sega od ―nepomembno‖ do ―zelo

pomembno‖, da je glavna ovira internacionalizacije cena proizvodov, to je

spremenljivka, ki je vezana tako na cenovno strukturo nacionalnega trga kot na stopnjo

učunkovitosti podjetja, in poudarja uvodne ugotovitve o glavni vlogi lastnih značilnosti

podjetij pri določanju zmogljivosti internacionalizacije14. Druga zaznana ovira so stroški

internacionalizacije, medtem ko sta na tretjem in četrtem mestu kakovost in značilnosti

proizvodov, ki sta spet povezana z učinkovitostjo/konkurenčnostjo proizvoda. Edina

ovira, ki se zelo razlikuje glede na velikostni razred, je pomanjkanje zaposlenih z

zadostnimi kvalifikacijami, ki zlasti za odgovor ―pomembno‖ in ―zelo pomembno‖

14

Naslednji pododstavek poudarja pristop, ki je integriran v podporo javnosti, namen integracije ukrepov

za inovacije in internacionalizacijo pa je zlasti pomoč tovrstnim dokazom.


predstavlja dvakratne odstotne vrednosti za mikro podjetja v primerjavi z malimi in

srednjimi podjetji.

Zanimiv podatek je razlika med odgovori internacionaliziranih podjetij in tistimi, ki so

strategijo internacionalizacije načrtovala, pri čemer slednje v povprečju 22 %

negativneje zaznavajo ovire, pri čemer je najvišja jezikovna ovira s 33 %, posebnosti

proizvodov in kakovosti pa 30 %. To kaţe na informacijsko vrzel in pomanjkanje znanja,

ki močno spremenita zaznavanje.

Preglednica 44 – Notranje ovire internacionalizacije po velikostnem razredu

Prisotnost notranjih ovir

Kakovost proizvodov in/ali storitev podjetja

Cena proizvodov

in/ali storitev podjetja

Pomanjkanje zaposlenih z zadostnimi

kvalifikacijami

Mikro 95% 19% 17% 15%

Mala 94% 19% 19% 9%

Srednja 94% 18% 18% 8%

MSP 95% 19% 17% 14%

Visoki stroški postopka

internacionalizacije

Posebnosti proizvodov ali

storitev Jezikovne ovire

Druge notranje ovire za podjetje

Mikro 14% 13% 13% 12%

Mala 13% 16% 11% 9%

Srednja 11% 13% 9% 8%

MSP 14% 13% 13% 11% Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC

Primerjava bistvenih zunanjih ovir internacionalizacije MSP osvetljuje nekatere zanimive

homogenosti in različnosti, če se upošteva enotni trg in EFTA ali trgi zunaj Unije in zunaj

EFTA.

Homogenost zadeva drugoten pomen dajatvenih (tako na tujih trgih kot na nacionalnih

trgih pri uvozu) in kulturnih ovir, ki nikoli ne presegajo 36 % MSP.

Preglednica 45 – Ovire internacionalizaciji v drţavah EU in EFTA po velikostnem razredu


Pomanjkanje kapitala ali

finančnih virov je pomembna ovira

Pomanjkanje primerne podpore

javnosti je pomembna ovira

Pomanjkanje primernih

informacij je pomembna ovira

Stroški ali upravljanje transportne

dokumentacije so pomembna ovira

Mikro 55% 47% 44% 36%

Mala 44% 44% 43% 37%

Srednja 40% 40% 37% 36%

MSP 54% 47% 44% 36%

Zakoni ali ureditve na tujih trgih so

ovira za uvoz

Carine in druge

trgovinske omejitve

na tujih trgih so

pomembna ovira

Kulturne razlike so

pomembna ovira

Carine in druge

trgovinske omejitve

na domačem trgu so

pomembna ovira

Mikro 30% 26% 23% 23%

Mala 34% 27% 21% 22%

Srednja 42% 25% 23% 21%

MSP 30% 26% 23% 23%

Druge ovire so

pomembne Ni posebnih ovir

Ne vem / Ni odgovora

Mikro 20% 8% 15%

Mala 18% 9% 14%

Srednja 18% 10% 13%


Spremembe zadevajo vrstni red glavnih ovir, ki si v primeru enotnega trga in EFTA

sledijo takole: kapital in financiranje, javna podpora in na koncu informacije. Nasprotno

pa so v primeru trgov zuanj Unije in zunaj EFTA glavne vstopne ovire po odstotni pariteti

informacijska ovira in pomanjkanje kapitala in financiranja, sledijo pa neprimerna javna

podpora in upravljanje transportne dokumentacije.

Informacije, stroški in čas pridobivanja informacij so za mala in srednja podjetja glavne

ovire na trgih zunaj Unije. Mikro podjetja pa kot bistveno na isti način vrednotijo

pomanjkanje kapitala in informacij.


Preglednica 46 – Ovire internacionalizaciji v drţavah zunaj EU po velikostnem razredu

Pomanjkanje primernih

informacij je pomembna ovira

Pomanjkanje kapitala ali

finančnih virov je pomembna ovira

Pomanjkanje primerne podpore

javnosti je pomembna ovira

Stroški ali upravljanje transportne

dokumentacije so pomembna ovira

Mikro 44% 45% 41% 39%

Mala 40% 36% 38% 38%

Srednja 40% 34% 36% 40%

MSP 44% 44% 40% 39%

Zakoni ali ureditve na tujih trgih so

ovira za uvoz

Carine in druge

trgovinske omejitve

na tujih trgih so

pomembna ovira

Carine in druge

trgovinske omejitve

na domačem trgu so

pomembna ovira

Kulturne razlike so

pomembna ovira

Mikro 36% 35% 29% 28%

Mala 38% 36% 28% 25%

Srednja 41% 35% 26% 27%

MSP 36% 35% 29% 28%

Druge ovire so

pomembne Ni posebnih ovir

Ne vem / Ni odgovora

Mikro 18% 14% 21%

Mala 18% 16% 18%

Srednja 17% 19% 18%


4.1.4. Programi pomoči: poznavanje in uporaba

Ena bistvenih ugotovitev raziskave je naslednja: kljub povišanju pritiska tudi na

mednarodnih trgih, veliko MSP enostavno niti ne pomisli na moţnost internacionalizacije.

Internacionalizacija je za mikro in mala podjetja neuporabna moţnost zaradi

pomanjkanja človeških virov in neposrednih stikov, ki opozarjajo na priloţnosti,

morebitne partnerje in trge; poleg tega je to velika ovira v smislu finančnih obveznosti.

Število nacionalnih in regionalnih programov je zelo visoko, obstajajo pa tudi številne

publikacije in spletne strani Unije, ki ponujajo analitičen in obseţen pregled. Pri

evropskem omreţju za ekonomske in socialne raziskave so ugotovili, da obstaja prek 180


instrumentov, ki oblikujejo prav toliko morebitnih dobrih praks internacionalizacije, ki

se jih lahko zbere v nova področja, ki so namenjena posameznim bistvenim temam kar

zadeva postopek internacionalizacije15:

ozaveščanje

informacije z visoko dodano vrednostjo

programi za razvoj človeških virov

podpiranje finančnih potreb internacionalizacije

spodbujanje podjetniških mreţ

podpiranje internacionalizacije storitev

uporaba internacionalizacije za krepitev konkurenčnosti

individualna podpora

sodelovanje mejnih in čezmejnih območij

Vendar je kljub tej razporeditvi, ki odraţa vedno večjo vedenjsko in okoljsko

kompleksnost postopka internacionalizacije, programi pomoči internacionalizaciji

predstavljajo več kot 70 % ukrepov za internacionalizacijo, kljub dejstvu, da je bila

upoštevana vse večja kompleksnost načina vodenja podjetij.

Pribliţno 9 % programov se na primer osredotoča na odpravljanje mednarodnih ovir ali

na izboljšanje podjetniškega okolja na nacionalnih trgih (raziskave in razvoj, davki,

itn.).

MSP v svojih strategijah internacionalizacije namreč usklajujejo različne pristope, ki se

medsebojno podpirajo, to pa vodi k sklepu, da je individualna podpora vsekakor

najučinkovitejša oblika. Pri individualni podpori se podjetje analizira kot celota in

pripravi individualen načrt s pomočjo številnih podpornih ukrepov, ki včasih vodijo tudi

dlje od cilja internacionalizacije. Če se na primer gospodarski sistem namerava

internacionalizirati v njegovi kompleksnosti, potem je treba vse potrebe podjetja

upoštevati skupaj na področjih kot sta socialna odgovornost in inovacije.

Inovacije in internacionalizacija imata namreč naključno pozitiven učinek na

konkurenčnost, nekatere drţave pa ţe sprejemajo integriran pristop namenjenih

ukrepov, ponujajo programe, ki zdruţujejo ukrepe za povečanje oblikovanja vrednosti in

15 Te dobre prakse so zbrane v podatkovni bazi GD za podjetništvo in industrijo, do katere se lahko

dostopa prek povezave: http://ec.europa.eu/enterprise/enterprise_policy/charter/.


konkurenčnosti v podjetjih, zlasti v podjetjih, kjer je glavni motiv internacionalizacije

dostop do inovacij, naprednih tehnologij ali znanja.

Preglednica 47 – Poznavanje javnih programov v podporo internacionalizaciji, ki jih uporablja podjetje (po velikostnih razredih)


Mikro 15% 84% 0%

Mala 20% 80% 1%

Srednja 28% 71% 2%


Stopnja ozaveščenosti in poznavanja obstoja programov za internacionalizacijo je med

evropskimi MSP precej nizka: malo manj kot šestina pozna kakšen program, ta deleţ pa

presega četrtino srednjih podjetij. Podatek, ki bi bil v tem pogledu bolj značilen je, da

le 17 % (malo manj kot šestina) evropskih MSP, ki se ţelijo internacionalizirati, pozna

javne programe pomoči.

Preglednica 48 – Poznavanje javnih programov v podporo internacionalizaciji, ki jih uporablja podjetje

Ja Ne

Ne vem / Brez odgovora

VDČ 15% 85% 0%


Beneluks 35% 65% 0%

Srednja Evropa 11% 88% 0%



Skupaj 16% 84% 0% Legenda: Beneluks: Belgija, Nizozemska, Luksemburg. VDČ (velike drţave članice) = Nemčija, Francija, Italija, Zdruţeno kraljestvo, Španija, Poljska. Srednja Evropa: Češka republika, Slovenija, Slovaška, Madţarska.


Preglednica s porazdelitvijo drţav po skupinah ne nudi tolaţbe, saj se drţave vzhodne

EU, kjer naj bi podjetja potrebovala največ pomoči in bi bila istočasno najbolj poučena

o instrumentih in politikah Unije, zlasti v drţavah srednjevzhodne Evrope, pri

poznavanju nahajajo pod evropskim povprečjem.


Preglednica 49 – Dejanska javna pomoč, ki so jo internacionalizirana podjetja uporabila v obdobju 2006-2009 (po velikostnih razredih)

Finančna pomoč Nefinančna pomoč

Mikro 9% 7%

Mala 12% 9

Srednja 20% 9%


Odklon med poznavanjem in uporabo je velik, zlasti pri nefinančni pomoči, katere nizko

črpanje se zdi zlasti manj soodvisno od velikostnega razreda; če je petina srednjih

internacionaliziranih podjetij uporabila finančno pomoč, se namreč pri desetini

internacionaliziranih mikro podjetij odklon za nefinančno pomoč zniţa za dve odstotni

točki.

Preglednica 50 – Dejanska javna pomoč, ki so jo internacionalizirana podjetja uporabila v obdobju 2006-2009 (po skupinah drţav)

Finančna pomoč Nefinančna pomoč

VDČ 8% 7%

Nordijske države 5% 4%

Beneluks 2% 2%

Srednjevzhodna EU 6% 1%

Jugovzhodna EU 4% 0%

Ostale drţave 16% 9%

Skupaj 9% 7%

Legenda: Beneluks: Belgija, Nizozemska, Luksemburg. VDČ (velike drţave članice) = Nemčija, Francija, Italija, Zdruţeno kraljestvo, Španija, Poljska. Srednja Evropa: Češka republika, Slovenija, Slovaška, Madţarska. Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC

Pri primerjavi različnih skupin drţav članic je ponovno opaziti manjši odklon MSP iz

drţav osrednje in jugovzhodne EU k uporabi finančnih in/ali nefinančnih instrumentov od

povprečja evropskih MSP. Vendar so razlike znotraj skupin velike. Največji in najmanjši

deleţ finančne pomoči v EU porabita Avstrija (47 %) in Nizozemska (1 %), med velikimi

drţavami članicami Nemčija (14 %) in Poljska (3 %), med srednjevzhodnimi EU drţavami

Slovaška (9 %) in Češka republika (2 %), Slovenija pa je s 4 % na 14. mestu. Pri nefinančni

pomoči pa skupina drţav srednjevzhodne EU kaţe največjo variabilnost, Slovenija je prva


evropska drţava, kjer je v letu 2009 za to pomoč zaprosilo 23 % internacionaliziranih

MSP, na Slovaškem je bil ta deleţ 1-odstoten, na Madţarskem in v Češki republiki pa 0 %.

Na sektorski ravni je poznavanje najvišje v proizvodnem sektorju (25 %), sledijo mu

trgovina na debelo (20 %), podjetniške storitve (17 %) in gradbeništvo (17 %). Uporaba

finančne pomoči presega 10 % le v sektorju podjetniških storitev (17 %) in proizvodnem

sektorju (13 %), preostali sektorji pa nihajo v pasu 0 %-5 %, medtem ko nefinančna

pomoč presega prag 10 % le v primeru proizvodnega sektorja (12 %).

Poudariti je treba, da MSP pomoči ne uporabljajo zelo učinkovito, zlasti je nizek »neto

učinek« internacionalizacije, kjer 11 % internacionaliziranih MSP (8 % mikro, 22 % malih

in 19 % srednjih) meni, da je pomoč nepogrešljiva (»Nobene mednarodne dejavnosti brez

podpore«), medtem ko precej višji deleţ, enak 37 % (36 % mikro, 38 % malih in 48 %

srednjih) meni, da je pomoč koristna za olajšanje postopka.

Preglednica 51 – Učinki javne podpore na internacionalizacijo podjetja

Nobene

mednarodne

dejavnosti brez

podpore

Vnaprejšnje

mednarodne

dejavnosti

Povečanje

mednarodnih

dejavnosti

Olajšanje

mednarodnih

dejavnosti

VDČ 16% 21% 36% 32%

Nordijske države 4% 4% 54% 42%

Beneluks 6% 11% 78% 16%

Srednjevzhodna

EU 2% 6% 8% 17%

Jugovzhodna EU 42% 15% 23% 30%

Ostale drţave 12% 22% 45% 58%

Skupaj 11% 19% 35% 37%

Boljše razumevanje

možnosti na tujih

trgih

Drugi učinki Brez učinka Ne vem / Ni

odgovora

VDČ 39% 30% 9% 2%

Nordijske države 11% 0% 1% 2%

Beneluks 13% 7% 6% 0%

Srednjevzhodna

EU 5% 0% 42% 36%

Jugovzhodna EU 12% 10% 3% 1%

Ostale drţave 21% 29% 3% 0%

Skupaj 27% 27% 7% 3%


Legenda: Beneluks: Belgija, Nizozemska, Luksemburg. VDČ (velike drţave članice) = Nemčija, Francija, Italija, Zdruţeno kraljestvo, Španija, Poljska. Srednja Evropa: Češka republika, Slovenija, Slovaška, Madţarska. Vir: Survey 2009, Internationalisation or European SMEs EIM/GDCC

Podatki na ravni skupine drţav ne kaţejo le na velike razlike, temveč tudi na razmere

jasne povprečne neučinkovitosti programov z vidika naknadnega vrednotenja. Seveda so

razlike med srednjo in jugovzhodno EU očitne: če se zdi, da so v primeru Bolgarije in

Romunije programi pomoči dosegli največjo učinkovitost na ravni Unije v smislu »neto

učinka« internacionalizacije, so v srednjevzhodni EU brez Poljske programi pomoči

dosegli neto učinek, ki je popolnoma rezidualen (2 %) in znaša manj kot petino ne ravno

visokega povprečja Unije.


5. Internacionalizacija slovenskih podjetij

Sedanja struktura porazdelitve po velikostnih razredih za Slovenijo je podobna strukturi EU, kar

dokazuje, da tudi za najmanjšo drţavo vzhodne EU kot za nove članice v skladu s konvergenco

velja porazdelitev po velikostnih razredih in povprečnega števila usluţbencev.

Prisotna je le majhna razlika v smislu števila usluţbencev na posamezno podjetje, ker je

povprečna vrednost manjša za velika podjetja.

Preglednica 52 – Odstotna porazdelitev števila podjetij, zaposlenih ter dodane vrednosti za

Slovenijo in EU

Število podjetij Število zaposlenih Dodana vrednost

Slovenija EU Slovenija EU Slovenija EU

MSP 99,7 % 99,8 % 67,0 % 67,4 % 59,8 % 57,9 %

Velika

podjetja

0,3 % 0,2 % 33,0 % 32,6 % 40,2 % 42,1 %

Vir: SBA Fact Sheet, Slovenija ‗09

Edina pomembna razlika zadeva prispevek velikih podjetij pri dodani vrednosti, in sicer je v

Sloveniji prispevek nekoliko manjši (dve odstotni točki) od tistega na ravni EU-27.

Preglednica 53 – Porazdelitev absolutnega števila in nekaterih gospodarskih kazalcev za

slovenska podjetja po velikostnih razredih (2008)

MSP Velika

podjetja

Skupaj

Podjetja 101.754 272 102.026

Število zaposlenih (v tisočih) 423 209 632

Število zaposlenih/podjetje 4 767 6


Produktivnost * (v tisočih evrov) 27 36 30

Stroški dela** (v tisočih evrov) 23 25 23

Naloţbena kvota+ 36 37 36


zaposlenih; ** Strošek delovne sile/Zaposleni; + Bruto naloţbe v material/ Dodana vrednost po strošku

proizvodnih dejavnikov

V zvezi s sektorsko porazdelitvijo se opaţa veliko število slovenskih podjetij v proizvodnji, z

opazno razliko tako pri velikih podjetjih kot pri MSP, čemur ustreza negativna razlika enake

intenzivnosti (pribliţno sedem odstotnih točk) za trţno vejo (prodaja na drobno in debelo).

Prisotna je še ena opazna razlika, ki zadeva vejo nepremičninske dejavnosti, najema in

dejavnosti podjetja, ki ni zadostno zastopana v primerjavi z EU-27.

Preglednica 54 – Sektorska porazdelitev slovenskih podjetij po velikostnih razredih (2008)

Velika podjetja % EU-

27 %

Skupaj % EU-

27 %

Rudarstvo 2 0,7 % 0,5 % 135 0,1 % 0,1 %

Proizvodnja 161 59,2

%

42,9

% 18.995

18,6

%

11,4

%

Oskrba z vodo, plinom in električno

energijo 13 4,8 % 2,3 % 418 0,4 % 0,2 %

Gradbeništvo 21 7,7 % 6,8 % 16.689 16,4

%

14,4

%

Prodaja na drobno in debelo; popravila 27 9,9 % 15,8

% 24.222

23,7

%

31,5

%

Hoteli in restavracije 11 4,0 % 2,3 % 7.667 7,5 % 8,3 %

Prevozi, skladiščenje in komunikacije 19 7,0 % 9,0 % 9.635 9,4 % 6,0 %

Poslovanje z nepremičninami, najem in

poslovne storitve

18 6,6 % 20,3

% 24.265

23,8

%

28,1

%

Vir: EIM Business & Policy Research, 2010; obdelava: Informest.


Začetki procesa internacionalizacije slovenskega proizvodnega sistema segajo v zgodnja

devetdeseta leta, zanj pa je bilo v prvi fazi značilno, da so neposredne naloţbe v tujino

presegale vhodne naloţbe. Prednost postopkov sodelovanja z zahodnimi skupinami, v vlogi

republike bivše Jugoslavije, sega v petdeseta leta in je odločilno vplivala na zmogljivost

slovenskega proizvodnega sistema, kar zadeva širitev zunaj svojih meja; gre torej za proces, ki

je ravno nasproten v primerjavi z gospodarstvi Srednjevzhodne Evrope.

Neposredne naloţbe v tujino so ohranjale konkurenčnost in bile namenjene iskanju trgov, zlasti v

sosednjih drţavah in gospodarskem prostoru nekdanje Jugoslavije. S postopnim odpiranjem

slovenskega gospodarstva tujemu kapitalu se ta značilen način delovanja ni prekinil in leta 2009

je bila Slovenija z vrednostjo 18 % na tretjem mestu (za Madţarsko (136,7 %) in Estonijo (34,7 %))

med vzhodnimi drţavami članicami EU pri razmerju med izhodnimi neposrednimi tujimi

naloţbami (NTN) in BDP-jem; kar pa zadeva razmerje med vhodnimi neposrednimi tujimi

naloţbami in BDP-jem, je bila Slovenija z 31,4 % zadnja med vzhodnimi drţavami članicami EU in

četrta po vrstnem redu od spodaj navzgor v EU-27, pri čemer je bila samo pred Nemčijo

(21,0 %), Italijo (18,6 %) in Grčijo (13,6 %).

Glede na indeks uspešnosti za izhodne in vhodne neposredne tuje naloţbe Unctad-a je v

naslednji preglednici naveden potek v obdobju med letoma 2000 in 2008, kar zadeva poloţaj

Slovenije na seznamu 141 drţav.

Preglednica 55 – Gibanje uvrstitve na lestvici indeksa uspešnosti za izhodne neposredne tuje

naloţbe (NTN)

2000-2002 2003-2005 2006-2008

Slovenija 48 32 31

Vir: Unctad WIR, različna leta.

Slovenija beleţi napredovanje za 17 mest na seznamu glede na indeks izhodnih neposrednih tujih

naloţb in nazadovanje za 35 mest na lestvici indeksa uspešnosti vhodnih neposrednih tujih

naloţb.


Preglednica 56 – Gibanje uvrstitve na lestvici indeksa uspešnosti za vhodne neposredne tuje

naloţbe

2000-2002 2003-2005 2006-2008

Slovenija 59 95 94


Proces internacionalizacije v posebej vitalnem gospodarskem sistemu, kot je slovenski, se je

nadaljeval tudi v času krize, kljub temu da so vsi kazalci zabeleţili čisto zmanjšanje v letih 2008

in 2009.

Slovenska banka namreč beleţi spremembe vrednosti izhodnih neposrednih tujih naloţb, in sicer:

1.316.000.000 evrov leta 2007, 932.000.000 evrov leta 2008 in 624.000.000 evrov leta 2009.

Prvih 23 slovenskih multinacionalnih podjetij predstavlja pribliţno 80 % izhodnih neposrednih

tujih naloţb.

Velika slovenska multinacionalna podjetja seveda v smislu obseţnosti dejavnosti in števila

zaposlenih niso primerljiva z velikimi multinacionalnimi podjetji v starih tujih drţavah članicah,

ki se uvrščajo med prvih 100 na svetu: samo 7 od prvih 23 (gl. preglednico x) ima več kot 2000

zaposlenih v tujini in več kot 300.000.000 evrov prometa od dejavnosti v tujini, medtem ko jih 4

v tujini zaposluje manj kot 500. V letih 2007 in 2008 so se dejavnosti v tujini povečale za 30,8 %

in tako dosegle vrednost 4.480.000.000 evrov, medtem ko se je prodaja v tujini povečala za

17,7 % in tako presegla vrednost 7 milijard evrov.


slovenska podjetja po velikostnih razredih (2008)

Mikro

podjetja

Mala

podjetja

Srednja

podjetja

MSP Velika

podjetja

Podjetja (v tisočih) 95 6 1 102 272

Število zaposlenih (v

tisočih)

179 111 134 424 209

Zaposleni/podjetje 2 19 104 4 767

Produktivnost * 21 31 30 27 36


(.000 €)

Stroški dela**

(.000 €)

23 24 23 23 25

Naloţbena kvota+ 42 30 34 36 37




dejavnikov

Slovenska multinacionalna podjetja so se pozitivno odzvala na krizo. Velikost verjetno ni le

dejavnik ranljivosti, saj se je pretvorila v sposobnost hitrega odzivanja prek zniţevanja stroškov

in povečanja dejavnosti prodaje. Spodbujanje prodaje je vključevalo predvsem osredotočenje na

glavne stranke, okrepitev odnosov z glavnimi trgovskimi partnerji in racionalizacijo proizvodnega

portfelja.

Vendar je internacionalizacija ostala strateška prioriteta. Poleg tega, da je mreţa članov dala

večji poudarek na spodbujanje prodaje, sta drug odziv na krizo predstavljala zaščita in/ali

povečanje raznovrstnosti trgov. Tudi srednja in mala slovenska podjetja vse pogosteje vstopajo

na nove, bolj oddaljene trge. Širitev na območja BRIK dokazuje število podruţnic in

predstavništev, odprtih v obdobju 2007/2008, s sedeţem v teh drţavah. Vendar ta nedavna

teţnja ne zadostuje za spreminjanje regionalnih značilnosti slovenskih multinacionalnih podjetij.

77 % od 331 tujih podruţnic je namreč v Evropi in 10 od prvih 23 multinacionalnih podjetij je

prisotnih izključno na območju Evrope. Zahodni Balkan je zagotovo posebno evropsko območje,

ki je močno zastopano; sledijo mu SND (Rusija) in Severna Amerika, Azija in Kitajska.

Iz analize porazdelitve po makrosektorjih iz preglednice 58, ki zadeva prvih 23 članic leta 2009 v

zvezi z raziskavo, ki sta jo vodila Center za mednarodne odnose Univerze v Ljubljani in Vale

Columbia Center za področje trajnostnih mednarodnih naloţb kolumbijske univerze (Columbia

University) v New Yorku, sledi, da je proizvodnja glavni makrosektor, v katerem je dejavnih 15

od prvih 23 multinacionalnih podjetij, in predstavlja 49 % tujih sredstev, skoncentriranih zlasti

na področju ţivil, kemijskih in farmacevtskih izdelkov, mehanike in elektronike. Z veliko

manjšimi vrednostmi sledijo tri multinacionalna podjetja, ki predstavljajo 32 % tujih sredstev, in

področje proizvodnje (električne) energije s 15 % tujih sredstev.


Vendar se opaţa, da je zaradi krize prišlo do izbora v smislu zmoţnosti projekcije v tujino, saj

preglednica 58 potrjuje samo dve tretjini podjetij, prisotnih v raziskavi iz leta 2008.


Podjetje

Sektor

Sredstva Prodaja Uslužbenci


(%)

Mercator Prodaja na drobno 2.540 1.012 3.111 1.192 21.636 8.497 39

Gorenje Trajni potrošniški izdelki, elektrika 1.258 668 1.331 1.057 11.323 2.804 52

Krka Farmacevtski izdelki 1.271 613 950 845 7.602 3.543 61

Petrol Distribucija naftnih izdelkov 1.209 447 2.950 594 3.536 955 28

Merkur Prodaja na drobno 1.158 328 1.267 369 5.102 1.358 28

Splošna plovba Pomorski prevoz 319 313 214 214 770 696 96

Droga Kolinska* Ţivila, pijača in tobak 481 301 378 291 2.953 2.257 72

ACH Prodaja trajnega blaga 556 161 735 400 2.857 525 34

Helios Kemijski izdelki 377 144 354 285 3.075 1.590 57

Perutnina Ptuj Vzreja, prodaja 326 91 233 44 3.158 1.636 33

Unior Orodjarstvo 544 67 299 238 4.023 737 37

Impol Metalurgija 308 57 446 393 1.759 727 49

Trimo Materiali in strukture za gradbeništvo 165 49 213 158 1.222 675 53

HIT Turizem 398 46 233 33 2.870 436 14


Preglednica 58 – Prvih 23 slovenskih multinacionalnih podjetij

Vir: CIR-VCC (2009), pripravila druţba Informest

Kolektor Group Mehanika 198 42 241 155 2.395 644 37

Hidria Mehanika 233 30 215 188 2.511 283 34

Kovintrade Metalurgija in kovinski izdelki 135 29 238 146 369 177 44

Jub Barve in laki 69 22 83 63 455 205 51

Alpina Potrošniški izdelki 76 18 60 44 1.680 1.026 53

Gen-1 Električna energija (distribucija) 89 17 378 57 49 7 16

HSE Električna energija (proizv., distribucija) 1.748 15 873 247 3.897 2 10

Valkarton Embalaţa 64 11 64 14 965 305 24

Iskra Električne in elektronske inštalacije 54 - 120 63 1.910 40 18


5.1 Internacionalizacija slovenskih malih in srednjih podjetij

Pred analiziranjem nekaterih značilnosti procesa internacionalizacije je navedenih nekaj

informacij v zvezi s sektorjem MSP kot celoto in v primerjavi z EU-27.

V obdobju med letoma 2002 in 2008 se je število MSP povečalo za 17 %, kar predstavlja večjo

rast v primerjavi v Skupnostjo, zlasti zaradi prispevka mikro podjetij. Zaposlovanje v MSP se

je v obdobju med letoma 2002 in 2008 povečalo za 14 % (12 % v EU-27). Vendar se na ravni

rasti vrednosti proizvodnje (boljše stanje kot na področju dodane vrednosti) za slovenski

sektor MSP beleţi dvojna rast v primerjavi s povprečno rastjo skupnosti – 58 % proti 27 %.

Distribucijska struktura sektorja MSP v Sloveniji je podobna povprečju v EU: deleţi mikro,

malih in srednjih podjetij so precej podobni evropskemu povprečju, z odmikom, ki (nekoliko)

presega vrednost v odstotnih točkah samo v primeru malih podjetij.

Prispevek slovenskih MSP k nacionalnemu gospodarstvu, izmerjen glede na dodano vrednost,

je nekoliko večji od povprečja v EU-27 (60 % proti 58 % v EU-27).

Prispevek slovenskih mikro podjetij, kar zadeva zaposlitev, znaša 28 % in je nekoliko manjši

od evropskega povprečja (30 %), medtem ko je na področju malih podjetij prisotna večja

razlika, in sicer 3 odstotne točke.

Preglednica 59 – Odstotna porazdelitev števila MSP, zaposlenih ter dodane vrednosti za

Slovenijo in EU


Slovenija EU Slovenija EU Slovenija EU

Mikro

podjetja

92,7 % 91,8 % 28,2 % 29,7 % 19,9 % 21,0 %

Mala

podjetja

5,7 % 6,9 % 17,7 % 20,7 % 18,6 % 18,9 %

Srednja

podjetja

1,3 % 1,1 % 21,1 % 17,0 % 21,3 % 18,0 %


Vir: SBA Fact Sheet, Slovenija ‗09

Vendar srednja slovenska podjetja v primerjavi s povprečjem EU več prispevajo. Te različne

teţnje se medsebojno izničijo in skupen prispevek sektorja MSP k zaposlovanju (67 %) je v

Sloveniji enak povprečju EU (67,4 %).

Preglednica 60 – Porazdelitev absolutnega števila in nekaterih ekonomskih kazalcev za

slovenska mala in srednja podjetja po velikostnih razredih (2008)

Mikro

podjetja

Mala

podjetja

Srednja

podjetja

MSP

Podjetja 94.696 5.773 1.285 101.174

Število zaposlenih (v tisočih) 179 111 134 424

Zaposleni/podjetje 2 19 104 4

Produktivnost *

(.000 €)

21 31 30 27

Stroški dela**

(.000 €)

23 24 23 23

Naloţbena kvota+ 42 30 34 36




dejavnikov

Preglednica 61 – Sektorska porazdelitev slovenskih malih in srednjih podjetij po velikostnih

razredih (2008)

Mikro podjetja Mala podjetja Srednja podjetja MSP

Rudarstvo 105 23 5 133

Proizvodnja 16.555 1.663 616 18.834

Oskrba z vodo, plinom in 330 36 39 405


električno energijo

Gradbeništvo 15.488 1.014 166 16.668

Prodaja na drobno in

debelo; popravila

22.646 1.338 211 24.195

Hoteli in restavracije 7.177 428 51 7.656

Prevozi, skladiščenje in

komunikacije

9.142 400 74 9.616

Poslovanje z


poslovne storitve

23.253 871 123 24.247

Vir: EIM Business & Policy Research, 2010.

Ob upoštevanju številnih kazalcev, povezanih z izvrševanjem kodeksa Small Business Act, se

opaţa, da je (kar zadeva področje internacionalizacije) uspešnost sektorja MSP v skladu s

povprečjem EU. Takšno stanje je vseeno posledica nasprotujočih si gibanj. Nagibanje k

internacionalizaciji je na primer večje od evropskega povprečja (50 % slovenskih MSP uvaţa,

medtem ko za EU velja povprečna vrednost 40 %; 35 % slovenskih MSP izvaţa, odstotna

vrednost na ravni skupnosti pa je 27 %; naloţbe v tujino izvaja 4,6 % slovenskih MSP, za EU pa

velja povprečna vrednost 3,7 %), ampak istočasno je v Sloveniji potrebnega še enkrat toliko

časa za postopke izvoza (20 dni) ali uvoza (21 dni) v primerjavi s povprečjem EU (11 in 14

dni).


6. Internacionalizacija italijanskih podjetij

Pred analiziranjem nekaterih značilnosti procesa internacionalizacije je koristno navesti nekaj

informacij v zvezi z zadevnim sektorjem kot celoto in v primerjavi z EU-27.

Kar zadeva splošno strukturo, se beleţi, da je odstotna vrednost MSP in velikih podjetij glede

na skupno število podjetij enaka povprečju EU, z odstopanjem v višini ene desetinke odstotne

točke. Vendar je trg dela tisti, na katerem se kaţe italijanska značilnost: prispevek MSP k

zaposlovanju v Italiji je enak 81 % in je znatno večji od povprečnega prispevka v celotni

Evropski uniji (nekoliko več kot 67 %). Nasprotno pa je prispevek velikih podjetij v zaposlitvah

pribliţno enak polovični vrednosti evropskega povprečja.

Preglednica 62 – Odstotna porazdelitev števila podjetij, zaposlenih ter dodane vrednosti za

Italijo in EU


Italija EU Italija EU Italija EU

MSP 99,9 % 99,8 % 82,2 % 67,4 % 62,6 % 57,9 %

Velika

podjetja

0,1 % 0,2 % 17,8 % 32,6 % 37,4 % 42,1 %

Vir: SBA Fact Sheet, Italija ‗09

Odmik istega predznaka, čeprav je v smislu odstotnih točk manj očiten, je prisoten na ravni

dodane vrednosti. Kar zadeva teţo velikih italijanskih podjetij pri ustvarjanju vrednosti, znaša

odmik pet odstotnih točk.

Preglednica 63 – Porazdelitev absolutnega števila in nekaterih ekonomskih kazalcev za

italijanska podjetja po velikostnih razredih (2008)

MSP Velika podjetja

Podjetja (v tisočih) 3.941 3


Število zaposlenih (v tisočih) 12.579 2.961

Zaposleni/podjetje 3 956

Produktivnost *

(.000 €)

38 64

Stroški dela**

(.000 €)

31 41

Naloţbena kvota+ 16 22




dejavnikov

Preglednica 64 – Sektorska porazdelitev italijanskih podjetij po velikostnih razredih (2008)

MSP Velika podjetja Skupaj

Rudarstvo 3.319 3 3.322

Proizvodnja 520.850 1.422 522.272

Oskrba z vodo, plinom in električno energijo 2.726 64 2.790

Gradbeništvo 618.196 87 618.283

Prodaja na drobno in debelo; popravila 1.259.237 412 1.259.649

Hoteli in restavracije 276.420 108 276.528

Prevozi, skladiščenje in komunikacije 159.539 354 159.893

Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne

storitve

1.100.506 646 1.101.152


Majhna velikost podjetij je eden od strukturnih vidikov sistema italijanske ponudbe, ki skupaj

s pomanjkanjem inovativnosti in specializacijo v zrele sektorje z majhno rastjo običajno velja

za vzrok številnih pomanjkljivosti. Glede na prevladujoče mnenje ponudbena stran

italijanskega gospodarstva ni v skladu z drugimi razvitimi gospodarstvi, kjer imajo velika

podjetja vlogo inovatorjev v novih razvijajočih se sektorjih. Zato Italija z vidika ponudbe


velja za manj internacionalizirano, kar je razvidno tudi iz številk vhodnih in izhodnih

neposrednih tujih naloţb.

Vendar v tej oceni ni upoštevana omejitev carine in/ali plačilne bilance. Grozdi in sektorji

namreč odpirajo svojo mreţo proizvodnje na mednarodni ravni z istim modelom, kot se

uporablja za lokalno organizacijo proizvodnje: razmerja s podizvajalci se urejajo na trgu, ne

prek neposrednih tujih naloţb. Organizacija proizvodnje se tako izvaja prek trţnih transakcij.

Lokalni sistem razširja svojo verigo ponudbe na mednarodno raven, pri čemer uporablja isti

mehanizem: njegove operacije potekajo prek trţnih tokov, ne pa s transakcijami znotraj

podjetja (skupine), torej neposrednih tujih naloţb. To pomeni, da se trgovski tokovi

uporabljajo prav za širitev verige ponudbe na mednarodno raven, kar laţje izvajajo skupine

podjetij kot posamezna podjetja.

Proces se lahko zgodi na različne načine, na podlagi različnih načinov zunanjega izvajanja:

vertikalna ali horizontalna integracija, dogovori o sodelovanju ali samo trţne transakcije.

Preglednica 65 - Sektorska porazdelitev tujih podjetij, v katerih imajo italijanska podjetja

svoj deleţ

Tuja podjetja, v katerih imajo italijanska podjetja svoj deleţ,

po področju dejavnosti

Tuja podjetja, v katerih imajo

italijanska podjetja svoj deleţ

1.1.2002 1.1.2005 1.1.2008

Pridobivanje rudnin in kamnin 1,2 % 1,1 % 1,0 %

Proizvodnja 29,4 % 29,2 % 28,0 %

Ţivila, pijača in tobak 3,3 % 2,7 % 2,3 %

Tekstilni izdelki in pletenine 2,1 % 2,2 % 2,0 %

Oblačila 1,7 % 1,7 % 1,5 %

Koţe, usnje, obutev in usnjeni izdelki 1,3 % 1,3 % 1,3 %

Les in leseni izdelki 0,8 % 0,8 % 0,8 %

Papir, derivati, tisk in zaloţništvo 1,9 % 1,9 % 1,7 %

Naftni derivati in druga goriva 0,2 % 0,2 % 0,2 %


Kemijski in farmacevtski izdelki, sintetična in umetna

vlakna 1,9 % 2,0 % 2,0 %

Izdelki iz gume in plastični materiali 1,8 % 1,9 % 1,9 %

Materiali za gradbeništvo, steklo in keramika 2,0 % 2,2 % 2,2 %

Kovine in kovinski izdelki 3,2 % 3,2 % 3,1 %

Mehanske naprave 3,8 % 3,9 % 3,8 %

Električne in optične naprave 2,8 % 2,9 % 2,8 %

Motorna vozila 1,3 % 1,2 % 1,2 %

Druga prevozna sredstva 0,2 % 0,2 % 0,3 %

Izdelava pohištva in druge predelovalne dejavnosti 0,9 % 1,0 % 1,1 %

Elektrika, plin in voda 1,7 % 1,8 % 3,7 %

Gradbeništvo 4,9 % 5,1 % 4,8 %

Prodaja na debelo 49,3 % 49,5 % 48,9 %

Logistika in prevozi 5,7 % 5,8 % 6,1 %

Telekomunikacijske in informacijske storitve 2,8 % 2,5 % 2,6 %

Druge profesionalne storitve 4,9 % 4,9 % 4,9 %

Skupaj 18.366 20.090 22.444

Vir: Banca dati Reprint, Politecnico di Milano – ICE; obdelava INFORMEST

Preglednica 66 - Sektorska porazdelitev usluţbencev tujih podjetij, v katerih imajo italijanska

podjetja svoj deleţ

Tuja podjetja, v katerih imajo italijanska

podjetja svoj deleţ, po področju dejavnosti

Usluţbenci tujih podjetij, v katerih imajo

italijanska podjetja svoj deleţ

1. 1. 2002 1. 1. 2005 1. 1. 2008


Pridobivanje rudnin in kamnin 0,9 % 1,1 % 1,1 %

Proizvodnja 71,3 % 71,2 % 66,4 %

Ţivila, pijača in tobak 10,4 % 7,1 % 5,7 %

Tekstilni izdelki in pletenine 3,6 % 4,4 % 4,2 %

Oblačila 4,3 % 4,6 % 3,7 %

Koţe, usnje, obutev in usnjeni izdelki 2,4 % 2,7 % 2,6 %

Les in leseni izdelki 1,1 % 1,2 % 1,1 %

Papir, derivati, tisk in zaloţništvo 3,8 % 3,3 % 2,7 %

Naftni derivati in druga goriva 1,2 % 1,0 % 0,8 %

Kemijski in farmacevtski izdelki, sintetična in

umetna vlakna 2,6 % 2,8 % 2,8 %

Izdelki iz gume in plastični materiali 3,2 % 3,9 % 3,8 %

Materiali za gradbeništvo, steklo in keramika 4,0 % 4,5 % 5,0 %

Kovine in kovinski izdelki 6,7 % 6,7 % 5,9 %

Mehanske naprave 9,0 % 8,2 % 7,9 %

Električne in optične naprave 9,6 % 10,3 % 9,5 %

Motorna vozila 7,4 % 7,7 % 7,6 %

Druga prevozna sredstva 1,0 % 1,3 % 1,6 %

Izdelava pohištva in druge predelovalne

dejavnosti 1,0 % 1,4 % 1,5 %

Elektrika, plin in voda 0,7 % 0,8 % 4,5 %

Gradbeništvo 3,2 % 4,0 % 3,5 %

Prodaja na debelo 10,8 % 12,1 % 12,3 %

Logistika in prevozi 1,6 % 1,9 % 2,4 %

Telekomunikacijske in informacijske storitve 7,0 % 3,9 % 3,8 %

Druge profesionalne storitve 4,6 % 5,1 % 6,0 %


Skupaj 1.258.046 1.217.453 1.297.866


Preglednica 67 - Sektorska porazdelitev prometa tujih podjetij, v katerih imajo italijanska

podjetja svoj deleţ

Tuja podjetja, v katerih imajo italijanska podjetja svoj deleţ, po

področju dejavnosti

Pridobivanje rudnin in kamnin

Proizvodnja

Ţivila, pijača in tobak

Tekstilni izdelki in pletenine

Oblačila

Koţe, usnje, obutev in usnjeni izdelki

Les in leseni izdelki

Papir, derivati, tisk in zaloţništvo

Naftni derivati in druga goriva

Kemijski in farmacevtski izdelki, sintetična in umetna vlakna

Izdelki iz gume in plastični materiali

Materiali za gradbeništvo, steklo in keramika

Kovine in kovinski izdelki

Mehanske naprave

Električne in optične naprave

Motorna vozila

Druga prevozna sredstva

Izdelava pohištva in druge predelovalne dejavnosti


Elektrika, plin in voda

Gradbeništvo

Prodaja na debelo

Logistika in prevozi

Telekomunikacijske in informacijske storitve

Druge profesionalne storitve

Skupaj


Kar zadeva t. i. vhodno internacionalizacijo, indeksa, ki ju je razvil Unctad – indeks uspešnosti

za vhodne neposredne tuje naloţbe16 in indeks potenciala za vhodne neposredne tuje

naloţbe17, kaţeta v zadnjih treh letih naslednje gibanje uvrstitev Italije na seznamu 141

drţav.

16 Indeks uspešnosti za vhodne neposredne tuje naloţbe razvršča drţave na podlagi prejetih

neposrednih tujih naloţb glede na njihovo velikost na gospodarski ravni. To je povezava med deleţem

drţave v svetovnih tokovih neposrednih tujih naloţb in deleţem v svetovnem BDP-ju, gre torej za

razmerje razmerij. Vrednost, večja od ena, kaže, da država prejme več neposrednih tujih naložb v primerjavi s

svojo relativno gospodarsko razsežnostjo; negativna vrednost pa pomeni, da tuji vlagatelji v tem obdobju

dezinvestirajo. Indeks tako vključuje vpliv različnih dejavnikov na neposredne tuje naložbe glede na velikost trga;

pri čemer se predpostavlja, da je (če so razmere primerljive) velikost »temeljni dejavnik« za privabljanje naložb.

Drugi dejavniki so povezani s stanjem gospodarstva, z gospodarsko in politično stabilnostjo , s prisotnostjo

naravnih virov, z infrastrukturami, zmožnostmi in tehnologijo, s priložnostmi za sodelovanje v privatizacijah ali z

učinkovitostjo spodbujanja neposrednih tujih naložb.

17 Indeks potenciala za vhodne neposredne tuje naloţbe zajema različne dejavnike (poleg velikosti

trga), zaradi katerih bi moralo gospodarstvo postati zanimivo za tuje vlagatelje. Gre za preprosto

povprečje vrednosti 12 spremenljivk: BDP na prebivalca, stopnja rasti BDP-ja v zadnjih 10 letih, deleţ

izvozov v BDP, povprečno število telefonskih linij na 1000 prebivalcev in mobilni telefoni na 1000

prebivalcev, trţna poraba energije na prebivalca, odstotna vrednost stroškov za RiR glede na BDP,

deleţ univerzitetnih študentov glede na prebivalstvo, tveganje drţave (sestavljeni kazalec, ki se

izračuna tako, da visoke vrednosti kaţejo na manjše tveganje), deleţ svetovnega izvoza naravnih virov,

deleţ svetovnega uvoza delov ter komponent za avtomobile in elektronske izdelke, deleţ svetovnega

izvoza storitev, deleţ skupnih vhodnih tujih naloţb.


Preglednica 69 – Gibanje indeksa uspešnosti za vhodne neposredne tuje naloţbe

2000-2002 2003-2005 2006-2008

Italija 100 112 107


Uspešnost, torej vrednost dejansko privabljenih neposrednih tujih naloţb, je veliko manjša od

zmoţnosti drţave, čeprav je tudi slednja v obdobju med letoma 2000 in 2008 nazadovala za

pet mest.

Preglednica 70 – Gibanje indeksa potenciala za vhodne neposredne tuje naloţbe

2000-2002 2003-2005 2006-2008

Italija 26 29 31


6.1 Internacionalizacija italijanskih malih in srednjih podjetij

Pred analiziranjem nekaterih značilnosti procesa internacionalizacije malih in srednjih

italijanskih podjetij so navedene informacije v zvezi s sektorjem MSP kot celoto in v

primerjavi z EU-27.

Med letoma 2002 in 2008 se je število italijanskih MSP povečalo za 6 %, kar je manjša rast od

rasti v Skupnosti (13 %) in v Sloveniji (17 %), zlasti zaradi prispevka malih in srednjih podjetij.

Zaposlovanje v MSP se je v obdobju med letoma 2002 in 2008 skupaj povečalo za 9 %, kar

pomeni manjšo stopnjo rasti od povprečne stopnje rasti v EU-27 (12 %) in slovenske stopnje

rasti (14 %). Manj negativen je rezultat pri dodani vrednosti, v okviru katerega se v

italijanskem sektorju MSP beleţi rast v skladu s povprečno vrednostjo skupnosti, tj. 26 % proti

27 % (specifična slovenska stopnja znaša 58 %).

Strukturni podatek, ki ni zanemarljiv, zlasti če ga primerjamo s slovenskim, ki je v skladu s

podatkom skupnosti, izvira iz nadpovprečne zastopanosti mikro podjetij glede na evropsko


povprečje, kar se izravna z malimi podjetji (polovična vrednost v primerjavi s skupnostjo),

medtem ko je tudi podatek za srednja podjetja majhen.

Preglednica 72 – Odstotna porazdelitev števila MSP, zaposlenih ter dodane vrednosti za Italijo

in EU

Število podjetij Deleţ zaposlenih Dodana vrednost

Italija EU Italija EU Italija EU

Mikro

podjetja

96,1 % 91,8 % 47,6 % 29,7 % 29,3 % 21,0 %

Mala

podjetja

3,2 % 6,9 % 17,3 % 20,7 % 18,7 % 18,9 %

Srednja

podjetja

0,7 % 1,1 % 17,4 % 17,0 % 14,6 % 18,0 %

Vir: SBA Fact Sheet, Italija ‗09

Ta značilnost se poveča na ravni zaposlovanja. Vrednost MSP je namreč večja za skoraj

petnajst odstotnih točk v primerjavi z evropskim povprečjem, medtem ko je podatek za

stanje v Sloveniji v skladu z njim. Poleg tega se opaţa, da podkategorije beleţijo

pomembnejši odmik: zlasti v mikro podjetjih se beleţi 49,6 % zaposlitev, evropsko povprečje

pa znaša 27,7 %. Deleţ zaposlitve malih podjetij je v primerjavi s povprečjem skupnosti

manjši za tri odstotne točke, medtem ko so podjetja srednje velikosti v skladu z njim.


italijanska MSP po velikostnih razredih (2008)

Mikro podjetja Mala podjetja Srednja podjetja

Podjetja (v tisočih) 3.731 189 20

Število zaposlenih (v tisočih) 7.292 3.352 1.935


Zaposleni/podjetje 2 18 96

Produktivnost *

(.000 €)

30 46 56

Stroški dela**

(.000 €)

28 31 38

Naloţbena kvota+ 15 15 19




dejavnikov

Preglednica 74 – Sektorska porazdelitev italijanskih MSP po velikostnih razredih (2008)

Mikro

podjetja

Mala

podjetj

a

Srednj

a

podjetj

a

MSP

Rudarstvo 2.392 873 54 3.319

Proizvodnja 432.906 77.574 10.370 520.850

Oskrba z vodo, plinom in električno energijo 2.179 390 157 2.726

Gradbeništvo 586.200 30.472 1.524 618.196

Prodaja na drobno in debelo; popravila 1.221.999 34.535 2.703 1.259.237

Hoteli in restavracije 260.844 14.876 700 276.420

Prevozi, skladiščenje in komunikacije 146.830 11.005 1.704 159.539

Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne

storitve

1.077.998 19.569 2.939 1.100.506


V nadaljevanju so navedeni rezultati raziskave o internacionalizaciji evropskih podjetij iz leta

2009 kar se tiče podatkov v zvezi z internacionalizacijo italijanskih mikro, malih in srednjih

podjetij.


Podatki v zvezi z MSP glede na nagibanje k internacionalizaciji kaţejo na za Italijo znano

stanje. Močno nagibanje k internacionalizaciji se »izniči« v fazi izmenjave. To verjetno

pojasnjuje zelo nizko vrednost glede na povprečje EU-27 iz letne raziskave v zvezi s kodeksom

Small Business Act. Italijanskih MSP, ki so izvaţala v obdobju 2006–2008, je namreč pribliţno

27,5 %, kar presega povprečno vrednost EU (25 %). Za uvoz je v primerjavi s povprečjem EU

rezultat obraten; vrednost za italijanska MSP je namreč 22 % (vrednost italijanskega deleţa je

četrta od 27 drţav članic na lestvici od zadnjega proti prvemu mestu), evropsko povprečje pa

znaša 29 %: italijanska MSP torej kaţejo nagnjenost k internacionalizaciji prek izvoza, ki je

bistveno večja od deleţa eksternalizacije, ki prihaja od uvoza.

Ta indikativen podatek primerjalne prednosti se več kot uravnoteţi z odstotno vrednostjo MSP

(najmanjšo na evropski ravni), ki se internacionalizirajo na vsaj enega od drugih načinov

(neposredne tuje naloţbe), prek dogovorov o tehničnem sodelovanju ter aktivnega in

pasivnega podizvajanja. Odstotna vrednost za Italijo je pribliţno 7,5 %, kar predstavlja v

absolutnem smislu najmanjšo vrednost in se bistveno razlikuje celo od predzadnjega mesta

(Španija), ki dosega pribliţno 13 %.

Iz tega torej sledi, da Italija v smislu skupnega deleţa internacionaliziranih MSP na enega ali

več od šestih upoštevanih načinov z vrednostjo pribliţno 39 % zaseda četrto mesto na lestvici

od spodaj navzgor. Ta rezultat kaţe na kvalitativno neravnovesje glede na tipologijo

internacionalizacije MSP, iz katere je razviden »razpon« med izmenjavo in neposrednimi

tujimi naloţbami, razpon, v katerem je Italija pogosto med prvimi trgovinskimi partnerji,

vendar je šibka v smislu naloţb na ozemlju zadevne drţave. V zvezi s četrtim mestom Italije

na lestvici od spodaj navzgor je treba upoštevati, da so na zadnjih treh mestih Nemčija,

Francija in Avstrija (v vrstnem redu od spodaj navzgor) ter da sta pred Italijo (5. in 6. mesto

od spodaj navzgor) Anglija in Španija. Vse velike evropske drţave na ravni internacionalizacije

MSP torej zasedajo zadnja mesta, ker je stopnja odprtosti (razmerje med izmenjavo in BDP-

jem) obratno sorazmerna z velikostjo drţave. Na prvih šestih mestih (v vrstnem redu od

šestega mesta navzgor) so namreč naslednje drţave: Bolgarija, Luksemburg, Ciper, Estonija,

Grčija, Malta.

6.1.1 Programi pomoči


Še ena od pomembnih spremenljivk na evropski ravni je poznavanje javnih nacionalnih

programov pomoči za prodor na tuje trge s strani MSP in njihova uporaba. Poznavanje in

posledična uporaba sta še vedno nezadovoljiva, kot je v bolj analitični obliki ţe navedeno

zgoraj. Poloţaj Italije je relativno dober in torej dosega zadovoljivo raven poznavanja

instrumentov s strani internacionaliziranih MSP.

Zaseda namreč šesto mesto med drţavami članicami tako z vidika uporabe pomoči finančne

narave, in sicer z vrednostjo 9 % (največja odstotna vrednost: 47 % (Avstrija); najmanjša

odstotna vrednost: Romunija (0 %)) glede na skupno število internacionaliziranih podjetij, kot

tudi z vidika uporabe nefinančne pomoči, z vrednostjo 11 % (največja odstotna vrednost: 23 %

(Slovenija); najmanjša odstotna vrednost: Romunija (0 %)).


7. Internacionalizacija Furlanije - Julijske Krajine (povzetek)

Glede na podatke Banca dati Reprint, Politecnico di Milano – ICE se je število tujih podjetjih,

v katerih imajo svoj deleţ podjetja Furlanije – Julijske krajine, od leta 2002 do 2008

spremenilo s 451 na 605, kar pomeni povečanje za 34,1 %, ki presega povečanje na drţavni

ravni (22,2 %) in povečanje v severovzhodni makroregiji (29 %).

Preglednica 75 – Internacionalizacija regije Furlanija – Julijska krajina: primerjava na

regionalni ravni glede na število podjetij, v katerih imajo podjetja deleţ

Regija glavnega sedeţa

italijanskega podjetja

vlagatelja

Tuja podjetja, v katerih imajo italijanska podjetja svoj deleţ

1. 1. 2002 1. 1. 2005 1. 1. 2008

Severozahodna Italija 50,4 % 48,5 % 46,3 %

Dolina Aoste 0,1 % 0,1 % 0,1 %

Piemont 12,6 % 11,7 % 10,7 %

Lombardija 35,7 % 34,8 % 33,7 %

Ligurija 2,0 % 2,0 % 1,9 %

Severovzhodna

Italija 30,6 % 32,1 % 32,4 %

Benečija 13,3 % 14,0 % 13,9 %

Trentino-Alto Adige 1,6 % 1,8 % 1,8 %

Furlanija - Julijska

krajina 2,5 % 2,6 % 2,7 %

Emilija Romanja 13,3 % 13,7 % 13,9 %

Osrednja Italija 15,5 % 15,8 % 17,5 %

Toskana 5,1 % 5,4 % 5,3 %

Umbrija 0,4 % 0,5 % 0,6 %

Marke 2,5 % 2,6 % 2,6 %

Lacij 7,5 % 7,4 % 9,1 %


Juţna Italija 2,6 % 2,8 % 3,1 %

Abruci 0,6 % 0,7 % 0,7 %

Molize 0,1 % 0,1 % 0,1 %

Kampanija 1,2 % 1,2 % 1,5 %

Apulija 0,5 % 0,6 % 0,6 %

Bazilikata 0,0 % 0,1 % 0,1 %

Kalabrija 0,0 % 0,0 % 0,1 %

Otoška Italija 0,9 % 0,8 % 0,7 %

Sicilija 0,4 % 0,4 % 0,5 %

Sardinija 0,5 % 0,4 % 0,2 %

Skupaj (Italija) 18.366 20.090 22.444


Ta visoka uspešnost je omogočila Furlaniji – Julijski krajini, da je povečala (čeprav ne

bistveno) odstotno vrednost svojih deleţev glede na skupno nacionalno vrednost in glede na

severovzhodni del Italije, kjer se je njena vrednost spremenila z 8,0 % na 8,3 %.

1.1.1

Preglednica 76 – Internacionalizacija regije Furlanija – Julijska krajina: primerjava na

regionalni ravni glede na število zaposlenih v udeleţnih podjetjih

Regija glavnega sedeţa

italijanskega podjetja vlagatelja

Število uluţbencev v tujih

podjetjih,

v katerih imajo italijanska podjetja svoj deleţ

1. 1. 2002 1. 1. 2005 1. 1. 2008

Severozahodna Italija 58,6 % 58,0 % 55,4 %

Dolina Aoste 0,0 % 0,0 % 0,0 %

Piemont 22,7 % 23,2 % 22,8 %

Lombardija 35,1 % 34,0 % 31,7 %


Ligurija 0,7 % 0,8 % 0,8 %

Severovzhodna Italija 20,8 % 23,2 % 21,7 %

Benečija 8,2 % 10,1 % 9,9 %

Trentino-Alto Adige 0,8 % 1,1 % 0,9 %

Furlanija - Julijska krajina 1,2 % 1,4 % 1,4 %

Emilija Romanja 10,5 % 10,7 % 9,4 %

Osrednja Italija 18,6 % 16,2 % 19,9 %

Toskana 2,9 % 3,3 % 3,5 %

Umbrija 0,2 % 0,3 % 0,3 %

Marke 2,4 % 3,3 % 2,9 %

Lacij 13,1 % 9,3 % 13,3 %

Juţna Italija 1,5 % 2,1 % 2,7 %

Abruci 0,4 % 0,5 % 0,5 %

Molize 0,0 % 0,1 % 0,0 %

Kampanija 0,5 % 0,8 % 1,2 %

Apulija 0,6 % 0,7 % 0,8 %

Bazilikata 0,0 % 0,0 % 0,0 %

Kalabrija 0,0 % 0,1 % 0,0 %

Otoška Italija 0,5 % 0,4 % 0,3 %

Sicilija 0,3 % 0,2 % 0,2 %

Sardinija 0,2 % 0,2 % 0,1 %

Skupaj 1.258.046 1.217.453 1.297.866


V okviru sektorske porazdelitve tujih podjetij, v katerih imajo deleţ podjetja s

sedeţemž v regiji Furlanija – Julijska krajina, se v obdobju med letoma 2002 in 2008


beleţijo manjše spremembe. Proizvodnja je skupaj pridobila pol odstotne točke:

potrjujejo se nekatera specializirana področja, kot sta izdelava lesenega pohištva,

katere odstotna vrednost se je spremenila z 10,2 % na 10,6 %, in mehansko-kovinsko

področje, kjer je zabeleţena sprememba z 8,2 % na 9,1 %. Skupna vrednost

storitvenega sektorja se skorajda ni spremenila (sprememba stanja s 65,6 % na

65,5 %), krepi pa se prodaja na debelo na račun storitev, ki so bolj usmerjene k

izboljšanju kakovosti, na primer logistike in prevoza, kjer sta dve odstotni točki manj,

in druge profesionalne storitve.

Preglednica 77 – Sektorska porazdelitev tujih podjetij, v katerih imajo svoj deleţ podjetja s

sedeţem v Furlaniji – Julijski krajini

Furlanija - Julijska krajina 2002 2008

Pridobivanje rudnin in kamnin 0,0 % 0,0 %

Proizvodnja 27,1 % 27,6 %

Ţivila, pijača in tobak 3,1 % 1,0 %

Tekstilni izdelki in pletenine 1,1 % 0,2 %

Oblačila 0,2 % 0,2 %

Koţe, usnje, obutev in usnjeni izdelki 0,2 % 0,2 %

Les in leseni izdelki 4,7 % 5,0 %

Papir, derivati, tisk in zaloţništvo 1,1 % 1,2 %

Naftni derivati in druga goriva 0,0 % 0,0 %

Kemijski izdelki, sintetična in umetna vlakna 0,4 % 0,5 %

Izdelki iz gume in plastični materiali 0,4 % 0,3 %

Materiali za gradbeništvo, steklo in keramika 0,2 % 0,3 %

Kovine in kovinski izdelki 3,8 % 4,8 %

Mehanske naprave 4,4 % 4,3 %


Električne in optične naprave 0,9 % 3,3 %

Motorna vozila 0,4 % 0,3 %

Druga prevozna sredstva 0,4 % 0,5 %

Izdelava pohištva in druge predelovalne dejavnosti 5,5 % 5,6 %

Elektrika, plin in voda 0,9 % 1,5 %

Gradbeništvo 6,4 % 5,5 %

Prodaja na debelo 41,7 % 44,3 %

Logistika in prevozi 14,4 % 12,4 %

Telekomunikacijske in informacijske storitve 1,6 % 1,7 %

Druge profesionalne storitve 8,0 % 7,1 %

Skupaj 451 605


V okviru geografske porazdelitve tujih udeleţenih podjetij se v obdobju med letoma 2002 in

2008 beleţi rahlo zmanjšanje teţe podjetij iz EU-27, in sicer z 72,1 % na 69,4 %. EU seveda

ostaja prvo referenčno območje, sledi ji Severna Amerika, ki ohranja svoj deleţ, ter Vzhodna

Azija, ki je z rastjo za več kot dve odstotni točki prehitela Srednjo in Juţno Ameriko ter tako

postala tretje ciljno geografsko območje neposrednih tujih naloţb podjetij iz Furlanije –

Julijske krajine.

Preglednica 78 – Geografska porazdelitev tujih podjetij, v katerih imajo svoj deleţ podjetja s

sedeţem v Furlaniji – Julijski krajini

Furlanija - Julijska krajina

2002 2008

EU-15 31,7 % 30,2 %

Srednjevzhodna Evropa 40,4 % 39,2 %

Druge evropske drţave 1,3 % 1,8 %

Severna Afrika 1,1 % 1,0 %

Druge afriške drţave 0,7 % 0,3 %


Severna Amerika 9,8 % 9,8 %

Srednja in Juţna Amerika 5,8 % 6,3 %

Bliţnji in Srednji Vzhod 1,3 % 1,5 %

Osrednja Azija 1,6 % 1,2 %

Vzhodna Azija 5,3 % 7,8 %

Oceanija 1,1 % 1,0 %

Skupaj 100,0 % 100,0 %


V okviru sektorske porazdelitve podjetij s tujim deleţem, s sedeţem v Furlaniji – Julijski

krajini se v obdobju med letoma 2002 in 2008 beleţi rahlo povečanje teţe terciarnega

sektorja, proizvodna industrija pa je izgubila 2,9 odstotne točke; odstotne vrednosti so višje

samo na dveh področjih, in sicer na področju ţivil (3,1 odstotne točke) in področju mehanike

(4,1 odstotne točke). V storitvenem sektorju je zabeleţena rast z vrednosti 44,8 % na 47,5 %,

in sicer zlasti zaradi stanja na področju logistike in prevoza, kjer se je vrednost povečala za

2,8 odstotne točke.

Preglednica 79 – Sektorska porazdelitev podjetij z udeleţbami v tujini s sedeţem v Furlaniji –

Julijski krajini


2002

2008

Pridobivanje rudnin in kamnin 0,0 % 0,0 %

Proizvodnja 51,4 % 48,5 %

Ţivila, pijača in tobak 0,9 % 4,0 %

Tekstilni izdelki in pletenine 0,9 % 0,0 %

Oblačila 0,0 % 0,0 %

Koţe, usnje, obutev in usnjeni izdelki 0,0 % 0,0 %

Les in leseni izdelki 0,0 % 0,0 %

Papir, derivati, tisk in zaloţništvo 2,8 % 2,0 %


Naftni derivati in druga goriva 0,0 % 0,0 %

Kemijski izdelki, sintetična in umetna vlakna 2,8 % 2,0 %

Izdelki iz gume in plastični materiali 3,7 % 3,0 %

Materiali za gradbeništvo, steklo in keramika 7,5 % 7,1 %

Kovine in kovinski izdelki 6,5 % 4,0 %

Mehanske naprave 13,1 % 17,2 %

Električne in optične naprave 6,5 % 5,1 %

Motorna vozila 0,9 % 1,0 %

Druga prevozna sredstva 0,0 % 0,0 %

Izdelava pohištva in druge predelovalne dejavnosti 5,6 % 3,0 %

Elektrika, plin in voda 0,9 % 2,0 %

Gradbeništvo 2,8 % 2,0 %

Prodaja na debelo 27,1 % 27,3 %

Logistika in prevozi 9,3 % 12,1 %

Telekomunikacijske in informacijske storitve 1,9 % 2,0 %

Druge profesionalne storitve 6,5 % 6,1 %

Skupaj 107 99


V okviru geografske porazdelitve podjetij, ki imajo udeleţbe v tujini in imajo sedeţ v Furlaniji

– Julijski krajini, se v obdobju med letoma 2002 in 2008 beleţi zmanjšanje teţe EU-27, in sicer

z vrednosti 77,6 % na 71,7 %: manjša prisotnost je zadevala tako stare drţave članice EU-15

kot tudi nove drţave članice vzhodne EU. Povečuje se vrednost prisotnosti Severne Amerike,

evropskih drţav, ki niso članice, ter Bliţnjega in Srednjega Vzhoda.

Preglednica 80 – Geografska porazdelitev podjetij, ki imajo udeleţbe v tujini in sedeţ v

Furlaniji – Julijski krajini



2002 2008

EU-15 62,6 % 58,6 %

Srednjevzhodna Evropa 15,0 % 13,1 %

Druge evropske drţave 4,7 % 6,1 %

Severna Afrika 0,0 % 0,0 %

Druge afriške drţave 0,0 % 0,0 %

Severna Amerika 13,1 % 16,2 %

Srednja in Juţna Amerika 0,0 % 0,0 %

Bliţnji in Srednji Vzhod 0,9 % 3,0 %

Osrednja Azija 0,9 % 0,0 %

Vzhodna Azija 2,8 % 3,0 %

Oceanija 0,0 % 0,0 %

Skupaj 100,0 % 100,0 %



8. Zaključki

Iz pričujoče analize je mogoče potegniti nekatera mnenja in smernice gospodarske politike.

Kratka pojasnila v zvezi s strukturo

Kriza je leta 2009 prekinila rast MSP v EU-27 v smislu skupnega števila in zmogljivosti

ustvarjanja delovnih mest. Kar se tiče povezave rast + zaposlovanje, lahko rečemo, se

cilj nove lizbonske strategije oddaljuje tudi za MSP, ki so gibalo rasti zaposlovanja v

Evropi v obdobju med letoma 2002 in 2008 (letna stopnja rasti 1,9 % proti 0,8 % velikih

podjetij).

Zaradi značilnosti, ki zadevajo sektorsko porazdelitev mikro podjetij in malih podjetij,

so gospodarske razmere ugodne za srednja in velika podjetja, ki so bolj osredotočena

na sekundarno dejavnost.

A) Samo manjši del MSP, ki internacionalizirajo, presega meje enotnega trga (28 % v

primerjavi s 44 %); B) najbolj razširjena oblika internacionalizacije je trgovinska

menjava; C) 25 % evropskih MSP izvaţa, 13 % jih izvaţa tudi v drţave nečlanice; D) 29 %

evropskih MSP uvaţa, 14 % jih uvaţa tudi iz drţav nečlanic; E) 7 % evropskih MSP je

sklenilo sporazume o tehnološkem sodelovanju s tujim partnerjem; F) 7 % evropskih

MSP je poddobaviteljev tujega partnerja; G) 7 % evropskih MSP sodeluje s tujimi

poddobavitelji; H) 2 % evropskih MSP sta izvajala neposredne naloţbe v tujino.

Mala in mikro podjetja so ogrodje evropskega gospodarstva, ampak imajo istočasno

vedno večje teţave v zvezi z velikimi stroški vstopa (upravljavski, organizacijski in

tehnološki), ki so povezani z operacijami na mednarodnem merilu, ne glede na stopnjo

njihove nagnjenosti k internacionalizaciji, kot je jasno razvidno iz raziskave o

internacionalizaciji MSP iz leta 2010. Vendar je treba upoštevati, da je velikost

podjetja strukturna povezava ter da sta stopnja in kompleksnost strategij

internacionalizacije neposredno povezani z velikostjo podjetja.


Za veliko evropskih podjetij velja, da je internacionalizacija sestavljena iz izvoza

in/ali uvoza iz drugih drţav članic. Faza, ki bi morala biti prva faza procesa krepitve

konkurenčnih zmoţnosti podjetja, velikokrat ostane edina izvedena faza takšnega

procesa. Stopnja poznavanja programov podpore za MSP je relativno nizka. Samo 10 %

MSP, ki še niso dejavna na mednarodnih trgih, in samo 22 % MSP, ki so dejavna na

mednarodni ravni, pozna tovrstne instrumente. Poleg tega je uporaba instrumentov

podpore zelo omejena: manj kot 10 % MSP, dejavnih na mednarodni ravni, uporablja

programe podpore.

Ustanovitev podjetja je velikokrat teţavna zaradi administrativnih zapletov. Prisotno

je širjenje mehanizmov enkratne pomoči v podjetništvu, spodbuja in podpira se

samozaposlovanje, vendar je treba tudi omejti tveganje ustvarjanja mikro podjetij,

katerih preţivetje je vprašljivo, iz česar izvira večja umrljivost podjetij.

Povezava med internacionalizacijo ter konkurenčnostjo in rastjo MSP je nepristne

dvosmerne narave: če ni doseţena zadovoljiva stopnja konkurenčnosti, tj., če se ne

preseţe najmanjša mejna vrednost v smislu sredstev in zmogljivosti,

internacionalizacija ni realna moţnost. Omejitve so namreč tako notranje kot zunanje.

Kratka pojasnila v zvezi z okoliščinami

Obstaja nevarnost, da se upad povpraševanja v EU podaljša v leti 2011 in 2012, ker je

povezan z globalnim rebalansiranjem, ki ni naklonjeno evroatlanstki osi, ki je za EU

odločilnega pomena v smislu izvozov in uvozov18. Notranje povpraševanje je ostalo bolj

zapostavljeno v primerjavi s tujim povpraševanjem in podjetja so še naprej beleţila

negativni trend na področju prodaje.

18 Leta 2009 so bile ZDA prvi trgovinski partner EU in so predstavljale 15,9 % izmenjav zunaj skupnosti (delež izmenjave s Kitajsko je bil 12,9 %). V prvih sedmih mesecih leta 2010 so bile ZDA prvi trgovinski partner EU in so predstavljale 14,7 % izmenjav zunaj skupnosti (delež izmenjav Kitajske je bil 13,5%).


Globalna finančna kriza ni le upočasnila procesa internacionalizacije in zlasti

zmanjšala vhodnih in izhodnih tokov kapitala, ampak je povzročila tudi rahlo

prerazporeditev različnih načinov, s čimer se je prekinil dvajsetletni trend. Zlasti

nestabilnost finančnih trgov je izničila konkurenčno prednost v smislu informacij

(informacijske asimetrije), ki jo imajo operacije zdruţitev in prevzemov v zvezi z

novimi zmogljivostmi (naloţbe greenfield), kar je povzročilo zmanjšanje operacij

zdruţitev in prevzemov za 65 %, medtem ko se je odstotna vrednost naloţb greenfield

spremenila samo za 15 %.

V kratkem se ne pričakuje ponovna vzpostavitev manj negotovega stanja, ki bi

vključevalo več sredstev in stabilne delniške trge, saj se pojavljajo novi dejavniki

tveganja, kot so denarne vojne in stopnjevanje trgovinskega protekcionizma. Prve

ocene Unctad za leto 2010 na podlagi nenapredujočega stanja drugega in tretjega

trimesečja vključujejo vrednost, ki je v primerjavi s triletnim obdobjem med letoma

2005 in 2007 manjša od 25 %. Evropske multinacionalke so vrnile sredstva, od koder

izvira zmanjšanje posojil znotraj podjetij in ponovno naloţenih dobičkov.

Mikro podjetja in mala podjetja so bolj prisotna na področju gradbeništva, hotelov in

gostinstva, storitev za podjetja in na področju trgovine na drobno in na debelo ter so

usmerjena na trg domače potrošnje v primerjavi z velikimi podjetji. Dejavniki rasti so

v trenutni konjunkturi povezani s selektivnim oţivjanjem izvoza, kar pomeni, da so

mikro in mala podjetja v primerjavi s srednjimi podjetji s tega stališča v slabšem

poloţaju.

Politične smernice

Ob predpostavki, da je enotni trg odlično okolje za krepitev konkurenčnih sposobnosti

podjetij, se opaţa, da je v tem okolju potrebnih še veliko izboljšav. Te zadevajo

storitve in številne primere heterogenosti na področju zakonodaje, uprave in davkov,

ki s številnimi dejavnostmi povzročajo, da je obstoj evropskega gospodarskega

prostora »virtualen«. Iz teh heterogenosti izvirajo ovire za vstop na trge drţav članic,

sosednjih drţav in tistih, ki to niso; da se za odpravljanje teh ovir ne bi porabila ţe


tako skromna sredstva mikro in malih podjetij, je potrebna odprava teh ovir in/ali

bistvena omejitev njihovega vpliva.

Velikost podjetij, produktivnost, initenzivnost spretnosti in znanj ter sposobnost

inovativnosti so neposredno sorazmerno povezane z boljšim izvozom, neposrednimi

tujimi naloţbami in dejavnostmi zunanjega izvajanja. Lastnosti podjetij imajo večji

pomen od drugih dejavnikov (drţavne in naddrţavne politike) pri določanju sposobnosti

internacionalizacije; ovire internacionalizacije, ki so jih izrazila MSP, so namreč

povezane z nezadostno zmogljivostjo na področju osebja, na tehničnem in finančnem

področju. Strukturne reforme, ki olajšujejo poloţaj podjetij, kar zadeva rast in

usmeritev v izpopolnjene oblike upravljanja, organizacije in inovativnosti, bodo

temeljnega pomena za krepitev evropske konkurenčnosti. Te reforme neposredno

vplivajo tudi na sposobnost odgovarjanja podjetij na strategije, načine delovanja in

zahteve svetovnih verig ponudbe, saj za to obstajajo isti temeljni pogoji kot zgoraj

opisani.

Poleg navedenih strukturnih reform je potrebno tudi prizadevanje v smeri razvoja

kulture in sposobnosti sodelovanja z drugimi podjetji, zlasti malimi in mikro podjetji.

Saj: a) oblike zdruţitev, kot so konzorciji19, lahko povzročijo porazdelitev nepovratnih

stroškov, tako informativnih kot tudi oportunističnih (potopljeni stroški), med

partnerji, s čimer se zmanjša privlačnost moţnosti odlašanja z odločitvijo za

internacionalizacijo (odloţitev odločitve glede izvaţanja na nov trg, vlaganja itd.).

Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti funkcije in/ali agencije za povezovanje med mikro

podjetji, ki jih velikokrat ovirajo informacijsko-finančne obveznosti, ter malimi in

srednjimi podjetji za vzpostavitev mreţ podjetij, ki imajo več moţnosti za

internacionalizacijo.

Zaradi razlik v okviru industrijskih struktur med različnimi drţavami članicami je

povprečno število zaposlenih v decilu podjetij, ki so največji izvozniki, v Franciji 298

in v Italiji 100; Italija bi lahko zabeleţila 37-odstotno povečanje izvoza, če bi bila

19 Konzorciji se razlikujejo od kartelov in jih protimonopolne oblasti dopuščajo, ker njihov cilj ni omejitev konkurence prek spreminjanja cen ali količin, temveč spodbujanje sodelovanja in ekonomije obsega med

člani/partnerji za izboljšanje njihovega delovanja in učinkovitosti.


njena industrijska struktura podobna nemški (večja teţa srednjih in velikih podjetij).

Drţave članice z bistveno niţjim številom podjetij s 50 do 100 zaposlenimi v primerjavi

z evropskim povprečjem, bi se morale osredotočiti na ciljane pobude.

V teh razmerah je izvoz eden redkih dejavnikov rasti in treba bi bilo okrepiti podporne

ukrepe za podjetja, ki neposredno izvaţajo in/ali so izvajalci za podjetja, ki izvaţajo.

Takšni ukrepi bi morali glede na navedene ugotovitve posebej spodbujati oblike

zdruţevanja, na primer konzorcije za izvoz in/ali druge ciljane teritorialne pobude.

Spodbujanje začetnega zagona, zlasti v tehnoloških sektorjih z visoko stopnjo

inovativnosti in večjim nagibanjem k internacionalizaciji, je politika, ki ima dva

pozitivna učinka: a) osredotočenje na segmente z velikim pričakovanim donosom; b)

ustvarjanje tudi pozitivnega »premostitvenega učinka«, ker spodbuja oblikovalce

politik k izboru in usmerjanju morebitnega financiranja obstoječim podjetjem.

Številne periodične raziskave20 Enterprise Surveys Svetovne banke kaţejo, da so prav

mlada MSP v ključnih sektorjih, ki so najbolj izpostavljena v smislu finančnega vzvoda,

najbolj občutila skromno ponudbo posojil, ki je druga najbolj pereča teţava. Kljub

temu je veliko podjetij izrazilo, da so še naprej vlagala v R&R. Ker so to podjetja,

katerih sposobnost internacionalizacije je večja od povprečne, bi bilo treba javne

sisteme jamstva bančnih posojil (ugoden kredit) ohranjati vedno v okviru logike

»horizontalnega« posredovanja, ki v čim večji meri preprečuje neposredno

financiranje.

Kampanje za ozaveščanje so pomembne, predvsem za odpravljanje številnih

predsodkov glede obveznosti in ovir v zvezi z internacionalizacijo. V podjetjih se

morajo zavedati prednosti internacionalizacije in imeti moţnost laţjega dostopa do

javne podpore. Pomembno je predstaviti celoten pregled različnih podpornih ukrepov,

20

Zadnja je bila izvedena med junijem in julijem 2010, rezultati so bili predstavljeni v sredini oktobra. Zadevna

podjetja so iz šestih držav, od tega jih je pet s območja vzhodne EU: Bolgarija, Latvija, Litva, Romunija in Madžarska.


ki so na voljo za izvajanje podpornih storitev po meri, zlasti olajševalnih na podlagi

velikosti, saj je slednja še vedno največja ovira, kar zadeva obveznosti in priloţnosti.

Vrsta ponujene podpore bi namreč morala biti prilagojena razvojni fazi

internacionalizacije podjetja.

Zdruţiti bi bilo treba politike, ki spodbujajo internacionalizacijo in inovativnost, ob

upoštevanju, da si ta procesa pogosto delita sredstva in moţnosti. Ta pristop vključuje

dve moţni prednosti: a) poslovno zdruţevanje izvrševalnih agencij ter načrtovanje in

poenotena predstavitev podpornih ukrepov; b) delno posredovanje v zvezi z evropsko

strukturno pomanjkljivostjo, tj. pomanjkanjem t. i. prednosti inovativnosti.

9. Metodološka opomba

Cilj te dokumentacije je oris okvirja internacionalizacije v evropskih proizvodnih sistemih v

razmerah po krizi, pri čemer upošteva glavne lastnosti, načine, instrumente in politike (na

ravni skupnosti in na ravni drţave). Analiza je osredotočena predvsem na MSP.

Glavna vira sta EUROSTAT in UNCTAD (zlasti več izdaj World Investment Report), ki

zagotavljata enotnost in primerljivost različnih kazalcev, poleg številnih objav GD za

podjetništvo in industrijo. Uporabljajo se tudi druge baze podatkov, v katerih so podatki

predstavljeni na poenoten in primerljiv način21.

V tej analizi internacionalizacija vključuje trgovinsko izmenjavo (uvoz in izvoz), dejavnosti

tujih neposrednih naloţb, mednarodne sporazume o podizvajanju in mednarodne sporazume o

tehnološkem sodelovanju.

Kar zadeva velikost podjetij, je bilo obravnavanih pet kategorij: mikro podjetja (1–9

usluţbencev); mala podjetja (10–49 usluţbencev); srednja podjetja (50–249 usluţbencev);

21 Za podatke na regionalni ravni je bil v zvezi z morebitno nadaljnjo fazo poglobljene analize ugotovljen neobstoj

podatkov za Furlanijo – Julijsko krajino, ki bi bili primerljivi s podatki EUROSTAT-a in UNCTAD-a, zlasti kar zadeva

vhodne in izhodne neposredne tuje naložbe. V tem primeru so se uporabili podatki baze podatkov REPRINT

inštituta Politecnico di Milano, pridobljeni v okviru dvoletne raziskave »Italia Multinazionale«, ki so se

uporabljali in razširjali prek Inštituta za zunanjo trgovino.


velika podjetja (več kot 249 usluţbencev). Sektorjev, ki so obravnavani v odstavkih v zvezi z

mikro, malimi in srednjimi podjetji, je 26 22.

Prva dva vidika – trgovinska izmenjava in dejavnosti neposrednih naloţb – omogočata

primerljivo analizo in laţje upravljanje na podlagi statističnih ugotovitev (carinski podatki,

podatki v zvezi s plačilno bilanco), ki so jih izvedle carinske uprave, statistični uradi in/ali

centralne banke v drţavah članicah ter jih je nato poenotil Eurostat.

Različne tipologije sporazumov pa je teţje preveriti in ko se preverjanje izvaja, ni stalno,

temveč je pogosto povezano s posameznimi raziskavami.

Da bi se učinkovito ocenil deleţ trgovanja s tujino, ki ga je mogoče pripisati operativni

diverzifikaciji MSP v njihove različne oblike funkcionalnega zdruţevanja (skupine, mreţe,

grozdi ali zdruţenja), bi bil potreben izračun tokov (ponovnega) uvoza in (ponovnega) izvoza,

ki jih navajajo ta zdruţenja, kar pa je dejavnost, ki presega namen te analize23.

22

Rudarstvo, živila, tekstil, leseni izdelki, založništvo, kemijski izdelki, metalurgija, mehanika, motorna vozila, druga proizvodnja, elektrika, gradbeništvo, prodaja motornih vozil, prodaja na debelo, prodaja na drobno, gostinstvo, prevozi, nepremičnine, oddajanje v najem, informatika, raziskave, druge storitve za podjetja, zdravstvo, veterina, druge storitve. 23 Močna povezava med izvozom (nazaj) in uvozom (naprej) med grozdom/skupino/verigo itd. in

specifičnim geografskim območjem znotraj iste verige ponudbe kaţe na močno vertikalno integracijo

na območjih, na katerih so trgovinski tokovi usmerjeni v izmenjavo proizvodnih vloţkov. Še ena

pomembna shema je shema horizontalne integracije, kjer se določena proizvodnja enostavno zamenja z uvozom.

Če uvoz zadeva grozde ali specializirane sektorje z dolgoročnimi povezavami, je mogoče tudi v tem primeru

opredeliti model integracije.


10. Priloga

Predlog: čezregionalno sodelovanje in internacionalizacija

Kljub temu, da so tehnološke spremembe in pravila konkurenčnosti spremenili številna

»tradicionalna« merila dodeljevanja sredstev za podjetja, specializacija in zdruţevanje (v

grozde), četudi ne tako intenzivna, kot ju predvidevajo nekateri pristopi, še vedno pomenita

konkurenčno prednost. Te prednosti se izraţajo v specializaciji na lokalni ravni, spretnosti in

znanji ter zmoţnosti inovativnosti, torej z večanjem produktivnosti, tudi za večja

multinacionalna podjetja. Gre torej za napetost, ki je del procesa gospodarske globalizacije,

med prednostmi geografske bliţine dejavnosti in prednostmi njihove ponovne dodelitve.

Predlaga se, da bi se na evropskem ozemlju ustvarile čezregionalne mreţe za »utrditev«

številnih konkurenčnih prednosti na evropskem ozemlju in bi bilo torej prisotno ukrepanje, ne

pa le odzivanje na glavne gonilnike procesa globalizacije (večja kompleksnost globalnih

produktivnih omreţij; razširjanje delokalizacije v proizvodne dejavnosti in nove sektorje

visoke tehnologije ter nove faze procesa proizvodnje; delokalizacija tudi pri R&R). Podjetja in

proizvodni sistemi se, kot je v analizi večkrat navedeno, na te gonilnike odzovejo tako, da

odprejo in razčlenijo proizvodne, inovativne in upravljalne sisteme (vključno s človeškimi

viri); cilj je seveda čim bolj uveljaviti to rešitev na evropskem ozemlju in ne zunaj njega.

Kako upravljati te mreţe?

Pravni instrument, uporaben za upravljanje čezregionalnih partnerstev, bi lahko bil podoben

Evropski skupini za ozemeljsko sodelovanje (ESOS). Številne pobude o tem, kako vzpostaviti

mreţo regij ter jo zdruţiti na podlagi skupne strategije, izvirajo iz nekaterih predlogov, kot je

ustvarjanje čezdrţavnih »znamk«. Cilj projekta ADC (Adriatic Danubian Clustering) je preseči

trenutne podobnosti na področju produktivne specializacije med podjetji na jadransko-

donavskem območju in okrepiti trţenje ozemlja jadransko-donavskega območja v okviru

globalnega gospodarstva ter pri tem uporabiti njegove konkurenčne prednosti in produktivne

zmoţnosti prek vzpostavitve čezdrţavnih (regionalnih) grozdov. Ti grozdi lahko izboljšajo

dejansko integracijo v najbolj konkurenčnih vrednostnih verigah in zmanjšajo razlike med

regijami, tudi s spodbujanjem privlačnosti zadevnega območja za neposredne tuje naloţbe.

Poleg tega je cilj projekta izboljšanje poznavanja moţnosti čezmejnega sodelovanja in

njegovo spodbujanje, s čimer se doseţe večja vidljivost MSP v regiji.


ESOS ima status pravne osebe, bilanco in osebje24. Torej bi lahko subjekt, podoben ESOS-u,

prav zaradi svoje narave predvidel hierarhično strukturo z eno ali več vodilnimi regijami, ki bi

upravljale Čezregionalni poklicni odbor in bi delovale kot oblikovalci politike; dodelitve

sredstev v Čezregionalni poklicni odbor bi bile v breme sovodilnim regijam.

Na operativni ravni bi referenčni element lahko bili integrirani programi za gospodarsko in

socialno sodelovanje, vendar brez nekaterih osnovnih razlik:

– splošen cilj bi bil povezati regionalne proizvodne sektorje Benečije in drugih

vodilnih regij ter lokalne sisteme za razvoj v okvire, ki bi sestavljali evropski del

globalnih proizvodnih omrežij, pri čemer bi multinacionalna podjetja v vodilnih

regijah delovala kot glavna vozlišča;

– ESOS bi zamenjal institucionalna partnerstva, kot pravni subjekt bi po potrebi

posredoval med lokalnimi institucijami in drugimi subjekti, kot so agencije za razvoj,

zdruţenja dobaviteljev, CCIA, agencije za zaposlovanje, univerze, tehnološki parki

itd.;

– dejstvo, da nevodilne regije sofinancirajo projekte, ki se financirajo iz

intervencijskega sklada, ne bi smelo biti samoumevno;

– dopolnjevanje s strategijami in programi skupnosti in/ali nacionalnega

dvostranskega sodelovanja ne bi smelo biti diskriminatoren element.

24 Evropske regionalne in lokalne ustanove so do zdaj ustanovile 13 ESOS-ov, veliko drugih je še v

pripravi. Nov model sodelovanja je na primer omogočil ustanovitev prve evropske bolnišnice s skupnim

upravljanjem v Pirenejih ob francosko-španski meji. Na spletnem mestu Odbora regij je seznam

obstoječih in predvidenih ESOS-ov. Konec septembra je bilo na območju celotne EU ustanovljenih 13

evropskih skupin za ozemeljsko sodelovanje, od tega ena italijanska. Vendar je bilo 19 ESOS-ov v fazi

ustanavljanja, od tega so bile štiri italijanske regije in občine.


11. Viri

Becchetti L.; Santoro M. – ―The determinants of small-medium firm internationalization and

its effects on productive efficiency‖, Università di Tor Vergata CEIS - Centre for International

Studies on Economic Growth, Quaderni CEIS, September 2000.

Chiarvesio M.; Di Maria E.; Micelli S. – ―Global Value Chains and Internationalisation of SMEs‖,

―Marco Fanno‖ Working Paper n.118, Dipartimento di Scienze Economiche ―Marco Fanno‖ –

Università degli Studi di Padova, May 2010.

C.I.R. & V.C.C. - ―Survey ranking Slovenian multinationals finds them small and vulnerable,

but flexible and increasingly international‖, Center of International Relations – University of

Ljubljana & Vale Columbia Center on Sustainable International Investment – Columbia

University N.Y, December 2009.

Consiglio dell‘Unione Europea – Uradni list Evropske unije, serija C, št. 248, z dne 20. 10.

2010.

Corò G.; Volpe M. – ―Patterns of SME‘s Productive Internationalisation‖, University of Venice

Ca‘Foscarri, European Trade Study Group - ETGS Annual Meeting, September 2004.

Correa P.;Iootty M.; Ramalho R.; Rodríguez-Meza J.; Yang J. – ―How Firms in Eastern and

Central Europe are performing in the Post-Financial Crisis World‖, Enterprise Surveys IFC,

Enterprise Note n.18, World Bank Group, 2010.

Desmet K. ; Parente S.L. – ―Bigger is better: market size, demand elasticity and innovation‖ ,

EFIGE Working Paper n.6, April 2009.

DG Enterprise and Industry – “Supporting the Internationalisation of SMEs – A good

practices selection”, European Communities, 2008.

EIM Business and Policy Research & IKEI – ―EU SMEs and Subcontracting – Final Report‖,

October 2009.

EIM Business and Policy Research – ―European SMEs under Pressure – Annual Report on EU

Small and Medium-sized Enterpries 2009‖, with Financial Support of EU, CIP 2007-2013, DG

Enterprise and Industry, 2010.

European Commission; DG Enterprise and Industry – ―Small Business Act for Europe‖,

COM(2008) 394 final, 2008.

European Commission; DG Enterprise and Industry ―Internationalisation of European SMEs‖,

European Union, 2010.

Gambini G. – ―Extra EU-27 trade falls by 20 per cent in 2009‖, Statistics in Focus 28/2010,

EUROSTAT, 2010.


Gonçalves E. – ―EU-27 Foreign Direct Investment in BRIC countries‖, Eurostat, Data in Focus

29/2010, July 2010.

Grevi G. - ―The Interpolar world: a new scenario‖, Occasional Paper n.79, EUISS European

Union Institute for Security Studies, June 2009.

Mariotti S.; Mutinelli M. – ―Italia Multinazionale 2008 – Le partecipazioni italiane all‘estero ed

estere in Italia‖, Osservatorio Nazionale per l‘Internazionalizzazione degli Scambi –

Fondazione Manlio Masi, Dicembre 2009.

Ministrvo za Gospodarstvo – ―Program Vlade Republike Slovenije za spodbujanje

internacionalizacije podjetij za obdobje 2010-2014‖, oktober 2010.

Örjan S.; Ketels C.; Lindqvist G. – ―EU Cluster Mapping and Strengthening Clusters In Europe‖,

Center for Strategy and Competitivness, Europe INNOVA Paper n.12, CSC, 2009.

Padoan P.C.- ―What is the Economic Outlook for OECD Countries?‖, Interim Assessment,

OECD, Semptember 2010.

Sapir A. (edited by) – ―Europe‘s Economic Priorities 2010-2015 – Memos to the New

Commission‖, Bruegel, 2009.

Svetlicic M. – ―Outward Foreign Direct Investment by Enterprises from Slovenia‖,

Transnational Corporations, Vol.16, n.1, April 2007.

The World Bank Group – ―Enabling SMEs to enter the International Supply Chains‖, GFP

Explanatory Notes, The World Bank Group – Global Facilitation Partnership for Transportation

and Trade, June 2005.

UNCTAD – ―Global and Regional FDI Trends in 2009‖, Global Investment Trends Monitor, n.2,

January 2010.

UNCTAD – ―World Investment Report 2010 – Investing in a Low-Carbon Economy‖, WIR series,

July 2010.

UNCTAD – ―Second and Third Quarters of 2010 - Highlights‖, Global Investment Trends

Monitor, n.4, October 2010.

Ministero dell'Economia e delle Finanze

To dokumentacijo je pripravila agencija INFORMEST kot partner v okviru sklopa WP 3 projekta

iCON.

Projekt financirajo Program čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2007–2013, Evropski

sklad za regionalni razvoj in drţavni skladi.

Za dodatne informacije so na voljo naslednji kontaktni podatki:

Via Cadorna, 36

34170 Gorizia – Italia

Tel. +39 0481 597411

Fax. +39 0481 537204

[email protected]

Projekt iCON / Konkurenčnost MSP - Inovativnost in kooperativno podjetništvo sofinanciran v okviru

Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada

za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev

ProgettoiCON / Competitività delle PMI – Innovazione e cooperazione tra imprese finanziato

nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo

europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Documents

Internacionalizacija proizvodnih sistemov v evropski ... · proizvodni vzorec. Poleg tega tudi odločitve, programi in politike, ki jih narekujejo ... Odnosi med podjetji v različnih