INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJEDr. Janja Hojnik 26. 10. in 2.11.2010

Edinstvena institucionalna struktura na svetu:- 7 institucij: politini institucionalni trikotnik Evropska komisija Svet EU (+ Evropski svet) Evropski parlament

tri ne-politine institucije Sodie EU Raunsko sodie Evropska centralna banka

- 2 posvetovalna odboraEkonomski in socialni odbor (ECOSOC) Odbor regij (CoR)

13 agencij2

Institucije EU in zastopanje interesov

Evropska komisija: omisija

interesi EU

Svet EU in Evropski svet: svet

interesi D (vlad)

Evropski parlament: parlament

interesi evropskih dravljanov

Ekonomski in socialni odbor: odbor

interesi ekonomskih in socialnih akterjev

Odbor regij: regij

interesi lokalnih oblasti

3

Tek pristojnostiKomisijanadzira predlog zakonodaje in prorauna imenuje

E. parlament Pravo EUrazsoja

Svet EU Proraun EUnadzira

soodloanje

Sodie EU

Raunsko sodie4

Evropska komisija- gonilna sila EU: shall promote the general interest of the Union - motor EU - neodvisen organ interesi EU; - leni 217 PEU; 244-249 PDEU; - Spletna stran: http://ec.europa.eu

5

Evropska komisija len 17 PEU1. Komisija spodbuja sploni interes Unije in v ta namen sprejema ustrezne pobude. Skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi. Skrbi za uporabo prava Unije pod nadzorom Sodia Evropske unije. Izvruje proraun in upravlja programe. V skladu s Pogodbama opravlja usklajevalno, izvrilno in upravno funkcijo. Razen pri skupni zunanji in varnostni politiki in v drugih primerih, predvidenih v Pogodbah, zagotavlja zastopanje Unije navzven. Daje pobude za letno in veletno nartovanje Unije z namenom dosei med-institucionalne sporazume. 2. e Pogodbi ne doloata drugae, se lahko zakonodajni akti Unije sprejemajo le na predlog Komisije. Drugi akti se sprejemajo na predlog Komisije, e je to predvideno v Pogodbah. 3. Mandat Komisije je pet let.Dnevi slovenskih pravnikov 2010 6

Komisija- 27 lanski kolegij komisarjev izbranih po strokovnih merilih; - LP: od 1.11.2014: t. komisarjev = 2/3 D (sistem rotacije); - na irsko zahtevo Evropski svet odobril ohranitev 1 komisar/D; - naelo kolegialnosti; - kolegij komisarjev - kabineti - oddelki (DGs); - mandat 5 let; sede: Bruselj

Janez Potonik 7

Predsednik Komisije-

Imenovan s strani D ob privolitvi EP; Politini vodja Komisije (primus inter pares); V soglasju z D imenuje ostale lane Komisije in jim dodeli portfelje; nato jih potrdi EP ter celotno Komisijo e Svet EU; Podroje dela komisarja lahko spremeni ali zahteva njegov odstop; Zastopa Komisijo (na zasedanju Evr. sveta, G8 itd.); Sklicuje in vodi kolegij komisarjev; Poskua dosei napredek pri razvoju evr. projekta; Po LP okrepljena vloga.Jos Manuel Barosso 8

-

-

-

-

Vloga in pristojnosti Komisije

ZAKONODAJNA VLOGA:

kvazi-monopol pri zakonodajnih predlogih; lastna pristojnost odloanja v nekaterih zadevah; odloanje na osnovi delegacije pristojnosti; oblikuje priporoila in daje mnenja; usmerja razvoj EU doloa agendo (White papers) predlaga proraun.

UPRAVNA VLOGA:

Nadzor nad implementacijo prava EU; Nadzor nad izvajanjem programov EU.9

Vloga in pristojnosti Komisije

IZVRILNA VLOGA meneder EU:

upravlja proraun EU subvencije za kmetijstvo, strukturni skladi itd.); pogajalec v mednarodnih odnosih; predstavlja EU.

KVAZI-PRAVOSODNA VLOGA (varuh Pogodb):

Izvruje uporabo dolob Pogodb:

Obravnava pritobe posameznikov; Opozarja D in vodi postopke pred SEU; Toi druge institucije EU pred SEU

10

SVET EU

Spletna stran Sveta:http://www.consilium.europa.eu

Sede: Bruselj (razen Aprila, Junija & Oktobra > Lux) Vloga: glavno zakonodajno telo Zastopanje: interesov drav lanic

11

Sestava Sveta

1 predstavnik na ministrski ravni iz vsake D s pristojnostjo zavezati svojo vlado (lahko tudi ef drave); lani Sveta so politino odgovorni svojim nacionalnim parlamentom; odvisno od teme diskusije se Svet sestaja v razlinih sestavah

12

Sestave SvetaSvet za splone zadeve in zunanje odnose Svet za gospodarske in finanne zadeve (ECOFIN) Svet za pravosodje in notranje zadeve Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in potronike Svet za konkurennost Svet za transport, telekomunikacije in energijo Svet za kmetijstvo in ribitvo Svet za okolje Svet za izobraevanje, mladino in kulturo

ECOFIN Council13

GENERAL AFFAIRS AND EXTERNAL RELATIONS

Predsedstvo Svetu

Predsedstvo Svetu v kroenju pripada vsaki dravi lanici za 6 mesecev; Sistem Troika; Funkcije: organizira sestanke Sveta, postavlja urnik, razvija politine pobude, povezava s predsednikom Komisije & EP, predstavlja Svet navzven. Predsedstvo oblikuje svoj program. glede Belgije glej: http://www.eutrio.be/

14

Pristojnosti Sveta

(so-)zakonodajalec; zahteva lahko pripravo zak. predloga s strani Komisije; zakonodajna pobuda: na podroju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah lahko predlog zakonodaje poda tudi D (len 76 PEU); usklajuje splono ekonomsko politiko D; v imenu EU podpisuje mednarodne sporazume; sprejema proraun (skupaj z EP); sprejema odloitve na podroju SZVP (po navodilu Evropskega sveta)15

Delovanje in odloanje v Svetu

Sestanki

na pobudo predsednika ali na zahtevo EK; vedno sodelujeta predsednik EK in komisar za dotino podroje; od LP: Svet zaseda javno, ko odloa in glasuje o osnutku zakonodajnega akta; v ta namen ima vsako zasedanje Sveta dva dela, del namenjen razpravi o zakonodajnih aktih Unije in del, namenjen dejavnostim, ki niso zakonodajne (len 16 PEU); Soglasje (davki) Kvalificirana veina naelo (len 16 PEU) Navadna veina (poslovnik, sklic MVK).

Glasovanje (v praksi redko)

16

Kdaj je doseena kvalificirana veina? Kvalificirana veina (od 1.11.2014): dvojna veina - min 55 % lanov Sveta in - ki jo tvori min 15 lanov in - ki predstavljajo D, ki imajo skupaj min 65 % prebivalstva EU - manjina, ki lahko preprei sprejetje odloitve, mora vkljuevati najmanj 4 lane Sveta, sicer se teje, da je kvalificirana veina doseena + Janinski sporazum (MVK 18.10.2007): e 75% (od 1.4.2017 = 55%) preb/D, potrebnih za manjino, ki lahko preprei sprejetje odloitve, nasprotuje sprejemu Svet mora razpravljati o zadevi.17

Protokol o prehodnih dolobah:

Prehodne dolobe o doloitvi KV, ki se uporabljajo do 31.10.2014:-

ponderji glasov 3-29/D (Slo 4); skupaj 345 KV (enako PES):-

-

veina D soglaa s predlogom (v nekaterih primerih 2/3 D e ne gre za predlog EK) in da je najmanj 255 glasov za predlog lan Evropskega sveta ali Sveta lahko zahteva e potrditev, da glasovi za predlog predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva EU sicer odloitev ni sprejeta.18

Glasovi po Pogodbi iz NiceNemija, VB, Italija in Francija: 29 panija in Poljska: 27 Nizozemska: 13 Romunija: 14 Belgija, Grija, Portugalska, eka in Madarska: 12 vedska, Avstrija in Bolgarija: 10 Danska, Finska, Irska, Slovaka in Litva: 7 Latvija, Slovenija, Estonija in Ciper: 4 Malta: 3 Luksemburg: 2 Skupno: 345

19

COREPER

Odbor stalnih predstavnikov = nacionalni ambasadorji v Bruslju Deluje na dveh ravneh:

Coreper I (namestniki veleposlanikov) - manj pomembnezadeve

Coreper II (veleposlaniki drav lanic) - bolj pomembnezadeve

+ posebni odbor za kmetijske zadeve

Funkcije:

deluje kot kanal v komunikaciji med nacionalnimi vladami in EK; pripravlja delo za Svet EU; deluje kot forum za pogajanja pri odloanju v Svetu EU; Agenda: A (odloeno); B (potrebna nadaljnja diskusija).

20 Teava transparentnosti in odgovornosti.

Generalni sekretariat

Pod vodstvom generalnega sekretarja ; 2.500 uslubencev; pripravlja dokumentacijo, izvaja pravno svetovanje, pripravlja prevode, zastopa Svet pred Sodiem EU, pripravlja odloanje, sodeluje pri pripravi agende za Svet EU.Pierre de Boissieu

21

Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko 1.

Nova funkcija po Lizbonski pogodbi (len 18 PEU); Dvojna funkcija: predsednik Sveta za zunanje zadeve (ministra za ZZ iz PUE ne bo): vodi skupno zunanjo in varnostno politiko Unije; eden od podpredsednikov EK imenuje ga Evropski svet s KV in s soglasjem predsednika EK pomaga mu Evropska sluba za zunanjepolitino delovanje: uradniki GS Sveta in EK, osebje iz nacionalnih diplomatskih slub D

2.

Catherine Ashton

22

Evropski svet- len 15 PEU + nov oddelek PDEU; - najvije politino telo EU; - sestava: voditelji drav ali vlad D skupaj z njegovim predsednikom in predsednikom EK; sodeluje visoki predstavnik; - sestane se 2x v vsakem polletju na sklic svojega predsednika; - po Lizbonski pogodbi: -dobil status institucije (sicer rezultat prakse od 1974); -izrecno zapisano, da ne izvruje zakonodajne funkcije; -izrecno zapisano, da odloa s soglasjem. Razlikuj od Sveta EU & Sveta Evrope!

23

Evropski svet

24

Vloga Evropskega sveta

Evropski svet igra centralno vlogo pri oblikovanju EU; Doloa politini zagon in opredeljuje splone politine smernice - v obliki conclusions npr. Lizbonska strategija 2000 Usklajuje in reuje teavna vpraanja ter premaguje razdore med D; Opredeljuje naela in vodila SZVP in doloa skupne strategije na podrojih skupnih interesov D.

25

Predsednik Evropskega sveta

Evropski svet izvoli svojega predsednika s KV za dobo dveh let in pol, z monostjo enkratne ponovne izvolitve; ne sme imeti nacionalnega mandata; Naloge

26

predseduje Evropskemu svetu in vodi njegovo delo; skrbi za pripravo in kontinuiteto dela Evropskega sveta v sodelovanju s predsednikom Komisije in na podlagi dela Sveta za splone zadeve; si prizadeva za krepitev povezanosti in soglasja v Evropskem svetu po vsakem sreanju Evropskega sveta Evropskemu parlamentu predloi poroilo26

Herman Van Rompuy

Evropski parlament- predstavnik 492 mio dravljanov http://www.europarl.europa.eu

Sede EP v Strasbourgu

Jerzy Buzek, predsednik EP

27

EP: evolucija

Do EEA (1986) imenovan Skupina Izraz demokratine volje evropskih dravljanov; postopna rast pristojnosti, od posvetovalnega in nadzornega telesa do pravega so-zakonodajalca, proraunske oblasti in demokratinega simbola. Sede v Strasbourgu, sekretariat v Luksemburgu, nekatere seje in sestanki odborov v Bruslju.

28

EP: Volitve in sestava

od 1979 neposredne volitve s strani dravljanov D EU vsakih 5 let (zadnje junija 2009); razporeditev sedeev po politinih strankah; tevilo:

max 750 + predsednik; min 6, max 96 sedeev na D;

predsednik EP z LP izgubil glasovalno pravico.

29

Razporeditev sedeev v EPD PES 20042009 PES 2009- 2009-2014 2014 po LP PN+PP(B+R) 99 72 72 72 50 50 33 25 22 22 22 22 22 18 96 74 73 73 (72+1) 54 51 33 26 22 22 22 22 22 20 D PES 20042009 PES 2009- 2009-2014 2014 po LP PN+PP(B+R) 17 17 13 13 13 12 12 8 7 6 6 6 5 736 19 18 13 13 13 12 12 9 8 6 6 6 6 LP 750+1

D FR GB I E POL ROM NL GR P B CZ H S

99 78 78 78 54 54 35 27 24 24 24 24 24 19

A BOL DAN SVK FIN IRL LIT LAT SLO EST CIP LUX MAL EU-27

18 18 14 14 14 13 13 9 7 6 6 6 5 785

30

EP: funkcije

Zakonodajna

EP je so-zakonodajalec EP mora podati privolitev (npr. za mednarodne sporazume) EP lahko od EK zahteva pripravo zakonodajnih predlogov

Proraunska

s Svetom si deli proraunsko oblast, lahko zavrne proraun

Nadzorne pristojnosti

pravica zahtevati odstop Komisije; privolitev v imenovanje predsednika EK in komisarjev; pisna in ustna vpraanja institucijam, peticije; imenovanje Evropskega ombudsmana.31

EP kot tonik

138/79 Roquette Freres [1980] in 139/79 Maizena [1980]: pravica EP do intervencije v postopkih pred Sodiem 294/83 Les Verts [1986]: akti EP so lahko predmet presoje v postopku za neveljavnost C-70/88 Chernobyl [1990]: EP lahko vloi tobo za neveljavnost v primeru zaite svojih prerogativ => Maastrichtska pogodba to formalizira Pogodba iz Nice: EP kot privilegiran tonik

32

Zakonodajni postopki

Razlikovanje glede na stopnjo moi EP; Ni enega zakonodajalca;Od LP:

redni zakonodajni postopek; Posebni zakonodajni postopki;

Ni logike glede vpraanja, za katera podroja kateri postopek odvisno od pravne osnove akta, ki se sprejema; Veina pomembnih odloitev po rednem zakonodajnem postopku.33

Zakonodajna pobuda

len 17/2 PEU: e Pogodbi ne doloata drugae, se lahko zakonodajni akti Unije sprejemajo le na predlog Komisije. Drugi akti se sprejemajo na predlog Komisije, e je to predvideno v Pogodbah; Glavna izjema len 76 PDEU: na podroju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah lahko predlog zakonodaje poda tudi D; Poziv Komisije k pripravi predloga:

e doslej: Svet in EP (241 in 225 PDEU); LP: tudi 1 mio dravljanov iz vejega tevila D (len 11/4 PEU).

34

Sprejem zakonodajnih aktov

Dvojna osnova dem. legitimnosti len 10/2 PEU:

Dravljani so na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu. Drave lanice v Evropskem svetu predstavljajo voditelji drav ali vlad in v Svetu njihove vlade, ki so demokratino odgovorni bodisi svojemu nacionalnemu parlamentu bodisi svojim dravljanom.

Redni zakonodajni postopek:

Enakovredna vloga EP in Sveta (249 PDEU); Naelo kvalificirane veine v Svetu; Raziritev RZP na tevilna nova podroja (SKP, STP, kultura, obmoje varnosti, svobode in pravice); Soodloanje s soglasjem v Svetu, postopek posvetovanja, privolitve EP;

Posebni zakonodajni postopki:

Passarelle klavzule poenostavljeni revizijski postopki brez potrebe po spremembi Pogodb; Zaasna prekinitev ZP (npr. len 48/3 PDEU). 35

Vpraanja institucionalnega ravnoteja

posamezne institucije zastopajo razline interese in imajo razline funkcije; potrebno spotovati institucionalno ravnoteje; potrebna institucionalna reforma za ustrezno politino integracijo (npr. nadaljnje poveanje pristojnosti EP); razlino ravnoteje pristojnosti, odvisno od stebra in podroja politike.

36

Vpraanja demokracije

Ali v EU obstaja demokratini deficit?

Nadzor EP nad politinim procesom; Demokratina odgovornost institucij EU; Problem oddaljenosti; Problem dominance izvrilnega organa; Preglednost, odprtost in jasnost; Sodna kontrola; Participacija dravljanov?

37

Sodie EU

Preimenovanje (len 19 PEU):

Sodie (doslej Sodie ES) Splono sodie (doslej Sodie prve stopnje) Specializirana sodia

Sodie za uslubence http://curia.europa.eu

38

dr. Miro Prek

dr. Marko Ilei 38

dr. Verica

Sodie EU Sodie EU zagotavlja upotevanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb; Sede v Luksemburgu; Razlikuj od Evropskega sodia za P! Sodie avec certain ide de lEurope; Aktivistino sodie? motor pravne integracije pravo EU na ustavni ravni: neposredni uinek, primarnost, temeljne pravice V sodni sistem EU sodijo tudi nacionalna sodia len 19 PEU: Drave lanice vzpostavijo pravna sredstvapotrebna za zagotovitev uinkovitega pravnega varstva na podrojih, ki jih ureja pravo Unije.39

Zgodovina sodi EU

1952: ustanovitev Sodia za ESPJZaetna sestava Sodia, Luksemburg, oktober, 1954.

1957: eno sodie za 3 Skupnosti => Sodie ES 1988: ustanovitev Sodia prve stopnje kot pomonega sodia (deluje od septembra 1989) 2001 (P. iz Nice): SPS kot samostojno sodie; uvedeni specializirani sodni senati; 2009: preimenovanje.40

Palais- Plateau du Kirchberg, Luksemburg

Seja SEU

41

Sestava Sodia

27 sodnikov in 8 generalnih pravobranilcev; v medsebojnem soglasju jih imenujejo vlade drav lanic za mandat 6 let z monostjo ponovnega imenovanja; izbrani so izmed pravnikov, katerih neodvisnost je nedvomna in ki so ustrezno usposobljeni za imenovanje na najvije sodnike poloaje v svojih dravah, ali pa so priznani pravniki. sodniki izvolijo predsednika Sodia med svojimi lani za dobo 3 let z monostjo ponovne izvolitve predsednik vodi delo in slube Sodia ter predseduje obravnavam in posvetovanjem najvejih sestav.42

Generalni pravobranilci (AGs)

pomagajo Sodiu pri izpolnjevanju njegovih nalog; zadoleni so, da popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavijo obrazloene sklepne predloge v zadevah, razen e Sodie ne sprejme drugane odloitve, kadar zadeva ne vsebuje novih pravnih vpraanj. Ni ekvivalenta tej funkciji v slovenskem pravu; on ni kot pravobranilec v RS! Temelji na Commissaire du Gouvernment pred francoskim Conseil dEtat; LP: Izjava t. 38 o tevilu generalnih pravobranilcev:

Konferenca izjavlja, da v primeru, e Sodie v skladu s prvim odstavkom lena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije zahteva, da se tevilo generalnih pravobranilcev povea za tri (z osem na enajst), Svet soglasno odobri takno poveanje. V taknem primeru se Konferenca strinja, da bo Poljska, tako kot e sedaj Nemija, Francija, Italija, panija in Zdrueno kraljestvo, imela stalnega generalnega pravobranilca in ne bo ve sodelovala pri sistemu rotacije, sedanji sistem rotacije pa bo namesto treh generalnih pravobranilcev zajemal pet.43

Odbor za presojo ustreznosti kandidatov za sodnike in generalne pravobranilce len 255 PDEU

Preden vlade drav lanic imenujejo kandidate (), se oblikuje odbor, ki da mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika in generalnega pravobranilca Sodia in Splonega sodia. Odbor sestavlja sedem oseb, izbranih med nekdanjimi lani Sodia in Splonega sodia, lani najvijih nacionalnih sodi in priznanimi pravniki, od katerih enega predlaga Evropski parlament. Svet sprejme sklep, s katerim doloi pravila delovanja odbora, in sklep o imenovanju njegovih lanov. Odloa na pobudo predsednika Sodia.

44

Organizacija Sodia

odloanje na obni seji: v zelo izjemnih primerih, kijih taksativno nateva Pogodba (kadar odloa o razreitvi evropskega varuha P, o razreitvi enega od evropskih komisarjev, ki ni izpolnjeval svojih dolnosti ) in kadar Sodie meni, da je neka zadeva izjemno pomembna;

v velikem senatu (trinajst sodnikov): kadar takozahteva D ali institucija, ki je stranka v postopku, kakor tudi v posebej zapletenih ali pomembnih zadevah;

v senatih treh ali petih sodnikov: druge zadeve.

45

Splono sodie

Ustanovitev SS ustvarja dvostopenjski sodni sistem: zadeve, v katerih je na I. stopnji odloalo SS, so lahko predmet pritobe, omejene na pravna vpraanja, ki se vloi na Sodie. Sestava: 1 sodnik na D - osebe z nedvomno neodvisnostjo, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na sodniki poloaj nima stalnih A-G, vendar lahko njegove naloge v nekaterih zadevah opravlja sodnik SS, ki je imenovan v ta namen.

46

Sodie za uslubence EUSvet je v skladu s Pogodbo iz Nice nov. 2004 sprejel sklep o ustanovitvi Sodia za uslubence EU = novo specializirano sodie, ki ga sestavlja 7 sodnikov; pristojno za odloanje na I. stopnji o sporih evropskih javnih uslubencev; zoper njegove odlobe je mogoe zgolj glede pravnih vpraanj vloiti pritobo na SS in nato izjemoma e na Sodie; zaelo delovati konec leta 2005.

47

Sodno varstvo v EUINSTITUCIJE EUlen 263 in 265 PDEU

INSTITUCIJE EUlen 258 PDEU lena 263 in 265 PDEU leni 263, 265 in 340 PDEU

DRAVE LANICElena 259 in 273 PDEU

len 267 PDEU Neposredni uinek OO D

POSAMEZNIKIlen 267 PDEU Konsist. razlaga

DRAVE LANICE

POSAMEZNIKI

48

len 258 PDEU (prejnji len 226 PES): Komisija v. D1. e Komisija meni, da katera od drav lanic ni izpolnila neke obveznosti po tej Pogodbi, poda o zadevi obrazloeno mnenje po tem, ko je tej dravi lanici omogoila, da predloi svoje pripombe. 2. e zadevna drava ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga doloi Komisija, lahko slednja zadevo predloi Sodiu.

49

len 259 PDEU (prejnji len 227 PES): D v. DDrava lanica, ki meni, da druga drava lanica ni izpolnila neke obveznosti iz te pogodbe, lahko zadevo predloi Sodiu. Preden drava lanica vloi tobo proti drugi dravi lanici zaradi domnevne kritve obveznosti iz te pogodbe, mora zadevo predloiti Komisiji. Komisija poda obrazloeno mnenje, potem ko je bila obema dravama dana monost, da se v kontradiktornem postopku ustno in pisno izreeta. e Komisija v treh mesecih po datumu vloitve zadeve ne da svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bila predloena Sodiu.50

len 260 PDEU (prejnji len 228 PES): denarna kazen za D1. e Sodie ugotovi, da katera od drav lanic ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, mora ta drava sprejeti ukrepe, potrebne za izvritev sodbe Sodia. 2. e Komisija meni, da zadevna drava lanica ni sprejela potrebnih ukrepov za izvritev sodbe Sodia, lahko pred Sodiem vloi tobo, potem ko je tej dravi dala monost za predloitev stalia. Pri tem doloi viino pavalnega zneska ali denarne kazni, ki naj jo plaa zadevna drava lanica in ki je po njenem mnenju primerna glede na okoliine zadeve. e Sodie ugotovi, da zadevna drava lanica ni izvrila njegove sodbe, ji lahko naloi plailo povprenine ali denarne kazni.51

len 260 PDEU (prejnji len 228 PES): denarna kazen za D3. e Komisija pred Sodiem vloi tobo v skladu s lenom 258, ker zadevna drava lanica ni izpolnila obveznosti o obvestilu glede ukrepov o prenosu direktive, sprejete v skladu z zakonodajnim postopkom, lahko Komisija, kadar meni, da je ustrezno, doloi viino pavalnega zneska ali denarne kazni, ki jo teje za ustrezno v danih okoliinah in katero naj zadevna drava lanica plaa. e Sodie ugotovi kritev lahko naloi zadevni dravi lanici plailo pavalnega zneska ali denarne kazni, ki ne presega zneska, ki ga je doloila Komisija. Obveznost plaila uinkuje od dneva, ki ga Sodie doloi v svoji sodbi.52

len 263 PDEU (prejnji len 230 PES): ninostna toba1. Sodie nadzira zakonitost zakonodajnih aktov , ter aktov Sveta, Komisije in Evropske centralne banke razen priporoil in mnenj, pa tudi zakonitost aktov Evropskega parlamenta in Evropskega sveta s pravnim uinkom za tretje osebe. Nadzira tudi zakonitost aktov organov, uradov ali agencij Unije s pravnim uinkom za tretje osebe. 2. V ta namen je Sodie pristojno za odloanje o tobah, ki jih vloi drava lanica, Evropski parlament, Svet ali Komisija zaradi nepristojnosti, bistvene kritve postopka, kritve Pogodb ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaa na njeno uporabo, ali zaradi zlorabe pooblastil. 3. Sodie je pod enakimi pogoji pristojno za tobe, ki jih zaradi varovanja svojih prerogativ vloijo Raunsko sodie, Evropska centralna banka in Odbor regij.53

len 263 PDEU (prejnji len 230 PES): ninostna toba4. Fizine ali pravne osebe lahko pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vloijo tobe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamino nanaajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanaajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov. 5. V aktih o ustanovitvi organov, uradov in agencij Unije se lahko doloijo posebni pogoji in podrobnosti glede tob fizinih ali pravnih oseb zoper akte teh organov, uradov in agencij, ki imajo zanje pravni uinek. 6. Postopki iz tega lena se glede na posamezni primer sproijo v dveh mesecih od objave akta ali njegovega uradnega obvestila toniku, e tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel.

54

len 265 PDEU (prejnji len 232 PES): toba zaradi molka organae Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Komisija ali Evropska centralna banka z opustitvijo ukrepanja kri Pogodbi , lahko drave lanice in druge institucije Unije vloijo pri Sodiu tobo za ugotovitev kritve. Ta len se pod enakimi pogoji uporablja tudi za organe, urade in agencije Unije zaradi opustitve ukrepanja. Toba je dopustna le, e je bila zadevna institucija predhodno pozvana k ukrepanju. e v dveh mesecih po tem pozivu zadevna institucija, organ, urad ali agencija ne oblikuje svojega stalia, se lahko toba vloi v nadaljnjih dveh mesecih. Fizine ali pravne osebe se lahko pod pogoji, doloenimi v prejnjih odstavkih, pritoijo pri Sodiu glede tega, da neka institucija, organ, urad ali agencija Unije nanje ni naslovila nobenega drugega akta razen priporoila ali mnenja.

55

len 277 PDEU (prejnji len 241 PES): ugovor nezakonitostiNe glede na iztek roka iz petega odstavka lena 263 lahko vsaka stranka v sporu, v katerem gre za pravni akt, ki se splono uporablja in ga je sprejela institucija, organ, urad ali agencija Unije, pred Sodiem Evropske unije uveljavlja, da se ta akt iz razlogov, navedenih v drugem pododstavku lena 263, ne uporablja.

56

len 267 (prejnji len 234 PES): Predhodno odloanjeSodie je pristojno za predhodno odloanje o vpraanjih glede: (a) razlage Pogodb; (b)veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije ; Kadar se takno vpraanje postavi kateremu koli sodiu drave lanice in e to sodie meni, da je treba glede vpraanja sprejeti odloitev, ki mu bo omogoila izrei sodbo, lahko to vpraanje predloi v odloanje Sodiu. Kadar je takno vpraanje postavljeno v postopku, ki tee pred sodiem drave lanice, zoper odloitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodie dolno predloiti zadevo Sodiu. Kadar je takno vpraanje postavljeno v postopku, ki tee pred sodiem drave lanice glede osebe, ki ji je odvzeta prostost, Sodie odloa v najkrajem monem roku.57

len 269 PDEU (nov): presoja suspenza pravic D zaradi kritve temeljnih vrednot EU Sodie je pristojno za odloanje o zakonitosti aktov, ki jih sprejmeta Evropski svet ali Svet na podlagi lena 7 Pogodbe o Evropski uniji, samo na predlog drave lanice, ki jo zadeva ugotovitev Evropskega sveta ali Sveta, in samo v zvezi s postopkovnimi dolobami navedenega lena. Taken predlog mora biti vloen v enem mesecu od dneva take ugotovitve. Sodie odloi v enem mesecu od datuma tega predloga.58

Odkodninska odgovornost EUlen 268 PDEU (prejnji len 235 PES) Sodie je pristojno v sporih glede nadomestila kode, ki ga predvidevata drugi in tretji odstavek lena 340. len 340 (prejnji len 288 PES) Pogodbeno odgovornost Unije doloa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo. V primeru nepogodbene odgovornosti pa Unija v skladu s splonimi naeli, ki so skupna pravnim ureditvam drav lanic,nadomesti kakrno koli kodo, ki so jo povzroile njene institucije ali njeni uslubenci pri opravljanju svojih dolnosti. Z odstopanjem od drugega odstavka ECB v skladu s splonimi naeli, ki so skupna pravnim redom drav lanic, nadomesti kakrno koli kodo, ki jo je povzroila sama ali so jo povzroili njeni uslubenci pri opravljanju svojih dolnosti.59

len 270 (prejnji len 236 PES) - staff casesSodie je v mejah in pod pogoji, ki so doloeni v kadrovskih predpisih za uradnike ali v pogojih za zaposlitev drugih uslubencev Unije , pristojno za vse spore med Unijo in njenimi uslubenci.

len 279 (prejnji len 243 PES): zaasne odredbeSodie lahko v vseh pri njem vloenih zadevah sprejme potrebne zaasne odredbe.

60

Ad hoc pristojnostilen 272 (prejnji len 238 PES) Sodie je pristojno za izrekanje sodb na podlagi arbitrane klavzule v pogodbah, ki jih sklene Unija ali ki so sklenjene v njenem imenu, ne glede na to, ali jih ureja javno ali zasebno pravo. len 273 (prejnji len 239 PES) Sodie je pristojno v vseh sporih med dravami lanicami, ki se nanaajo na predmet Pogodb, e je bil spor predloen Sodiu v skladu s posebnim sporazumom med strankami.

61

(len 256 PDEU+ Statut)

Delitev nalog

Sodie: tobe glede izvrevanja prava EU + splona pristojnost za predhodno odloanje + pritobe zoper odlobe Slonega sodia+presoja predhodnih odloitev Splonega sodia; Splono sodie: ostali neposredni postopki + predhodno odloanje v specifinih primerih + pritobe zoper odloitve specializiranih sodi, odkod. zahtevki FO/PO; nacionalna sodia: izvrevanje/uporaba prava EU; postavljanje predhodnih vpraanj o razlagi in veljavi prava EU, e se jim poraja dvom o tem.

62

62

IZKLJUITEV PRISTOJNOSTI SEU len 275 PDEU (nov!)Sodie EU ni pristojno za dolobe v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko in akte, sprejete na njihovi podlagi. Vendar je Sodie pristojno za nadzor upotevanja lena 40 Pogodbe o Evropski uniji in za odloanje o tobah, vloenih v skladu s pogoji etrtega pododstavka lena 263 te pogodbe, v katerih se nadzira zakonitost sklepov, ki predvidevajo omejevalne ukrepe proti fizinim ali pravnim osebam, ki jih je Svet sprejel na podlagi poglavja 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji.

len 276 PDEUPri izvajanju pristojnosti glede dolob poglavij 4 in 5 poglavja V tretjega dela glede obmoja svobode, varnosti in pravice Sodie EU ni pristojno za preverjanje veljavnosti ali sorazmernosti ukrepov policije ali drugih organov kazenskega pregona drave lanice ali za odloanje o izpolnjevanju obveznosti drav lanic glede vzdrevanja javnega reda in miru ter varovanja notranje varnosti.63

Pravna razlaga Sodia EU

Metode razlage (C283/81, CILFIT)

Precedens

teleoloka kontekstualna sistematina jezikovna zgodovinska vloga primerjalnega prava

Ni strogega pravila precedensa Vendar praksa t. i. jurisprudence constante (t. j. Sodie se obiajno sklicuje na lastno sodno prakso; sprememba le-te je zelo redka).

64

Postopek pred Sodiem EU

Pisni

Ustni

Stalia, intervencije; Poroilo sodnika poroevalca (juge rapporteur);

ustna predstavitev stali, vpraanja; sklepni predlogi GP; zaslianje pri ali izvedencev; presoja (tajna, soglasna sodba).

65

EVROPSKI OMBUDSMAN izvoli ga EP subjekti v EU se lahko pritoijo na EO, e menijo, da so bili rtev slabe uprave institucij EU primeri kritev: upravne nepravilnosti, nepravinost,diskriminacija, zloraba pooblastil, molk organa, zavraanje posredovanja podatkov, nepotrebna zamuda

EO izvede preiskavo o kritvi in pripravi poroilo za EPP. Nikiforos Diamandouros Evropski ombudsman http://ombudsman.europa.eu/

66

esa EO ne preiskuje? pritob zoper dravne, regionalne ali lokalne organe oblasti drav lanic, tudi e se pritobe nanaajo na zadeve EU; dejavnosti nacionalnih sodi ali nacionalnih varuhov lovekovih pravic. Evropski varuh lovekovih pravic ni pritobeni organ zoper odloitve teh teles; pritob zoper pravne ali fizine osebe.

67

EVROPSKO RAUNSKO SODIEustanovljeno 1977 imenuje ga Svet po posvetovanju z EP sede v Luksemburgu http://eca.europa.eu mandat 6 let

Vloga Raunskega sodia: -Nadzor nad financami EU (da so bili vsi prihodki plaani in odhodki zakoniti in razumni); -Mnenje o predpisih finanne narave; -Letna poroila Zunanji revizor EU

68

FINANNA TELESA

Evropska centralna banka (ECB):http://www.ecb.int

daje okvire in izvruje evropsko monetarno politiko v evro obmoju; izvruje zunanje menjalne operacije in zagotavlja nemoten tek plailnega sistema; izdaja bankovce v evro obmoju; LP: institucija EU; velika stopnja neodvisnosti.

69

FINANNA TELESA

Evropska investicijska banka (EIB):

ustanovljena leta 1958; www.eib.org funkcija: daje posojila in garancije vloga: pomo pri doseganju ciljev EU preko financiranja projektov, ki pospeujejo evropsko integracijo, uravnoteen razvoj, ekonomsko in socialno kohezijo... financira se s posojanjem denarja na finannih trgih najveji svetovni nesuveren posojilodajalec (veja od Svetovne banke).70

POSVETOVALNA TELESA

Ekonomski in socialni odbor (ECOSOC)

Ustanovljen leta 1957; sede v Bruslju; 344 predstavnikov (iz SLO 7); imenovani za 5 let; 3 skupine: delodajalci, delavci, drugi interesi zastopa poglede in interese organizirane civilne drube pri Komisiji, Svetu in EP; institucije se morajo z njim posvetovati o vpraanjih ekonomske in socialne politike (npr. SKP, prost pretok oseb itd.); mnenja lahko podaja tudi na lastno iniciativo;

http://eesc.europa.eu

Odbor regij

Ustanovljen leta 1991; deluje od 1994; sede v Bruslju 344 predstavnikov obin in regij, iz SLO 7; zastopa interese regij in lokalnih oblasti ter zagotavlja spotovanje regionalnih in lokalnih identitet; podaja mnenja pri vpraanjih s podroja kohezije, okolja, prometa

http://www.cor.europa.eu 71

AGENCIJE EUTelesa javnega prava specializirana in decentralizirana; razbremenjujejo Komisijo; Evropska agencija za okolje, EA za varnost hrane, EA za energijo, EA za zdravila, OHIM, E. obrambna agencija Europol, Eurojust Glej: http://europa.eu/agencies/index_sl.htm72