www.finance.siFINANCE, petek, 28. januarja 2011, št. 20

Najprej zdraviti, nato beliti Za odpravljanje obarvanosti zob so na voljo različni načini in sredstva. V vseh primerih pa velja, da morajo biti zobje najprej popravljeni in da se šele na koncu poskrbi za poliranje ali peskanje. 28

ZDRA

VI ZO

BJE

OGLASNA PRILOGA [ ]

Igor Rozman, Bredent: »Razvoj stomatologije gre v smeri digita-lizacije stroke in močne podpore ustreznega programja.« 28–29

Bredent: »Razvoj stomatologije gre v smeri digita-lizacije stroke in močne podpore

28–29

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 28. januarja 2011, št. 20www.finance.si28

6 let je starost, do katere se

praviloma konča razvoj kron večine stalnih zob.

▶

1 teden traja, da se po belj-

neju barva zob stabilizira in se belilno sredstvo popolno-ma razgradi.

▶

Odstranitev teh zabarvanj, ki so za pacienta običajno precej moteča, navadno ni-so večja težava, potrebno je le natančno profesionalno čiščenje, ki ga opravimo z ul-trazvokom ter poliranjem ali peskanjem. »Kadar pa povr-šinsko čiščenje ni dovolj in je zabarvanje tudi v notranjosti zoba, govorimo o notranjem zabarvanju. Temeljni razlog je starostna sprememba bar-ve zob, torej gre za popolno-ma normalen fiziološki pojav. Nastane zaradi obrabe zob, zorenja sklenine in nalaga-nja dentina. Tako sklenina z leti postaja vse tanjša in bolj prosojna, dentin pa se debe-li,« uvodoma pojasnjuje doc. dr. Aleš Fidler, specialist za zobne bolezni in endodontijo s Stomatološke klinike UKC v Ljubljani in Katedre za zob-ne bolezni in normalno mor-fologijo zobnega organa na Medicinski fakulteti. Dodaja, da se posledično spreminja tudi barva zob, od bolj bele ob izrasti zob v otroštvu oziro-ma najstniškem obdobju do bolj rumenkastih odtenkov v starosti.

Ne le naravne spremembe, tudi drugi dejavniki

Poleg teh naravnih spre-memb lahko notranje zabar-vanje povzročijo tudi številni drugi dejavniki, kot sta uživa-nje hrane in pijače z močnimi barvili ter kajenje. Kombina-cija teh dejavnikov in staro-stnih sprememb je običajno tista, zaradi katere so pacienti nezadovoljni z barvo svojih zob. V takšnem primeru je rešitev beljenje zob, ki lahko posvetli zobe tudi za več od-tenkov. Pri vsakem beljenju gre za uporabo okisdantov – vodikovega peroksida ali karbamida peroksida –, na voljo pa so različne tehnike. »Beljenje lahko poteka v or-dinaciji, ta način je hitrejši, in sicer zaradi uporabe bolj koncentriranih belil. Druga možnost je beljenje doma ob predhodnem pregledu pri zobozdravniku, ki nato paci-entu izdela nosilce za belilno sredstvo; nosilce namestimo na oba zobna loka, belilo pa pustimo delovati do nekaj ur. Na trgu se za beljenje zob po-javljajo tudi posebne luči ali laserji, ki pa nimajo bistve-

no boljšega učinka,« razlaga Fidler.

Najprej zdraviti, šele nato beliti

Notranje zabarvanje je lahko tudi posledica karie-sa, poškodbe, zalivke ali od-mrtja zobne pulpe. Strokov-njak razlaga, da gre običajno za zabarvanje posameznega zoba, ki je zato za pacienta še bolj moteče. »Beljenje brez predhodnega zdravljenja je v takšnih primerih škodljivo in ima lahko trajne posledi-ce. Nujen je obisk pri zoboz-dravniku, ki bo odkril vzrok in izbral ustrezen način zdra-vljenja ter po potrebi beljenje posameznega zoba. Slednje običajno poteka od znotraj, saj se belilo vstavi v prostor, kjer je bila zobna pulpa. Pou-darjam, da pri kakršnemkoli beljenju posvetlijo le zobje, ne pa tudi obstoječe zalivke in prevleke, zaradi česar jih je treba po beljenju zamenja-ti, vendar šele vsaj en teden po končanem beljenju, ko se barva stabilizira in se belilno sredstvo popolnoma razgradi.

Sicer pa je pravilno izvedeno beljenje varno, najpogostejši stranski učinek je prehodna preobčutljivost zob,« pravi sogovornik.

Zabarvanost povzročajo tudi nekateri antibiotiki

Notranje zabarvanje se lahko pojavi tudi že pri ra-zvoju zobnih kron stalnih zob, ki je pri večini zob kon-čan do šestega leta. Na srečo so ta zabarvanja zelo redka. Poleg genetskih bolezni so med vzroki za zabarvanje v času razvoja tudi antibioti-ki iz skupine tetraciklinov; ti povzročijo sivo-rjavo za-barvanje zob, ki je zelo trdo-vratno. »Ta stranski učinek je danes dobro poznan, zato se tetraciklinski antibiotiki v tej starosti ne predpisujejo. Drug dejavnik iz okolja so fluoridi, ki so zelo pomemb-ni pri preprečevanju kariesa, ob prevelikem vnosu v času nastajanja zobnih kron pa lahko okvarijo mineralizacijo zobne sklenine in povzročijo fluorozo, ki se v lažjih oblikah kaže kot belkasto, v težjih pa

kot rjavkasto zabarvanje zob, običajno omejeno na površi-no. Pri otrocih je torej zelo pomembno upoštevati navo-dila otroškega zobozdravnika glede uporabe fluoridov, saj nam bo svetoval, kakšne so primerne količine, torej take, ki močno zmanjšajo tvega-nje za nastanek kariesa in so hkrati varne. Opustitev upo-rabe fluoridov pri otrocih za-radi strahu pred zabarvanjem pa je popolnoma nesmiselno, saj močno poveča tveganje za nastanek kariesa,« poudarja strokovnjak.

Bodite pozorni, ko izbirate zobno pasto

Učinkovito umivanje zob preprečuje nalaganje zobne-ga kamna in zabarvanje za-radi barvil ter tako omogoča čistejše in lepše zobe. Zobne paste povečajo učinkovitost umivanja in prav v tem je njihova koristnost. Poleg tega skoraj vse zobne paste za odrasle danes vsebujejo 1.500 ppm fluoridov in s tem pomembno zmanjšujejo tve-ganje za nastanek kariesa tudi pri odralsih. Druga zgodba so zobne paste, ki obljubljajo be-ljenje zob in jih glede na način učinkovanja razdelimo v dve skupini. V prvi so abrazivne zobne paste, ki odstranjujejo površinska zabarvanja, v dru-gi skupini pa so paste z belili na podlagi peroksida, ki naj bi zob globinsko pobelile. »Ti-ste iz prve skupine so lahko učinkovite, vendar je lahko pretirana uporaba nevarna, saj povzroči obrabo zob, še posebno pri umiku dlesni in razgaljenih zobnih vratovih,« opozarja sogovornik. »Zob-ne paste iz druge skupine, ki naj bi bile namenjene globin-skemu beljenju in so na vo-ljo v prosti prodaji, pa zaradi varnosti pacientov vsebujejo tako nizke koncentracije pe-roksida, da je učinek zane-marljiv,« dodaja.

Pretiravanje je videti nenaravno

Današnja stomatologija omogoča marsikaj, ključno vprašanje pa je, kaj komu pomeni belina nasmeha. Že s stališča ustnega zdravja sta čiščenje zobnega kamna in posameznikova skrb za ustno higieno pomembna. Čisti zobje so seveda tudi lepši. Če gre za zabarvanje, ki je posledica dednih dejav-nikov ali bolezenskih stanj, je korekcija barve zob vseka-kor primerna. Ko je dosežen naravni odtenek zob, pa se pokaže, da imamo posame-zniki različne želje in da je definicija lepote zelo široka. »Zgodba je podobna kot pri

lepotni kirurgiji. Pretirava-nje je videti nenaravno in vprašati se moramo, ali si res želimo, da se naši umetno beli zobje opazijo že na daleč. Po mojem mnenju komentar ‚Uauu, ti imaš pa nove zobe!‘ ni ravno kompliment za zo-bozdravnikovo delo. Z vese-ljem ugotavljam, da se zave-danje o tem v zadnjem času krepi tudi v našem prostoru. Če se povrnem na možnosti, pa lahko rečem, da so te res široke. Od beljenja posa-meznih zob ali obeh zobnih lokov, kar je neinvazivno in v večini primerov varno, če pa gremo k bolj invazivnim posegom, imamo na voljo mikroabrazijo, točkaste ko-rekcije z belimi plombami ali pa luske oziroma kot najbolj skrajna možnost keramične prevleke. Vse je odvisno od stopnje zabarvanja in želja pacienta,« pojasnjuje.

Zdrav zob je pomemben za vse telo

Posledica nezdravih zob je pogosto tudi zadah in s tem težave pri osebnih stikih, lah-ko tudi težave z izgovorom posameznih glasov. Ustna votlina je začetek prebavne cevi, učinkovito žvečenje hrane je pomembno za do-bro prebavo. Nezdravi zobje so pogost vzrok bolečin, ki zmanjšujejo naše sposob-nosti in znižujejo kakovost življenja. Vendar pa velika večina bolezenskih procesov v ustni votlini poteka brez bolečin, kar je po eni stra-ni dobro, saj imajo pacienti zaradi tega manj težav, po drugi strani pa zelo slabo, saj se zaradi odsotnosti simp-tomov ne zavedajo resnosti bolezenskih stanj in njiho-vega počasnega, a vztrajnega napredovanja. Končna po-sledica je izguba zob. »Šte-vilne raziskave, ki so se v za-dnjem desetletju ukvarjale z ugotavljanjem morebitne povezanosti bolezni zob, predvsem vnetja obzobnih tkiv, in drugih bolezni, kot so denimo bolezni srca in ožilja ali premajhna poro-dna težo, niso dale enotnih ugotovitev, tako da danes o močnem vplivu zob na ves organizem nimamo trdnih dokazov,« pripoveduje Fi-dler. Kljub možnostim, ki jih ponujajo lepotni posegi na zobeh, ne smemo pozabiti, da je bistvo zobozdravnikovega dela ohranitev pacientovih lastnih zob. Sodelovanje pa-cienta je seveda pogoj, brez katerega tudi zobozdravnik dolgoročno ne more nare-diti veliko. Vendar pa se pa-cienti pogosto tega zavejo (pre)pozno.

Vsak si želi holivudskega bleščečega nasmehaNa trgu se za beljenje zob pojavljajo tudi posebne luči ali laserji, ki pa nimajo bistveno boljšega učinka Zabarvanja zob razdelimo na notranja in zunanja. Zunanja so na površini zoba, običajno jih pov-zroči slaba ustna higiena, močno obarvana hrana ali pijača, kot so vino, kava in čaj, ter kajenje.

ŠTEVILKI

Doc. dr. Aleš Fidler, specialist za zobne bolezni in endodon-tijo s Stomatološke klinike UKC v Ljubljani in Katedre za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa Medicinske fa-kultete: »Sodelovanje pacienta je seveda pogoj, brez katerega tudi zobozdravnik dolgoročno ne more narediti veliko. Vendar pa se pacienti pogosto tega zavejo (pre)pozno.«

▶

Konferenci Sodobni tren-di v implantologiji Sky Fast & Fixed Koncept bo konec marca v Kölnu sledil IDS, naj-večji bienalni sejem dentalne medicine na svetu. V Kranj-ski Gori, kjer bo konferenca, bodo tako že predstavljene nekatere novosti, ki bodo kasneje v živo prikazane v Kölnu. Na 500 kvadratnih metrih sejemskega prostora bo Bredent vnovič na sejmi-šču izvajal operacije na pa-cientih. Tam bo tako pripra-vljena operacijska dvorana, sterilna soba, z zračenjem s sterilnim zrakom v posebnem zastekljenem prostoru. Vsaki dve uri bo na operacijo prišel nov pacient, za uspešen potek pa bo skrbelo 110 demonstra-torjev in posebne mednaro-dne kirurške ekipe, ki bodo v živo izvajale implantacije z implantati Sky.

Njihova prednost je terapevtski koncept

»Bredent kot blagovna znamka, že več kot 35 let prepoznavna na svetovnem zobozdravstvenem trgu, se ne ukvarja zgolj z implanto-logijo, mi ponujamo celotno stomatoprotetično oskrbo in proizvajamo več kot 10 tisoč različnih produktov. Govo-rimo o implantoprotetiki, ne samo o produktu, kot je implantat. Naš terapevtski koncept je prednost, ki jo imamo pred drugimi podjetji. Pacienta namreč ne zanima, kakšen implantat ima v ko-sti. Zanima ga, kako bo videti zobna krona, kako bo lahko jedel … Skratka, estetika in funkcija. Za drugo poskrbi-mo mi in naši referenčni upo-rabniki stomatologi,« razlaga Rozman.

Tesno sodelovanje z univerzami

Sodelovanje z univerzami je zelo močno, pa ne le na ob-močju nekdanje Jugoslavije,

Izogibajte se necertificiranim izdelkom, ki se prodajajo po spletu

Podpora vrhunskim raziskovalnim timom je nekaj, kar se na dolgi rok obrestuje; razvoj gre v smeri digitalizacije stroke in močne podpore ustrezne programske opreme

Družba Bredent v začetku marca pripravlja regionalno konferenco o sodobnih smernicah v implantologiji. Na njej bodo sodelovali predavatelji z ljubljanske, zagrebške, sarajevske in beograjske univerze, med njimi tudi nekateri predstojniki oddelkov oralne kirurgije. To bo konferenca na najvišji ravni v zadnjih nekaj letih, pravi Igor Rozman, solastnik in direktor Bredenta.

ZDRAVI ZOBJEFINANCE, petek, 28. januarja 2011, št. 20www.finance.si 29

Kranjska Gora - SLOVENIJAPetek 11.3.2011 in sobota 12. 3.2011

Hotel & Kongresni Center - Larix

SODOBNI TRENDI V IMPLANTOLOGIJI SKY FAST & FIXED KONCEPT

SLOVENIJA

Doc. Dr. sc. Igor Kopac dr. dent. med.(Predstojnik protetika Uni LJ)Kombinirana fi ksno – snemno proteticna oskrba

Doc. Dr. sc. Milan Kuhar dr. dent. med.(Predstojnk protetika Uni LJ)Proteticna oskrba starostnikov

Mag. Tomaz Rotar dr. dent. med.(Privatna ordinacija)Vstavitev vsadkov neposredno po ekstrakciji

Ass. Miha Kočar dr. dent. med.(Asistent maksilofacijalne kirurgije Uni LJ)Takojšna vstavitev zobnega vsadka-kje so meje

SRBIJA

Prof. Dr. sc. Aleksa Markovic (Nacelnik oralne kirurgije Uni BG)Savremeni koncepti opterecenja implantata

Prof. Dr. sc. Aca Todorovic(Nacelnik protetike Uni BG)Mag. Dr. sc. Nikola Vasiljic(Paradontologija Uni BG)Plan terapije i menadzment peri-implantnih tkiva u estetskoj regiji

Hiruski aspekt - mr sci. dr Nikola VasilicProtetski aspekt - Prof.dr.sci. Aleksandar Todorovic

Dr. Igor Ristic(Protetika Privatna klinika)Ass. Mag. sc. Dr. Miodrag Scepanovic(Protetika Uni BG)fast & fi xed & SKYplan X - Koncept terapije sa digitalno vodenom implantologijom

Prof. Dr. sc. Zoran Lazić(Nacelnik oralne kirurgije V.M.A. BG)Resavanje nedostatka jednog zuba u estetskoj regiji

BOSNA IN HERCEGOVINA

Prof. Dr. sc. Samir Prohic (Predstojnik oralne kirurgije Uni Sarajevo)Implantoloska terapija pacijenata sa uzduznim fraktu-rama korjena – rizici I otezavajuce okolnisti

Mag. sc. Dr. Benjamin Bejtovic (Maksilofacijalna kirurgija PSO)Prednosti i nedostatci SIS sistema u odnosu na ostale tehnke “Sinus Lifta “ i argumentacije maksile

HRVASKA

Doc. Dr. sc. Zoran Karlović (Zavod za endodonciju i restorativnu stomatologiju, Uni ZG)Jednostavnošću do uspjeha

Dr. sc. Dragana Gabrić Pandurić(Zavod za oralnu kirurgiju, Uni ZG)Suvremeni koncepti primjene autolognih koštanih transplantata u dentalnoj implantologiji

Prof. Dr. sc. Davor Katanec(Pročelnik Zavoda za oralnu kirurgiju, Uni ZG) Procjena uspješnosti različitih tehnika podizanja dna maksilarnog sinus

Mag. sc. Dr. Mia Girotto(Privat klinika Rijeka spec. Paradontolog)Pomen higiene pri implantologiji

Izogibajte se necertificiranim izdelkom, ki se prodajajo po spletu

Podpora vrhunskim raziskovalnim timom je nekaj, kar se na dolgi rok obrestuje; razvoj gre v smeri digitalizacije stroke in močne podpore ustrezne programske opreme

Igor Rozman, solastnik in izvršni direktor Bredenta: »Bredentove izgube se še vedno gibljejo okoli enega odstotka, in to pri nor-malnih vsaditvah. Imamo izjemno dobre rezultate in izjemno pozitiven odziv v strokovni javnosti.«

▶

tudi v evropskem prostoru in širše. »Morda je najšibkejše ravno z domačo, ljubljansko univerzo. Z zasebnim sek-torjem odlično sodelujemo, v zadnjih treh letih smo pre-vzeli večinski tržni delež v Sloveniji, sama ljubljanska klinika pa je ustanova, ki je nekoliko bolj konzervativna, kar je prav. Vseeno si želimo tesnejšega sodelovanja pred-vsem v segmentu raziskav, je pa nekoliko nenavadno, vsaj v primerjavi z drugimi uni-verzami, da je 95 odstotkov pri njih vsajenih implantatov samo ene blagovne znamke,« poudarja sogovornik in do-daja, da Bredentovo razisko-valno mrežo sestavljajo stro-kovnjaki z različnih univerz s svojimi doktorskimi študija-mi in različnimi raziskavami. »Takšno delo komercialno in materialno podpiramo. Ne z denarjem, temveč z materiali, ki so potrebni pri delu. Zelo smo dejavni in tim številnih strokovnjakov, ki izhajajo iz temeljev znanja dentalne industrije, nam daje izjemno moč,« pravi sogovornik.

Zelo malo reklamacij Kot pravi sogovornik, pri

vseh resnih podjetjih, torej največjih desetih po proi-zvodnji in prodaji na svetu, dobijo reklamacijo le za od-stotek ali dva implantatov. »Bredentove izgube se še vedno gibljejo okoli ene-

ga odstotka, pri normalnih vsaditvah. Imamo izjemno dobre rezultate in izjemno pozitiven odziv v strokovni javnosti. Veste, vsak stoma-tolog si prizadeva za to, da bi bila vsaka operacija, bodisi implantološka bodisi neim-plantološka, uspešna. A večji kot je strokovnjak, boljši kot je kirurg, v bolj mejna podro-čja se upa spuščati. Ta podro-čja pa imajo tudi večje tvega-nje in posledično več izgub implantatov ter s tem večjo morebitno neuspešnost; te-ga se kirurg loti zavestno, a vedno v korist pacienta. Gre za zahtevnejša področja v maksilofacialni kirurgiji,« pojasnjuje strokovnjak.

Druga zadeva pa je prenos žvečnih sil za takojšnjo obre-menitev, z angleškim izrazom poimenovano »inmediate lo-ading«. Takoj po vsaditvi se

namreč naredi začasna prote-tična rešitev in pacient lahko skoraj takoj po operaciji že je. Taka rešitev se lahko vgradi le v nekaterih primerih in le z nekaterimi implantati. »Bre-dent je na tem področju nare-dil velik korak naprej in temu je posvečena tudi konferenca: Fast & Fixed Koncept. Gre za takojšnjo obremenitev pri celotni brezzobi čeljusti, najsi bo zgornja najsi spodnja, na štirih ali največ šestih im-plantatih, ki se vsadijo pod ekstremnimi koti – tudi več kot 35 stopinj. S tem se dose-že večja biomehanična stabil-nost implantatov, izognemo se dodatni umetni nadgradi-tvi kosti, takoj po operaciji pa se naredi tudi začasna fiksna protetična rešitev. Pacient 12 urah po operaciji že lahko je. Ta mostiček se po devetih do 12 mesecih odvijači in se

privijači končna keramična, cirkonijska ali kakšna druga restavracija. Ta koncept je portugalski kirurg dr. Malo prakticiral že pred leti. Bre-dent je v sodelovanju z dr. Bayerjem in njegovim timom iz Landsberga sistem Fast & Fixed zelo inovativno pre-oblikoval. Postopek močno zniža strošek za pacienta in omili travmo, saj pozneje niso potrebne dodatne operacije,« opisuje sogovornik.

Kaj pa starejši pacienti? Bredent je na trg dal mini

implantate, ki se uporabljajo zlasti za starejše ljudi in so zelo uspešni. Njihov premer je zelo majhen, komaj 2,8 milimetra; klasični implantati imajo pre-mer med 3,5 in 5,5 milimetra. Težava je namreč v tem, da imajo starejši pacienti precej atrofirano kostno maso, zato

običajnih implantatov sploh ni mogoče uporabiti oziroma se zaradi nadgrajevanja kostne mase zvišujejo stroški. Ti mini implantati so dokaj revolucio-narni, zlasti za starejše prebi-valstvo nad 60 let in več.

Ključno vlogo imajo materiali

Kdaj je najboljši čas za vsaditev implantata? »To je odvisno zlasti od pacienta. Edino pravilo je, da je naj-bolje biti čim manj časa brez zob. Je pa veliko dejavnikov, kot so dedne bolezni, denimo diabetes, ter druge navade in razvade, denimo kajenje. Im-plantat je bolje vsaditi v že regenerirano kost, v dobro kostno maso. Bolje je, da se po izruvanju zoba aveola za-pre. So pa marsikdaj ključne želje pacienta, da bi se vsi po-segi čim prej končali. Še do pred nekaj let je veljalo, da se implantat in naravni zob ne smeta povezovati, a so se tudi o tej strokovni temi mnenja razšla. Zavedati se moramo, da je ugriz z implantatom petkrat močnejši od ugriza naravnega zoba. Tu se dosti-krat pokaže problem v pro-tetiki. Če se uporabljajo trdi materiali, kot je keramika, ta večkrat popoka. A pravzaprav težava ni v keramiki, težava je v biomehaniki in gnatolo-giji samega zagriza. Cirkonij je denimo ena takih snovi, kjer je Bredent v sodelova-

nju z bonnsko univerzo prišel do dognanja, da se lahko na ogrodje iz cirkonija kot estet-ski material namestijo kom-pozitne luske VisioLign. Te imajo sicer manjšo trdnost, a večjo razteznost in zagriz pri takšni protetični rešitvi je še vedno 2,5-krat močnejši od naravnega. Tako ne prihaja do pokanja nanesenih estetskih materialov, kot je keramika,« pojasnjuje sogovornik.

Zaradi ZZZS izgubljamo vsi

Sogovornik pa je opozoril tudi na vprašanje pokrivanja stroškov. »Menim, da ZZZS izgublja veliko denarja s tem, da ne krije implantoloških posegov in da so praktično vsi ti posegi samoplačniški. Še posebno pri brezzobi če-ljusti. Ljudje imajo totalne proteze ali pa jih celo nima-jo, kar je še slabše. S tem se spodbujajo dodatna obole-nja na prebavilih, želodčne težave, proteze pa povzro-čajo močne spremembe na mehkih tkivih in kostni ma-si. Pri končni kalkulaciji bi imeli dobiček tako pacient kot stroka in zavarovalnica. Menim, pa tudi strokovno je dognano, da zavarovalnica s tem na dolgi rok izgublja. Nemčija je to že spoznala, v Sloveniji pa, razen v speci-fičnih travmatskih stanjih, teh stroškov ne krijemo in so samoplačniški.«

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 28. januarja 2011, št. 20www.finance.si30

Uporabljali so zlato in ba­ker, dve mehki kovini, ki so ju dobesedno zatolkli v luknjo v zobu. Tanke lističe zlata so zvili v kroglice in z njimi na­polnili luknjo, potem so z več zaporednimi udarci kroglice sploščili tako, da so zapolnile vrzel v zobni kroni.

Amalgam je kraljeval vrsto let

Naslednji material, ki se je v zobozdravstvu uporabljal stoletja dolgo, je bil amalgam, zmes srebra in živega srebra z dodatki. Uporabljajo ga še danes. Veljal je za razmeroma varen material, cenovno ugo­den in je bil dolgo časa prvi iz­bor, saj je zadovoljeval večino zahtev v zobozdravstvu. »Slaba lastnost amalgama je, da se ne

veže z dentinom ali sklenino in je zato potrebna obsežna pre­paracija zoba s podvisi. Tudi tu se je amalgam s pritiskom zatlačil v prepariran zob, po­čakali smo, da se je strdil in ga na koncu oblikovali. Problem je bil slaba estetika, tako ime­novane črne plombe,« poja­snjujeta Živo in Miha Bobič iz ljubljanskega zobozdravstve­nega centa Babit. »Dokler med amalgamom in sklenino ni na­stala špranja, je bila plomba ali zalivka zadovoljiva, potem pa so se skozi špranjo bakterije začele seliti pod plombo in zobni karies ali zobna gniloba se je začel širiti v dentinu. Den­tin je mehak zobni material in v njem propadanje zobne mase izjemno hitro napreduje, saj imajo bakterije vse dejav­nike za hitro razmnoževanje: toploto, vlago in dovolj hrane v zobnih oblogah,« razlagata sogovornika.

Prodor novih materialov Prav zaradi slabih estetskih

možnosti amalgama in tudi za­radi hitrega razvoja farmacevt­ske industrije so kmalu izdelali nadomestne materiale. Najbolj uporabljani so bili kompozi­ti, ki so jih s časom vedno bolj izpopolnjevali, in zato pozna­mo več generacij teh polnil­nih materialov ali belih zalivk. Pomembna prednost novejših materialov je, da lahko z njimi zdaj dosegamo visoko estetiko, to je podobnost naravnemu zo­bu, saj z raznimi dodatki dobi­mo različne barvne odtenke in tako zalivke na daleč niso več vidne. »Naslednja velika prednost pred amalgamom je, da se moderni materiali kemič­no vežejo s sklenino in tudi z dentinom, kar poveča in izbolj­ša obrobno zaporo zalivke in s tem prepreči vdor mikrobov

pod zalivko. Beli materiali tudi ne vsebujejo živega srebra, ki so ga ekologi in zdravniki raz­glasili za največjega sovražnika v Evropi. Nihče pa ne omeni, da toliko srebra in tudi drugih težkih kovin, kot smo jih vča­sih našli v telesu, kjer so bile amalgamske plombe, danes dobimo, če zaužijemo kon­zervo tunine. Vsaka stvar ima dobre in slabe strani oziroma lastnosti. Odločiti se moramo, kaj je bolje za pacienta,« pou­darjata strokovnjaka.

Materiala, enakega sklenini, ni

»Kljub vsem zahtevam ekologov, predvsem pa lobi­stov različnih farmacevtskih tovarn zobozdravniki ne

odstranjujemo starih amal­gamskih plomb in jih ne me­njamo z novimi, belimi, če to ni potrebno. Potrebno pa je takrat, ko obrobna zapora ni več ustrezna in se pod plom­bo razvija sekundarni karies ali če se pokaže potreba, po­gojena z estetskimi merili,« pravi Živo Bobič in dodaja, da tu deluje tudi močna farma­cevtska industrija, ki razvija in proizvaja vedno nove in bolj­še polnilne materiale. »Kljub vsemu napredku in tehniki pa ji doslej še ni uspelo proizvesti materiala, ki bi bil enak zobni sklenini, približek je velik, ni pa še enake kakovosti in vi­deza. Problem sta trdota ma­teriala, ki naj bi se čim bolj približala trdoti sklenine, in

Ni hujše bolečine, kot če boli zobKaries v sklenini napreduje počasi, v dentinu pa je njegov razvoj izjemno hiter

Že stari Egipčani so skrbeli za svoje zobe. Obstajajo zapisi v obliki hieroglifov, iz katerih lahko razberemo, da so razni Sinuheji in njemu podobni »vrači« popravljali zobe takratnemu prebivalstvu.

»Nujni so redni obiski pri zobozdravniku in zobni higieničarki, ki poskrbi za odstranjevanje trdih zobnih oblog in nauči pacien-ta, kako pravilno odstranjevati mehke obloge,« pravita Živo in Miha Bobič iz zobozdravstvenega centra Babit v Ljubljani.

▶

Sodobni pristop v zoboz­dravstvu je usmerjen k neneh­nemu vlaganju v znanje in no­ve tehnologije. »To se seveda pozna v cenah samoplačniških storitev, vendar bolniki take storitve vse bolj cenijo in tudi zahtevajo. Vsak želi kakovo­stno in čim trajnejšo rešitev,« poudarja zobozdravnik Janez Šekoranja iz stomatološke or­dinacije Modri zob. Dodaja, da

se za kakovostno opravljeno storitev potrebuje tudi več ča­sa. »Zato si v naši ordinaciji vzamemo ves potrebni časa za diagnostiko, načrtovanje in ne nazadnje storitev. Sa­mo to je realna podlaga za dobro opravljeno storitev in posledično zaupanje ljudi.« Še kako pomembna pa je tudi skrb za čistočo in sterilnost. Sogovornik pravi, da so da­

nes tako predpisi kot pravila v zdravstvu na visoki ravni. »Seveda moramo vse te ukre­pe izvajati po standardih, ki jih določajo pristojne ustanove. Zavedati se moramo, da je v prvi vrsti varnost bolnikov. Moto sodobne ordinacije bi moral biti kakovost, garancija in zaupanje. V ordinaciji Mo­dri zob to gotovo je,« je zatrdil Šekoranja.

Brez kakovosti in garancije ni zaupanja

»Po anketi Zveze potroš­nikov Slovenije, ki je sicer iz novembra 2007, je namreč morala kar polovica anke­tirancev iz vse Slovenije za zobozdravstvene storitve doplačati kljub urejenemu

obveznemu in dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju, 28 odstotkov pa jih za opra­vljene nadstandardne stori­tve sploh ni prejelo računa, kar je nezakonito,« uvodoma pojasnjuje Damjan Kos, di­rektor sektorja za informi­ranje in odnose z javnostmi Zavoda za zdravstveno zava­rovanje Slovenije (ZZZS).

Od zobozdravnika zahtevajte pojasnilo

ZZZS zavarovanim ose­bam pojasnjuje, da doplačila in plačila pri zobozdravnikih niso potrebna, če storitve uve­ljavljajo pri svojem izbranem osebnem zobozdravniku in spoštujejo predpisani posto­pek ter so dopolnilno zdra­vstveno zavarovani za dopla­čila. »Zavarovanci so dolžni na podlagi svojega predhodnega

soglasja v celoti plačati le za storitve, ki niso pravica iz zavarovanja, kot je denimo čiščenje zobnih oblog in od­stranjevanje zobnega kamna pri odraslem, doplačila pa so le za nadstandardne materiale, denimo neamalgamske bele zalivke na ličnikih in kočnikih, zlato in podobno. Na ZZZS v zvezi s tem zavarovanim osebam svetujemo, da zo­bozdravnika že pred posegom vprašajo za pojasnilo, ali in kaj naj bi plačali ob uveljavljanju storitev na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja, in od izvajalca dosledno zah­tevajo podroben račun za takšno plačilo. Pri tem lahko od zobozdravnika zahtevajo, da jim opravi standardne sto­ritve z uporabo standardnih materialov brez kakršnihkoli doplačil.«

Zahtevajte razčlenitev opravljenega dela in računNa Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opažajo, da se zavarovane osebe srečujejo z nekate-rimi pomembnimi težava-mi pri uveljavljanju svojih pravic v zobozdravstvu, kot so denimo neupravi-čena doplačila in plačila za opravljene storitve, neupravičeno odklanjanje zavarovanih oseb, čakalne dobe, velike razlike med izvajalci pri ceni za enake samoplačniške storitve in podobno.

ZDRAVI ZOBJEFINANCE, petek, 28. januarja 2011, št. 20www.finance.si 31

Ni hujše bolečine, kot če boli zobKaries v sklenini napreduje počasi, v dentinu pa je njegov razvoj izjemno hiter

prosojnost sklenine za svetlo­bo. Tu se začne iskanje rešitve za estetske zahteve.«

Včasih je treba uporabiti tudi druga znanja

Katerikoli plastični ma­terial, ki se v zobozdravstvu uporablja za zapolnjevanje kavitet, ima omejeno možnost uporabe. Ko je defekt na zobni kroni prevelik, ko zoba zaradi trdnosti, estetike in funkcional­nosti ne moremo več dograditi s plastičnimi materiali, mora­mo izkoristiti druga znanja in druge materiale. Do tod smo se z restavracijo zobnih kron ukvarjali konzervativno, pri velikih defektih ali večjih estetskih zahtevah pa moramo na pomoč poklicati še zobno protetiko.

Če je zobna krona uniče­na ali je toliko manjka, da je s plombo ne moremo dograditi, uporabimo metodo inlaya ali onlaya (prevleke). Odstranimo staro plombo, odpravimo ka­ries in ostanek zoba odtisnemo z odtisnimi materiali. »Pro­tetiki odtis izlijejo in potem manjkajoči del zoba dogradijo. Za dograditev lahko uporabi­mo zlato, ki je kakovosten in še zelo uporaben material na predelih, kjer estetika ni po­membna, na vidnem predelu pa uporabimo keramiko, saj je treba poskrbeti za estetski videz,« razlaga Miha Bobič.

Vneta pulpa pomeni, da je nekaj zelo narobe

»Pri manjših defektih zob­nih kron, še posebno pri otro­cih, ki so jim ravnokar izrastli stalni zobje, so vrški visoki in fisure globoke, zato uporabi­mo poseben, tekoč material. Z njim, brez posega v sklenino, zalijemo manjše defekte in glo­boke fisure. S takim posegom

dosežemo, da zobna gniloba napade stalne zobe mnogo ka­sneje. Zobna gniloba se najprej razvije v fisurah zobne krone, kjer je sklenina najtanjša in pri­de karies v razmeroma kratkem času do dentina,« pojasnjujeta sogovornika. Ko zobna gniloba napreduje skozi sklenino in na­to še skozi dentin, mikrobi na koncu pridejo do zobne pulpe in jo okužijo. Nastane vnetje zobne pulpe, ki jo sestavljajo arterije, vene, limfni vodi in živ­ci. Vneta pulpa opomni lastnika zoba, da je nekaj hudo narobe. Vrstni red vnetja je akutno vne­tje, delno gnojno vnetje, gnojno vnetje celotne pulpe in tako se kažejo tudi simptomi bolezni oziroma pacient vsako posa­mezno stopnjo občuti drugače, predvsem pa vse to spremljata nelagodje in bolečina.

Včasih ni druge rešitve kot odstranitev živca

Vsak stadij bolezni pulpe zdravimo na svoj način in te­mu zdravljenju pravimo en­dodontsko. Poznamo različne pristope, pri vseh pa je nujna odstranitev živca in nepre­dušno polnjenje korenin­skega kanala. »Ko se vnetje širi po pulpi proti vrhu zobne korenine in gre tudi prek vr­ha, takrat pride do vnetja tkiv ob zobni korenini, kar pome­ni, da je vnetje prizadelo tudi tkiva pod korenino in ob njej. Kmalu se pojavita oteklina in močna pulzirajoča bolečina. Zdravljenje poteka tako, da najprej pomirimo bolečino, naredimo gnoju prostor, da odteče, in potem odstranimo mikrobe iz zobnega kanala fizikalno, kemijsko in z laser­jem. Sledi nepredušno zaprtje kanala z modernimi polnil­nimi sredstvi,« sta povedala Živo in Miha Bobič.

Novi sistem je povzročil velik skok

Od 1. oktobra 2009 dalje je v veljavi nov, pravičnejši sistem financiranja zobozdravstvene dejavnosti. Ta zagotavlja šir­ši program in večja finančna sredstva zobozdravnikom, ki skrbijo za večje število bolni­kov, in hkrati preprečuje ne­upravičeno odklanjanje zava­rovancev pri zobozdravnikih. »Slednje namreč ni bilo ustre­zno finančno sankcionirano ob dejstvu, da pred uvedbo skoraj 30 odstotkov zavarovanih oseb ni imelo svojega izbranega osebnega zobozdravnika. Šte­vilo zavarovanih oseb, ki ima­jo izbranega svojega osebnega zobozdravnika, se je od uvedbe sistema pa do danes tako po­večalo za skoraj 50 tisoč – na dan 28. februarja 2009 je bilo teh oseb 1.392.228, zadnjega

avgusta lani pa že 1.442.077,« razlaga sogovornik.

Kaj morate plačati? »Če zobozdravnik na zah­

tevo zavarovane osebe ali na svoj predlog in v soglasju z zavarovano osebo izdela pro­tetične nadomestke, s kateri­mi nadomešča več zob, kot jih zagotavljajo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ozi­roma nadomesti manjkajoče zobe na načine, ki jih ta pravila ne zagotavljajo (nadstandardni zobnoprotetični nadomestki), ali takrat, ko uporabi nadstan­dardne materiale, plača zavaro­vana oseba razliko med vredno­stjo standardnih in vrednostjo nadstandardnih zobnoprote­tičnih nadomestkov. Če torej zavarovana oseba zahteva iz­delavo nadomestka iz nadstan­dardnega materiala ali se strinja

Zahtevajte razčlenitev opravljenega dela in računs predlogom zobozdravnika za izdelavo nadstandardnega na­domestka, mora zobozdravnik v kartoteki zavarovane osebe zaznamovati, kakšen material in kolikšen znesek je zaraču­nal ZZZS ter kakšen material je dejansko uporabil in koliko je zaračunal zavarovani osebi, kar mora ob zapisu zavarovana oseba tudi potrditi s podpisom. Pri neposrednem doplačilu mo­ra zobozdravnik obvezno izda­ti tudi račun,« pojasnjuje Kos. Zavarovane osebe tudi nimajo pravice do odstranjevanja zob­nega kamna in čiščenja zobnih oblog, če so starejše od 18 let, in do posegov, opravljenih zaradi implantacij nosilcev protetič­nih nadomestkov, razen če gre za avto­ oziroma homotran­splantate kosti, ki so potreb­ni zaradi atrofije alveolarnih grebenov.

Dezinfekcija vodnih poti v zobozdravstvenih strojih je ta hip zelo aktualna, saj ministrstvo vsake toliko časa izvaja inšpekcijske pregle­de prisotnosti mikroorga­nizmov, denimo legionele, v zobozdravstvenih strojih. »Težava seveda nastane tam, kjer je temperatura vode primerna za razvoj mikro­organizmov, njen pretok pa ni dovolj velik. Tako na ceveh sistema nastane biofilm, ki deluje kot nekakšno gojišče za mikroorganizme. Če si zamislite, da je pretok vode na zobozdravstvenem stroju razmeroma majhen, voda v sistemu pa je ogrevana, hitro ugotovite, da je ob nevzdr­ževanju možnost nastanka biofilma povsem realna,« je zadevo ponazoril strokov­njak. Vsi smo že slišali za toplotne šoke, s katerimi se uničuje legionela, in klorne šoke, kjer se v sistem dovaja­jo biocidi na osnovi klora za uničenje mikroorganizmov. »Pri zobozdravstvenih stro­

jih se pogosto uporabljajo posebne črpalke, ki jih pri­klopijo v sistem in prek njih dovajajo biocidna sredstva, najpogosteje na osnovi vodi­kovega peroksida. Določena količina tega biocida se pre­črpa skozi sistem, s čimer se uniči biofilm na ceveh. Tako neposredno uničimo tudi mikroorganizme, ki se tam razvijajo. Tako čiščenje je smotrno opravljati enkrat na leto ali pogosteje, če se poka­že potreba. Obstajajo pa tudi preventivni ukrepi,« razlaga Hamze Dani Jokhadar.

Higiena in sterilnost sta alfa in omega

Načeloma se delovne po­vršine ne le čistijo, temveč razkužujejo s posebnimi razkužili, ki lahko temelji­jo na alkoholu ali kakšnem drugem biocidnem sredstvu. Zakonodaja dokaj dobro do­loča, kako naj bi bili urejeni prostori, v katerih se izvaja (zobo)zdravstvena dejavnost. Predpisano je, da morajo bi­ti vsi pregibi in stiki površin postavljeni tako, da se na njih ne more nabirati umazanija. Tako omare ali regali v am­bulantah ne smejo biti po­stavljeni neposredno na tla, saj bi se pod njimi nabirala umazanija, ki je pri vsako­dnevnem čiščenju ne bi mogli odstraniti. Načeloma mora biti ambulantno pohištvo ali obešeno na stene ali pa posta­vljeno na nogicah. Prav tako morajo vse površine omogo­

čati enostavno čiščenje. Tako pravilnik določa, da se morajo vse površine dati enostavno pomivati. Torej si danes ne morete zamisliti ambulante, v kateri bi na tleh imeli tapison, preprogo ali parket.

Različne vrste steriliziranja

Načeloma bi morali biti vsi predmeti, s katerimi zdravnik posega v ustno votlino, steril­ni. Dobra zdravniška praksa namreč govori o tem, da je treba minimalizirati kakr­šnokoli možnost prenosa kakršnekoli bolezni med bolniki.

Sterilizacija se lahko iz­vaja na več načinov. »Naj­pogosteje se v zobozdravstvu uporabljajo tako imenovani ambulantni sterilizatorji, kjer se predmeti sterilizirajo pri temperaturi 135 stopinj Cel­zija in povišanem tlaku 3,5 bara, običajno v trajanju 20 minut. Obstajajo tudi tako imenovani suhi steriliza­torji, ki pa v zobozdravstvu niso pogosti, saj inštrumenti niso prirejeni za tako visoke temperature. Prav tako ob­stajajo različni sterilizatorji na podlagi gama žarkov in plinski sterilizatorji, a teh v zobozdravstvu načeloma ne srečujemo, najsi bo zaradi visoke cene aparatov, nji­hove velikosti in na splošno neekonomičnosti. Načeloma so vlažni sterilizatorji, ki jih uporabljajo zobozdravniki, povsem primerni in zado­

stni, seveda če jih tudi pri­merno uporabljajo in redno pregledujejo,« pojasnjuje sogovornik.

Prenos potencialnih patogenov je še vedno mogoč

Uporaba istih nasadnih inštrumentov zaporedno pri več bolnikih je dokaj po­gosta. Po dobri zdravniški praksi je treba sicer pri vsa­kem bolniku uporabiti steri­lizirane inštrumente. »To bi pomenilo, da bi moral vsak zobozdravnik imeti toliko kompletov inštrumentov, kolikor bolnikov obravnava vsak dan, ali pa bi moral te pred vsakim novim bolnikom avtoklavirati. Morebitna te­žava nastane zaradi načina delovanja samih nasadnih in­štrumentov. Pri delu z njimi se svedri vrtijo z dokaj veliki­mi hitrostmi. Ob ustavljanju svedra se zaradi podtlaka v inštrumentu lahko tekočina vsrka v glavo inštrumenta. Če se tak inštrument uporabi pri naslednjem bolniku brez vmesne sterilizacije, obstaja možnost prenosa potencial­nih patogenov med bolniki. Prav zaradi tega ni zadosti, da inštrumente zgolj razkuži­mo s prebrisanjem na zunanji strani. Večina proizvajalcev je na trg že dala inštrumente, ki preprečujejo omenjeno vsr­kanje tekočine v glavo inštru­menta, čeprav možnost za to še vedno obstaja,« je pogovor končal strokovnjak.

Poskrbite za sterilnost inštrumentov in opremeAmbulantno pohištvo mora biti bodisi obešeno na stene bodisi postavljeno na nogicah; površine morajo omogo-čati enostavno čiščenje Hamze Dani Jokhadar, direktor ljubljanskega podjetja Medical Intertrade, meni, da v Sloveniji za sterilnost in higieno ni slabo poskr-bljeno, bi pa bilo mogoče še marsikaj narediti, recimo na zakonodajnem področju, ki daje podlage za ukrepanje, in na stro-kovnem, kjer se določajo smernice in kriteriji, po katerih se potem ravna stroka.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 28. januarja 2011, št. 20www.finance.si32

40 let se že uspešno upora-

bljajo zobni vsadki.

1-2 meseca traja, da se za-

celi sluznica po izruvanju zoba.

▶

▶

3-6 mesecev potrebuje če-

ljustna kost, da se dokonč-no zaraste.

10 let življenjske dobe

doseže kar 90 odstotkov vsadkov.

▶

▶

Kaj vse moramo vprašati zobozdravnika, preden se odločimo za implantat?Ob odločanju za zobne vsadke, imenujemo jih tudi implantati, se moramo zavedati, da vedno obstajajo tudi drugi načini na-domeščanja manjkajočih zob, na primer z mostički ali prote-zami, ter poznati prednosti in slabosti posameznih načinov. Odločitev za zobne vsadke je najlažja v primerih, ko manjka en sam zob, sosednji zobje pa so povsem zdravi, saj se v takih primerih izognemo pripravi sosednjih zob za mostiček, ki pomeni poškodbo zdravih zob. Odločitev za zobne vsadke je lahka tudi v primerih, ko manj-kajo vsi zobje in je stabilnost zobnih protez slaba. Za zob-ne vsadke se lahko odločimo tudi takrat, ko manjka večina zadnjih zob v eni čeljusti, ki jih je sicer možno nadomesti-ti le s snemljivimi protezami. Pomemben dejavnik, ki ga moramo upoštevati ob odlo-čanju za zobne vsadke, je še ohranjenost čeljustne kosti. Pri dobri ohranjenosti niso po-trebni dodatni kirurški posegi za obnovo čeljustnih kosti ali pa posegi v predelu obnosnih votlin, ki jih izvajajo čeljustni in maksilofacialni kirurgi. Ob odločitvi za zobne vsadke je zato vedno treba pretehtati vse možnosti ohranjanja lastnih zob in nadomestitve manjka-jočih, pri čemer se moramo zavedati, da zobozdravniška stroka zagovarja čim manj in-vazivne ter čim bolj estetske in biološke rešitve.

Kakšne vrste zobnih vsadkov poznamo?Zobni vsadek je umeten na-domestek zobne korenine, ki ga med kirurškim posegom vstavimo v čeljust, nato pa nanj na poseben način pritrdimo zobno krono. Pogoj za uspe-šno vrast v čeljust je stabilnost zobnega vsadka od trenutka vstavitve dalje. Zato so zobni

vsadki v obliki vijakov z navoji izpodrinili vse druge oblike, s katerimi je bilo takšno stabil-nost mnogo teže doseči. Zobni vsadki so večinoma izdelani iz titana, ki ima ustrezne me-hanske lastnosti, njegova med kovinami skorajda izjemna la-stnost pa je, da ga kostno tkivo čeljusti obraste neposredno. Vraščanje zobnega vsadka v če-ljust je še uspešnejše, če njego-va površina ni gladka, temveč strukturirana z vdolbinami in izboklinami mikroskopskih di-menzij. Različne vrste zobnih vsadkov se razlikujejo glede na obliko in velikost navojev ter tehnološkega postopka, s ka-terim se doseže ustrezna mi-krostruktura, naj bo to peska-nje ali jedkanje površine, kar vpliva na uspešnost vraščanja v čeljust. Navoje in ustrezno površinsko mikrostrukturo pa ima le del zobnega vsadka, ki je v čeljustni kosti, del zobnega vsadka, ki prehaja prek ustne sluznice v ustno votlino, pa je visoko poliran. Gladkost pre-hodnega dela je pomembna za uspešno povezavo sluznice z vsadkom, s tem pa je olajšano tudi čiščenje. Zobni vsadki se glede na ločljivost kostnega in prehodnega dela delijo v dvo-delne in enodelne. V primerih, ko položaj zobnega vsadka v čeljusti ni idealen, deljivost omogoča korekcijo položaja. Pomemben je tudi estetski vidik, saj je prehodni del mo-žno izdelati iz cirkonijeve di-oksidne keramike, ki je bele barve. Žvečna obremenitev pa pri nekaterih vrstah deljivih

vsadkov na mestu stika pov-zroči nastanek reže, kar poveča verjetnost bioloških in meha-ničnih zapletov.

Kdaj se vsadi zobni vsa-dek: takoj, ko je zob izruvan, ali kasneje?Po izruvanju zoba prostor v ko-sti najprej zapolni krvni strdek. Sluznica se na tem mestu za-celi po enem do dveh mesecih, čeljustna kost pa se dokončno zaraste po treh do šestih me-secih. Glede na te biološke mejnike se zobni vsadek lahko vstavi takoj po izruvanju zoba – takojšnja implantacija, po zacelitvi sluznice – odložena implantacija ali po dokončni zakostenitvi – pozna implanta-cija. Slabost pozne implantaci-je je propad dela čeljustne kosti po izruvanju zoba, kar otežuje vstavitev vsadka na mesto, ki bi povsem ustrezalo mestu zoba. S takojšnjo implantaci-jo se tej slabosti v precejšnji meri izognemo. Ne glede na obdobje vstavitve je pogoj za uspešno vrast stabilnost vsad-ka takoj po vstavitvi v čeljust. Bolezenski procesi, ki prive-dejo do izruvanja zoba, lahko v nekaterih primerih povzročijo tako obsežen propad čeljustne kosti, da je stabilnost vsadka ob takojšnji implantaciji težko doseči. Bolezenski procesi zob vključujejo tudi okužbo in vne-tje v obzobnih tkivih, kar lah-ko ovira celjenje in vraščanje vsadka. Morebitnim zapletom se v teh primerih skušamo izo-gniti z ustrezno kirurško teh-niko in antibiotiki. Takojšnje implantacije včasih ni možno izvesti tudi zaradi anatomskih prostorskih omejitev, saj lah-ko oviro povzročajo obnosne votline ali pa živčno-žilni snopi v predelu manjkajočih zob. Odložena implantacija je kompromis, za katerega se lahko odločimo takrat, ko je

čeljustna kost delno ohranjena in omogoča, da se sočasno z vstavitvijo vsadka izvede tudi dograditev manjkajočega dela čeljusti s kostnim presadkom, vsadek in kostni presadek pa se med celjenjem prekrijeta z zdravo sluznico.

Kdaj implantati niso priporočljivi?Zobni vsadki se ne smejo vsta-vljati pred zaključeno rastjo obraznega skeleta. Tudi po koncu rasti zobni vsadki ni-so priporočljivi pri stanjih, ki sama po sebi ali v kombinaci-jah motijo celjenje in zato po-večajo verjetnost za zgodnjo izgubo zobnih vsadkov ali pa povečajo verjetnost izgube na dolgi rok. V ustni votlini morajo biti pred vstavitvijo vsadkov vzpostavljeni dobri higienski pogoji, pozdravljeni vnetni bolezenski procesi, na primer parodontalna bolezen, in odpravljena stanja, ki na-stanejo zaradi prekomerne-ga in nepravilnega krčenja žvečnih mišic in obremenje-vanja zob, denimo škrtanje z zobmi. Najpomembnejši s sistemskim zdravjem pove-zani potencialno negativni dejavniki za vstavitev vsad-kov so osteoporoza, sladkorna bolezen, jemanje nekaterih zdravil, kot so bisfosfonati, kemoterapevtiki, imunosu-presivna zdravila, obsevanje v področju glave in vratu in nekatere sluznično-kožne bo-lezni. Verjetnost izgube vsad-kov povečujejo tudi neugodni vedenjski dejavniki, med ka-terimi je na prvem mestu ka-jenje. Tudi slabo sodelovanje pacienta v procesu zdravljenja in duševne bolezni, ki takšno sodelovanje otežujejo, pove-čajo možnost zapletov. Zaradi pogoste hkratne prisotnosti sistemskih bolezni in neugo-dnih lokalnih dejavnikov se

zobni vsadki ne priporočajo tudi pri funkcionalno odvisnih starostnikih, ki pomoč potre-bujejo že pri vsakodnevnih opravilih, kot je umivanje zob. Zobnih vsadkov se prav tako ne priporoča ob boleznih, pri katerih bi lahko z vstavitvijo ogrozili zdravje ali življenje bolnikov – v obdobju po srčne-mu infarktu ali po namestitvi umetne srčne zaklopke. Veči-noma pa neugodni dejavniki ali bolezni niso neodpravljivi oziroma neozdravljivi, temveč gre za prehodna stanja, ki jih je možno povsem odpraviti ali urediti tako, da se vstavitev vsadkov lahko opravi varno in predvidljivo.

Kakšna je njihova ži-vljenjska doba?Zobni vsadki se uspešno upo-rabljajo že več kot 40 let ob nenehnih izboljšavah njiho-ve oblike in površine. Vsadki z obliko vijaka in mikrostruktu-rirano površino se uporabljajo približno dve desetletji. Anali-ze kažejo, da življenjsko dobo desetih let doseže več kot 90 odstotkov takšnih vsadkov, pri čemer je uspešnost vsadkov v spodnji čeljusti nekoliko večja od uspešnosti tistih v zgornji čeljusti. Če govorimo o vzro-kih za izgubo zobnih vsadkov, moramo razlikovati med zgo-dnjo izgubo, do katere pride v prvem letu po vstavitvi, in po-znejšo izgubo, do katere pride kasneje. Najpogostejša vzro-ka za zgodnjo izgubo zobnih vsadkov, ki skupaj pomenita le nekaj odstotkov primerov, sta bakterijska okužba rane in toplotna poškodba kosti zaradi strojne priprave ležišča vsadka. Najpogostejši vzrok poznejše izgube pa je periimplantitis, parodontalni bolezni podob-na vnetna bolezen sluznice in kosti v okolici vsadka. Bolezen se razvija več let, ob poznem

odkritju pa lahko napreduje do stopnje, ko zdravljenje ni več uspešno. Zato so za dolgo življenjsko dobo zobnih vsad-kov nujni redni kontrolni pre-gledi in preprosti vzdrževalni posegi.

Od česa je odvisna cena implatatov?Nadomestitev manjkajočih zob z zobnimi vsadki v Sloveniji ne sodi med postopke, ki se pla-čujejo iz pravic zdravstvene-ga zavarovanja, zato jih mora pacient plačati sam. Končna cena je vsota stroškov nabave materiala, dela tima, ki izvede vsaditev v čeljustno kost, de-la tima, ki izvede protetično nadgradnjo na vsadkih, dela zobnega tehnika ter rentgen-skih preiskav. Ceno določa tudi obseg pripravljalnih postopkov za obnovo čeljustnih kosti ter posegov v predelu obnosnih votlin. Treba pa je prišteti tudi stroške kontrolnih pregledov in vzdrževanja.

Katere so novosti na tem področju?V tehnološkem smislu so no-vost novi materiali, pri kate-rih se izboljšujejo mehanske lastnosti titana z dodajanjem cirkonija. Boljše mehanske lastnosti pomenijo varnejšo uporabo ožjih vsadkov, kar vsaj nekoliko zmanjša potre-bo po dodatnih kirurških po-segih za obnovitev čeljustnih kosti. Druga novost so posebni načini obdelave površine zob-nih vsadkov, ki pospešujejo celjenje, s čimer se omogoči zgodnejša obremenitev in iz-boljša uspešnost obnovitvenih postopkov, ki se izvajajo soča-sno z vstavitvijo vsadkov. Pri dvodelnih sistemih je zdaj že uveljavljena rešitev konusni način povezave kostnega in sluzničnega dela vsadka, kar v mehanskem in biološkem smislu v velikem delu odpra-vlja pomanjkljivosti teh siste-mov. Zaradi novih spoznanj se vedno bolj uveljavlja tudi po-stopek vstavitve zobnih vsad-kov takoj po izdrtju zoba, kar skrajša čas obravnave, zmanjša število kirurških posegov, olaj-ša vstavitev vsadka v optimalni položaj in morda celo nekoliko pripomore pri ohranitvi čelju-stne kosti. Nova spoznanja na področjih čeljustne kirurgije, parodontologije, stomatološke protetike in dentalnih materi-alov tako vseskozi prinašajo novosti, s katerimi se povečuje obseg terapevtskih možnosti in s katerimi nadomeščanje manjkajočih zob z zobnimi vsadki postaja sprejemljivejše tudi z vidika uporabnikov.

Zobni vsadki se uspešno uporabljajo že več kot 40 let

[ INteRvju ] Doc. dr. Rok Gašperšič, parodontolog: Nadomestitev manjkajočih zob z zobnimi vsadki v Sloveniji ne sodi med postopke, ki se plačujejo iz pravic zdravstvenega zavarovanja

O tem, na kaj vse moramo biti pozorni, preden se odločimo za zobni vsadek, o njihovih vrstah in o tem, od česa je odvisna njihova cena, smo se pogovarjali s parodontologom doc. dr. Rokom Gašperšičem.

ŠtevILKe Zobozdravniška stroka se razvija v smeri čim manj invazivnih ter čim bolj estetskih in bioloških rešitev.

Tako pravi doc. dr. Rok Ga-šperšič, parodontolog, Katedra za ustne bolezni in parodon-tologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

▶

urednica priloge: Aleksandra Vagaja, tel.: (01) 30 91 464E-pošta: aleksandra.vagaja@finance.si

Računalniški prelom: Miro PintarLektoriranje: Julija Klančišar

trženje: Gašper Vehovec, tel.: (01) 513 08 26E-pošta: gasper.vehovec@finance.si

Luka Vravnik, tel.: (01) 513 08 26E-pošta: luka.vravnik@finance.si

Zdravi zobje so oglasna priloga časnika Finance.