HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE IN NADGRADNJA SISTEMA PITNE · Vsebina Dokumenta identifikacije investicijskega projekta je zaščitena z avtorskimi pravicami podjetja SL CONSULT d.o.o.,

Vrsta investicijske dokumentacije

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Naziv projekta

HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE IN NADGRADNJA SISTEMA PITNE VODE NA OBMOČJU DOLENJSKE –OBČINA ŠKOCJAN

Izvajalec SL CONSULT d.o.o., Dunajska 122, 1000 Ljubljana

Naročnik OBČINA Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan

Datum izdelave Oktober 2008

INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA

Vsebina Dokumenta identifikacije investicijskega projekta je zaščitena z avtorskimi pravicami podjetja SL CONSULT d.o.o., Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana. Vsebino dokumenta vključno s prilogami pravne ali fizične osebe ne smejo kopirati in/ali posredovati tretjim osebam, razen izključno z dovoljenjem avtorja. V primeru kršitve avtorskih pravic bo SL CONSULT d.o.o. zoper storilca uveljavljal odškodninsko materialno in nematerialno ter kazensko odgovornost.

»HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE IN NADGRADNJA SISTEMA PITNE VODE NA OBMOČJU DOLENJSKE

OBČINA ŠKOCJAN«

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA stran I

KAZALO

1 NAVEDBA INVESTITORJA, IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN UPRAVLJAVCA TER STROKOVNIH DELAVCEV OZIROMA SLUŽB, ODGOVORNIH ZA PRIPRAVO IN NADZOR NAD PRIPRAVO USTREZNE INVESTICIJSKE TER PROJEKTNE, TEHNIČNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE........................................................................................... 1

1.1. Opredelitev investitorja ............................................................................................................................... 1 1.2. Izdelovalec Dokumenta identifikacije investicijskega projekta .................................................................... 1 1.3. Strokovni delavci oz. službe odgovorne za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne investicijske ter

projektne, tehnične in druge dokumentacije ............................................................................................... 2 1.4. Bodoči upravljavci....................................................................................................................................... 2 1.5. Datum izdelave DIIP................................................................................................................................... 2

2 ANALIZA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO........................... 3 2.1. Osnovni podatki o investitorju..................................................................................................................... 3 2.2. Geografski opis območja Jugovzhodne Slovenije ...................................................................................... 4 2.3. Demografski in drugi osnovni podatki Občine Škocjan............................................................................... 5 2.4. Analiza obstoječega stanja vodovodnega sistema na območju Dolenjske ................................................. 7 2.5. Stanje vodooskrbe v Občini Škocjan ........................................................................................................ 11 2.6. Organiziranost vodooskrbe na območju mestne občine Novo mesto ....................................................... 12 2.7. Temeljni razlogi za investicijsko namero................................................................................................... 14

3 OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJE TER PREVERITEV USKLAJENOSTI Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI.................................................. 15

3.1. Ugotovitev pomena vodooskrbe v evropskih in državnih strategijah ........................................................ 15 3.2. Predmet projekta z opredelitvijo vpliva na razvojne možnosti................................................................... 16 3.3. Cilji projekta .............................................................................................................................................. 17 3.4. Zakonodaja, ki ureja predmetno področje................................................................................................. 17

4 OPIS VARIANTE »Z« INVESTICIJO V PRIMERJAVI »BREZ« INVESTICIJE IN ALI MINIMALNO ALTERNATIVO ............................................................................................................... 21

4.1. Varianta »brez« investicije........................................................................................................................ 21 4.2. Varianta »z« investicijo ............................................................................................................................. 22

4.2.1. Varianta A 22 4.2.2. Varianta B 22

4.2.2.1. Ultrafiltracija Jezero.............................................................................................................. 28 4.2.2.2. Ultrafiltracija Stopiče............................................................................................................. 37

5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE, OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH, PRIKAZANO POSEBEJ ZA UPRAVIČENE IN PREOSTALE STROŠKE IN NAVEDBA OSNOV ZA OCENO VREDNOSTI..................................................................................... 44

5.1. Investicijska vrednost po stalnih cenah za celotno investicijo, upravičene in preostale stroške ............... 45 5.2. Investicijska vrednost po tekočih cenah za celotno investicijo, upravičene in preostale stroške .............. 69

6 OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN, KI DOLOČAJO INVESTICIJO, SKUPAJ Z INFORMACIJO O PRIČAKOVANI STOPNJI IZRABE ZMOGLJIVOSTI OZIROMA EKONOMSKI UPRAVIČENOSTI PROJEKTA ............................................................................................................ 70

6.1. Predhodne idejne rešitve in študije........................................................................................................... 70 6.2. Lokacija .................................................................................................................................................... 70 6.3. Terminski plan izvedbe investicije ............................................................................................................ 70 6.4. Pomembnejši vplivi investicije na okolje ................................................................................................... 72

6.4.1 Naravno okolje 73 6.4.2. Družbeno okolje 74

6.5. Kadrovsko organizacijska shema s prostorsko opredelitvijo..................................................................... 75 6.5.1. Struktura izvajanja Kohezijskega sklada 77

6.6. Predvideni viri financiranja in drugi možni resursi ..................................................................................... 78 6.7. Ekonomska upravičenost projekta............................................................................................................ 83


OBČINA ŠKOCJAN«

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA stran II

7 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE, TEHNIČNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE S ČASOVNIM NAČRTOM ..................... 84

7.1. Potrebna investicijska dokumentacija ....................................................................................................... 85 7.2. Terminski plan izdelave investicijske in projektne dokumentacije............................................................. 86

PRILOGE: Priloga 1: Investicijska vrednost po posameznih občinah, po letih investiranja (stalne

cene) za Varianto A Priloga 2: Investicijska vrednost po posameznih občinah, po letih investiranja (stalne cene) za Varianto B Priloga 3: Pregledna situacija za Varianto A Priloga 4: Pregledna situacija za Varianto B


OBČINA ŠKOCJAN«

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA stran 1

1 NAVEDBA INVESTITORJA, IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

IN UPRAVLJAVCA TER STROKOVNIH DELAVCEV OZIROMA SLUŽB, ODGOVORNIH ZA PRIPRAVO IN NADZOR NAD PRIPRAVO USTREZNE INVESTICIJSKE TER PROJEKTNE, TEHNIČNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE

1.1. Opredelitev investitorja

1.2. Izdelovalec Dokumenta identifikacije investicijskega projekta

Izdelovalec DIIP: SL CONSULT d.o.o. Naslov: Dunajska 122, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0) 1 560 03 90 Faks: +386 (0) 1 560 03 92 E-mail: [email protected]

Odgovorna oseba: Marjetka Geld, svetovalka na projektih Podpis odgovorne osebe:

Žig izdelovalca:

Investitor: Občina Škocjan Naslov: Škocjan 67, 8275 Škocjan Telefon: +386 (0) 7 38 46 300 Faks: +386 (0) 7 38 46 309 E-mail: [email protected]

Spletna stran: http://www.obcina-skocjan.si

Odgovorna oseba: Anton Zupet, župan Podpis odgovorne osebe:

Žig investitorja:


OBČINA ŠKOCJAN«


1.3. Strokovni delavci oz. službe odgovorne za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne

investicijske ter projektne, tehnične in druge dokumentacije

Organizacija odgovorna za nadzor in izdelavo ustrezne investicijske ter projektne, tehnične in druge dokumentacije:

Občina Škocjan

Naslov: Škocjan 67, 8275 Škocjan Telefon: +386 (0) 7 38 46 300 Faks: +386 (0) 7 38 46 309 E-mail: [email protected]

Spletna stran: http://www.obcina-skocjan.si

Odgovorna oseba: Anton Zupet, župan Podpis odgovorne osebe:

Žig:

1.4. Bodoči upravljavci

Bodoči upravljavec: Komunala Novo mesto d.o.o. Naslov: Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto Telefon: +386 (0) 7 39 32 450 Faks: +386 (0) 7 39 32 509 E-mail: [email protected]

Spletna stran: http://www.komunala-nm.si

Odgovorna oseba: Bojan Kekec, direktor Podpis odgovorne osebe:

Žig upravljavca:

1.5. Datum izdelave DIIP

Datum izdelave DIIP: Oktober 2008


OBČINA ŠKOCJAN«


2 ANALIZA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO

Oskrba s pitno vodo je med prioritetnimi nalogami vsake lokalne skupnosti. Zagotavljanje stalne in kvalitetne vode v zadostni količini je v lokalnih skupnostih, ki jo pokriva geografsko opredeljeno območje Dolenjske, v katero spada tudi občina Škocjan, prednostna naloga. Za izboljšanje trenutne situacije je tako potrebno zagotoviti neoporečno pitno vodo, večje skupne kapacitete vodohranov ter boljše cevovodno omrežje. Zaradi nakopičenih težav in težnje po ureditvi razmer, so se občine, ki pokrivajo geografsko opredeljeno območje Dolenjske, dogovorile, da pristopijo k enotnemu projektu. Poleg zasnove, ki bi enakovredno pokrila razvojne težnje lokalnih skupnosti, je bila želja po poenotenju sistema in s tem pridobiti realno možnost za sofinanciranje iz različnih virov, predvsem iz Kohezijskega sklada Evropske unije.

2.1. Osnovni podatki o investitorju

Investitor: Občina Škocjan Naslov: Škocjan 67, 8275 Škocjan Telefon: +386 (0) 7 38 46 300 Faks: +386 (0) 7 38 46 309 Odgovorna oseba: Anton Zupet, župan Občina Škocjan leži v jugovzhodnem delu Slovenije. S 60,4 km2 se uvršča med manjše občine. Obsega 38 vasi in zaselkov ter je po svoji reliefni razgibanosti izredno privlačna in zanimiva. Nad ozkimi dolinami ob potokih se dvigajo značilni dolenjski griči, delno porasli z gozdovi. Južni del občine omejuje reka Krka, ki je na škocjanskem območju še vedno primerna za kopanje. Slika 2/1: Umestitev občine Škocjan v Jugovzhodno regijo


OBČINA ŠKOCJAN«


V občini Škocjan je prisotna stalna potreba po gospodarskem razvoju. Območje občine se prometno navezuje na sistem obstoječih cest. Regionalna cesta, ki poteka po jugovzhodni strani, in navezava na avtocesto zagotavljata dobro povezanost s širšo okolico. Na območju priključka na avtocesto se je začelo razvijati gospodarstvo. V gospodarstvu občine sta poleg dobro razvite obrtne dejavnosti za zaposlovanje pomembni predvsem podjetji Bramac in IGM Strešnik, ki proizvajata kakovostno strešno kritino. V občini je načrtovana tudi obrtna cona, ki bo namenjena proizvodni, skladiščni, trgovski, poslovni, servisni in storitveni dejavnosti. Pretežni del območja je namenjen gradnji objektov gospodarsko tehnološkega centra. Čeprav se mnogi občani vozijo na delo v bližnje večje zaposlitvene centre, pa lahko tu uresničujejo svoje osnovne potrebe. V Škocjanu je osnovna šola s podružnico na Bučki, vrtec z enoto na Bučki, osnovno zdravstveno in zobozdravstveno varstvo, lekarna, pošta, banka, pekarna, trgovine, gostinski objekti in druga storitvena obrt.

2.2. Geografski opis območja Jugovzhodne Slovenije

Jugovzhodna Slovenija (JV Slovenija) je po površini največja med 12-timi razvojnimi regijami v Sloveniji na ravni NUTS-3. Obsega geografsko območje Dolenjske, Bele krajine in Kočevsko-ribniškega. Regijsko središče je Novo mesto. Novo mesto, ki je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljeno kot regijsko središče nacionalnega pomena. Več kot 3/4 površine JV Slovenije je med območji s posebnimi razvojnimi problemi. Skoraj polovico regije je v območju Natura 2000, nekatere občine v celoti. Kar 73% regije je pokrite z gozdom ali je v zaraščanju. Kmetijstvu je namenjenih 24% površin regije, pozidanih pa je 1,8% površin. V regiji živi 139.095 ali 6% prebivalcev Republike Slovenije. Med temi je skoraj 0,7% Romov. Najbolj poseljena je občina Straža, kjer živi 134 prebivalcev/km2, sicer pa je regija slabše poseljena kot Slovenija. Večina slovenskih regij ima negativni naravni prirast prebivalstva – JV Slovenija je imela po nekaj letih v letu 2004 spet pozitivnega. V regiji je 6,6% vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. Povprečna starost prebivalstva je nižja kot v Sloveniji, ugodnejša je starostna struktura, vendar pa se tudi ta v regiji slabša. Regija beleži več priselitev kot izselitev. Negativni migracijski tok beležijo zlasti občine s slabšimi razvojnimi možnostmi. Izven kraja bivanja je zaposlenih več kot polovico aktivnih prebivalcev, desetina se jih vozi na delo v sosednje regije. Največjo gospodarsko aktivnost v regiji izkazuje Dolenjska. Tu je 58% vseh gospodarskih družb v regiji, ki zaposlujejo 66% vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in ustvarijo 81% vseh prihodkov. Na Dolenjskem je tudi 59% vseh podjetnikov. Jugovzhodna Slovenija je ustvarila v letu 2002 90% slovenskega BDP in 62% evropskega povprečja petnajsterice oz. 68% evropskega povprečja petindvajseterice. Kljub hitremu gospodarskemu razvoju uspeva regija ohranjati okolje in naravo na celotnem območju. Prostorsko je izredno raznolika. Prevladuje podeželje. Ima razpršeno poselitev. Še vedno preslabo izkorišča bogato naravno in kulturno dediščino, ki je ena izmed razvojnih možnosti. Tej možnosti in zlasti hitremu gospodarskemu razvoju ter razpršeni poselitvi pa ne sledi infrastrukturna opremljenost regije.


OBČINA ŠKOCJAN«


Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci). Na vzhodu meji na Savo, na zahodu pa sega do Blok in Kolpe. Ožja Dolenjska je gričevnata pokrajina ob reki Krki in njenih pritokih. V tej razgibani pokrajini so značilnosti treh pokrajinskih enot: Alp, Panonske nižine in Dinarskega gorstva. Največje in glavno dolenjsko mesto je Novo mesto. Najvišje in najbolj znano dolenjsko »gorovje« so Gorjanci s 1.178 m visokim Trdinovim vrhom in zdravilnim studencem pri Gospodični. Dolenjska je dežela s številnimi toplimi vrelci in zdravilišči: Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Terme Čatež. Slika 2/2: Jugovzhodna Slovenija

2.3. Demografski in drugi osnovni podatki občine Škocjan

Povprečna stopnja rasti števila prebivalstva v občini Škocjan je v obdobju 1999-2007 znašala 2,95% letno. Tako je bilo po zadnjih podatkih Statističnega urada RS konec leta 2007 v občini 3.823 prebivalcev. Ob popisu leta 2002 je bilo v občini 962 gospodinjstev s povprečno velikostjo 3,1 članov.

Občina Škocjan

Občina Šentjernej

MO Novo mesto

Občina Straža

Občina Šmarješke Toplice


OBČINA ŠKOCJAN«


Tabela 2/1: Prebivalstvo v občini Škocjan od leta 1999 do 2007 na dan 31.12.

Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 indeks 2007/1999

Povprečna rast

ŠTEVILO PREBIVALCEV 3.030 3.044 3.052 3.058 3.114 3.125 3.179 3.188 3.823 1,2617 1,0295

Graf 2/1: Prebivalstvo v občini Škocjan v obdobju 1999-2007

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

LETO

ŠTE

VIL

O P

REB

IVA

LCE

V

Tabela 2/2: Demografski in drugi podatki občine Škocjan

Število prebivalcev priključenih na javni vodovodni sistem 2.237 Delovno aktivno prebivalstvo, marec 2008 624 Stopnja registrirane brezposelnosti, maj 2008 6,2% Bruto plača, maj 2008 (EUR) 1.223,72 Neto plača, maj 2008 (EUR) 817,85 Število poslovnih subjektov (31.122007) 149

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, e-uprava, Ajpes, junij 2008


OBČINA ŠKOCJAN«


2.4. Analiza obstoječega stanja vodovodnega sistema na območju Dolenjske

Regionalni vodovod Dolenjska povezuje in s pitno vodo oskrbuje naslednjih šest dolenjskih občin: MO Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Straža, Šmarješke Toplice in nižinski del Mirne Peči. Za potrebe oskrbe s pitno vodo sta zajeta dva velika vodna vira, in sicer zajetje Jezero v Družinski vasi, z izdatnostjo 220 l/sek, ter zajetje Težke vode in vrtine v Stopičah, z izdatnostjo 80 l/sek. Vodna vira sta s cevnimi povezavami združena v enotni vodovodni sistem, ki ga imenujemo regionalni vodovod. Poleg omenjenih so v regionalni vodovod vključeni še naslednji vodni viri: vrtina Zloganje, 10 l/s, vrtine Kamnišček, 22 l/s, vrtini Cerov log, 10 l/s, zajetje Devetak v Straži ter vrtini Poljanska gora, 11l/s, ki se nahajata na območju Poljanske gore v občini Mokronog. Vseh šest občin ima skupaj 55.114 prebivalcev. S pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema je do sedaj oskrbljenih 46.218 prebivalcev, kar pomeni 81% prebivalstva. Najvišji odstotek oskrbe preko javnih vodovodov ima s 95% občina Šmarješke Toplice, najnižji pa s 65% občina Škocjan. Pretežni del obstoječega transportnega in primarnega vodovodnega omrežja je zgrajenega iz azbest cementnih cevi premerov od DN 100 mm do DN 600 mm. Vodovodno omrežje je staro od 35 do 55 let ter v večini močno dotrajano in z velikimi izgubami, ki skupaj znašajo do 25%. Največji odstotek izgub, ki znaša 33%, ima občina Škocjan. Razen vodovodnega sistema v občini Škocjan so vsi ostali sistemi med seboj povezani, vendar pa dimenzije obstoječih vodovodnih cevovodov ne zagotavljajo ustreznega sodelovanja. Vodovodno omrežje smo tako razdelili na naslednje sisteme: • regionalni vodovodni sistem, ki sega v območja občin Novo mesto, Šmarješke Toplice,

Šentjernej, Mirna Peč in Straža, • vodovodni sistem Šentjernej, • vodovodni sistem Škocjan.

REGIONALNI VODOVODNI SISTEM Vodna vira v sistemu sta Jezero z izdatnostjo do 220 l/s in Stopiče z izdatnostjo do 80 l/s vode. Na obeh vodnih virih je voda občasno oporečna, tako da je predvidena priprava vode z ultrafiltracijo. Na zajetju Jezero je predvidena izgradnja naprave z zmogljivostjo do 150 l/s vode, na zajetju Stopiče pa z izdatnostjo 60 l/s vode. Zajetje Jezero pokriva potrebe po vodi na severnem delu omrežja, zajetje Stopiče pa južni del vodovodnega omrežja. Iz vodovodnega sistema se prečrpava potrebne količine vode v vodovodni sistem Mirna Peč. Preko vodohrana Gor. Straža je urejen odtok v občino Dolenjske Toplice, kjer se zagotavlja oskrba z vodo iz osrednjega sistema do Soteske v občini Dolenjske toplice. Preko vodohrana Sračnik (Bela Cerkev) je urejen odtok v občino Škocjan do višinskega sistema obdelanega s projektom VTK, v občini Šentjernej pa za ves nižinski predel. Na tem področju so problemi pri delovanju naslednji:

- premajhna kapaciteta obstoječih rezervoarjev: Ključna vodohrana v sistemu sta Kij s prostornino 700 m3 in Dolenja Težka voda s prostornino 330 m3. Sistem trenutno deluje s prilagajanjem količine črpanja dejanski porabi vode, saj prostornina obeh vodohranov zadošča le za del pokrivanja porabe v konicah. Zaradi premajhne prostornine ni možno akumulirati potrebne količine vode v času manjše porabe.


OBČINA ŠKOCJAN«


- neustrezna pretočnost vodovodnega omrežja:

Kritični so naslednji odseki vodovoda:

- vodohran Kij – Novo mesto (odcep Mestne njive II): Obstoječe vodovodno omrežje ne ustreza tlačnim razmeram, ki so posledica konfiguracije terena. Glede na to, da ta odsek zagotavlja dotok 80% potrebnih vodnih količin v vodovodni sistem, je na celotnem odseku potrebna vgradnja cevi premera 500 mm ustreznega tlačnega razreda (tlaki do 10 bar). Višji tlaki iz smeri Stopič so v sistemu pomembni zaradi oskrbe področja na vzhodnem delu občine Novo mesto, za porabo v ožjem mestnem področju pa so previsoki, poleg tega pa je izdatnost črpališča Stopiče omejena na 60 l/s. Od razpoložljive količine vode lahko za osrednje območje mesta računamo z največ 30 l/s vode, od tega ob upoštevanju odvzema za Revoz in za vzhodni del občine (Cikava) pa le še z 10 l/s vode. Manjkajoče količine vode je tako potrebno zagotoviti iz zajetja Jezero preko vodohrana Kij, za kar pa obstoječe dimenzije cevovoda ne zadoščajo. Prav tako je potrebno preprečiti prevelik odtok iz vodohrana Dol. Težka voda, saj le ta zavira dotok iz smeri zajetja Jezero. Za ureditev ustreznih razmer in sodelovanja dotokov iz obeh vodnih virov je na vodovodnem cevovodu severno od Revoza predvidena vgradnja regulatorja tlaka. VODOVODNI SISTEM ŠENTJERNEJ Poleg dotoka iz zajetja Jezero sta pomembna vodna vira še zajetje Kamnišček z izdatnostjo 23 l/s vode in zajejte Cerov Log z izdatnostjo 11 l/s vode. Dotok preko vodohrana Volčkova vas je manjše izdatnosti in pokriva predvsem oskrbo z vodo do Volčkove vasi.

- odsek Cerov Log – VH Šmarje Vodovodni cevovod je ustreznih dimenzij za dotok razpoložljivih količin vode v vodohran Šmarje.

- odsek vodohran Šmarje – Šentjernej Vodovodni odsek VH Šmarje – Šentjernej medsebojno povezuje osrednji vodovod z vodovodom – vodnim virom Cerov Log. Na tem odseku je problematičen odsek vodovoda DN 80 med Dolenjo Brezovico in Šentjernejem. Kljub zadostnemu dotoku vode v vodohran Šmarje se razpoložljive količine vode lahko porabi le do Dol. Brezovice, naprej proti Šentjerneju pa je možno zagotavljati le del potrebnih vodnih količin. Pri večjih pretokih (maksimalna poraba) pride do zmanjšanja tlaka v omrežju, kljub zadostnim količinam vode.

- odsek vodohran Hrastje – Dol. Mokro Polje Vodovodni odsek VH Hrastje – Dol. Mokro Polje medsebojno povezuje osrednji vodovod z vodovodom – vodnim virom Kamnišček.


OBČINA ŠKOCJAN«


Obstoječ vodovodni cevovod med vodohranom Hrastje in naseljem Dol. Mokro Polje prevaja le do 6 l/s vode. V vodohranu Hrastje je urejen odtok vode v vodohran Tolsti vrh (črpanje) in odtok proti Mokremu Polju, Polhovici in Praprečam (naselja na zahodnem delu občine in delno v občini Novo mesto). Tako ostane za smer proti Šentjerneju le 6 l/s vode, do Šentjerneja pa priteče le še 2 l/s. Kljub zadostnim količinam vode na zajetju jo lahko v sistem dovajamo le 40%.

- odsek VH Sračnik - Šentjernej Obravnavani odsek zadošča za trenutno porabo vode. Poleg zagotavljanja rezervnih vodnih količin za občino Škocjan je rekonstrukcija pomembna tudi za zagotavljanje dodatnih količin vode za širitev vodovodnega omrežja v občini Šentjernej v smeri proti Grobljam in Ostrogu. VODOVODNI SISTEM ŠKOCJAN Glavni vodni vir predstavlja črpališče Škocjan z izdatnostjo 10 l/s vode. Iz črpališča se vodo prečrpava v vodohran Zloganje 100 m3 (217 m n.m.). Iz vodohrana odteka voda gravitacijsko proti Škocjanu in naprej do Dobruške vasi. Za naselja na zahodnem delu občine se vodo prečrpava v črpališču Zagrad. Vodovodno omrežje je na območju Škocjana ustreznih dimenzij, naprej proti Dobruški vasi pa so vgrajene cevi od DN 50 do DN 80 mm, posamezni krajši odseki so DN 100. Vodovodno omrežje ne zagotavlja normalne oskrbe z vodo, požarna varnost na južnem delu omrežja pa ni zagotovljena. Problematični so tudi tlaki na območju Grmovelj in Dobruške vasi, ki so pri srednji porabi do 2 bar. Naselja ki ležijo ob cevovodu Sračnik – Šentjernej se oskrbujejo z vodo iz črpališča Jezero. Kljub zadostnim količinam vode prihaja do motenj v oskrbi z vodo predvsem zaradi premajhnih dimenzij obstoječega vodovodnega omrežja, zato je nujno zagotoviti dodatne količine vode iz osrednjega vodovodnega sistema. KAKOVOST VODE Izvir Jezero v Družinski vasi (občina Šmarješke Toplice), izdatnosti 220 l/s, je največji vodni vir za oskrbo dolenjskih občin. Na leto se iz tega izvira načrpa 2.320.000 m3 vode. Izvir Težke vode v Stopičah (MO Novo mesto), izdatnosti 80 l/s, je drugi največji vodni vir za oskrbo dolenjskih občin. Na leto se iz tega izvira načrpa 1.205.000 m3 vode. Kakovost vode, s katero oskrbujemo občane iz javnih vodovodov, je razvidna iz rezultatov bakterioloških in kemičnih preiskav, ki jih za Komunalo opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Na zajetjih je letno v povprečju odvzetih 192 vzorcev za mikrobiološke preiskave. Od teh je neprimernih vzorcev okoli 47%. Neustrezna kakovost vode je tudi na glavnih vodnih virih, na zajetju Jezero in zajetju v Stopičah, tu beležimo nad 75% oporečnih vzorcev. Voda vsebuje veliko število mikroorganizmov in je pogosto tudi kalna. Ugotovljena je bila tudi že prisotnost parazitov, ob velikih padavinah pa obstaja tudi možnost pojava pesticidov. Paraziti so zelo odporni na vse klasične metode dezinfekcije med katere spada tudi kloriranje. Uspešna metoda je mehansko odstranjevanje, na primer ultrafiltracija, in odstranjevanje pesticidov z aktivnim ogljem. Zato je nujno potrebno zgraditi napravo za čiščenje pitne vode na obeh glavnih vodni virih.


OBČINA ŠKOCJAN«


VODOHRANSKE KAPACITETE Večjo zanesljivost delovanja regionalnega vodovoda Dolenjske bo potrebno reševati tudi s povečanjem vodohranskih kapacitet. Posebno problematičen je regionalni vodovodni sistem z zajetjem Jezero, saj je glavni vodohran na Kiju veliko premajhen za normalno obratovanje. Potrebe po dodatnih kapacitetah vodohranov je še v Gorenji vasi in Škocjanu. S povečanjem vodohranskih kapacitet bi zmanjšali stroške porabe električne energije ob maksimalnem koriščenju nižje tarife. LOKALNI VODOVODI Z lokalnimi vodovodi upravljajo uporabniki sami ali vodovodni odbori, nad katerimi ni strokovnega nadzora. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto le enkrat letno (po naročilu občine) analizira vzorce na osnovo »A«, bakteriološko in kemično analizo. Iz rezultatov analiz je razvidno, da je voda v vseh vodovodih mikrobiološko neustrezna zaradi prisotnosti koliformnih in večkrat tudi fekalnih bakterij. To pomeni, da je voda v vseh vodovodih zdravstveno neustrezna in da vodooskrba ni varna. Na področju oskrbe s pitno vodo iz lokalnih vodovodov je več nerešenih vprašanj, ki vplivajo na kakovost in varnost preskrbe. Problematika se nanaša predvsem na pravni status objektov in upravljavcev, zavarovanja objektov in vodnih virov, neurejenih varstvenih pasovih ter zagotavljanje sistemskega nadzora nad kvaliteto pitne vode. Lokalni vodovodi niso zgrajeni po minimalno - tehničnih predpisih, niso ustrezno zavarovani, niti nimajo določenih varstvenih pasov, sprejetih odlokov o zaščiti vodnih virov in pridobljenih koncesij. Zato vsak izmed njih predstavlja večjo ali manjšo potencialno nevarnost izbruha hidričnih obolenj. Evidentirani so še naslednji lokalni vodovodi:

- v MO Novo mesto: Jugorje in Veliki Slatnik - v občini Škocjan: Gor. Stara vas, Radulje; Križe, Dole, Močvirje in Klenovik - v občini Šmarješke Toplice: Sela - v občini Mirna Peč: Jelše – Vrhpeč, Poljane, Globočdol

Obstajajo pa še tudi manjši lokalni vodovodi za nekaj gospodinjstev ali zidanic.


OBČINA ŠKOCJAN«


2.5. Stanje vodooskrbe v občini Škocjan

Na območju občine Škocjan Komunala Novo mesto d.o.o. upravlja 66 km vodovodnega omrežja, na katerem je izvedenih 714 priključkov. Poleg omrežja je v obratovanju še 7 vodohranov s skupno prostornino 380 m3, 3 vrtine in 5 črpališč. Tabela 2/3: Podatki o vodovodnem sistemu v občini Škocjan za leto 2007

Dolžina omrežja (km) Priključki Št. okvar Vodne izgube % Načrpana voda v m3

66 714 106 32,64 173.000 Tabela 2/4: Količine prodane pitne vode po letih za občino Škocjan OBČINA ŠKOCJAN 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Količine prodane pitne vode skupaj (m3) 114.000 115.000 111.000 104.000 114.000 114.000

Gospodinjstva 99.000 100.000 95.000 91.000 100.000 100.000Gospodarstvo 15.000 15.000 16.000 13.000 14.000 14.000

Graf 2/2: Količine prodane pitne vode po letih za občino Škocjan

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

2002 2003 2004 2005 2006 2007

LETA

količ

ina

prod

ane

pitn

e vo

de v

m3

gospodinjstvagospodarstvoskupaj


OBČINA ŠKOCJAN«


2.6. Organiziranost vodooskrbe na območju mestne občine Novo mesto

Bodoči upravljavec: Komunala Novo mesto d.o.o. Naslov: Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto Telefon: +386 (0) 7 39 32 450 Faks: +386 (0) 7 39 32 509 Odgovorna oseba: Bojan Kekec, direktor Komunala Novo mesto upravlja z vodovodnimi sistemi v osmih občinah: Novo mesto, Šentjernej, Šmarješke Toplice, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Straža in Škocjan. Glavne dejavnosti javnega podjetja so:

• zbiranje in prevoz odpadkov iz gospodinjstva in ostalih dejavnosti, • preskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje odpadnih vod/čistilna naprava Ločna, • vzdrževanje javnih površin, • pogrebna in pokopališka dejavnost/Srebrniče, • upravljanje s parkirišči, • upravljanje s tržnico, • upravljanje z ZRC (sortiranje odpadkov), • izvajanje investicijskih dejavnosti za izgradnjo komunalne infrastrukture.

Glavna dejavnost sektorja vodooskrbe je proizvodnja in distribucija pitne vode. Vodovodno omrežje je razdeljeno na 16 vodovodnih sistemov, ki se oskrbujejo iz 14 vodnih virov. Dnevno načrpajo okoli 13.000 m3 vode, kar zagotavlja zadostne količine za nekaj manj kot 60.000 prebivalcev. Dolžina javnega vodovodnega omrežja znaša 860 km, v sistem pa je vključenih tudi okoli 140 vodovodnih objektov. Vsi objekti javnega vodovoda delujejo brez stalno zaposlenega osebja, razmere v omrežju pa nadzorujejo s sistemom radijskega procesnega vodenja iz nadzornega centra, ki se nahaja v prostorih na sedežu podjetja. Komunala Novo mesto v vseh osmih občinah upravlja z:

• 860 km vodovodnega omrežja (skupaj s priključki), • 16.760 odjemnih mest, • 78 vodohranov s skupno prostornino 9.860 m3 • 42 črpališč in prečrpališč in • 14 vodnih virov.

Voda se zagotavlja iz 14 vodnih virov, vendar pa se več kot 75% načrpa iz dveh glavnih črpališč: ČP Jezero in ČP Stopiče. Največji vodni vir, ki zagotavlja več kot 50% vse potrebne vode, je ČP Jezero v Družinski vasi, občina Šmarješke Toplice. Iz vodnjaškega vodnega vira se zagotavlja voda za oskrbo občin Šmarješke Toplice, Mirna Peč, Straža, Škocjan in celotni levi breg mestne občine Novo mesto. ČP Stopiče prispeva 25% delež potrebne količine in oskrbuje desni breg Novega mesta in okoliške vasi med Hrušico in Podgradom. Za oskrbo novomeške občine so v sistem vključena tudi črpališča Brusnice, Gabrje, Suhadol, Ždinja vas in Kamenje, ki pa so lokalnega pomena in prispevajo nekaj več kot 3% k skupni količini.


OBČINA ŠKOCJAN«


Tabela 2/5: Stanje vodovodnega sistema v upravljanju Komunale Novo mesto za leto

2007

Občina Načrpana voda (m3) Vodne izgube (%) Dolžina vod.

omrežja (km) Število

priključkov MO Novo mesto 2.997.000 17,84 386 8.718

Šentjernej 456.000 20,56 133 2.364 Škocjan 173.000 32,64 66 714 Mirna Peč 144.000 28,01 38 578 Dolenjske Toplice 226.000 24,96 52 864

Žužemberk 270.000 37,05 81 1.283 Straža 240.000 27,03 38 1.059 Šmarješke Toplice 253.000 28,18 70 1.083

Podjetje pri svojem poslovanju vključuje certifikat kakovosti ISO 9001:2000 za skladno delovanje sistema vodenja kakovosti, certifikat ISO 14001:2004 za skladno delovanje sistema ravnanja z okoljem. Tabela 2/6: Cena pitne vode za občino Škocjan, veljavna od 1.6.2008, v EUR/m3

PITNA VODA EUR/m3 8,5% DDV Skupaj z DDV Gospodinjstvo 0,7693 0,0654 0,8347 Ostali 1,1050 0,0939 1,1989

V sektorju vodooskrbe je zaposlenih 31 delavcev, ki so razporejeni po posameznih službah. V službi za kakovost je zaposlena ena delavka, katere naloga je kontrola nad kakovostjo vode. Na področju vzdrževanja vodovoda dela 12 delavcev, ki odkrivajo in odpravljajo okvare. Opravljajo tudi sanacijska dela vodohranov in črpališč. Za iskanje okvar na omrežju uporabljajo kolerator Seba. V službi elektro vzdrževanja so zaposleni 4 delavci, katerih naloga je vzdrževanje črpalk in merilno regulacijske opreme, nadzor in vzdrževanje sistema telemetrije, vzdrževanje klorirnih naprav in ostalih elektro instalacij v objektih. V službi vodovodnih priključkov so zaposleni 3 delavci, katerih naloga je izdelava novih in obnova starih vodovodnih priključkov. Poleg tega opravljajo tudi redno zamenjavo merilnih naprav, ki je zakonsko določena na 5 let. Pričeli so tudi z vgradnjo novega tipa vodomera. Volumetrični vodomer zagotavlja večjo točnost pri majhnih pretokih in odčitavanje po radijskem oddajniku na razdalji cca. 30 m od mesta montaže. V službi za popis vodomerov delajo 4 delavci. Stanje vodomerov se popisuje ročno in vnaša v ročne računalnike od tu pa se preko programa za popis podatkov prenesejo v obračun. V letu 2007 so pričeli z montažo radijskih oddajnikov na nov tip volumetričnega vodomera.


OBČINA ŠKOCJAN«


V gradbeni skupini je zaposlenih 6 delavcev, ki opravljajo montažna dela novogradenj in obnov vodovodnega omrežja. Skupina v zimskem času opravlja tudi dela, ki spadajo v sklop rednega vzdrževanja objektov.

2.7. Temeljni razlogi za investicijsko namero

Temeljni razlogi za investicijsko namero, ki obsegajo izvedbo investicij v komunalno infrastrukturo v občini Škocjan, in sicer v smislu izboljšave in nadgradnje vodovodnega sistema, so predvsem v:

• zmanjšanju vodnih izgub (obnova omrežja s cevmi iz kvalitetnih materialov), • zagotovitvi neoporečne pitne vode ter redne oskrbe, kar je možno zagotoviti z

izgradnjo ustreznih cevnih povezav, • zagotovitvi rezervne zmogljivosti vodnih virov pitne vode, s katerimi se bistveno

povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, • zmanjšanju porabe električne energije, • zmanjšanju obratovalnih in vzdrževalnih stroškov, • preprečevanju potencialne nevarnosti okužb vode vzdolž omrežja (obnova dotrajanih

cevovodov), • zamenjavi zdravstveno neprimernih azbest cementnih cevovodov in vseh ostalih

cevovodov s cevovodi iz kvalitetnih materialov in • zagotovitvi ustrezne požarne varnosti (ustrezno dimenzioniranje cevovodov, vgradnja

požarnih hidrantov).


OBČINA ŠKOCJAN«


3 OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJE TER

PREVERITEV USKLAJENOSTI Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI

Potrebno je izpostaviti probleme kakovosti in količin voda, ki jih obravnavamo v 21. stoletju, saj so drugačni in bolj zaskrbljujoči od tistih v preteklosti, ki so pred nekaj desetletji spodbudili razvoj pionirskih okoljskih in vodnogospodarskih politik. Prvotni pristop, ki je temeljil na lokalnem in parcialnem obravnavanju posameznih vodnih virov, danes ne ustreza sodobnemu razvoju varstva in optimalne rabe voda in vodnega okolja. Zagotoviti moramo usklajeno zadovoljevanje realnih sonaravnih potreb energetike, industrije in izkoriščanja naravnih surovin, prometa, kmetijstva in gozdarstva, turizma in drugih, ki jih po zagotovitvi primarnih potreb (pitna voda) in ohranjanja narave še smemo izkoriščati. Politika nadzora in zmanjševanja tveganja, kot del optimalnega gospodarjenja z vodami, omogoča najti kompromis med nadaljevanjem dejavnosti na vodah – pod določenimi pogoji – in s kompenzacijo negativnih učinkov z zmanjševanjem možnosti, da se ti pojavijo. Vodilo pri načrtovanju raznih posegov je, da se ti čim bolj prilagodijo naravi vode. Država, kot skrbnik celotnega naravnega bogastva Republike Slovenije, je dolžna uveljaviti splošne principe gospodarjenja z vodami na ekosistemskih in ekonomskih osnovah in upoštevati vodo kot odločilni dejavnik za trajnostni razvoj.

3.1. Ugotovitev pomena vodooskrbe v evropskih in državnih strategijah

V Sloveniji je sorazmerno malo večjih in velikih sistemov za oskrbo s pitno vodo ter veliko število majhnih sistemov, ki z vodo oskrbujejo manj kakor tisoč ali celo manj kakor sto prebivalcev. S tem je povezano izredno veliko število vodnih virov, ki so bolj ali manj izdatni. Večina manjših vodnih virov je manj zanesljivih glede oskrbe z vodo, saj že same geografske razmere pomenijo veliko tveganje za onesnaženje vodnega vira. Značilno za večino majhnih vodovodnih sistemov je, da praviloma nimajo vgrajenega sistema za pripravo pitne vode. Vse to močno otežuje nadzor nad kakovostjo zajete vode iz posameznega vodnega vira. Oteženo pa je tudi izvajanje vzdrževanja in sanacij vodovodnih omrežij, ki so lahko vir onesnaženja pitne vode. Z vstopom v EU se je Slovenija morala prilagoditi oziroma se še prilagaja evropskemu pravnemu redu. Področje oskrbe s pitno vodo je izpostavljeno področje, saj je pitna voda ena od temeljnih pravic vsakega posameznika. Po drugi strani pa je navedeno področje mnogostransko, saj pitno vodo uporabljamo tudi za druge potrebe (pranje, gašenje, odvajanje odpadne vode), in je v pristojnosti različnih institucij – Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za obrambo, idr., ciljno stanje oskrbe s pitno vodo pa poleg celovitih inženirsko-tehnoloških sistemov, ki opredeljujejo obstoječe stanje, opredeljuje tudi sklop pravnih in ekonomskih vsebin. Pri obravnavi vodovodnih sistemov in njihovem upravljanju se moramo zavedati, da so to v osnovi zelo mnogostranski sistemi, saj njihovo kompleksnost opredeljuje že sama tehnična narava vodovodnih sistemov, ki so sestavljeni iz niza med seboj močno soodvisnih elementov. Po drugi strani pa na delovanje sistemov močno vpliva tudi raven organiziranosti in ekonomska moč družbe, v kateri sistemi delujejo. Poleg kompleksnosti sistemov in upravljanja z njimi lahko opozorimo tudi na to, da je treba posebno pozornost posvetiti tudi ciljem upravljanja z vodovodnimi sistemi, ki jih prav tako ni enostavno določiti. Osnovni cilji, kakor so kakovost vode, pretok in tlak ter zanesljivost oskrbe so običajno v nasprotju s ciljem poceni oskrbe s pitno vodo. Če k temu dodamo še delovanje sistema za dobavo pitne vode, lahko ugotovimo, da je ta cilj pogosto v nasprotju s ciljem kakovosti dobavljene vode.


OBČINA ŠKOCJAN«


Pri osnovanju najrazličnejših strategij z namenom zadovoljevanja ciljev na področju vodooskrbe je tako potrebno slediti vsem obstoječim programom in zakonodaji na področju vode. Prav tako je potrebno slediti smernicam iz Evropske unije. Eden temeljnih dokumentov na področju vodooskrbe je Operativni program oskrbe s pitno vodo, katerega vsebina izhaja iz Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 (Ur. l. RS, št. 2/06). Ciljno stanje oskrbe s pitno vodo opredeljujejo naslednji strateški cilji:

• zagotovitev zanesljive oskrbe s pitno vodo in zaščito vodnih virov (trajnost

oskrbe, vodne količine), • zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno pitno vodo (zdravstveno ustrezna

pitna voda) in • zagotovitev stroškovno učinkovite oskrbe s pitno vodo.

Program se tesno navezuje še na druge določene programe, ki jih predpisuje Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005 – 2012 in sicer:

• Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske

proizvodnje (2004 – 2008) • Program za zmanjšanje tveganja zaradi uporabe pesticidov • Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda (2004 – 2015) • Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega

srebra iz razpršenih virov onesnaženja • Operativni program zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi

snovmi in z ostalimi nevarnimi snovmi • Program za zmanjševanje posledic hidroloških suš • Operativni program ravnanja z odpadnimi olji • Program za razvoj podeželja (2007 – 2013)

Poleg tega pa predstavljajo naloge iz tega programa investicijske ukrepe, ki so del osnutka Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, le-ta pa je sestavni del Državnega razvojnega programa za obdobje 2007 – 2013.

3.2. Predmet projekta z opredelitvijo vpliva na razvojne možnosti

Obstoječi vodovodni sistem na območju Dolenjske je zaradi premajhnih premerov cevovodov in kapacitet obstoječih vodohranov močno obremenjen, na dotrajanih cevovodih pa prihaja do pogostih okvar, ki onemogočajo varno in zanesljivo vodooskrbo. Da bi dosegli večjo učinkovitost, je v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo predvideno povezovanje občin v skupne programe vodooskrbe. Tako je hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Dolenjske vključena v državni načrt razvojnih programov. Oskrba s pitno vodo je eden od osnovnih razvojnih problemov. Je v neposredni povezavi z zaščito kakovosti vodnih virov. Zaostanek pri obnovi in gradnji vodovodnih sistemov bo zaviral nadaljnjo urbanizacijo in razvoj turizma. Slednjega se zavedajo tudi na Dolenjskem. Projekt mora v osnovi reševati vse obstoječe pomanjkljivosti na vodovodnem sistemu: oskrbovanje naselij, ki nimajo organizirane javne vodooskrbe, zagotavljati dotok potrebnih količin vode, zmanjšati vodne izgube, zagotavljati nemoteno oskrbo s pitno vodo in zagotavljati njeno kakovost skladno s pravilnikom o pitni vodi.


OBČINA ŠKOCJAN«


Predmet tega Dokumenta identifikacije investicijskega projekta je identifikacija projekta oskrbe s pitno vodo območja občine Škocjan.

3.3. Cilji projekta

Cilj investicije je dosegati:

• večjo učinkovitost in uspešnost upravljanja z vodovodnimi sistemi, kar zajema ustrezno organiziranost delovanja upravljalcev, stike s strankami, evidence stanja, poročanje, potencialno prestrukturiranje organizacij,

• ustrezno sanacijo vodovodnih sistemov z vidika vodnih izgub, • ustreznejšo spremljanje delovanja celotnih sistemov (spremljanje, pretoki, tlaki) • ureditev vodovodnega sistema do take mere, da bodo zagotavljali požarno

varnost, • izboljšanje kakovosti pitne vode in zanesljivost glede količin, • ureditev vodovodnega sistema z vidika sanacije zastarelih delov omrežja in

naprav ter • povečanje varnosti oskrbe s pitno vodo (upravljanje s tveganji).

3.4. Zakonodaja, ki ureja predmetno področje

Pri pripravi vse potrebne dokumentacije za predmetni projekt in izdelavo nadaljnje investicijske dokumentacije projekta je potrebno upoštevati merodajno evropsko zakonodajo, slovensko zakonodajo in zakonodajo občine, ki bo vključena v projekt. Zakon o vodah (Ur.l. RS 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08) določa v 2. členu naslednje cilje: cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Pri opredelitvi ciljev upravljanja z vodami in z njimi povezanih programih ukrepov se upoštevajo vplivi podnebnih sprememb. Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) (ZVO-1-UPB1) (Ur. l. RS, št. 39/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08) določa oskrbo s pitno vodo kot obvezno lokalno javno službo. Podrobneje način izvajanja javne službe določajo občine, ki v ta namen izdajajo občinske odloke o oskrbi s pitno vodo. Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/04,35/04,26/06,92/06), ki predpisuje ugotavljanje in oceno varnosti oskrbe s pitno vodo. Določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki kakršnegakoli onesnaženja. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS št. 35/06, 41/08) hkrati z operativnim programom oskrbe s pitno vodo ureja predvsem izvajanje oskrbe s pitno vodo. Pravilnik določa bistvene zahteve, ki jih morajo z vidika upravljanja z vodovodnimi sistemi sprejeti upravljavci vodovodnih sistemov. Uredba o vodnih povračilih (Ur.l. RS št. 103/02, 122/07), ki se plačuje za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v lasti države. Zavezanec za plačilo vodnega povračila je oseba, ki upravlja objekt ali napravo za odvzem ali izkoriščanje vode.


OBČINA ŠKOCJAN«


Druga slovenska zakonodaja na področju pitne vode:

• Uredba o ureditvi določenih vprašanj s področja voda (Ur.l. SRS, št. 22/76, RS, št. 35/96)

• Uredba o kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 125/00 (4/2001 - popr.), 52/02, 41/04-ZVO-1)

• Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (Ur.l. RS, št. 100/05) • Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur.l. RS, št.

46/02, 41/04-ZVO-1) • Pravilnik o obliki in vsebini napovedi za plačilo vodnega povračila (Ur.l. RS, št.

131/03) • Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06) • Pravilnik o določitvi vodne infrastrukture (Ur.l. RS, št. 46/05) • Pravilnik o emisijskem monitoringu kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za

oskrbo s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 40/01) • Pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Ur. l. RS,

št. 5/00, 49/06) • Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Ur.l. RS, št.

49/06). • Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2008 (Ur.l. RS, št. 8/08)

Uredbe na področju kvalitete voda v okviru Državnega programa za prevzem pravnega reda Evropske Unije:

• Sewage Sludge (86/278/EEC) • Ground Water (80/68/EEC) dodatki (90/656/ECC, 91/692/EEC) • Nitrates Directive (92/43/EEC) • Integral Pollution Prevention Control (96/61/EC) dodatki (90/656/EEC, 91/692/EEC) • Dangerous Substances to the Aquatic Environment (76/464/EEC) dodatki

(90/656/EEC, 91/692/EEC) • Mercury Discharges from Chlor-alkali Industries (82/176/EEC) • Cadmium Discharges (83/513/EEC) • Other Mercury Discharges (84/156/EEC) • HCH Discharges (84/491/EEC) • List on Substances (86/280/EEC) dodatki (88/347/EEC, 90/415/EEC) • Habitats Directive (92/43/EEC) • Shellfish Directive (79/923/EEC) dodatek (91/692/EEC) • Fish Water Directive (78/659/EEC) • Surface Water for the Abstraction of Drinkig Water (75/440/EEC) dodatki

(79/869/EEC, 90/656/EEC, 91/692/EEC) • Bathing Water (76/160/EEC) dodatek (90/656/EEC) • Water Framework Directive (COM/97) 49-final

Podpisane mednarodne konvencije:

• Konvencija o zaščiti in rabi prekomejnih vodotokov in jezer (Helsinki, 1992) • Konvencija o sodelovanju pri zaščiti in rabi voda reke Donave (Sofija, 1994) • Konvencija o močvirjih mednarodnega pomena (Ramsar, 1993) • Konvencija o biološki raznolikosti (Rio de Janeiro, 1992) • Alpska konvencija (Salzburg, 1991)


OBČINA ŠKOCJAN«


Podpisani mednarodni sporazumi s sosednjimi državami: • z Avstrijo: Sporazum o urejanju voda Drave Sporazum o urejanju voda Mure • z Madžarsko: Sporazum o urejanju voda mejnih vodotokov • z Italijo: Sporazum o urejanju reke Soče

Sporazum o varstvu Jadranskega morja (Slovenija, Italija, Hrvaška) • s Hrvaško: Sporazum o urejanju voda

Sporazum o varstvu Jadranskega morja (Slovenija, Italija, Hrvaška)

Programska izhodišča Vsebina in obseg načrtovanih aktivnosti izhajajo iz ocene obstoječega stanja in ukrepov za njegovo izboljšanje, obenem pa upoštevajo tudi varstvo in večnamensko rabo voda glede načrtovanega razvoja gospodarskih ter negospodarskih dejavnosti in realne ekonomske možnosti, ki določajo časovni potek izvedbe prednostnih nalog.

Evropske usmeritve glede načrtovanja in vodenja nacionalne politike vključujejo:

• politiko kompleksnega načrtovanja in upravljanja z upoštevanjem naravnih danosti, ekonomskih in socialnih faktorjev prostora,

• regionalizacijo po povodjih ter • zaščito kvalitete, količine in dinamike voda.

Aktivnosti in ukrepi so naslovljeni na nacionalni in lokalni nivo odločanja in upravljanja in opredeljujejo proces kooperacije in sodelovanja akterjev na posameznih nivojih in med njimi. Razvojna politika podaja enotne strateške usmeritve za vsa povodja Republike Slovenije, načrtovanje ukrepov po posameznih povodjih pa omogoča:

• trajnostni razvoj varstva in rabe voda, • preglednejšo situacijo virov onesnaženja, obremenitve vodnih tokov in njihove

razpoložljive samočistilne sposobnosti, ki določa vrsto in časovno opredelitev ukrepov,

• preglednejšo situacijo razpoložljivih količin voda, ki so odvisne od naravnih danosti, obstoječe rabe in bilance voda posameznih področij, ki določa usmeritve in časovno opredeljene aktivnosti za izvedbo načrtovane rabe voda,

• upoštevanje različnega stanja razvoja posameznih dejavnosti po posameznih regijah, • učinkovitejši nadzor nad izvajanjem razvojne politike.

Operativni program vključuje nacionalno in lokalno regulativo ter strategijo, institucije na nacionalni in lokalni ravni upravljanja in časovni potek prednostnih investicij z opredelitvijo finančnih virov za njihovo izvedbo.


OBČINA ŠKOCJAN«


Strategije in programi, ki podajajo programska izhodišča:

• Nacionalni program varstva okolja (NPVO), MOP 1998 • National Programme of Adaption of the Acquis Communautaire, MOP 1998 • CRP V2-9139-97: Varstvo voda, Zakonodaja in drugi splošni ukrepi varstva okolja,

MOP 1998 • DISAE: SLO-107, Implementation of Urban Waste Water Directive, 1998 • GEF - Danube River Basin Pollution Reduction Programme, 1998 • Načrtovane investicije v komunalni infrastrukturi in predviden način njihovega

financiranja, Ekonomska Fakulteta, dr. Mojmir Mrak, 1998 • Priporočila Združenih narodov državam Vzhodne in Srednje Evrope (ECE) -

Protection and Sustainable Use of Waters, recommendation to ECE, UNO, 1995 • Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) • Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO) • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS št.

2/06)


OBČINA ŠKOCJAN«


4 OPIS VARIANTE »Z« INVESTICIJO V PRIMERJAVI »BREZ« INVESTICIJE IN ALI

MINIMALNO ALTERNATIVO Predmet Dokumenta identifikacije investicijskega programa se nanaša na oskrbo s pitno vodo v občini Škocjan v okviru projekta »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske«. V nadaljevanju je podana obrazložitev smiselnosti izvedbe Variante »brez« in Variante »z« investicijo.

4.1. Varianta »brez« investicije

Izboljšava in nadgradnja vodovodnega sistema na območju Dolenjske je širšega družbenega pomena, ki jo narekuje Nacionalni program varstva okolja (NVPO) ter zakonski akti, ki urejajo področje pitne vode. Področje varne oskrbe s pitno vodo v občinah, ki so na predmetnem območju, zagotavlja upravljanje vodovodnih sistemov Komunala Novo mesto d.o.o. Naloga tega javnega podjetja je skrb za zagotavljanje zadostne razpoložljive količine zdravstveno ustrezne pitne vode. Področje zahteva velika vlaganja, predvsem pa je potrebno doseči varovanje in gospodarno izkoriščanje vodnih virov, kot strateškega resursa v prihodnosti. Za območje Dolenjske in s tem posledično tudi občine Škocjan so značilni dotrajani vodovodni sistemi, velike vodne izgube, pogoste okvare na cevovodih in delna pokritost z javnim vodovodnim omrežjem. Tabela 4/1: Strošek vodnih izgub in vzdrževanja obstoječega vodovodnega sistema v letu

2007 v občinah vključenih v projekt »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode »

IZGUBE IZGUBE IZGUBE STROŠEK

VZDRŽEVANJA STROŠEK

MATERIALA STROŠEK

DELA STROŠEK ENOT SP

SKUPAJ STROŠKI OBČINA

% M3 EUR EUR EUR EUR EUR EUR MO NOVO MESTO 17,84 534.653 355.865 78.180 65.662 62.530 75.835 638.072

ŠENTJERNEJ 20,56 93.848 84.060 15.024 17.361 12.841 12.804 142.090 ŠKOCJAN 32,64 56.557 5.873 11.249 10.636 9.491 5.938 83.187 STRAŽA 27,03 64.980 39.365 13.518 11.806 6.839 4.743 76.271 ŠMARJEŠKE TOPLICE 28,18 71.442 45.280 14.983 11.291 11.166 4.339 87.059

SKUPAJ 25,25 821.480 570.443 132.954 116.756 102.867 103.659 1.026.679 V kolikor se bo nadaljevalo obstoječe stanje oz. se ne bo izvedla investicija, bodo stroški vodnih izgub in tekočega vzdrževanja v naslednjem 30-letnem obdobju presegli vrednost predvidene investicije. Zato je v naslednjem srednjeročnem obdobju do leta 2015 je potrebno na vodooskrbnem sistemu realizirati številne investicije obnov, novogradenj in rekonstrukcij sistema. V kolikor ne bo prišlo do realizacije navedenih aktivnosti ne bo zagotovljena dolgoročno varna, zanesljiva in kvalitetna vodooskrba v občini Škocjan v skladu z veljavno zakonodajo in pravilniki. Dejstvo je, da je izboljšava in nadgradnja vodovodnega sistema v občini Škocjan nujno potrebna, saj je potrebno zmanjšati vodne izgube in porabo energije, stroške obratovanja in stroške tekoče sanacije, kar vpliva na končno ceno, ki jo plačajo uporabniki. Na ta način se izboljšajo socialne razmere na celotnem območju omenjene občine.


OBČINA ŠKOCJAN«


Na osnovi navedenega lahko zaključimo, da Varianta brez investicije ni mogoča.

4.2. Varianta »z« investicijo

Obdelali smo možne variante nadgradnje omrežja za oskrbo s pitno vodo in sicer Varianto A in Varianto B.

4.2.1. Varianta A

Pri Varianti A je predvidena novogradnja po liniji obstoječih cevovodov ter deloma tudi po novi liniji. Ta Varianta se je zaradi obsega omrežja in zahtevnosti oskrbe izkazala neracionalna, iz naslednjih razlogov: • obseg del se bistveno poveča zaradi izvedbe začasnih cevovodov, • izvedba zahteva postavitev začasnih cevovodov, kar bi investicijo na segmentu

montažnih del podražilo za 75%, na segmentu gradbenih pa zaradi dodatnih pripravljalnih del za 15%,

• vse povezave z obstoječimi odcepi sekundarnih cevovodov in priključkov se z izvedbo začasnih cevovodov podvajajo,

• v času gradnje in večkratnih prevezav cevovodov bi prihajalo do obsežnih motenj v oskrbi s pitno vodo, posledično pa tudi do možnih potencialnih okužb pitne vode v omrežju,

• zaradi daljših večkratnih prekinitev dobave vode bi pri porabnikih prihajalo do zastojev v procesih dela in s tem do večjih izpadov prihodka,

• pri Varianti A je vrednost odsekov in objektov skupnega projekta ovrednotena na 17.871.119 EUR (brez DDV ter brez neupravičenih stroškov občine Škocjan) v stalnih cenah,

• pri Varianti A je v celoten projekt zajet tudi odsek 18 ter vodohran Kočnik, ki sta vključena v projekt občine Škocjan, kot neupravičeni stroški, ki bodo financirani s strani občine in so ocenjeni na 2.331.257 EUR (brez DDV) v stalnih cenah,

• celotna vrednost Variante A, skupaj z upravičenimi in neupravičenimi stroški je tako 20.202.376 EUR brez DDV v stalnih cenah.

4.2.2. Varianta B

Pri Varianti B je predviden vzporeden potek z obstoječim vodovodom in optimalnim odmikom glede na dimenzijo cevovodov. Upoštevani so tudi občinski podrobni prostorski načrti, potek cevovodov pa je usklajen z razvojnimi načrti. Prednosti te variante se kažejo: • v času izvajanja del v primerjavi z Varianto ,,A” ne bo potrebno graditi vzporednih

cevovodov, kar investicijo na segmentu montažnih del poceni za 75 %, na segmentu gradbenih pa del za 15 % zaradi nepotrebnih dodatnih pripravljalnih del,

• odpadejo vse začasne povezave sekundarnih cevovodov in priključkov na začasni cevovod,

• oskrba s pitno vodo bo v času gradnje bistveno manj motena kot bi bila pri izvedbi po Varianti ,,A”,

• potencialna možnost okužb vode v omrežju se bistveno zmanjša zaradi zmanjšanja prevezav, oziroma zapiranja cevovodov,


OBČINA ŠKOCJAN«


• pri Varianti B je vrednost odsekov in objektov skupnega projekta ovrednotena na

14.482.726 EUR (brez DDV ter brez neupravičenih stroškov občine Škocjan) v stalnih cenah,

• pri Varianti B je v celoten projekt zajet tudi odsek 18 ter vodohran Kočnik, ki sta vključena v projekt občine Škocjan, kot neupravičeni stroški, ki bodo financirani s strani občine in so ocenjeni na 2.331.257 EUR (brez DDV) v stalnih cenah,

• celotna vrednost Variante B, skupaj z upravičenimi in neupravičenimi stroški je tako 16.813.983 EUR brez DDV v stalnih cenah.

Iz navedenih analiz posameznih variant izhaja, da je optimalnejša izbira gradnje cevovodov po Varianti B”. REGIONALNI VODOVODNI SISTEM Za ustrezno delovanje vodovodnega sistema je potrebno zagotoviti stalno ustrezno kvaliteto vode na zajetjih Jezero, Stopiče. Za zagotovitev primerne kvalitete vode je na teh vodnih virih predvidena vgradnja naprav za pripravo vode (ultrafiltracija). Za zagotovitev ustrezne pretočnosti vodovodnega omrežja in sodelovanja med posameznimi sistemi je predvidena rekonstrukcija omrežja z vgradnjo vodovodnih cevi ustreznih profilov. Zagotovitev ustrezne rezerve vode za pokrivanje dnevnih konic porabe pa bo zagotovljena z izgradnjo dodatnih vodohranov. Osnovo vodovodnega sistema predstavlja črpališče Jezero, vodohran Kij in vodovodni cevovod med Šentjernejem (VH Šmarje), Novim mestom, Stražo in Mirno Pečjo. V Šentjerneju dopolnjuje zmogljivost omrežja dotok iz zajetja Kamnišček in Cerov Log, v Mirni Peči pa Poljanske vrtine, ki so obravnavane v Suhokranjskem vodovodu. Na južnem delu Novega mesta se v sistem vključuje dotok iz črpališča Stopiče, ki bo zagotavljalo vodo predvsem za naselja na južnem in vzhodnem delu občine Novo mesto, za južni del Novega mesta in za naselja v občini Straža na desnem bregu reke Krke. V Dobravi pri Škocjanu je predvidena povezava z omrežjem v občini Škocjan. Poveča se tudi prevodnost cevovoda proti črpališču Dol. Kamence za zagotavljanje potrebnih količin vode v občini Mirna Peč. CEVOVODI IN POTEK PROJEKTIRANE TRASE Cevovodi so dimenzionirani na osnovi predhodnega hidravličnega izračuna, iz katerega je razvidno, da obstoječi cevovodi ne zagotavljajo ustreznih pretokov. Opredelili smo jih na transportne in primarne cevovode, ter jih razmejili na odseke in pododseke. Projektirani cevovodi so iz NL (nodularna litina) nazivnega premera DN 125; DN 150; DN 200; DN 250; DN 300 in DN 500 mm. V najnižjih vertikalnih lomnih točkah se v cevovod vgradi blatne izpuste ustreznih dimenzij. Odcep blatnega izpusta mora biti zaprt s kvalitetnim zasunom, zaklopka blatnega izpusta mora biti zavarovana pred poškodbami z AB glavo, iztok vode pa reguliran na način, da ne povzroča škode okolju. V najvišjih vertikalnih lomnih točkah se v cevovod vgradi kvalitetne avtomatske kombinirane do/odzračevalnike, ki se jih vgradi v ustrezne AB jaške, manjše dimenzije (do 100 mm) so lahko podzemne izvedbe.


OBČINA ŠKOCJAN«


V transportni in primarni cevovod se v ustrezne AB jaške na razdalji 500 do 800 m vgradi sektorske zasune. Sektorske zasune se vgradi tudi za vsakim odcepom gledano v smeri toka vode. Vse odcepe – navezave sekundarnih cevovodov na transportni in primarni cevovod se opremi s kvalitetnimi podzemnimi zasuni, pomembnejši odcepi pa tudi z meritvami pretoka z impulznim izhodom in daljinskim odčitavanjem, oziroma s prenosom v nadzorni center. V poplavnem območju so vsi AB jaški vodotesni, vhodne odprtine pa dvignjene nad nivo poplavljanja. ODSEK 2: VH Kij – VH Marof Transportni cevovod med vodohranoma Kij – Marof ne zagotavlja ustreznih hidravličnih razmer v vodovodnem sistemu. Del omrežja je bilo že zgrajenega ob gradnji avtoceste. Zgraditi pa je potrebno še naslednje pododseke: - pododsek 2A: VH Kij – AC Lutrško selo; DN 500 v dolžini 424 m - pododsek 2B: Odcep za Lutrško selo – Viadukt Lešnica; DN 500 v dolžini 3.143 m - pododsek 2C: AC Lešnica - AC Mačkovec (Bajnof); DN 500 v dolžini 1.172 m - pododsek 2D: AC Mačkovec – Severna obvoznica; DN 500 v dolžini 1.641 m - pododsek 2E: Severna obvoznica - Odcep Bršljin; DN 500 v dolžini 631 m Navedeni odseki v celoti potekajo na območju Mestne občine Novo mesto. Projektirani odseki potekajo v varovalnem pasu z odmikom 3 m od obstoječega vodovoda., razen na Otočcu, ki se potek trase prestavi izven obstoječega stanovanjskega naselja in v Ločni kjer se trasa prestavi izven širitvenega območja Tovarne zdravil Krka. Vsi odcepi – navezave primarnih in sekundarnih cevovodov na transportni cevovod morajo biti pod meritvami pretoka z impulznim izhodom in daljinskim odčitavanjem, oziroma s prenosom v nadzorni center. V vse odseke med VH Kij in VH Marof se v jarek, na posteljico s predpisanim odmikom od cevovoda položi interni energetski kabel za napajanje mernih mest in optični kabel za prenos podatkov v center vodenja iz vseh vmesnih odjemnih mest in vodohranov. Za morebitne poznejše potrebe po prenosu podatkov se ob optičnem kablu vgradi tudi polietilenska fleksibilna cev Ø 100 mm z gladko notranjo steno. ODSEK 3: Vodarna Jezero – VH Sračnik Vodohranu Sračnik, preko katerega se oskrbujejo nekatera naselja v občinah Šmarješke Toplice, Škocjan in Šentjernej, je potrebno zagotoviti ustrezen dotok vode. V ta namen je potrebno zgraditi predmetni odsek s pododseki 3A; 3B in 3C, ki predstavljajo transportni težnostni cevovod DN 150 in DN 200 mm med vodarno Jezero in VH Sračnik, v skupni dolžini 2435 m. Ti cevovodi v celoti potekajo na območju občine Šmarješke Toplice. Potek trase je deloma v kmetijskih, deloma v voznih površinah. Med vodarno Jezero in razcepnim mestom Šmarjeta – VH Sračnik se v jarek, na posteljico s predpisanim odmikom od cevovoda položi interni energetski kabel za napajanje merilnih mest in optični kabel za prenos podatkov v center vodenja. Za morebitne poznejše potrebe po prenosu podatkov se ob optičnem kablu vgradi tudi polietilenska fleksibilna cev Ø 100 mm z gladko notranjo steno.


OBČINA ŠKOCJAN«


ODSEK 4: VH Sračnik – VH Šmarje Predmetni odsek s pododseki 4A; 4B; 4C; 4D predstavlja transportni težnostni cevovod DN 250 mm med VH Sračnik in razcepom Škocjan – Šentjernej v Dobravi, v skupni dolžini 4270 m, ki poteka na območju občine Šmarješke Toplice v dolžini 1375 m, na območju občine Škocjan v dolžini 2895 m. Pododseka 4E in 4F sta primarna in v celoti potekata na območju občine Šentjernej v dolžini 4164 m. Potek trase je deloma v kmetijskih, deloma v voznih površinah. Pododseki 4A; 4B; 4C; 4D in 4E dimenzijsko ustrezajo hidravličnim zahtevam in niso predmet tega projekta. Pododsek 4F je na novo dimenzioniran na DN 150 mm, kar je predmet tega projekta. ODSEK 6: Družinska vas – VH Gorenja vas Predmetni odsek z pododseki 6A in 6B predstavlja primarni težnostni cevovod DN 125 in DN 150 med razcepom za smer Šmarjeta - Sračnik, v skupni dolžini 1566 m, ki v celoti poteka na območju občine Šmarješke Toplice. Potek trase je deloma v kmetijskih površinah, pretežni del pa v voznih površinah. Na razcepu pri domu gasilcev v Šmarjeti se zgradi črpališče v obliki podzemnega AB jaška. Črpališče se z elektriko oskrbuje iz predvidenega vodohrana Gorenja vas. V ta namen se ob cevovodu med VH Gorenja vas in črpališčem ob cevovodu položi ustrezen elektroenergetski kabel in optični kabel za prenos podatkov. Pododsek 6A se bo gradil sočasno z obvoznico Šmarjeta in ni predmet tega projekta. Načrtovanemu vodohranu Gorenja vas, preko katerega se oskrbujejo naselja v občini Šmarješke Toplice, je potrebno zagotoviti ustrezen dotok vode. V ta namen je potrebno zgraditi predmetni odsek s pododsekom 6B, ki predstavlja tlačno-povratni cevovod DN 125 in DN 150 mm med prečrpališčem v Šmarjeti in VH Gorenja vas, v skupni dolžini 1215 m. Ta odsek v celoti poteka na območju občine Šmarješke Toplice. Potek trase pa je deloma v kmetijskih, deloma v voznih površinah. ODSEK 7: Dobrava – VH Škocjan Načrtovanemu vodohranu Škocjan je potrebno zagotoviti ustrezen dotok vode. V ta namen je potrebno zgraditi predmetni odsek s pododsekom 7A, 7B in 7C, ki predstavlja povezovalni primarni cevovod DN 125 in DN 150 mm med osrednjim vodovodnim sistemom, VH Škocjan in vodnim virom – vrtino Škocjan, v skupni dolžini 5824 m. Ta odsek v celoti poteka na območju občine Škocjan. Potek trase pa je deloma v kmetijskih, deloma v voznih površinah. Pod naseljem Zloganje na koti okoli 220 m.n.m. se zgradi črpališče v obliki podzemnega AB jaška, na koti 260 m.n.m. pa vodohran prostornine 400 m3. Obstoječ elektroenergetski priključek za vodohran v Zloganju se prestavi na projektirano črpališče. Tako se bo VH Zloganje in črpališče z elektriko oskrbovalo iz skupnega priključka. V ta namen se ob cevovodu med črpališčem in VH Škocjan ob cevovodu položi ustrezen elektroenergetski kabel in optični kabel za prenos podatkov. ODSEK 8: Novo mesto - Stopiče Transportni povezovalni cevovod med vodovodnima sistemoma Jezero in Stopiče ne zagotavlja ustreznih hidravličnih razmer v vodovodnem sistemu osrednjega vodovodnega sistema.


OBČINA ŠKOCJAN«


Pododseki 8A; 8B; 8C in 8D predstavlja transportni povezovalni cevovod DN 250 in DN 300 mm med vodarnama Jezero in Stopice, v skupni dolžini 5608 m, ki v celoti poteka na območju Mestne občine Novo mesto. Pododseka 8A in 8D dimenzijsko ustrezata hidravličnim zahtevam, zato nista predmet tega projekta. Del omrežja je bilo že zgrajenega ob gradnji ostale komunalne infrastrukture, zgraditi pa je potrebno še naslednje pododseke: - pododsek 8B: Gotna vas; DN 250 v dolžini 166 m - pododsek 8C: Gotna vas – VH Dol. Težka voda; DN 300 v dolžini 2.742 m Navedeni odseki v celoti potekajo na območju Mestne občine Novo mesto. Projektirani odseki potekajo v varovalnem pasu z odmikom 3 m od obstoječega vodovoda, razen na odseku od Črmošnjic do Gotne vasi, ki se potek trase prestavi izven območja plazovitega terena. Vsi odcepi – navezave primarnih in sekundarnih cevovodov na transportni cevovod morajo biti pod meritvami pretoka z impulznim izhodom in daljinskim odčitovanjem, oziroma s prenosom v nadzorni center. Na odseku VH Dol. Težka voda – Gotna vas se v jarek na posteljico s predpisanim odmikom od cevovoda položi interni energetski kabel za napajanje mernih mest in optični kabel za prenos podatkov v center vodenja iz vseh vmesnih odjemnih mest. Za morebitne poznejše potrebe po prenosu podatkov se ob optičnem kablu vgradi tudi polietilensko fleksibilno cev Ø 100 mm z gladko notranjo steno. ODSEK 13: Novo mesto- Straža občina Straža se preko obstoječih vodohranov v Gor. in Dol. Straži oskrbuje iz lastnega vodnega vira Devetak. Zaradi neustrezne kvalitete vode iz tega vira je potrebno zagotoviti ustrezne cevne povezave z osrednjim vodovodnim sistemom. V ta namen je potrebno zgraditi ustrezne nove cevne povezave v pododseku 13D Resa – VH Gor. Straža, pododseku 13E Resa – VH Dol. Straža ODSEK 14: Novo mesto – Sv. Rok - Straža Odsek 14 s pododseki 14A; 14B in 14C predstavlja transportni težnostni cevovod DN 150 in DN 250 mm med vodohrani Dol. Težka voda – Sv. Rok – VH Straža, v skupni dolžini 5.787 m, od tega 2.787 m v MO Novo mesto, 3.000m na območju občine Straža. Predmetni cevovod povezuje osredni vodovod z občino Straža. Pododseka 14A in 14B sta že zgrajena in hidravlično primerno dimenzionirana, pododsek 14C, ki pa je za povezavo osrednega vodovoda z vodohranom Gor. Straža potrebno še zgraditi, kar je predmet tega projekta. ODSEK 17: Vrtina Kamnišček - VH Hrastje – Dolenje Mokro polje Odsek 17 s pododseki 17A in 17B predstavlja primarni cevovod premera DN 200 in DN150 mm. Predmetni odsek povezuje vrtine Kamnišček preko vodohrana Hrastje in povezovalnega cevovoda Dolenje Mokro Polje, z osrednim vodovodom oziroma s centralnim vodnim virom - vodarno Jezero. Pododsek 17A med zajetjem Kamnišček in vodohranom Hrastje je že zgrajen, povezovalni cevovod v pododseku 17B od vodohrana Hrastje do Dolenjega Mokrega Polja pa je predmet tega projekta.


OBČINA ŠKOCJAN«


ODSEK 18: VTK Škocjan – visoka cona (v občini Škocjan-neupravičen strošek) Novogradnja pododseka 18A: VH Škocjan – VH Kočnik dolžine 1.580 m in izgradnja črpališča z opremo, pododseka 18B: VH Kočnik – Gabrnik – Zagrad dolžine 2.583 m in izgradnja črpališča z opremo Gabrnik, pododseka 18C: VH Kočnik – Bučka – Dolenje Radulje dolžine 5.287 m in izgradnja črpališča z opremo Stopno. OBJEKTI VODARNE Vodarna Jezero Na zajetju Jezero je predvidena gradnja čistilne naprave za pripravo pitne vode po postopku ultrafiltracije, zmogljivosti 150 l/sek. Podrobenješi opis je podan v nadaljevanju. Vodarna Stopiče Na zajetju Stopiče je predvidena gradnja čistilne naprave za pripravo pitne vode po postopku ultrafiltracije, zmogljivosti 60 l/sek. Podrobnejši tehnični opis je podan v nadaljevanju. VODOHRANI Hidravlični izračun je pokazal, da so predvsem ključni vodohrani v omrežju premajhnih kapacitet. Najbolj kritični so vodohrani Kij, Gorenja vas in Škocjan kjer prostornina obstoječih vodohranov zadošča le za 1 urno obratovanje. Situacija se trenutno rešuje s povečano količino črpanja (zajetje Jezero). Po izgradnji naprav za pripravo vode pa tak način ne bo več možen, saj bo izdatnost posameznega vodnega vira omejena z zmogljivostjo čistilne naprave. Manjša količina črpane vode in akumulacija vode v vodohranih pa je tudi energetsko primernejša. Vse lokacije vodohranov so ob obstoječih, z izjemo posameznih objektov, ki so povezani z dovodom novih količin vode v skupen sistem (vodohran za Škocjan in vodohran Poljanska Gora v sistemu Suhokranjskega vodovoda). Za ustrezno delovanje sistema je potrebna izgradnja naslednjih vodohranov:

vodohran Kij, 4.000 m3, k.gl. 244.40 m n.m. vodohran Škocjan, 400 m3, k.gl. 260.00 m n.m. vodohran Gorenja vas, 200 m3, k.gl. 263.00 m n.m. vodohran Dol. Straža, 100 m3, k.gl. 250.00 m n.m. Vodohran Kij – 4000 m3 Zanesljivost obratovanja vodovodnih sistemov je odvisna tudi od vodohranskih kapacitet. Obstoječe kapacitete so bistveno premajhne, te je potrebno reševati z novogradnjo ali s povečanjem obstoječih kapacitet. Posebno problematičen je glavni vodovodni sistem Družinska vas- Jezero (osrednji vodovodni sistem), saj ima glavni vodohran na Kiju le 700 m3, ki krije le enourno konično potrošnjo. Hidravlični izračun pokaže potrebo po gradnji oziroma povečavi vodohrana na Kiju z dodatnimi 4.000 m3 prostornine.


OBČINA ŠKOCJAN«


Vodohran Škocjan – 400 m3 V občini Škocjan je za naselje Škocjan in širšo okolico, vse do Bučke, najpomembnejši vodohran Škocjan. Ta je sedaj prostornine 60 m3, kar je daleč premalo za zanesljivo in požarno varno oskrbo. S hidravličnim izračunom, izdelanim z namenom hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema Dolenjske, je v Škocjanu izkazana potreba po vodohranski kapaciteti 400 m3. Izgradnja vodohrana je načrtovana na koti 260 m.n.m., služil bo kritju konične potrošnje kakor tudi požarnih količin Škocjanu in vsem nižinskim naseljem južno od naselja Škocjan. Iz tega vodohrana bo vodo prečrpavati tudi za višinske predele naselij v občini Škocjan, ki so obravnavani v projektu VTK. Podrobnejši tehnični opis načrtovane gradnje 400 m3 vodohrana je podan v projektni dokumentaciji – IP vodohrana Škocjan. Vodohran Gorenja vas – 200 m3 V občini Šmarješke Toplice je za naselje Šmarjeta in širšo okolico, vse do Zbur, najpomembnejši vodohran Gorenja vas. Ta je sedaj prostornine 60 m3, kar je daleč premalo za zanesljivo in požarno varno oskrbo. S hidravličnim izračunom, izdelanim z namenom hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema Dolenjske, je v Gorenji vasi izkazana potreba po vodohranski kapaciteti 200 m3. Vodohran Gorenja vas bo s svojo lokacijo in prostornino zagotavljal zanesljivo oskrbo s pitno vodo in požarno varnost, tako za gospodinjstva kot za industrijo, za naselje Šmarjeta in širšo okolico. Obstoječi 60 m3 vodohran pa bo služil kot akumulacija za črpališče za vodovod Koglo.

Vodohran Dol. Straža – 100 m3 V občini Straža je za naselja v vzhodnem delu občine najpomembnejši vodohran Dol. Straža. Ta je sedaj prostornine 30 m3 na koti 242, kar je daleč premalo za zanesljivo in požarno varno oskrbo. Z hidravličnim izračunom, izdelanim z namenom hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema Dolenjske, je v Dol. Straži izkazana potreba po vodohranski kapaciteti 100 m3, na koti 250 m.n.m. Vodohran Dol. Straža bo s svojo lokacijo in prostornino zagotavljal zanesljivo oskrbo s pitno vodo in požarno varnost, tako za gospodinjstva kot za industrijo, v vzhodnem delu občine Straža. VH Kočnik – 200 m3 (v občini Škocjan-neupravičen strošek) V občini Škocjan je predvidena tudi gradnja VH Kočnik – 200 m3.

4.2.2.1. Ultrafiltracija Jezero

Naprava za pripravo pitne vode Jezero z maksimalnim učinkom priprave 160 l/s se bo zgradila v novozgrajeni vodarni, na vzpetini med obstoječim črpališčem izvira in vodotokom Potok.


OBČINA ŠKOCJAN«


Filtracija aktivnega olja se bo koncipirala kot tlačna filtracija, ultrafiltracija v alternativah tlačne filtracije in podtlačne filtracije pa se razišče. Novogradnja vodarne se postavi na višino 163,00 mNN, vključevala bo napravo za pripravo vode z filtracijo aktivnega oglja in z ultrafiltracijo, vključno z vsemi za to potrebnimi agregati za pralno vodo, dozirne naprave in zbiralnike, zbiralnik za čisto vodo in črpalke za nadaljnje črpanje v oskrbovalno omrežje. Dezinfekcija s pomočjo kloriranja se bo kot doslej instalirala v obstoječe črpališče. Dozirno mesto za kloriranje ostane kot doslej v jašku južno od črpališča. Ker naprava za pripravo pitne vode vodi do prekinitve pritiska, se morajo črpalke v obstoječem črpališču zamenjati. Za obhod celotne naprave za pripravo pitne vode ostane ena od centrifugalnih črpalk s 110 l/s, Hman

90m v obratovanju.

Preostale tri črpalke so bodo demontirale in zamenjale z dvema novima centrifugalnima črpalkama s pogonom, ki se regulira z vrtljaji, in črpalno količino po 80 l/s. Potrebna črpalna višina se naravnava glede na izbiro ultrafiltracijskega postopka. Izvirna voda se črpa iz črpališča surove vode preko priprave v nov vodovod. Čista voda iz priprave se vmesno shranjuje v dvokomornem sesalnem rezervoarju vodovoda, iz katerih potem črpalke glavnega črpanja sesajo v oskrbovalno omrežje. Priključitev na obstoječe distribucijsko omrežje sledi po kratki poti med novogradnjo vodarne in obstoječim merilnim jaškom s kloriranjem čiste vode. Rezervoar s čisto vodo v vodovodu prav tako služi kot predloga za splakovanje pri ultrafiltraciji, splakovanje filtracije aktivnega oglja sledi preko regulacije iz omrežja s predtlakom VH Kij. Med novogradnjo vodarne in vodotokom Potok se razporedi usedalni bazen za obdelavo rabljenih vod iz filtracije z aktivnim ogljem in obdelavo blatne vode z lamelnimi izločilniki za rabljeno vodo ultrafiltracije. Usedalni bazen za filtracijo aktivnega oglja se postavi tako, da je popolnoma prekrit z zemljo, za postavitev obdelave rabljene vode ultrafiltracije pa je potrebna visoka gradnja. Nastalo vodo iz izpusta za odplake in preliva vode iz vodovoda, kot tudi čisto vodo iz obdelave rabljene vode se odvaja v vodotok Potok. Na mestu izpusta se predvidi zgradbo za izpust z utrditvijo dna potoka.

DIMENZIONIRANJE NAPRAV ZA VODNO OSKRBO

Pretok naprav

Naprava za pripravo se koncipira za letni pretok ca. 2.500.000 m³. Ob potrošnih dnevih vode (qmax,d) je potrebna količina vode ca. 10.000 m³. S Komunalo Novo mesto je zato dogovorjen pretok naprav maksimalno 160 l/s. Ob 24 urnem obratovanju leži maksimalna dnevna količina pri tem pri ca. 13.000 m³. Filtracija aktivnega oglja Filtracija aktivnega oglja služi absorpciji sredstev za varstvo rastlin in odstranjevanju možnih organskih škodljivih snovi. Dodatno nastaja na filtrinem oglju biološko aktivni organizem, ki vodi do razgradnje biološko uporabnega raztopljenega organskega ogljika iz surove vode. Izbere se kontaktni čas (EBCT) ca. 10 minut.


OBČINA ŠKOCJAN«


Za izvedbo so potrebni trije paralelno vklopljeni filtrski kotli s premerom 3,90 m in cilindrično plaščno višino 4.00 m. Hitrost filtra je ca. 16 m/h. Za material filtra se izbere ekstrudirano aktivno oglje na bazi črnega premoga. Material filtra se vloži z debelino sloja 2,70 m in miruje na zaščitnem sloju debeline 0,30 m. Filtri se izdelajo iz pločevine za kotle, znotraj se vroče gumiranjo, na zunanji strani se izvede obloga.

• Splakovanje in usedalni bazen za pralno vodo

Splakovanje aktivnega oglja poteka preko regulacije s čisto vodo iz omrežja. Uporabi se predtlak VH Kij. Razlikuje se med splakovanjem po vnosu filtrirnega oglja in rednim splakovanjem med obratovanjem vodovoda.

• Polnjenje filtra aktivnega oglja

Material filtra se vloži s pomočjo priprave za polnjenje. V priključku za vstavljanje materiala filtra mora biti aktivno olje popolnoma splaknjeno. V ta namen se oglje najprej en dan namaka in se potem od zgoraj navzdol splakne. Pri splakovanju se material filtra popolnoma fluidizira, pri čemer se filtrirna plast raztegne za ca. 25 %. Splakovanje poteka s hitrostjo splakovanja ca. 25 – 30 m/h v trajanju 30 minut. Spec. količina izplaknjene vode znaša 100l/s , pri splakovanju oglja nastane do 180 m³ rabljene vode. Ker je rabljena voda pri splakovanju zaradi podzrn (mali partikli filtra, ki nastanejo zaradi trenja materiala filtra) obarvana črno, je potrebno celotno rabljeno vodo prestreči. Čista voda se lahko po usedanju delcev preusmeri v izpustni vodotok. Za podporo postopka usedanja se rabljeni vodi doda železov-III-klorid za kosmičenje

• Splakovanje filtrov aktivnega oglja

V rednih razmakih potrebno splakovanje filtrov v obratu vodarne poteka s količino rabljene vode ca. 50l/s v trajanju ca. 10-15 minut. Pri tem nastane za vsak filter in splakovanje ca. 30 do 45 m³ rabljene vode. Hitrost splakovanja je izbrana zato tako nizko, da se lahko snovi motnosti še odvedejo, mešanje filtrirne plasti z zabrisanjem absorpcijske fronte pa vendarle izostane. Splakovanje filtrov poteka približno mesečno oziroma po potrebi, na primer po večjih udorih motnosti. Splakniti je možno vse tri filtre zaporedno. Za dimenzioniranje usedalnega bazena je pri spiranju na novo prinesenega oglja nastala količina vode relevantna za odmero. Za vsak filter znaša približno 180 m³. Prostor za skladiščenje blata je bil izbran v tej velikosti zato, da je lahko nastalo blato vseh treh filtrov skladiščeno za dobo približno enega leta. Približno enkrat letno se ga iz prostora za blato odsesa in odstrani. Izbere se usedalni bazen s prostornino 240 m³, v njemu je predvideno 180 m³ za cono čiste vode in 60 m³ kot prostor za blato. Bazen za usedline se kompletno prekrije z zemljo, in se ga umesti med novogradnjo vodarne in izpustnim vodotokom.


OBČINA ŠKOCJAN«


Ultrafiltracija

Ultrafiltracija je lahko koncipirana kot tlačna filtracija ali podtlačna filtracija. Oba koncepta priprave se bosta alternativno raziskala.

• Alternativna tlačna filtracija

Ultrafiltracija se koncipira kot štirilinijska priprava s pretočno zmogljivostjo po 40 l/s. Moduli tlačnih filtrov z membransko površino po 50 m² se montirajo vertikalno na filtracijski okvir. Površinska obremenitev membran se določi s približno 90 l/(m²xh). Za vsako linijo je potrebnih 32 modulov, ki se obojestransko montirajo na okvir. Filtracijske okvirje (kompletna montažna ogrodja) se postavi tako, da se jih lahko obide in da so s tem vsi moduli za namene nadzora in možnih montažnih del dobro dostopni. Linije se splakuje s časovnim zamikom, pri tem pa se črpanje surove vode ne prekine, temveč storilnost priprave vode te linije prevzamejo preostale tri linije. Površinska obremenitev se dviga v teh linijah v času splakovanja enega kompletnega montažnega ogrodja od 90 na 120 l/(m²xh). Vsaki ultrafiltracijski liniji se dodeli predfilter s širino zank od 100 do 200 µm. Predfilter prejme nadzor diferenčnega tlaka in se ob prekoračitvi kritičnega diferenčnega tlaka samodejno splakne. Filter služi zaščiti membran pred morebitnimi grobimi delci. V priključitvi na predfilter je predvideno eno dozirno mesto za železov-III-klorid (FeCl3). Sredstvo za kosmičenje se dozira v koncentraciji približno 1 mg/l (kot Fe) in se s pomočjo statičnih mešalcev popolnoma vmeša. Za nastanek kosmičev je za vsako linijo predviden kontaktni zbiralnik s cilindrično višino oplaščenja 3,00 m in premera 1,00 m. S tem je za nastanek mikrokosmičev na razpolago predviden kontaktni čas 1 minute. Ta čas zadošča, da se snovi motnosti in organske substance vežejo na kosmič, je pa premalo časa za agregacijo večjih kosmičev, ki bi vodili do mašenja kapilarnega prereza membran. Nato pride voda na kosmičenje na module ultrafiltracije in se v postopku dead-end potisne skozi membrane. Črpanje sledi s predtiskom črpalk surove vode sprva preko filtracije aktivnega oglja, se nato s pomočjo regulacije razdeli na štiri linije ultrafiltracije in se na priključku na ultrafiltracijo ujame v dvokomornem rezervoarju čiste vode, ki ima kubaturo 2 x 50 m³. Rezervoar čiste vode se koncipira kot prosto stoječi PE-tank (polietilenski tank) in služi kot predloga za splakovalne črpalke ultrafiltracije in črpalke glavnega črpanja v omrežje.

• Splakovanje in ravnanje z rabljeno vodo

Normalno splakovanje s čisto vodo: Splakovanje poteka za vsako linijo vsakih 60 do 120 minut s čisto vodo (permeat = ultrafiltrat). Splakovanje poteka z obremenitvijo površine približno 250 l/(m²xh) za dobo 60 sekund. Za vsako linijo je potrebna specifična količina rabljene vode približno 111 l/s. Rabljena voda se s strani čiste vode potisne skozi membrane na stran surove vode. Pri tem se raztopi filtrirni kolač na strani surove vode membran in se splakne. Rabljena vode se prestreže v PE-tank z zmogljivostjo 7,5 m³ in se potem enakomerno spušča v obravnavo rabljene vode (usedalni bazen /sedimentacijska stopnja).


OBČINA ŠKOCJAN«


Ker je voda ultrafiltracije kosmičena, je za obravnavo rabljene vode predviden zalogovnik blata z lamelnim izločilnikom. Voda pri tem kontinuirano teče od spodaj navzgor skozi namočene lamele v usedalnem bazenu, pri tem pa se trde snovi usedajo na lamele. Zaradi močnega nagiba trde snovi zdrsnejo v lijak za blato, iz katerega se lahko odsesajo. Zgoraj odtekajoča čista voda je prosta trdih snovi in izpolnjuje zahteve za dovajanje v sprejemnik. Kemično podprto splakovanje (chemical enhanced backwash): Približno na vsake tri dni poteka kemično podprto splakovanje naprave za ultrafiltracijo (CEB). Pri tem se voda sprva črpa z dodatkom solne kisline (pH 2,0) na membrane. Ta raztopina za splakovanje ostane za dobo približno 20 minut na napravi, pri tem pa se raztopijo kovinske soli in apnene obloge. Nato se naprava s filtratom splakuje 20 sekund. Kot drugi korak čiščenja sledi alkalno čiščenje, pri katerem se voda, dotirana z natrijevim lugom pH-vrednosti od 12,do 12,5, zbere na pripravo in tam prav tako ostane približno 20 minut. V tem koraku čiščenja gredo huminske snovi, ki se držijo membran, v raztapljanje. Prav tako se lahko potem raztopijo na njih vezane snovi motnosti. Po zaključnem splakovanju s filtratom gre filtrirna linija lahko ponovno v obratovanje. S kemikalijami dotirane frakcije pralne vode in za splakovanje uporabljena voda se sprva prestrežejo v 20 m³ velikem nevtralizacijskem tanku. Tu se voda črpa in v danem primeru se uredi pH-vrednost. Po kontroli pH-vrednosti med 6,5 in 9,5 se rabljena voda črpa na lamelni izločevalnik, čista voda pa se izpusti v izpustni vodotok Potok (usedalni bazen /sedimentacijska stopnja). Dezinfekcijsko splakovanje: Približno mesečno poteka dezinfekcija membranske naprave, ki v prvi vrsti služi negi membranske naprave na strani čiste vode. Pri tem se s klorovo belilno lužino dotirana voda črpa na membrane, s katerih je potem po kontaktnem času približno 20 minut ponovno odplaknjena. Tako voda z vsebnostjo kemikalij, kot tudi za splakovanje membran uporabljen filtrat, se v nevtralizacijskem rezervoarju prestreže, kjer sledi redukcija aktivnega klora z doziranjem natrijevega tiosulfata. Po kontroli preostale vsebnosti klora se rabljena voda preko lamelnega izločevalnika izpusti v izpustni vodotok Potok. Intenzivno čiščenje: Ob letnem vzdrževanju ultrafiltracijske naprave lahko poteka še intenzivnejše čiščenje membranske naprave z daljšimi kontaktnimi časi na napravi. To intenzivno čiščenje poteka ročno s strani podjetja za vzdrževanje. Odvisno od uporabljenih kemikalij za splakovanje se lahko čista voda odstrani v izpustni vodotok ali pa se porabljena voda odpelje s cisterno.

• Alternativna podtlačna filtracija

Tudi podtlačna filtracija se koncipira s štirimi linijami in zmogljivostjo priprave 4 x 40 l/s. Moduli se montirajo na kasete. Pri tem se za vsako linijo postavi kaseta s 96 moduli s posamezno površino 46,5 m². Po trije moduli drug nad drugim sestavljajo enoto, ena kaseta zajema 32 takih sestavljenih enot trojnih modulov, ki so drug poleg drugega. Po ena enota trojnih modulov se lahko z ročno armaturo posamezno vklopi oziroma izklopi. Skupno znaša membranska površina celotne naprave 17.856 m², površinska obremenitev leži pri maksimalnem črpanju in obratovanju vseh štirih linij približno 32,3 l/(m²xh). Vsako kaseto se obesi v filtracijski tank. Ta ima notranje mere približno 3,80 m x 0,90 m in višino približno 3,70 m. Kaseta se z instalacijo popolnoma potopi v vodo.


OBČINA ŠKOCJAN«


Surova voda izvira se črpa s črpalkami surove vode s pomočjo aktivnega oglja in filtracijskih tankov. Na strani čiste vode ultrafiltracije se s pomočjo sesalne črpalke ustvari podtlak, ki odsesa vodo skozi membrane tanka. Pri tem so črpane količine surove vode in sesalnih črpalk medsebojno tako usklajene, da vodna gladina v tankih ostane konstantna. Predfiltru med filtracijo aktivnega oglja in ultrafiltracijo se je možno odpovedati, filtracija aktivnega oglja zadržuje grobe delce in odneseno aktivno oglje ne prihaja v kapilare, temveč največ v filtracijske tanke, kjer ne more povzročiti poškodb membran. Vsaki liniji se dodeli dozirno mesto za železov-III-klorid. Sredstvo za kosmičenje se s pomočjo statičnih mešalcev vmeša in voda potem prispe v kontaktni rezervoar s približno 2,4 m³ vsebine. Kontaktni rezervoar ima premer 1,4 m in cilindrično plaščno višino 1,60 m. Ob polni obremenitvi naprave ima rezervoar kontaktni čas približno eno minuto in služi, kot že pri tlačni filtraciji, vezavi snovi motnosti in raztopljenega organskega ogljika na kosmiče.

• Splakovanje in ravnanje z rabljeno (pralno) vodo

Normalno splakovanje s čisto vodo Filtracijski cikel vode znaša do splakovanja približno 60 minut. Potem se voda v filtracijskem tanku najprej skozi nadaljnjo proizvodnjo ultrafiltrata poglobi oziroma zniža do gornjega roba membran. Takoj nato sledi splakovanje membran s čisto vodo in površinsko obremenitvijo 45 l/(m²xh) v trajanju 15 do 30 sekund. Odvisno od linije to ustreza specifični količini vode približno 56 l/s. Po končanju splakovanja se voda napolnjenega tank potem popolnoma spusti. Tako pri splakovanju, kot tudi med spuščanjem tanka se podpre odstopanje filtrirnega kolača od membran s pomočjo vpihavanja tlačnega zraka v talnem področju kasete. Po izpraznitvi tanka se le-ta ponovno napolni s surovo vodo in linija priprave gre ponovno v pogon. Med splakovanjem linije priprave njeno zmogljivost priprave prevzamejo preostale tri linije, katerih zmogljivost priprave in površinska obremenitev je potem zvišana za tretjino. Iz filtracijskega tanka spuščena splaknjena voda se vmesno skladišči v zbiralnem tanku pod filtracijskim tankom in se enakomerne izpušča preko obdelave rabljene vode (lamelni izločevalnik) v izpustni vodotok. Kemično podprto splakovanje V večjih razmakih je potrebno splakovanje membran podpreti z uporabo kemičnih dodatkov za izpiranje. Najprej se določi približno 14-dnevni ritem za vsako linijo priprave. Čistilni intervali se v tekočem obratovanju. prilagodijo po potrebi. Kemično podprto splakovanje poteka pri ph-vrednosti od 2,0 oziroma 10,5. Nastavitev ph-vrednosti poteka preko doziranja solne kisline oziroma natrijeve lužine. Pred splakovanjem se filtracijski tank izpusti v zbiralni tank normalnega splakovanja. Nato se tank s kislinasto frakcijo popolnoma napolni in membrane se približno 15 minut »namakajo«. Vsebina filtracijskega tanka se nato izpusti, membrane s čisto vodo brez vsebnosti delcev se splaknejo, nato se tank napolni z drugo frakcijo kemikalij, (ph 10,5; Natrijeva lužina) ki se jo za 15 minut pusti v tanku. Po izpustu iz te frakcije se membrano ponovno splakne s čisto vodo. Že z lužino pomešana rabljena voda se zopet izpusti. Potem, ko se filtracijski tank ponovno napolni s čisto vodo, gre filtracijska linija lahko v ponovno v obratovanje.


OBČINA ŠKOCJAN«


Vse s kemikalijami pomešane rabljene vode, kot tudi za splakovanje membran uporabljena čista voda se prestreže v nevtralizacijski zbiralnik ultrafiltracije. Zbiralnik ima prostornino približno 20 m

3. Nevtralizacijski tank kemičnega splakovanja je opremljen z mešalnikom, ki

zagotavlja popolno mešanje vsebine tanka. Ker se obe frakciji kemikalij medsebojno ne nevtralizirajo popolnoma, je potrebno doziranje natrijeve lužine za regulacijo Ph-vrednosti. Po tej ph-korekciji se lahko rabljena voda preko obdelave rabljene vode (lamelni izločevalnik) enakomerno izpusti v izpustni vodotok. Dezinfekcijsko splakovanje Približno vsake 14 dni poteka dezinfekcija membranske naprave, ki v prvi vrsti služi negi membranske naprave na strani čiste vode. Pri tem se s klorovo belilno lužino dotirana voda črpa na membrane, s katerih je potem po kontaktnem času približno 15 – 20 minut ponovno odplaknjena. Tako voda z vsebnostjo kemikalij, kot tudi za splakovanje membran uporabljen permeat, se prestreže v nevtralizacijski rezervoar, kjer sledi redukcija aktivnega klora z doziranjem natrijevega tiosulfata. Po kontroli vsebnosti preostalega klora se rabljena voda izpusti preko lamelnih izločevalnikov v izpustni vodotok. Intenzivno čiščenje Intenzivno čiščenje poteka v večjih razmakih, analogno s kemično podprtem splakovanjem. Vendar se pri tem voda segreje na približno 35°C in kontaktni čas se v filtracijskem tanku podaljša na več ur. Za segrevanje in cirkulacijo dotirane rabljene vode je potrebna CIP-postaja (cleaning in place). Odvisno od potrebe se lahko uporabijo tudi druge soli za splakovanje, ki pa potem v danih primerih ne morejo biti izpeljane v izpustni vodotok, temveč morajo biti odpeljane v čistilno napravo.

Dezinfekcija s klorovim plinom Po ultrafiltraciji in dvokomornem rezervoarju čiste vode sledi rahlo transportno kloriranje na liniji čiste vode. Kloriranje poteka kot doslej v merilnem jašku južno od črpališča surove vode, skladiščenje klora poteka kot doslej v zato predvidenih prostorih v obstoječem črpališču. Doslej je potekalo kloriranje kot ukrep dezinfekcije in je služilo uničevanju higiensko dvomljivih klic v izvirni vodi. Zato so bile uporabljene relativno visoke koncentracije klora. Kljub temu ni v nobeni od predloženih raziskav vode prišlo do višjih koncentracij trohalogen metanov kot stranskih produktov dezinfekcije pri kloriranju. V prihodnje bo voda zaradi ultrafiltracije že pred dodajanjem klora higijensko neoporečna in prosta snovi motnosti. Kloriranje služi kot ukrep profilakse za zaščito pred ponovnim klitjem v omrežju. Odmerek klora se lahko zaradi dobre higienske sestave vode omeji na minimalen odmerek. Klorova koncentracija od 0,1 do 0,2mg/l je popolnoma zadostna. Dodatno k neznatnem odmerku klora je bila sestava vode v pogledu na vsebnosti organskih snovi v vodi, zaradi biološke razgradnje na filtraciji aktivnega oglja in kosmičenja v teku ultrafiltracije, še nadalje izboljšana. Organske substance, ki bi lahko reagirale s klorom v dezinfekcijske stranske produkte, so s tem minimirane. Iz tega vzroka v nobenem primeru ni potrebno računati z motečimi koncentracijami trihalogen metana. Potreba po klorovem plinu leži ob dozirni količini 0,2g/l pri približno 500 kg/leto, Klorov plin se lahko brez težav skladišči v steklenicah. Maksimalno se bo potrebovalo približno 8 steklenic á 65 kg klora. Pri instalaciji naprave za klorov dioksid in dozirni količini 0,2 mg/l bo potrebna naprava za klorov dioksid s storilnostjo približno 200 g/h klorovoga dioksida.


OBČINA ŠKOCJAN«


Potreba kemikalij za to napravo leži letno pri približno 10,5 m3 HCI (89 %-no) in 10,5 m3 NaCIO2 (7,5 %-no). Dozirne raztopine bi morale biti uskladiščene v paletnih tankih. Tanki se morajo menjati mesečno. Ker ni računati na težave pri obratovanju kloriranja s klorovim plinom, instalacija naprave za klorov dioksid pod temi okoliščinami ni videti upravičena. MERILNA, KRMILNA IN REGULACIJSKA TEHNIKA Merilna tehnika

• Merilne vrednosti Naslednje merilne vrednosti so zajete, zapisane in delno uporabljene za krmiljenje ali regulacijo. Merilne vrednosti se prikažejo na touch (op.prev.dotik) instrumentalni plošči, oz. panelu. Vodenje protokolov linije,, kot tudi motenj v obratovanju in informacije o motnjah, poteka v centrali. Pretok: 4 x surova voda 3 x dotok filtrov aktivnega oglja rabljena voda filter aktivnega oglja 4 x dotok do podfiltracije PF rabljena voda PF čista voda Nivo višine: surova voda rezervoar čiste vode 2 x tank za skladiščenje bazen za usedline Tlak/diferenčni tlak: 3 x filter aktivnega oglja 4 x predfilter PF 4 x PF 4 x tlačno stikalo PF Kakovost: motnost surova voda motnost po filtru aktivnega oglja 4 x motnost čiste vode SAK (spektralni absorpcijski koeficient) Surova voda redokspotencial rabljena voda pH-vrednost / temperatura surova voda pH-vrednost / temperatura rabljena voda 4 x temperatur PF klor čista voda.

• Merilna tehnika: razlika tlačna filtracija – podtlačna filtracija Zaradi različnih tehnik postopka ultrafiltracije nastane nekoliko drugačna potreba po merilni tehniki: Tlačna filtracija Podtlačna filtracija

Višinsko stanje/nivo: - 4 x PF-tank Tlak/diferenčni tlak: 4 x predfilter

PF odpade

4 x PF diferenčni tlak 4 x PF tlak

• Števne vrednosti Števne vrednosti pretočnih količin se izdajajo v 1 impulz na m³ , in se povežejo v krmilne enote s programiranim pomnilnikom in daljinskim upravljanjem ter napravo za daljinsko vodenje. Na vodilnem sistemu se arhivirajo podatki in protokoli obratovanja.

• Merjenje pretoka Vodni pretoki se zajemajo v magnetsko induktivnih pretočnih merilih (op.prev. IPM slovensko, MID nemško). Pretoki so na voljo kot analogni signali 4 – 20 mA na izhodnih objemkah naprav.

• Merjenje vodostaja Vodostaj se zajema v rezervoarjih/tankih s kapacitivnimi tlačnimi sprejemniki, vgrajenimi v talne izpuste. Signali enosmernega toka 4 – 20 mA so na voljo na izhodnih objemkah.


OBČINA ŠKOCJAN«


Analogni signali so vključeni v SPS/FW-napravo (v krmilne enote s programiranim pomnilnikom in daljinskim upravljanjem in napravo za daljinsko vodenje). Na touch panelu se oblikujejo mejne vrednosti za polnjenje oziroma praznjenje rezervoarjev in tankov.

• Meritve tlaka Za filter aktivnega oglja, za predfiltre (manometer z vgrajenim kapacitivnim daljinskim dajalnikom) in za ultrafiltracijo (kapacitivno merjenja tlaka) se za nadzor vgradijo diferenčna merjenja tlaka. Dodatno se v ultrafiltracijo vgradi tlačno stikalo, s katerim je prekoračitev za membrane dopustnega tlaka preprečena. Tlačna stikala odklopijo črpalke s hardware-om (op.prev. strojno opremo), torej mimo SPS (mimo krmilne enote s programiranim pomnilnikom in daljinskim upravljanjem in napravo za daljinsko vodenje).

• Meritve kakovosti V vodarni se uporabljajo različna merjenja kakovosti kot na primer motnost (glej zgoraj MSR shema= merilna, krmilna in regulacijska shema). Na licu mesta je možno odčitavanje fizikalnih merilnih vrednost na pretvorniku. Merilni pretvornik se montira na steno. Merilne vrednosti so na voljo kot vtisnjen enosmerni tok 4 - 20 mA na izhodu merilnega pretvornika. Merilne vrednosti se vklopijo na SPS, prenesejo na touch panel in so prikazane tudi v centrali. Krmilna regulacijska tehnika

• Avtomatično krmiljenje Kompletni postopek krmiljenja črpanja vode, priprave vode, založenosti oziroma oskrbe poteka preko programirljivega pomnilnika krmiljenja v vodovod. Zgoraj navedene izmerjene vrednosti se preko SPS (programirljivega pomnilnika krmiljenja) pripravijo, izdajo na touch panelu in prenesejo v registracijo na centralo v Novo mesto. Pri ročnih posegih na touch panelu ali na krmilnih mestih na licu mesta se avtomatična funkcija programirljivega pomnilnika krmiljenja odklopi, izpis na touch panelu in registracija pa ostaneta ohranjena. Na touch panelu se menijsko vodena slika (kot centrala) zaradi upravljanja in nadzora mejnih vrednosti lahko preveri in spreminja.

• Daljinsko krmiljene naprave

Programirljivi pomnilniki krmiljenja se z vgradnjo procesorjev za prenos podatkov v daljinsko vodenje dvignejo na višjo stopnjo. Digitalni signali prenosnih procesorjev se pretvorijo v modeme in se posredujejo naprej preko obstoječih telefonskih kablov.

• Prenos prijave motnje

Prenos prijav motenj poteka preko procesno vodenega sistema v centrali. Izven obratovalnih časov se prijave, odvisno od prioritete nujnosti, naprej posredujejo kot prikaz besedila na mobilnem telefonu pristojnega dežurnega delavca. Prijave motenj se bodo prikazale in registrirale na licu mestu na touch panelu, kakor tudi na centrali na vodilnem sistemu.


OBČINA ŠKOCJAN«


• Procesno vodeni sistem Vsi podatki obratovanja in prijave okvar se prenesejo in povežejo na obstoječi sistem procesnega vodenja centrale Novo mesto. Procesno vodeni sistem se ustrezno razširi z vizualizacijo, poročanjem in protokoliranjem.

• Avtomatizacija, tehnika procesnega vodenja podtlačne filtracije Ustrezno spremembam v merilni tehniki in potrebnim pogonom (glej tabelo pregled zmogljivosti) nastane višje število sklopov SPS (podtlačne filtracije). To ima za posledico večji strošek pri software-u (op.prev. programski opremi), daljinskem prenosu in vključitvi v procesno vodeni sistem.

4.2.2.2. Ultrafiltracija Stopiče Ker obstoječi vodnjak 1 (19 l/s) pri vključitvi podvodne črpalke izkazuje visoke vrednosti motnosti in je poleg tega treba vodo črpati iz globine pribl. 60 m (energetsko neugodno!), se bo vodnjak v prihodnje uporabljal samo za oskrbo v sili. Oskrba bo v prihodnje potekala prioritetno iz obstoječega izvira (1) in drugega izvira (2). Ta dva imata najmanjšo vodnatost 1. izvir: Qmin = 40 l/s 2. izvir: Qmin = 30 l/s tako da zadostujeta za prihodnjo oskrbo. Količina pretoka naprave za pridobivanje vode je določena na 60 l/sek. Voda obeh izvirov teče v prostem padcu do novega črpališča surove vode. To črpališče je postavljeno južno od obstoječe vodarne. Črpališče ima črpalni rezervoar in prostor za inštalacijo. Črpališče je v celoti prekrito z zemljo. Dostop skozi jašek s pokrovom z lestvijo iz legiranega jekla. Surova vodov iz izvirov se dovaja v črpalni rezervoar. Od tu sledi črpanje vode do obstoječe vodarne. V obstoječi vodarni se za odstranitev kalnosti vgradi ultrafiltracija. Zaradi varnosti oskrbe se zgradita dve ultrafiltracijski liniji. S predpritiskom črpalk za surovo vodo se najprej napaja predfilter (v črpališču surove vode), nato pa gre voda skozi ultrafiltracijo (v vodarni) in v rezervoar za filtrat (14 m3). Iz rezervoarja za filtrat črpa pripravljeno vodo glavna črpalna postaja in jo poganja v vodohran Dol. Težka voda (330 m3; 268 m.n.m). Glavna črpalna postaja se prav tako sestoji iz dveh črpalk, ki delata izmenično. Za dezinfekcijo omrežja se kot doslej dozira klor. Doziranje pri tem poteka na strani tlaka črpalke glavne črpalne postaje. Dalje iz rezervoarja za filtrat črpajo črpalke vode za izpiranje, ki so potrebne za čiščenje ultrafiltracije. Rabljena / umazana voda gre v blažilni tank. Pri kemičnem čiščenju ultrafiltracije s kislino/lugom oz. klorom umazano vodo prestrežemo in nevtraliziramo. Nato se nevtralizirana spiralna voda odvaja v potok (Težka voda).


OBČINA ŠKOCJAN«


Za pripravljalno napravo se na zahodni strani stavbe montirajo 2,50 m široka dvokrilna vrata. Pri namestitvi vrat v fasado smo pazili na to, da celotna slika zgodovinske stavbe (zgrajene leta 1903) ni pokvarjena. DIMENZIONIRANJE NAPRAV ZA OSKRBO Z VODO Pretok naprave Pripravljalna naprava je zasnovana za letni pretok pribl. 800.000 m3/a. Največja izmerjena dnevna načrpana količina je bila 2.800 m3/dan, to pomeni, da je pri 20-urnem obratovanju pretok pribl. 40 l/s. Za pokrivanje prihodnjih potreb po vodi se določi pretočna zmogljivost nove vodarne na 60 l/s. Tako se lahko, odvisno od obratovalnega časa, načrpajo naslednje količine vode:

Obratovalni čas Dnevna količina vode Letna količina vode

V letnem povprečju 10 h/d 2.160 m3/dan Približno 800.000 m3/a Ob dnevih z veliko porabo 20 h/d 4.320 m3/dan

Pri 24-urnem obratovanju pripravljalne naprave je možna največja dnevna storilnost pribl. 2.800 m3/dan.

Ultrafiltracija Ultrafiltracija je lahko zasnovana kot tlačna filtracija ali kot podtlačna filtracija. Oba koncepta smo alternativno raziskali.

• prva alternativa: podtlačna filtracija Pri pretoku 60 l/sek sta pri 2-linijski izgradnji potrebna dva filtracijska rezervoarja s à 64 moduli vsak. Moduli so montirani na kasete. Po dva modula eden vrh drugega tvorita en trojni modul, na eni kaseti je 32 trojnih modulov eden poleg drugega. Višina prostora je v obstoječem črpališču omejena na največ 4,00 m. Za montažo/demontažo in kontrolo modulov je treba kaseto redno dvigati iz filtracijskega rezervoarja. Za to je potrebna višina prostora najmanj 5,50 m. Ker so gradbene spremembe na stari stavbi (zgrajeni leta 1903) le zelo težko mogoče (v danem primeru: pruski stropni obok), rešitev s podtlačno filtracijo odpade. Tudi novogradnja vodarne ne pride v poštev, ker bi se ta tako z investicijskimi stroški kot z obratnimi stroški izkazala kot negospodarna. Še naprej bi bila obstoječa zgodovinska vodarna iz leta 1903 brez koristi.

• druga alternativa: tlačna filtracija

Za pripravo surove vode (izvir 1+2) se kot ultrafiltracija predvidi tlačna filtracija. Do transportne stopnje surove vode je mogoče ultrafiltracijsko napravo z vsemi pripadajočimi črpalkami, (vodnimi) rezervoarji/tanki in elektro in krmilnimi napravami v celoti namestiti v obstoječi vodarni (leto izgradnje 1903). Transportna postaja surove vode s črpalnim rezervoarjem se zgradi na novo v jašku med izviroma in vodarno.

• obrat

Črpališče - novogradnja Na začetku postopka se izvirna voda shrani v črpalnem rezervoarju. Od tu se voda s tremi črpalkami prečrpa do obstoječe vodarne. Dve črpalki sta stalno v obratovanju, tretja se izmenično priklopi.


OBČINA ŠKOCJAN«


Za zaščito membran pred grobimi nečistočami je na vsaki liniji inštaliran predfilter z gostoto sita 200 mm. Predfilter se kontrolira z merjenjem diferenčnega tlaka, in najkasneje pri diferenčnem tlaku 0,5 bar se vključi izpiranje filtra.

Vodarna – obstoječa stavba Ultrafiltracijska naprava se izvede kot tlačna filtracija in se zgradi dvotirno. Stopnja filtriranja je sestavljena iz filtrskih modulov, ki so montirani na filtrske okvire (stojala oz. montažna ogrodja). Površina vsakega modula meri 50 m2. Filtracija poteka od znotraj navzven. Pretočna zmogljivost priprave znaša največ 60 l/sek. Pri ciljni hitrosti filtriranja pribl. 80 l/(m2*h) je potrebnih 52 filtrskih modulov. To ustreza skupni površini membran 2.600 m2. Inštalirata se dve stojali, od katerih je vsako opremljeno s 26 moduli v navpični postavitvi. Pred ultrafiltracijo in po njej je predvideno merjenje tlaka, da bi lahko izračunali transmembranski pritisk (TMP). Pri prekoračitvi določenega TMP se predčasno sproži izpiranje ultrafiltracije. Vendar pride prvenstveno do izpiranja po določenem predpisanem času. Dodatno se za varovanje membran tako s strani surove kot tudi spiralne vode inštalira varnostni ventil, ki se sproži pri prekoračitvi kritičnega pritiska. Na strani filtrata ultrafiltracije je za kontrolo rezultata priprave prav tako inštalirana naprava za merjenje kalnosti. Filtrat zapusti napravo preko tlačnih vodov in gre nato v rezervoar za filtrat s 14 m3 vsebine. Ta služi kot zaloga za glavno transportno stopnjo in za spiranje membran z vodo brez kalnih snovi.

• Izpiranje in ravnanje s pralno vodo Izpiranje dveh ultrafiltracijskih poti poteka izmenoma predvidoma vsakih 60 minut za približno 2 x 30 sekund. Za to sta na razpolago dve črpalki za pralno vodo, ki prav tako obratujeta izmenoma. Normalno izpiranje je sestavljeno iz faze »forwardflush« (op.p. pretok naprej) in faze »backwash« (op.p. izpiranje nazaj). Pri fazi »forwardflush« se surova voda prečrpava skozi modul s 3-kratno normalno količino. Pri tem ostane stran filtrata na modulu zaprta in stran za odpadno vodo se odpre. Posledica tega je, da surova voda z veliko hitrostjo teče skozi kapilare in na strani surove vode odreže del filtrirnega kolača. Nato sledi sam »backwash« s filtratom. Pri zaprti strani surove vode se filtrat s strani čiste vode potiska skozi filtrirne membrane s površinsko obremenitvijo pribl. 250 l/(m2*h) in se na strani surove vode odvaja preko cevi za odpadno vodo. Vsega skupaj se pri pranju ene linije nabere pribl. 5 m3

pralne vode, ki se shrani v blažilnem tanku. Od tam se

odpadna voda enakomerno odvaja v potok.

• Kemično čiščenje membran Stran čiste vode na ultrafiltracijski napravi se enkrat tedensko dezinficira. V ta namen se pralni vodi doda klorova belilna lužnica (NaOCl) v koncentraciji 10 mg/l. Postopek dodajanja vode z NaOCl traja pribl. 60 sekund, nato ostane voda pribl. 5 minut v napravi, da se zagotovi »namočitev« membran.


OBČINA ŠKOCJAN«


Nato vodo s kemikalijo preko »backwasha« in nato »forwardflusha« spravimo iz membranske naprave. Vsega skupaj nastane pri dezinfekciji enega stojala pribl. 8 m3

pralne vode. Glede na

zamašenost membrane očistimo membrano kemično (tedensko, mesečno, letno, …) z natrijevim lugom (NaOH) in solno kislino (HCl). Pri uporabi NaOH naravnamo pH vrednost na 12, pri uporabi HCl pa na 2,5. Pri površinski obremenitvi 100 l/(m2*h) lužni oz. kisli filtrat 60 sekund dovajamo v membransko napravo in ta potem ostane v njen naslednjih 10 minut. Med izpiranjem z lugom in s kislino membrane spet speremo z »backwashem« in »forwardflushem«. Za prestrezanje pralne vode s kemikalijami se v inštalacijskem prostoru inštalira še en vmesni tank (8 m3) s črpalko za prečrpavanje. V njem poteka po dezinfekcijskem pranju ultrafiltracije s klorovo belilno lužnico nevtralizacija z doziranjem natrijevega tiosulfata (Na2S2O3). Pralne vode z lugom se v vmesnem tanku nevtralizirajo z dodatkom solne kisline, pralne vode s kislino pa z dodatkom luga.

Za kontrolo kakovosti vode je v krogotoku črpalke za prečrpavanje predvideno merjenje redoks potencialov (nadzorovanje vsebnosti ostankov klora) in merjenje pH vrednosti. Po nevtralizaciji pralne vode gre pralna voda po vodu za odvodnjavanje, ki se zgradi na novo, v potok. Za pranje ultrafiltracije se uporabljajo kemikalije (Na2S2O3, HCL, NaOCl, NaOH). Točne koncentracije so odvisne od izdelovalca ultrafiltracije. Kemikalije in dozirna naprava so v kadi za prestrezanje/tanku za kemikalije. Pri daljših izpadih (npr. kemično čiščenje) ultrafiltracijske linije je obrat urejen tako, da se voda potiska skozi linijo z višjim fluksom oz. površinsko obremenitvijo membran (maks. 120 l/m2*h). Tako je možen največji pretok pribl. 45 l/s. To omogoča vzporedno obratovanje dveh transportnih črpalk za surovo vodo. Dezinfekcija Obstoječa naprava za dezinfekcijo s klorom se lahko uporablja še tudi v prihodnje. Ker so v surovi vodi zelo majhne količine organskih snovi (substanc), pri doziranju klora ni računati s tvorbo trihalogen metanov (THM), ki so zdravju škodljivi. Ultrafiltracija zadrži velik del organskih snovi in motnosti. Tako je mogoče količino klora za dezinfekcijo omrežja zmanjšati na minimum. Klor doziramo na tlačni strani transportnih črpalk. Glavna transportna postaja Na glavni transportni postaji se voda črpa iz rezervoarja za filtrat in se prečrpava v vodohran Dol. Težka voda. Črpanje je odvisno od vodostaja v vodohranu Dol. Težka voda. V vodarni se inštalirata dve transportni črpalki, ki obratujeta izmenično. Ker je po pranju ultrafiltracijske poti vodostaj v rezervoarju za filtrat nižji, se nato glavna transportna stopnja poganja z manjšo zmogljivostjo. Za upravljanje črpalk služi naprava za uravnavanje števila obratov (frekvenčni pretvornik ).


OBČINA ŠKOCJAN«


MERILNA, KRMILNA IN REGULACIJSKA TEHNIKA Merilna tehnika

• Merske vrednosti

Naslednje merske vrednosti se kontrolirajo, zabeležijo in delno uporabijo za krmiljenje ali uravnavanje. Merske vrednosti se pokažejo na plošči na dotik. Protokoliranje krivulj kakor tudi javljanje obratovanja in motenj poteka v centrali. Pretok: Vrtina

Prvi izvir Drugi izvir Dotok v UF 1 Dotok v UF 2 Pralna voda Čista voda

Višinski nivo: Rezervoar za surovo vodo Rezervoar za filtrat Vmesni rezervoar

Tlak/diferenčni tlak: Predfilter UF 1 Predfilter UF 2 UF 1 UF 2 Tlačno stikalo UF 1 Tlačno stikalo UF 2

Kakovost: Kalnost surove vode Kalnost čiste vode Redoks potencial pralne vode pH vrednost / temperatura surove vode pH vrednost / temperatura pralne vode Temperatura UF 1 Temperatura UF 2

• Števne vrednosti

Števne vrednosti meritev pretoka so izražene v 1 impulzu na m³, vključeno v pomnilniško programirljivem krmilnem sistemu z daljinskim vodenjem in v napravi za daljinsko vodenje. V vodilnem sistemu se podatki arhivirajo v zapisnikih obratovanja.

• Merjenje pretoka

Pretoki vode se kontrolirajo z magnetsko induktivnimi merilniki pretoka. Pretoki so na voljo kot analogni signali od 4 – 20 mA na izhodnih sponkah naprav.

• Merjenje vodostaja

Vodostaji v rezervoarjih/tankih se kontrolirajo z zmogljivimi snemalci tlaka, ki so vgrajeni v talnih izpustih. Signali enosmernega toka od 4 – 20 mA so na voljo na izhodnih sponkah. Analogni signali so vključeni v pomnilniško programirljivem krmilnem sistemu z daljinskim vodenjem. Na plošči na dotik se pokažejo mejne vrednosti za polnjenje oz praznjenje rezervoarjev in tankov.


OBČINA ŠKOCJAN«


• Merjenje tlaka

Za predfiltre (manometri z dograjenim kapacitivnim daljinskim podajnikom) in za ultrafiltracijo (kapacitivna merjenja tlaka) se za nadzor vgradijo merjenja diferenčnega tlaka. Dodatno dobi ultrafiltracija dve tlačni stikali, s katerima se prepreči prekoračenje tlaka, ki je dopusten za membrane. Tlačni stikali odklopita črpalki preko hardware-a, t. j. mimo pomnilniško programirljivega sistema.

• Merjenja kakovosti

V vodarni se uporabljajo različna merjenja kakovosti, kot na primer kalnost (glej shemo MSR/merilna, krmilna, regulacijska shema). Na mestu je možno odčitanje fizikalnih merskih velikosti na pretvorniku. Merski pretvorniki so montirani na steni. Merske vrednosti so razvidne kot vtisnjeni enosmerni tok 4 – 20 mA na izhodu merskega pretvornika. Merske vrednosti se priklopijo na pomnilniško programirljiv sistem, se prenesejo na ploščo na dotik in prikažejo v centrali. Krmilna in regulacijska tehnika

• Avtomatsko krmiljenje

Kompleten postopek krmiljenja črpanja vode, priprave vode, zaloge vode poteka s pomnilniško programirljivem sistemom (PPS) v vodarni. Zgoraj navedene merske vrednosti se pripravijo z pomnilniško programirljivi sistem, prikažejo na plošči na dotik in prenesejo za registracijo v centralo Novo mesto. Pri ročnih posegih na plošči na dotik ali na krmilnih mestih na licu mesta se funkcija avtomatike v PPS odklopi, izpis na plošči na dotik in registracija ostaneta. Na plošči na dotik lahko z menijem vodeno sliko (enako kot v centrali) za upravljanje in kontroliranje odpokličemo in spremenimo mejne vrednosti.

• Naprave za daljinsko upravljanje

Pomnilniško programirljivi sistemi so nadgrajeni z vgradnjo procesorjev za prenašanje podatkov. Digitalni signali procesorjev prenosa se v modemih pretvorijo in podajajo naprej preko obstoječih telekomunikacijskih kablov.

• Javljanje motenj

Javljanje motenj se prenaša v sistem procesnega vodenja v centrali. Izven časa obratovanja se javljanja glede na prioriteto nujnosti prenesejo kot besedilo na mobilni telefon pristojne dežurne službe. Prijave motenj se pokažejo in registrirajo na mestu samem na plošči na dotik kakor tudi v centrali na vodilnem sistemu.

• Sistem procesnega vodenja

Vsi podatki o obratovanju in javljanje motenj se prenašajo na obstoječi sistem procesnega vodenja v centrali Novo mesto in se vanj vključijo. Sistem procesnega vodenja se ustrezno razširi s prikazovanjem, s poročili in protokoliranjem. FIZIČNI OBSEG PROJEKTA V OBČINI ŠKOCJAN Naselja v občini Škocjan se s pitno vodo oskrbujejo iz regionalnega vodnega zajetja Jezero, ki se lokacijsko nahaja v občini Šmarješke Toplice ter iz lastnih vodnih virov: vrtine Škocjan in Bučka, ki se jih s tem projektom povezuje v regionalni vodovod.


OBČINA ŠKOCJAN«


V okviru projekta Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske, je na območju občine Škocjan potrebno izvesti sledeče aktivnosti: Gradnja Objektov:

• VH Škocjan 400 m3 • VH Kočnik 200 m3 (razširitev investicije) • Črpališča

Gradnja omrežja:

ODSEK 7: DOBRAVA - ŠKOCJAN - VH ŠKOCJAN Dimenzija Dolžina DN [m] Pododsek 7A: Dobrava - Škocjan 150 4.624 Pododsek 7B: Škocjan - VH Škocjan 150 1.138 Pododsek 7C: Vrtina Škocjan - VH Škocjan 150 902 SKUPAJ ODSEK: 6.664

V občini Škocjan je predvidena razširitev investicije in sicer v novogradnjo odseka 18 VTK Škocjan visoka cona. ODSEK 18: VTK ŠKOCJAN VISOKA CONA Dimenzija Dolžina DN [m] Pododsek 18A: VH Škocjan – VH Kočnik 125 1.580 Pododsek 18B: VH Kočnik – Gabrnik - Zagrad 150 2.583 Pododsek 18C: VH Kočnik – Bučka – Dolenje Radulje 150 5.287 SKUPAJ ODSEK: 9.450

Občina Škocjan je s finančnimi deleži vključena tudi pri gradnji odseka 3 in vodarne Jezero.

ODSEKI SKUPAJ OMREŽJA V OBČINI ŠKOCJAN Dolžina [m] ODSEK 7: DOBRAVA - ŠKOCJAN - VH ŠKOCJAN 6.664 ODSEK 18 VTK ŠKOCJAN VISOKA CONA 9.450 SKUPAJ: 16.114


OBČINA ŠKOCJAN«


5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE, OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH, PRIKAZANO POSEBEJ ZA UPRAVIČENE IN PREOSTALE STROŠKE IN NAVEDBA OSNOV ZA OCENO VREDNOSTI

V tem poglavju prikazujemo celotno investicijsko vrednost projekta. Glede na to, da del investicije izpolnjuje pogoje za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada, smo celotno investicijo razdelili na upravičene investicijske stroške, ki izpolnjujejo pogoje Kohezijskega sklada in preostale stroške (neupravičeni stroški), ki jih bo možno sofinancirati iz občinskih in državnih virov. Splošni kriteriji upravičenosti za sofinanciranje projektov s strani Kohezijskega sklada so predvsem v doseganju ekonomske in socialne usklajenosti Slovenije z EU-kohezijo Slovenije, s standardi EU, ekonomsko upravičenost projekta in zagotavljanjem izvajanja ukrepov finančno zahtevnih Direktiv EU. Pri dokazovanju upravičenosti projektu se morajo upoštevati:

• okoljska načela EU in sicer, da onesnaževalec plača (tisti, ki povzroča onesnaženje,

krije stroške onesnaževanja) in načela preventive (spodbujanje zmanjševanja onesnaženja na viru);

• izvajanje NPVO in operativnih programov izvajanja investicijsko zahtevnih direktiv; • izvajanje tehničnih in okoljskih standardov EU; • izvajanje:

o količinsko najučinkovitejšega zmanjševanja onesnaženja (merila okoljske učinkovitosti),

o dolgoročno ekonomsko optimalnega-možnega obratovanja in upravljanja infrastrukturnih objektov (merila ekonomske zmožnosti),

o stroškovne učinkovitosti investiranja, obratovanja in upravljanja (merila stroškovne učinkovitosti)

• upoštevanje ciljev okoljske politike EU: o varovanje in izboljšanje stanja vodnega okolja (vključno z biološko raznovrstnostjo

in varovanjem habitatov), o uvajanje celostnega upravljanja z vodami po načelih upravljanja po povodjih, o uvajanje ravnanja z odpadki na regionalni ravni, o varovanje zdravja ljudi.

Za področje oskrbe prebivalstva s pitno vodo so v okviru Kohezijskega sklada določeni naslednji kriteriji:

izgradnja regionalnih vodovodov - primarnih povezovalnih vodov oskrbe prebivalstva s pitno vodo,

izgradnja objektov čiščenja vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, izgradnja objektov za črpanje vode in varovanja vodnih virov za oskrbo prebivalstva s

pitno vodo in izgradnja infrastrukturnih objektov za rabo površinske vode za oskrbo prebivalstva s

pitno vodo.

V skladu z zgoraj navedenimi pogoji smo pripravili investicijo, ki predvidoma ustreza pogojem Kohezijskih skladov.


OBČINA ŠKOCJAN«


5.1. Investicijska vrednost po stalnih cenah za celotno investicijo, upravičene in preostale stroške

V »celotni investicijski vrednosti« so upoštevani vsi izdatki in vložki v denarju in stvareh, ki so neposredno vezani na investicijski projekt in jih investitor nameni za predhodne raziskave in študije, pridobivanje dokumentacije, soglasij in dovoljenj, zemljišč, pripravljalna in zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav, nabavo in namestitev opreme in naprav, svetovanje in nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago in storitve, vključno odškodnine, ki so neposredno vezane na investicijski projekt. Investicija vsebuje postavke »ostali stroški«, ki je na podlagi izkušenj na preteklih podobnih projektih grobo ocenjena na 7% investicijske vrednosti. Ostali stroški vsebujejo stroške za predhodne raziskave in študije, pridobivanje projektne in investicijske dokumentacije, soglasij in dovoljenj, svetovanje in nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago in storitve, vključno odškodnine, ki so neposredno vezane na investicijski projekt. Stroški bodo natančneje opredeljeni pri obdelavi nadaljnje investicijske dokumentacije (Predinvesticijski zasnovi, Študiji izvedljivosti ter Investicijskem programu). Investicija prav tako vsebuje »nepredvidene stroške« v višini 3 %, saj se predvideva gradnja po FIDIC Rdeči knjigi. V nadaljevanju predstavljamo oceno investicijske vrednosti za Varianti A in B z ločenim prikazom na upravičene in preostale stroške, najprej za celoten projekt »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske« in nato še posebej za občino Škocjan. Po navodilih organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013, do sofinanciranja iz Kohezijskega sklada niso upravičeni naslednji stroški: • stroški za obresti in dolgove, • stroški nakupa zemljišča v znesku, ki presega 10% skupnih opravičenih stroškov

operacije, • stroški za stanovanjske objekte, • stroški za razgradnjo jedrskih elektrarn in • DDV.

Upravičeni stroški pa so za področje oskrbe s pitno vodo naslednji: • strokovna pomoč (npr. svetovanje pri pripravi vlog za operacije, pri izvajanju operacije,

pri pripravi dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila, strokovna pomoč pri preverjanju celotnega postopka oddaje javnega naročila, pri pregledovanju mesečnih situacij, prevajalske storitve),

• stroški študij in raziskav, • investicije

o stroški priprave predinvesticijske dokumentacije, o stroški izdelave projektne dokumentacije, o stroški izdelave investicijske dokumentacije, o stroški svetovalnega inženiringa za gradnje in pripravo gradenj, o stroški projektiranja za objekte in zunanje ureditve (krajinsko načrtovanje,

urbanizem, arhitektura, strojne in elektro instalacije, požarna varnost, varstvo pri delu …),

o stroški revizije projektne dokumentacije, o stroški pripravljanja javnih razpisov in javnih arhitekturnih natečajev, o stroški izvedbe gradenj, rušitev, priprave za gradnjo in izvedbe gradbeno-

obrtniških instalacijskih del, o stroški strokovnega nadzora nad gradnjo objektov,


OBČINA ŠKOCJAN«


o stroški izdelave tehnične dokumentacije za obratovanje objekta, o stroški pridobivanja soglasij, dovoljenj in drugih dokumentov za obratovanje

objekta, o stroški nakupa in montaže opreme.

• informiranje in obveščanje o stroški oblikovanja, stroški priprave na tisk, stroški tiska in dostave ipd. o stroški oglasov, objav, naznanil, stroški priprave, oblikovanja, produkcije,

predvajanja oddaj oz. zakupa medijskega prostora ipd., o stroški izvedbe novinarskih konferenc.


OBČINA ŠKOCJAN«


Tabela 5/1: Celotna investicijska vrednost za projekt »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske za Varianto A v stalnih cenah

Dolžina Vrednost: Skupaj

upravičeni stroški

Skupaj neupravičeni

stroški

VARIANTA A [m] [EUR]

ODSEK 2: VH Kij - VH Marof Pododsek 2A: VH Kij - AC Lutrško selo 424 197.244 197.244 Pododsek 2B: Odcep za Lutrško selo - Viadukt Lešnica 3.143 1.406.029 1.406.029 Pododsek 2C: AC Lešnica - AC Mačkovec (Bajnof) 1.172 506.548 506.548 Pododsek 2D: AC Mačkovec - Severna obvoznica 1.641 769.554 769.554 Pododsek 2E: Severna obvoznica - Odcep Bršljin 631 273.743 273.743 Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 7.210 1.499.680 1.499.680 SKUPAJ ODSEK 7.011 4.652.798 4.652.798 ODSEK 3: Vodarna Jezero - VH Sračnik

Pododsek 3A: Vodarna Jezero - Blatnik ob potoku 111 25.939 25.939 Pododsek 3B: Odcep Šmarješke Toplice - Družinska vas 727 124.254 124.254 Pododsek 3C: Sela - VH Sračnik 1.597 289.369 289.369 Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 2.556 276.048 276.048 SKUPAJ ODSEK 2.435 715.610 715.610 ODSEK 4: VH Sračnik - VH Šmarje

Pododsek 4F: center Šentjernej - VH Šmarje 829 179.577 179.577 Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 800 86.400 86.400 SKUPAJ ODSEK 829 265.977 265.977


OBČINA ŠKOCJAN«


ODSEK 6: Družinska vas - VH Gorenja vas

Pododsek 6B: Črpališče - VH Gorenja vas 1.215 314.261 314.261 Izgradnja črpalnega jaška in vgradnja opreme 25.900 25.900 Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 1.293 106.026 106.026 SKUPAJ ODSEK 1.215 446.187 446.187 ODSEK 7: Dobrava - Škocjan - VH Škocjan

Pododsek 7A: Dobrava - Škocjan 4.624 841.847 841.847 Pododsek 7B: Škocjan - VH Škocjan 1.138 303.750 303.750 Izgradnja črpalnega jaška in vgradnja opreme 32.900 32.900 Pododsek 7C: Vrtina Škocjan - VH Škocjan 902 111.319 111.319 Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 4297 5.156 5.156 SKUPAJ ODSEK 6.664 1.294.972 1.294.972 ODSEK 8: Novo mesto - Stopiče

Pododsek 8B: Gotna vas 166 47.458 47.458 Pododsek 8C: Gotna vas - VH Dolenja Težka voda 2.742 825.677 825.677 Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 2.888 450.528 450.528 SKUPAJ ODSEK 2.908 1.323.663 1.323.663 ODSEK 13: Novo mesto - Straža

Pododsek 13D: Resa - VH G. Straža 275 64.687 64.687 Pododsek 13E: Resa - VH D. Straža 1.234 245.675 245.675 Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 980 125.440 125.440 SKUPAJ ODSEK 1.509 435.802 435.802 ODSEK 14: Novo mesto - Sv. Rok - Straža

Pododsek 14C: Potok - Straža 3.000 605.675 605.675 Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 2.650 339.200 339.200 SKUPAJ ODSEK 3.000 944.875 944.875


OBČINA ŠKOCJAN«


ODSEK 17: vrtina Kamnišček - VH Hrastje - D. Mokro polje

Pododsek 17B: VH Hrastje - D.Mokro polje 4.300 744.287 744.287 Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 2.340 191.880 191.880 SKUPAJ ODSEK 4.300 936.167 936.167 ODSEK 18:OMREŽJE Pododsek 18A: VH Škocjan - VH Kočnik 1.580 324.000 324.000 Izgradnja črpališča z opremo 32.900 32.900 Pododsek 18B: VH Kočnik - Gabrnik - Zagrad 2.583 510.978 510.978 Izgradnja črpališča z opremo-Gabrnik 29.050 29.050 Pododsek 18C: VH Kočnik - Bučka - Dolenje Radulje 5.287 1.033.346 1.033.346 Izgradnja črpališča z opremo-Stopno 29.050 29.050 SKUPAJ ODSEK 1.959.324 1.959.324SKUPAJ ODSEKI: 29.871 12.975.375 11.016.051 1.959.324SKUPAJ PROVIZORJI 25.014


OBČINA ŠKOCJAN«


OBJEKTI: SKUPAJ

Skupaj upravičeni

stroški


stroški VH Kij 966.997 966.997

VH Dolenja Straža 100 m3 125.868 125.868

Vodarna Stopiče 893.615 893.615

Vodarna Jezero 2.869.984 2.869.984

VH Gorenja vas 200 m3 135.362 135.362

VH Škocjan 400 m3 238.595 238.595 VH Kočnik 200 m3 160.000 160.000 SKUPAJ OBJEKTI: 5.390.421 5.230.421 160.000


OBČINA ŠKOCJAN«


A = B + C B C

SKUPAJ Skupaj



stroški

SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI 18.365.796 16.246.472 2.119.324

NEPREDVIDENA DELA 3% 550.974 487.394 63.580

OSTALI STROŠKI 7% 1.285.606 1.137.253 148.353

SKUPAJ INVESTICIJA 20.202.376 17.871.119 2.331.257

DDV 20% 4.040.475 4.040.475

SKUPAJ Z DDV 24.242.851 17.871.119 6.371.732


OBČINA ŠKOCJAN«


Tabela 5/2: Celotna investicijska vrednost za projekt »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske za Varianto A v stalnih cenah po posameznih občinah

MO Novo mesto Mirna Peč MO Novo mesto (Mirna Peč) Šmarješke Toplice Škocjan Šentjernej Straža

VARIANTA A delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR]

Upravičeni stroški

Neupravičeni stroški

delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR]

ODSEK 2: VH Kij - VH Marof Pododsek 2A: VH Kij - AC Lutrško selo 88,53 174.620 6,48 12.781 95,01 187.401 4,99 9.843

Pododsek 2B: Odcep za Lutrško selo - Viadukt Lešnica 88,53 1.244.758 6,48 91.111 95,01 1.335.869 4,99 70.160

Pododsek 2C: AC Lešnica - AC Mačkovec (Bajnof) 88,53 448.447 6,48 32.824 95,01 481.271 4,99 25.277

Pododsek 2D: AC Mačkovec - Severna obvoznica 88,53 681.286 6,48 49.867 95,01 731.153 4,99 38.401

Pododsek 2E: Severna obvoznica - Odcep Bršljin 88,53 242.345 6,48 17.739 95,01 260.084 4,99 13.659

Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 88,53 1.327.667 6,48 97.179 95,01 1.424.846 4,99 74.834

SKUPAJ ODSEK 4.119.123 301.501 4.420.624 232.174 ODSEK 3: Vodarna Jezero - VH Sračnik

Pododsek 3A: Vodarna Jezero - Blatnik ob potoku 42,69 11.073 22,69 5.886 5.886 34,62 8.980

Pododsek 3B: Odcep Šmarješke Toplice - Družinska vas

13,28 16.501 34,34 42.669 42.669 52,38 65.084

Pododsek 3C: Sela - VH Sračnik 13,28 38.428 34,34 99.369 99.369 52,38 151.572

Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 13,28 36.659 34,34 94.795 94.795 52,38 144.594

SKUPAJ ODSEK 102.661 242.719 242.719 370.230


OBČINA ŠKOCJAN«


ODSEK 4: VH Sračnik - VH Šmarje

Pododsek 4F: center Šentjernej - VH Šmarje 100,00 179.577

Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 0,00 0 0,00 0 100,00 86.400

SKUPAJ ODSEK 0 0 265.977 ODSEK 6: Družinska vas - VH Gorenja vas

Pododsek 6B: Črpališče - VH Gorenja vas 100,00 314.261

Izgradnja črpalnega jaška in vgradnja opreme 100,00 25.900

Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 100,00 106.026

SKUPAJ ODSEK 446.187 ODSEK 7: Dobrava - Škocjan - VH Škocjan

Pododsek 7A: Dobrava - Škocjan 8,57 72.146 91,43 769.701 769.701

Pododsek 7B: Škocjan - VH Škocjan 8,57 26.031 91,43 277.719 277.719

Izgradnja črpalnega jaška in vgradnja opreme 100,00 32.900 32.900

Pododsek 7C: Vrtina Škocjan - VH Škocjan 100,00 111.319 111.319

Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 100,00 5.156 5.156

SKUPAJ ODSEK 98.177 1.196.795 1.196.795 ODSEK 8: Novo mesto - Stopiče

Pododsek 8B: Gotna vas 100,00 47.458 100,00 47.458 Pododsek 8C: Gotna vas - VH Dolenja Težka voda 92,27 761.852 92,27 761.852 7,73 63.825

Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 92,27 415.702 92,27 415.702 7,73 34.826

SKUPAJ ODSEK 1.225.012 1.225.012 98.651


OBČINA ŠKOCJAN«


ODSEK 13: Novo mesto - Straža

Pododsek 13D: Resa - VH G. Straža 100,00 64.687

Pododsek 13E: Resa - VH D. Straža 100,00 245.675


SKUPAJ ODSEK 0 435.802 ODSEK 14: Novo mesto - Sv. Rok - Straža

Pododsek 14C: Potok - Straža 100,00 605.675 Izvedba začasnih cevovodov - provizorij 100,00 339.200

SKUPAJ ODSEK 0 944.875 ODSEK 17: vrtina Kamnišček - VH Hrastje - D. Mokro polje

Pododsek 17B: VH Hrastje - D.Mokro polje 0,00 0 100,00 744.287


SKUPAJ ODSEK 0 936.167 ODSEK 18:OMREŽJE Pododsek 18A: VH Škocjan - VH Kočnik 324.000 324.000

Izgradnja črpališča z opremo 32.900 32.900 Pododsek 18B: VH Kočnik - Gabrnik - Zagrad 510.978 510.978

Izgradnja črpališča z opremo-Gabrnik 29.050 29.050

Pododsek 18C: VH Kočnik - Bučka - Dolenje Radulje 1.033.346 1.033.346

Izgradnja črpališča z opremo-Stopno 29.050 29.050

SKUPAJ ODSEK 1.959.324 1.959.324 SKUPAJ ODSEKI: 5.344.135 301.501 5.645.636 647.025 3.398.838 1.439.514 1.959.324 1.572.374 1.711.502


OBČINA ŠKOCJAN«


OBJEKTI:

VH Kij 88,53 856.082 6,48 62.661 95,01 918.743 4,99 48.254

VH Dolenja Straža 100 m3 100,00 125.868

Vodarna Stopiče 92,27 824.538 92,27 824.538 7,73 69.077

Vodarna Jezero 73,15 2.099.393 5,35 153.544 78,50 2.252.937 7,42 212.953 3,94 113.077 113.077 6,01 172.487 4,13 118.530

VH Gorenja vas 200 m3 100,00 135.362

VH Škocjan 400 m3 100,00 238.595 238.595

VH Kočnik 200 m3 100,00 160.000 160.000

SKUPAJ OBJEKTI: 3.780.013 216.205 3.996.218 348.315 511.672 351.672 160.000 172.487 361.729


OBČINA ŠKOCJAN«


1 2 3 = 1+ 2 4 5 6 7


delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR] delež

[%] Vrednost

[EUR] delež [%]

Vrednost [EUR]



delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR]

SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI 49,68 9.124.148 2,82 517.706 52,50 9.641.854 5,42 995.340 21,29 3.910.510 1.791.186 2.119.324 9,50 1.744.861 11,29 2.073.231

NEPREDVIDENA DELA 3% 273.724 15.531 289.255 29.860 117.316 53.736 63.580 52.346 62.197

OSTALI STROŠKI 7% 638.690 36.239 674.929 69.675 273.736 125.383 148.353 122.140 145.126

SKUPAJ INVESTICIJA 10.036.562 569.476 10.606.038 1.094.875 4.301.562 1.970.305 2.331.257 1.919.347 2.280.554

DDV 20% 2.007.312 113.896 2.121.208 218.975 860.312 860.312 383.869 456.111

SKUPAJ Z DDV 12.043.874 683.372 12.727.246 1.313.850 5.161.874 1.970.305 3.191.569 2.303.216 2.736.665


OBČINA ŠKOCJAN«


Tabela 5/3: Investicijska vrednost za občino Škocjan prikazana ločeno za upravičene in

neupravičene stroške v stalnih cenah v EUR Varianta A

OBČINA ŠKOCJAN Znesek v EUR Kohezijski stroški Upravičeni stroški Neupravičeni stroški

ODSEK 3 242.719 242.719 242.719 ODSEK 7 1.196.795 1.196.795 1.196.795 ODSEK 18 1.959.324 0 0 1.959.324VODARNA JEZERO 113.077 113.077 113.077 VH ŠKOCJAN 238.595 238.595 238.595 VH KOČNIK 160.000 0 0 160.000SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI OBČINE ŠKOCJAN 3.910.510 1.791.186 1.791.186 2.119.324

NEPREDVIDENA DELA 3% 117.316 53.736 53.736 63.580OSTALI STROŠKI 7% 273.736 125.383 125.383 148.353INVESTICIJA Skupaj 4.301.562 1.970.305 1.970.305 2.331.257DDV 20% 860.312 394.061 860.312CELOTNA INVESTICIJA ZA OBČINO ŠKOCJAN 5.161.874 2.364.366 1.970.305 3.191.569

Občina Škocjan ima poleg investicije, ki je upravičena za sofinanciranje s strani EU kohezijskega sklada še investicijo v izgradnjo odseka 18 ter vodohrana Kočnik. Ta investicija je umeščena pod neupravičene stroške za sofinanciranje in jo bo občina krila iz lastnih sredstev.


OBČINA ŠKOCJAN«


Tabela 5/4: Celotna investicijska vrednost za projekt »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske za

Varianto B v stalnih cenah

Dolžina Vrednost:

Skupaj upravičeni

stroški


stroški

VARIANTA B [m] [EUR]

ODSEK 2: VH Kij - VH Marof Pododsek 2A: VH Kij - AC Lutrško selo 424 197.244 197.244 465 Pododsek 2B: Odcep za Lutrško selo - Viadukt Lešnica 3.143 1.406.029 1.406.029 447 Pododsek 2C: AC Lešnica - AC Mačkovec (Bajnof) 1.172 506.548 506.548 432 Pododsek 2D: AC Mačkovec - Severna obvoznica 1.641 769.554 769.554 469 Pododsek 2E: Severna obvoznica - Odcep Bršljin 631 273.743 273.743 434 SKUPAJ ODSEK 7.011 3.153.118 3.153.118 ODSEK 3: Vodarna Jezero - VH Sračnik

Pododsek 3A: Vodarna Jezero - Blatnik ob potoku 111 25.939 25.939

Pododsek 3B: Odcep Šmarješke Toplice - Družinska vas 727 124.254 124.254

Pododsek 3C: Sela - VH Sračnik 1.597 289.369 289.369 SKUPAJ ODSEK 2.435 439.562 439.562 ODSEK 4: VH Sračnik - VH Šmarje

Pododsek 4F: center Šentjernej - Vh Šmarje 829 179.577 179.577 SKUPAJ ODSEK 829 179.577 179.577 ODSEK 6: Družinska vas - VH Gorenja vas

Pododsek 6B: Črpališče - VH Gorenja vas 1.215 314.261 314.261 Izgradnja črpalnega jaška in vgradnja opreme 25.900 25.900 SKUPAJ ODSEK 1.215 340.161 340.161


OBČINA ŠKOCJAN«


ODSEK 7: Dobrava - Škocjan - VH Škocjan

Pododsek 7A: Dobrava - Škocjan 4.624 841.847 841.847 Pododsek 7B: Škocjan - VH Škocjan 1.138 303.750 303.750 Izgradnja črpalnega jaška in vgradnja opreme 32.900 32.900 Pododsek 7C: Vrtina Škocjan - VH Škocjan 902 111.319 111.319 SKUPAJ ODSEK 6.664 1.289.816 1.289.816 ODSEK 8: Novo mesto - Stopiče

Pododsek 8B: Gotna vas 166 47.458 47.458 Pododsek 8C: Gotna vas - VH Dolenja Težka voda 2.742 825.677 825.677 SKUPAJ ODSEK 2.908 873.135 873.135 ODSEK 13: Novo mesto - Straža

Pododsek 13D: Resa - VH D. Straža 275 64.687 64.687 Pododsek 13E: Resa - VH D. Straža 1.234 245.675 245.675 SKUPAJ ODSEK 1.509 310.362 310.362 ODSEK 14: Novo mesto - Sv. Rok - Straža

Pododsek 14C: Potok - Straža 3.000 605.675 605.675 SKUPAJ ODSEK 3.000 605.675 605.675 ODSEK 17: vrtina Kamnišček - VH Hrastje - D.Mokro polje

Pododsek 17B: VH Hrastje - D.Mokro polje 4.300 744.287 744.287 SKUPAJ ODSEK 4.300 744.287 744.287


OBČINA ŠKOCJAN«


ODSEK 18: OMREŽJE OMREŽJE Pododsek 18A: VH Škocjan - VH Kočnik 1.580 324.000 324.000 Izgradnja črpališča z opremo 32.900 32.900 Pododsek 18B: VH Kočnik - Gabrnik - Zagrad 2.583 510.978 510.978 Izgradnja črpališča z opremo-Gabrnik 29.050 29.050

Pododsek 18C: VH Kočnik - Bučka - Dolenje Radulje 5.287 1.033.346 1.033.346

Izgradnja črpališča z opremo-Stopno 29.050 29.050

SKUPAJ ODSEK 9.450 1.959.324 1.959.324

SKUPAJ ODSEKI: 29.871 9.895.017 7.935.693 1.959.324

OBJEKTI:

VH Kij 966.997 966.997

VH Dolenja Straža 100 m3 125.868 125.868

Vodarna Stopiče 893.615 893.615

Vodarna Jezero 2.869.984 2.869.984

VH Gorenja vas 200 m3 135.362 135.362

VH Škocjan 400 m3 238.595 238.595

VH Kočnik 200 m3 160.000 160.000

SKUPAJ OBJEKTI: 5.390.421 5.230.421 160.000


OBČINA ŠKOCJAN«


A = B + C B C

SKUPAJ Skupaj



stroški SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI 15.285.438 13.166.114 2.119.324

NEPREDVIDENA DELA 3% 458.564 394.984 63.580

OSTALI STROŠKI 7% 1.069.981 921.628 148.353

SKUPAJ INVESTICIJA 16.813.983 14.482.726 2.331.257

DDV 20% (NEUPRAVIČENI STROŠKI-občinski strošek)

3.362.796 3.362.796

SKUPAJ Z DDV 20.176.779 14.482.726 5.694.053


OBČINA ŠKOCJAN«


Tabela 5/5: Celotna investicijska vrednost za projekt »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske za

Varianto B v stalnih cenah po posameznih občinah


VARIANTA B delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR]



delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR]

ODSEK 2: VH Kij - VH Marof Pododsek 2A: VH Kij - AC Lutrško selo 88,53 174.620 6,48 12.781 95,01 187.401 4,99 9.843

Pododsek 2B: Odcep za Lutrško selo - Viadukt Lešnica 88,53 1.244.758 6,48 91.110 95,01 1.335.868 4,99 70.161

Pododsek 2C: AC Lešnica - AC Mačkovec (Bajnof) 88,53 448.447 6,48 32.824 95,01 481.271 4,99 25.277

Pododsek 2D: AC Mačkovec - Severna obvoznica 88,53 681.286 6,48 49.867 95,01 731.153 4,99 38.401

Pododsek 2E: Severna obvoznica - Odcep Bršljin 88,53 242.345 6,48 17.739 95,01 260.084 4,99 13.659

SKUPAJ ODSEK 2.791.456 204.321 2.995.777 157.341 ODSEK 3: Vodarna Jezero - VH Sračnik

Pododsek 3A: Vodarna Jezero - Blatnik ob potoku 42,69 11.073 22,69 5.886 5.886 34,62 8.980

Pododsek 3B: Odcep Šmarješke Toplice - Družinska vas

13,28 16.501 34,34 42.669 42.669 52,38 65.084

Pododsek 3C: Sela - VH Sračnik 13,28 38.428 34,34 99.369 99.369 52,38 151.572

SKUPAJ ODSEK 66.002 147.924 147.924 225.636 ODSEK 4: VH Sračnik - VH Šmarje

Pododsek 4F: center Šentjernej - Vh Šmarje 100,00 179.577

SKUPAJ ODSEK 179.577


OBČINA ŠKOCJAN«


ODSEK 6: Družinska vas - VH Gorenja vas

Pododsek 6B: Črpališče - VH Gorenja vas 100,00 314.261

Izgradnja črpalnega jaška in vgradnja opreme 100,00 25.900

SKUPAJ ODSEK 340.161 ODSEK 7: Dobrava - Škocjan - VH Škocjan

Pododsek 7A: Dobrava - Škocjan 8,57 72.146 91,43 769.701 769.701

Pododsek 7B: Škocjan - VH Škocjan 8,57 26.031 91,43 277.719 277.719

Izgradnja črpalnega jaška in vgradnja opreme 100,00 32.900 32.900

Pododsek 7C: Vrtina Škocjan - VH Škocjan 100,00 111.319 111.319

SKUPAJ ODSEK 98.177 1.191.639 1.191.639 ODSEK 8: Novo mesto - Stopiče

Pododsek 8B: Gotna vas 100,00 47.458 100,00 47.458 Pododsek 8C: Gotna vas - VH Dolenja Težka voda 92,27 761.852 92,27 761.852 7,73 63.825

SKUPAJ ODSEK 809.310 809.310 63.825 ODSEK 13: Novo mesto - Straža

Pododsek 13D: Resa - VH D. Straža 100,00 64.687

Pododsek 13E: Resa - VH D. Straža 100,00 245.675

SKUPAJ ODSEK 310.362 ODSEK 14: Novo mesto - Sv. Rok - Straža

Pododsek 14C: Potok - Straža 100,00 605.675 SKUPAJ ODSEK 605.675


OBČINA ŠKOCJAN«


ODSEK 17: vrtina Kamnišček - VH Hrastje - D.Mokro polje

Pododsek 17B: VH Hrastje - D.Mokro polje 100,00 744.287

SKUPAJ ODSEK 744.287 ODSEK 18: OMREŽJE Pododsek 18A: VH Škocjan - VH Kočnik 100 324.000 324.000

Izgradnja črpališča z opremo 100 32.900 32.900 Pododsek 18B: VH Kočnik - Gabrnik - Zagrad 100 510.978 510.978

Izgradnja črpališča z opremo-Gabrnik 100 29.050 29.050

Pododsek 18C: VH Kočnik - Bučka - Dolenje Radulje 100 1.033.346 1.033.346

Izgradnja črpališča z opremo-Stopno 100 29.050 29.050

1.959.324 1.959.324

SKUPAJ ODSEKI: 3.600.766 204.321 3.805.087 504.340 3.298.887 1.339.563 1.959.324 1.149.500 1.137.203


OBČINA ŠKOCJAN«


OBJEKTI:

VH Kij 88,53 856.082 6,48 62.661 95,01 918.743 4,99 48.254

VH Dolenja Straža 100 m3 100,00 125.868

Vodarna Stopiče 92,27 824.538 92,27 824.538 7,73 69.077

Vodarna Jezero 73,15 2.099.393 5,35 153.544 78,50 2.252.937 7,42 212.953 3,94 113.077 113.077 6,01 172.487 4,13 118.530

VH Gorenja vas 200 m3 100,00 135.362

VH Škocjan 400 m3 100,00 238.595 238.595

VH Kočnik 200 m3 160.000 160.000

SKUPAJ OBJEKTI: 3.780.013 216.205 3.996.218 348.315 511.672 351.672 160.000 172.487 361.729


OBČINA ŠKOCJAN«


1 2 3 = 1+ 2 4 5 6 7


delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR] delež

[%] Vrednost

[EUR] delež [%]

Vrednost [EUR]



delež [%]

Vrednost [EUR]

delež [%]

Vrednost [EUR]

SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI 48,29 7.380.779 2,75 420.526 51,04 7.801.305 5,58 852.655 24,92 3.810.559 1.691.235 2.119.324 8,65 1.321.987 9,81 1.498.932

NEPREDVIDENA DELA 3% 221.423 12.616 234.039 25.580 114.317 50.737 63.580 39.660 44.968

OSTALI STROŠKI 7% 516.655 29.437 546.092 59.686 266.739 118.386 148.353 92.539 104.925

SKUPAJ INVESTICIJA 8.118.857 462.579 8.581.436 937.921 4.191.615 1.860.358 2.331.257 1.454.186 1.648.825

DDV 20% (NEUPRAVIČENI STROŠKI-občinski strošek)

1.623.771 92.516 1.716.287 187.584 838.323 838.323 290.837 329.765

SKUPAJ Z DDV 9.742.628 555.095 10.297.723 1.125.505 5.029.938 1.860.358 3.169.580 1.745.023 1.978.590


OBČINA ŠKOCJAN«


Tabela 5/6: Investicijska vrednost za občino Škocjan prikazana ločeno za upravičene in

neupravičene stroške v stalnih cenah v EUR Varianta B

OBČINA ŠKOCJAN Znesek v EUR Kohezijski stroški Upravičeni stroški Neupravičeni stroški

ODSEK 3 147.924 147.924 147.924 0ODSEK 7 1.191.639 1.191.639 1.191.639 0ODSEK 18 1.959.324 0 0 1.959.324VODARNA JEZERO 113.077 113.077 113.077 VH ŠKOCJAN 238.595 238.595 238.595 VH KOČNIK 160.000 0 0 160.000SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI OBČINE ŠKOCJAN 3.810.559 1.691.235 1.691.235 2.119.324

NEPREDVIDENA DELA 3% 114.317 50.737 50.737 63.580OSTALI STROŠKI 7% 266.739 118.386 118.386 148.353INVESTICIJA Skupaj 4.191.614 1.860.358 1.860.358 2.331.257DDV 20% 838.323 372.072 838.323CELOTNA INVESTICIJA ZA OBČINO ŠKOCJAN 5.029.937 2.232.430 1.860.358 3.169.580

Občina Škocjan ima poleg investicije, ki je upravičena za sofinanciranje s strani EU kohezijskega sklada še investicijo v izgradnjo odseka 18 ter vodohrana Kočnik. Ta investicija je umeščena pod neupravičene stroške za sofinanciranje in jo bo občina krila iz lastnih sredstev.

Predvidena je naslednja razdelitev gradnje po letih: • v letu 2010 objekti:

- VH Škocjan, - vodarna Jezero, - vodarna Stopiče, - VH Kij – 4000 m3, - odsek 6.

• v letu 2011 transportni cevovodi: - odsek 2, - odsek 3, - odsek 6, - odsek 7, - odsek 8.

• v letu 2012 primarni cevovodi: - odsek 4, - odsek 7, - odsek 13, - odsek 14, - odsek 17.

• v letu 2013 objekti: - odsek 7, - VH Gorenja vas – 200 m3, - VH Dolenja Straža – 100 m3.


OBČINA ŠKOCJAN«


• v letu 2014 in 2015 transportni cevovod in objekt (neupravičeni stroški občine

Škocjan): - pododsek 18A, 18B, 18C in VH Kočnik.

Preostali upravičeni stroški se porazdeljujejo po letih glede na predviden terminski plan: v letu 2008 priprava projektne in investicijske dokumentacije, v letu 2009 stroški priprave razpisne dokumentacije ter ostale investicijske in projektne dokumentacije, stroški nadzora v času od leta 2010 do 2015 ter stroški informiranja in obveščanja javnosti v celotnem obdobju 2008 – 2015. Glede na to razdelitev je za občino Škocjan porazdelitev investicijske vrednosti po letih naslednja:

Tabela 5/7: Celotna investicijska vrednost za vodovodni sistem v občini Škocjan v stalnih

cenah po letih prikazano ločeno za upravičene in neupravičene stroške v EUR Varianta A

STALNE CENE 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

Škocjan Upravičeni stroški 6.269 53.915 381.406 671.385 428.665 428.665 1.970.305Neupravičeni stroški (DDV) 1.254 10.783 76.281 134.277 85.733 85.733 233.125 233.126 860.312Neupravičeni stroški (odsek 18 + vodohran Kočnik) 0 0 0 0 0 0 1.165.628 1.165.629 2.331.257

SKUPAJ 7.523 64.698 457.687 805.662 514.398 514.398 1.398.753 1.398.755 5.161.874

Tabela 5/8: Celotna investicijska vrednost za vodovodni sistem v občini Škocjan v stalnih cenah po letih prikazana ločeno za upravičene in neupravičene stroške v EUR Varianta B

STALNE CENE 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ


SKUPAJ 7.103 61.087 455.696 687.853 510.346 510.344 1.398.754 1.398.755 5.029.938


OBČINA ŠKOCJAN«


5.2. Investicijska vrednost po tekočih cenah za celotno investicijo, upravičene in preostale stroške

Glede na to, da je predvidena dinamika investiranja daljša od enega leta, je skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) potrebno investicijsko vrednost prikazati tudi po tekočih cenah. Skladno z omenjeno uredbo ocenjujemo podražitve s povprečnimi stopnjami inflacije, ki so opredeljene v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2008 (napoved gospodarskih gibanj za obdobje 2008-2010 (UMAR, september, 2008). Pri preračunu investicijskih vrednosti po tekočih cenah smo upoštevali sledeče predpostavke:

• povprečna rast cen v višini 3,6% na letni ravni za leto 2009, • povprečna rast cen v višini 3,0% na letni ravni za leto 2010, • povprečna rast cen v višini 2,5% na letni ravni za leta od 2011 naprej, • razdelitev investicije po letih v skladu z opredeljenim časovnim načrtom izvedbe:

o v letih 2008-2009 stroški iz naslova priprave investicijske in projektne dokumentacije, vloge za kohezijo in priprave razpisnih dokumentacij,

o stroški gradenj, ostali stroški kot recimo nadzor, nepredvidena dela, odkup zemljišč, dokumentacije se pojavijo v letih 2010-2015.

Tabela 5/9: Celotna investicijska vrednost za vodovodni sistem v občini Škocjan v tekočih cenah po letih prikazana ločeno za upravičene in neupravičene stroške v EUR Varianta A

TEKOČE CENE 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ


SKUPAJ 7.523 67.027 488.389 881.198 576.692 591.109 1.647.530 1.647.533 5.907.001

Tabela 5/10: Celotna investicijska vrednost za vodovodni sistem v občini Škocjan v tekočih cenah po letih prikazana ločeno za upravičene in neupravičene stroške v EUR Varianta B

TEKOČE CENE 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ Škocjan Upravičeni stroški 5.919 52.739 405.220 626.954 476.790 488.709 0 0 2.056.331Neupravičeni stroški (DDV) 1.184 10.548 81.044 125.391 95.358 97.742 274.589 281.454 967.310Neupravičeni stroški (odsek 18 + vodohran Kočnik) 0 0 0 0 0 0 1.372.943 1.407.268 2.780.211

SKUPAJ 7.103 63.287 486.263 752.345 572.149 586.452 1.647.532 1.688.722 5.803.852


OBČINA ŠKOCJAN«


6 OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN, KI DOLOČAJO INVESTICIJO, SKUPAJ Z

INFORMACIJO O PRIČAKOVANI STOPNJI IZRABE ZMOGLJIVOSTI OZIROMA EKONOMSKI UPRAVIČENOSTI PROJEKTA

6.1. Predhodne idejne rešitve in študije

Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema v občini Škocjan je zajeta v razvojnih planih omenjene občine in veljavnem prostorskem planu. Poleg tega so bila izhodišča za pripravo dokumenta identifikacije investicijskega projekta tudi sledeče strokovne podlage:

• Študija izvedljivosti oskrbe s pitno in tehnološko vodo ter odvajanja odpadne vode

Škocjan, München, Haβfurt, aquaKomm GmbH & Co. KG, München in Baurconsult GbR, Haβfurt, julij 2004

• Občinski podrobni prostorski načrt za gospodarsko tehnološki center GTC Škocjan, izdelovalec Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., september 2007

• Idejni projekt: »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sitema pitne vode na območju Dolenjske«, GPI, do.o., Novo mesto, julij 2008

• Idejni projekt: »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske, Ultrafiltracija Jezero, KRMC d.o.o., Škocjan, januar 2008

• Idejni projekt: »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske, Ultrafiltracija Stopiče, KRMC d.o.o., Škocjan, januar 2008

• PVO: Poročilo o vplivih na okolje za izgradnjo magistralnega vodovoda DN 500 Družinska vas – Novo mesto in vodarno Jezero, ERANTHIS, Maja Divjak Malavašič s.p., april 2008

6.2. Lokacija Pregledna situacija za obe varianti je podana v prilogah.

6.3. Terminski plan izvedbe investicije

Za izvedbo investicije je predvideno, da se v letu 2008 pripravi vsa potrebna investicijska in projektna dokumentacija. V letu 2009 so predvidene nadaljnje aktivnosti vezane na pridobivanje investicijske in projektne dokumentacije, priprava razpisne dokumentacije za izvedbo javnega naročila za PGD/PZI ter aktivnosti vezane na pridobitev sredstev kohezije. V letu 2009 je tudi predvidena izvedba javnega naročila, izbor izvajalca in podpis pogodbe za gradnjo. Pričakuje se pridobitev gradbenega dovoljenja v drugi polovici leta 2009. Pričetek operativne izvedbe del bo v letu 2010 in bo trajala do konca leta 2015.


OBČINA ŠKOCJAN«


Tabela 6/1: Okvirni terminski plan izvedbe

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Posamezne aktivnosti

1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2

Idejni projekti

Dokument identifikacije investicijskega projekta ter Predinvesticijska zasnova

Priprava vloge za pridobitev kohezijskih sredstev z študijo izvedljivosti in ostalimi prilogami

Investicijski program

Priprava razpisne dokumentacije za javno naročilo PGD/PZI ter pregled in potrditev s strani MOP, SVLR

Izdelava PGD/PZI ter pregled in potrditev s strani MOP, SVLR

Pregled in potrditev vloge s strani MOP , SVRL

Podpis odločbe

Priprava razpisne dokumentacije za javno naročilo gradnje ter pregled in potrditev s strani MOP, SVLR

Izvedba javnega naročila

Podpis pogodbe z izvajalcem

Gradbeno dovoljenje

Gradnja

Vodarna Jezero

Vodarna Stopiče

VH Kij – 4000 m3

VH Škocjan

Odsek 2

Odsek 3

Odsek 4

Odsek 6

Odsek 7

Odsek 8


OBČINA ŠKOCJAN«


2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Posamezne aktivnosti

1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2 1/2 2/2

Odsek 13

Odsek 14

Odsek 17

VH Gorenja vas

VH Dol. Straža

Pododsek 18A, pododsek 18B

Pododsek 18C

VH Kočnik

6.4. Pomembnejši vplivi investicije na okolje

V fazi izdelave dokumentacije bodo za predmetno investicijo točneje opredeljeni efekti na okolje v primeru izvedbe. V okviru projekta »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske« je bilo v aprilu 2008 izdelano Poročilo o vplivih na okolje za izgradnjo magistralnega vodovoda DN 500 Družinska vas – Novo mesto in postavitev vodarne Jezero.

Pravna osnova za izdelavo Poročila o vplivih na okolje je dana v Zakonu o varstvu okolja ZVO -1 (Ur.l. RS, št. 41/04). Poročilo o vplivih na okolje za predvideno vodarno in vodovod je obvezno po 3. členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 78/06 in 72/07), priloga 2 – 10. točka »infrastrukturni posegi« oznaka j – daljinski vodovod. Prag posega je dolžina vodovoda 5 km in zmogljivost prenosa vode 100 l/s, zunaj območja. Poročilo o vplivih na okolje je bilo izdelano skladno z Uredbo o vrstah posegov v okolje za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 78/06), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 72/07) in Navodilom o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Ur.l. RS, št. 70/96). Za gradnjo na območju vodovarstvenih območij je po 150. členu in 152. členu Zakona o vodah (Ur. l. RS 67/2002, 2/2004 ZV-1, 41/2004-ZVO-1) potrebna pridobitev vodnega soglasja v skladu s Pravilnikom o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Ur. l. RS 62/2004). Na območju občine Škocjan se nahajajo vodovarstvena območja na k.o.: Dole, Stara vas in Bučka.


OBČINA ŠKOCJAN«


6.4.1 Naravno okolje

Vpliv gradnje in obratovanja vodovoda in vodarne Jezero na naravno okolje je bil ocenjevan za naslednje segmente naravnega okolja: tla, površinske vode, podtalnika, zrak, prosto rastoče rastlinstvo, prosto živeče živalstvo, habitatne tipe in naravno ravnotežje in ekosistemi. Površinske vode in podtalnica V fazi gradnje vodovoda lahko pričakujemo najpomembnejše vplive na podtalnico v primeru neustreznega ravnanja z odpadnimi vodami, ki nastajajo pri pranju opreme za betoniranje in pri neustreznem ravnanju z nevarnimi snovmi. V fazi gradnje pomembnejših vplivov na površinske vode na pričakujemo. V času obratovanja bo zaradi zaščite podtalnice potrebno na vodarni Jezero s posebnimi ukrepi zagotoviti ustrezno skladiščenje in obvladovano ravnanje z nevarnimi snovmi, ki bodo namenjene kondicioniranju naprav za ultrafiltracijo pitne vode. V fazi obratovanja bodo v vodarni Jezero pri čiščenju filtrov aktivnega oglja in naprave za ultrafiltracijo nastajale odpadne vode, ki se bodo ustrezno čistile v namenskih usedalnikih in odtekale v potok Toplico. Tla Vodovod Dolenjska in vodarna Jezero ne predstavljata vira onesnaževanja tal, kljub temu pa gradnja in obratovanje vodovoda in vodarne Jezero lahko zardi nezgodnega dogodka povzročita onesnaženje tal z nevarnimi snovmi in posledično tudi onesnaženje podtalnice. Zrak V okviru gradnje vodovoda, vodohranov in vodarne Jezero v neposredni okolici gradbišča in ob prometnicah, ki bodo služile potrebam gradnje pričakujemo manjša povečanja onesnaženosti okolja predvsem s prahom, ocenjujemo pa, da ta povečanja ne bodo pomembneje vplivala na stopnjo onesnaženosti zraka na prizadetem območju. Prosto rastoče rastlinstvo V florističnem in vegetacijskem smislu na območju inventarizacije ni lokacij, kjer bi ugotovili posebnost, ki bi zavoljo ogroženosti morala biti omenjena. Prosto živeče živalstvo Nameravani poseg objektivno ne more ogroziti nobene živalske vrste, kljub temu pa sta bili v študijo vključeni dve vrsti iz skupine dvoživk. Ostale skupine niso obravnavane, ker gradnja in obratovanje vodarne in vodovoda ne bo prizadela ali ogrozila favno ptic, metuljev, kačjih pastirjev, itd. Habitatni tipi Z vidika ohranjanja habitatov načrtovana trasa vodovoda ne predstavlja bistvenega vpliva, saj so vsi habitatni tipi, ki se pojavljajo na trasi, razširjeni tudi v okolici ter tam celo v bolj ohranjenih oblikah.


OBČINA ŠKOCJAN«


6.4.2. Družbeno okolje

Vpliv gradnje in obratovanja vodarne in vodovoda na družbeno okolje je bil ocenjevan za naslednje segmente družbenega okolja: bivalno okolje (odpadki, hrup, in ekosocialni vpliv), kulturno okolje (kulturna dediščina, ohranjanje narave, krajinska slika ter vidno okolje) ter tveganje in nevarnost za okolje (uporaba nevarnih snovi in možnost nastanka naravnih in ekoloških nesreč). Odpadki V času gradnje vodovoda bosta nastajali predvsem dve skupini odpadkov. V prvo skupino sodijo različni gradbeni odpadki (odpadni beton, opeka, odpadne kovine) in odpadna embalaža v katero so pakirani gradbeni materiali. V to skupino tudi odpadne azbestnocementne cevi, ki sodijo med nevarne odpadke. V drugo skupino odpadkov sodijo zemeljski izkopi, ki jih bo potrebno nekje deponirati. V fazi obratovanja vodovoda bodo odpadki nastajali le v okviru Vodarne Jezero. Odpadki – odpadno blato in mulj – bodo nastajali pri čiščenju vode z aktivnim ogljem in pri ultrafiltraciji. Hrup Načrtovana postavitev nove vodarne in gradnja transportnega vodovoda od Šmarjeških Toplic do Novega mesta bo povzročil obremenitve okolice s hrupom, predvsem v okolici vodarne. Obstoječa obremenitev okolja s hrupom ni prekomerna. Vse strojne naprave vodarne bodo locirane znotraj zaprtega objekta. Ekosocialni vpliv Intenzivna gradbena dela lahko povzročijo obremenitve prebivalstva na več načinov in sicer kot čutno kakovost okolja (hrup, smrad, vibracije...), videz okolja (estetske kvalitete prostora...) ter možne nevarnosti (onesnaženja...). V času gradnje bodo začasno bolj obremenjeni posamezni cestni odseki, kolovozi in poti, katere bo po izgradnji potrebno sanirati. Kulturna dediščina Trasa vodovoda prečka območja kulturne dediščine, katerih varovanje je v pristojnosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto. Gradnja vodovoda lahko neposredno ogroža evidentirane arheološke kulture, kot so arheološka najdišča, zgradbe in objekti, ki so opredeljeni kot kulturni spomeniki. V primeru upoštevanja okoljevarstvenih in omilitvenih ukrepov ocenjujemo, da je gradnja vodovoda z vidika varstva kulturne dediščine možna. Ohranjanje narave Obravnavano območje se ne nahaja znotraj območij varovanja naravnih vrednot, niti ne v območjih pričakovanih vrednot in tudi ne znotraj ekološko pomembnih območij. Krajinska slika in vidno okolje Splošne značilnosti kulturne krajine bodo ostale enake, v ožjem območju trase pa se bo spremenila velikostna struktura posameznih členov, predvsem gozdnih površin. Vpliv na krajinsko sliko in vidno okolje bo zaradi gradnje vodovoda zaznaven v času gradnje. V času obratovanja bo vpliv vodovoda na obravnavani segment minimalen. Uporaba nevarnih snovi Z vidika uporabe nevarnih snovi bo pri gradnji vodovoda najpomembnejša uporaba goriv za pogon gradbenih strojev ter uporaba manjših količin drugih nevarnih snovi na območju gradbišča (barve, laki, razna topila itd.). Ob upoštevanju predlaganih organizacijskih in drugih ukrepov za nadzorovano ravnanje z nevarnimi snovmi uporaba nevarnih snovi v fazi gradnje ne bo predstavljala pomembnejšega tveganja za okolje.


OBČINA ŠKOCJAN«


V fazi obratovanja vodovoda se bodo nevarne snovi uporabljale le na območju vodarne. Predvsem bo to solna kislina, natrijev lug, klorova belilna lužina in plinasti klor. V uporabi bosta tudi kemikaliji natrijev tiosulfat in železov III korid. Za vse nevarne snovi in druge kemikalije bo potrebno urediti posebna skladišča za nevarne snovi. Potrebni bodo tudi vnaprej določeni postopki ravnanja s temi snovmi na območju vodarne in postopki za ukrepanje v primeru nezgode s temi snovmi na območju vodarne in na vodovarstvenem območju.

6.5. Kadrovsko organizacijska shema s prostorsko opredelitvijo

V projekt »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske – občina Škocjan«, je vključena občina Škocjan, ki je hkrati tudi investitor projekta. Projekt se bo prijavil za sredstva iz Kohezijskega sklada skupaj z občinami: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Straža in Šentjernej.

Vodenje projekta poteka preko naslednjih organov:

• projektnega sveta za izvedbo projekta, • koordinatorja projekta, ki vodi projektno skupino in • projektne skupine, katere člani so predstavniki občin, predstavniki Komunale Novo

mesto d.o.o. in zunanji člani. Koordinator celotnega projekta je Komunala Novo mesto d.o.o., Podbevškova 12, 8001 Novo mesto, operativni koordinator projekta je Jože Bašelj, dipl.inž.stroj.

Koordinator celotnega projekta se zavezuje za:

• vodenje vseh razgovorov z Ministrstvom za okolje in prostor RS in Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko v zvezi s projektom,

• koordinacijo izdelave študije izvedljivosti in ostale dokumentacije, • izvedbo prijave na EU Kohezijski sklad, • koordinacijo priprave posameznih razpisnih dokumentacij, • sodelovanje pri izvedbi razpisa, • koordinacijo časovnega poteka izvedbe projekta, • koordinacijo skupnih nastopov pogodbenih strank znotraj posamezne faze projekta, • koordinacijo pri izvedbi projekta, • informiranje občin o stanju in poteku projekta, • komunikacijo z javnostjo.

Predstavniki občin in člani projektne skupine projekta, ki so hkrati odgovorne in kontaktne osebe za izvedbo projekta v vseh njegovih fazah, so:

• za Mestno občino Novo mesto: g. Jože Kobe, • za občino Šmarješke Toplice: mag. Bernardka Krnc, • za občino Škocjan: ga. Janja Ravnikar, • za občino Šentjernej: g. Milan Jakše in • za občino Straža: g. Dušan Krštinc.


OBČINA ŠKOCJAN«


Shema 6/1: Projektni svet

PROJEKTNI SVET

Projektni svet za izvedbo projekta, ki je sestavljen iz županov vseh pogodbenih strank ter predstavnika koordinatorja celotnega projekta, bo spremljal in usmerjal izvedbo projekta. Seje Projektnega sveta sklicuje župan Mestne občine Novo mesto, in sicer najmanj enkrat v roku treh mesecev.

Shema 6/2: Projektna skupina

Mestna občina Novo mesto

Alojzij MUHIČ

župan

Občina Šmarješke Toplice

mag. Bernardka

KRNC županja

ObčinaŠkocjan

Anton ZUPET župan

Komunalno podjetje Novo

mesto

Bojan KEKEC direktor

PROJEKTNA SKUPINA

KOORDINATOR PROJEKTAJože Bašelj

OPERATIVNA SKUPINA

PREDSTAVNIKI OBČIN IN

KOMUNALNEGA PODJETJA

PREDSTAVNIKI DRŽAVE

Finance (Ministrstvo za okolje in prostor)

Nadzor (Ministrstvo

za finance)

PREDSTAVNIKI EU

Občina Šentjernej

Franc

HUDOKLIN župan

Občina Straža

Alojz

KNAFELJ župan


OBČINA ŠKOCJAN«


6.5.1. Struktura izvajanja Kohezijskega sklada

Shema 6/3: Struktura izvajanja Kohezijskega sklada

Organ upravljanja je odgovoren za splošno upravljanje in koordiniranje aktivnosti Kohezijskega sklada EU ter njegovo učinkovito in pravilno izvajanje. Posredniško telo je odgovorno za izdelavo in izvedbo sektorske strategije Referenčnega okvira in za izvedbo nalog, ki mu jih delegira organ upravljanja s svojimi navodili. Posredniški telesi (glej shemo) sta hkrati tudi nosilca proračunske postavke. Izvajalsko telo - je odgovorno za pripravo vloge za dodelitev sredstev KS EU, izvedbo kohezijskega projekta na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ter za pripravo javnih razpisov za projekt. Deluje na podlagi navodil posredniškega telesa ter v skladu s sklenjenimi sporazumi in drugimi akti. V institucionalni shemi za Kohezijski sklad končnega uporabnika sredstev oz. investitorja predstavljajo občine. Kot lastnik državne vodne infrastrukture, pa za tovrstne projekte prevzema poleg vloge Posredniškega telesa še vlogo Izvajalskega telesa Ministrstvo za okolje in prostor. Plačilni organ je odgovoren predvsem za izvrševanje povračil iz naslova sredstev Kohezijskega sklada EU v državni proračun.


OBČINA ŠKOCJAN«


6.6. Predvideni viri financiranja in drugi možni resursi

Za izvedbo investicije so predvideni naslednji viri financiranja: • nepovratna sredstva državnega proračuna, • sredstva občinskih proračunov (manjkajoči del sredstev) in • Kohezijski sklad.

Pri upravičenih stroških za oskrbo prebivalstva s pitno vodo smo razdelili vire financiranja glede na pretekle izkušnje podobnih projektov naslednje:

• 60% sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada (končni delež sofinanciranja je odvisen od finančnega izračuna, ki se ga izdela v Študiji izvedljivosti),

• 30% sofinanciranja s strani državnega proračuna in • 10% sofinanciranje s strani občinskih proračunov.

Preostali stroški, ki predstavljajo neupravičene stroške, tj. znesek DDV in neupravičena investicija občine, bodo financirani iz občinskih proračunov. Spodnje tabele prikazujejo financiranje na zgoraj omenjeni način za vsa leta poteka investicije (od leta 2008 do 2013). Ker se v letu 2008 še ne pričakuje odločba za sofinanciranje, bo te stroške potrebno financirati s strani občin, ki si jih bodo naknadno povrnile iz Kohezijskega sklada (prenos vrednosti iz leta 2008 v 2009). Stroški, ki nastanejo v letu 2008 in 2009 (investicijska in projektna dokumentacija) bodo sofinancirani s strani Kohezijskega sklada, le v primeru, da bodo razpisne dokumentacije za izbiro pripravljavcev dokumentacije pripravljene v skladu z Navodili za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in strukturnih skladih za programsko obdobje 2007 – 2013 ter bodo pregledane in potrjene s strani Ministrstva za okolje in prostor oz. Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V nasprotnem primeru bodo morale občine kriti te stroške iz občinskih proračunov. Stroški za dokumentacijo bodo bolj natančno navedeni v Predinvesticijski zasnovi oz. Vlogi s Študijo izvedljivosti.


OBČINA ŠKOCJAN«


Tabela 6/2: Deleži sofinanciranja projekta vodovodnega sistema v občini Škocjan

(upravičeni in neupravičeni stroški) v EUR po tekočih cenah Varianta A

VIRI FINANCIRANJA 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ DELEŽ V %

Škocjan Upravičeni stroški 6.269 55.856 406.991 734.332 480.577 492.591 2.176.616 100,00%Kohezijski sklad 3.761 33.513 244.194 440.599 288.346 295.555 1.305.968 60,00%Državni proračun 1.881 16.757 122.098 220.300 144.173 147.777 652.986 30,00%Občinski proračun 627 5.586 40.699 73.433 48.058 49.259 217.662 10,00%Neupravičeni stroški (DDV) 1.254 11.171 81.398 146.866 96.115 98.518 1.647.530 1.647.533 3.730.385 100,00%

Občinski proračun (DDV) 1.254 11.171 81.398 146.866 96.115 98.518 274.587 274.589 984.498 26,39%Neupravičeni stroški (odsek 18 + vodohran Kočnik)

0 0 0 0 0 0 1.372.943 1.372.944 2.745.887 73,61%

SKUPAJ 7.523 67.027 488.389 881.198 576.692 591.109 1.647.530 1.647.533 5.907.001 100,00%Kohezijski sklad 3.761 33.513 244.194 440.599 288.346 295.555 1.305.968 22,11%Državni proračun 1.881 16.757 122.098 220.300 144.173 147.777 652.986 11,05%Občinski proračun 1.881 16.757 122.097 220.299 144.173 147.777 1.647.530 1.647.533 3.948.047 66,84%

Tabela 6/3: Deleži sofinanciranja projekta vodovodnega sistema v Občini Škocjan (upravičeni stroški) v EUR po tekočih cenah Varianta A

VIRI FINANCIRANJA 2008 2009 2010 2011 2012 2013 SKUPAJ DELEŽ V %

Škocjan Upravičeni stroški 6.269 55.856 406.991 734.332 480.577 492.591 2.176.616 100,00%Kohezijski sklad 3.761 33.513 244.194 440.599 288.346 295.555 1.305.968 60,00%Državni proračun 1.881 16.757 122.098 220.300 144.173 147.777 652.986 30,00%Občinski proračun 627 5.586 40.699 73.433 48.058 49.259 217.662 10,00%Neupravičeni stroški 1.254 11.171 81.398 146.866 96.115 98.518 435.322 100,00%Občinski proračun (DDV) 1.254 11.171 81.398 146.866 96.115 98.518 435.322 100,00%SKUPAJ 7.523 67.027 488.389 881.198 576.692 591.109 2.611.938 100,00%Kohezijski sklad 3.761 33.513 244.194 440.599 288.346 295.555 1.305.968 50,00%Državni proračun 1.881 16.757 122.098 220.300 144.173 147.777 652.986 25,00%Občinski proračun 1.881 16.757 122.097 220.299 144.173 147.777 652.984 25,00%


OBČINA ŠKOCJAN«


Graf 6/1: Prikaz virov financiranja za občino Škocjan celotne investicije; Varianta A

Prikaz virov financiranja za občino Škocjan

1.305.968

652.986

3.948.047

Kohezijski sklad Državni proračun Občinski proračun

Graf 6/2: Prikaz virov financiranja celotne investicije po letih za občino Škocjan;

Varianta A

Viri financiranja celotne investicije po letih za Občino Škocjan

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

1.400.000

1.600.000

1.800.000

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Leto

EUR



OBČINA ŠKOCJAN«

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA


(upravičeni in neupravičeni stroški) v EUR po tekočih cenah Varianta B

VIRI FINANCIRANJA 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ DELEŽ V %

Škocjan Upravičeni stroški 5.919 52.739 405.220 626.954 476.790 488.709 0 0 2.056.331 100,00%Kohezijski sklad 3.552 31.643 243.132 376.172 286.074 293.225 1.233.798 60,00%Državni proračun 1.775 15.822 121.566 188.087 143.037 146.613 616.900 30,00%Občinski proračun 592 5.274 40.522 62.695 47.679 48.871 205.633 10,00%Neupravičeni stroški 1.184 10.548 81.044 125.391 95.358 97.742 1.647.532 1.688.722 3.747.521 100,00%Občinski proračun (DDV) 1.184 10.548 81.044 125.391 95.358 97.742 274.589 281.454 967.310 25,81%Občinski proračun (odsek 18 + vodohran) 0 0 0 0 0 0 1.372.943 1.407.268 2.780.211 74,19%

SKUPAJ 7.103 63.287 486.263 752.345 572.149 586.452 1.647.532 1.688.722 5.803.852 100,00%Kohezijski sklad 3.552 31.643 243.132 376.172 286.074 293.225 0 0 1.233.798 21,26%Državni proračun 1.775 15.822 121.566 188.087 143.037 146.613 0 0 616.900 10,63%Občinski proračun 1.776 15.822 121.566 188.086 143.037 146.613 1.647.532 1.688.722 3.953.154 68,11%


(upravičeni) v EUR po tekočih cenah Varianta B

VIRI FINANCIRANJA 2008 2009 2010 2011 2012 2013 SKUPAJ DELEŽ V %

Škocjan Upravičeni stroški 5.919 52.739 405.220 626.954 476.790 488.709 2.056.331 100,00%Kohezijski sklad 3.552 31.643 243.132 376.172 286.074 293.225 1.233.798 60,00%Državni proračun 1.775 15.822 121.566 188.087 143.037 146.613 616.900 30,00%Občinski proračun 592 5.274 40.522 62.695 47.679 48.871 205.633 10,00%Neupravičeni stroški 1.184 10.548 81.044 125.391 95.358 97.742 411.267 100,00%Občinski proračun (DDV) 1.184 10.548 81.044 125.391 95.358 97.742 411.267 100,00%SKUPAJ 7.103 63.287 486.264 752.345 572.148 586.451 2.467.598 100,00%Kohezijski sklad 3.552 31.643 243.132 376.172 286.074 293.225 1.233.798 50,00%Državni proračun 1.775 15.822 121.566 188.087 143.037 146.613 616.900 25,00%Občinski proračun 1.776 15.822 121.566 188.086 143.037 146.613 616.900 25,00%


OBČINA ŠKOCJAN«


Graf 6/3: Prikaz virov financiranja za občino Škocjan; Varianta B

Prikaz virov financiranja za Občino Škocjan

1.233.798

616.900

3.953.154


Graf 6/4: Prikaz virov financiranja po letih za občino Škocjan; Varianta B

Viri financiranja celotne investicije po letih za Občino Škocjan

0

50000

100000

150000

200000

250000

300000

350000

400000



OBČINA ŠKOCJAN«


6.7. Ekonomska upravičenost projekta

Ekonomske opravičenosti na tej stopnji priprave dokumenta identifikacije investicijskega projekta ne moremo predstaviti vrednostno, pač pa opredeljujemo upravičenost z kvalitativnega vidika glede na vse tri segmente analize torej iz širšega družbenega, razvojno gospodarskega in socialnega vidika. Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na družbenem področju:

• Povečanje kakovosti življenja prebivalcev na predmetnem področju kar posredno

vpliva na večjo rast prebivalstva z vidika poselitve in možnost razvoja ter zaposlovanja predvsem na področjih, kjer do sedaj ni bilo pokritosti s pitno vodo.

• Ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven učinek predvsem na turizem in počutje prebivalcev.

• Izboljšanje kvalitete pitne vode, ki se črpa iz neoporečnih vodnih virov. • Zmanjšanje vodnih izgub zaradi kvalitetnejših materialov vodovodnih cevi.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na razvojno gospodarskem področju:

• Z implementacijo projekta se pričakuje celovit razvoj podeželja, saj bo z ureditvijo

osnovne komunalne infrastrukture možen izkoristek vseh naravnih danosti. • Prav tako se pričakuje večji razvoj podeželskega turizma.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na socialnem področju:

• Korist iz naslova ureditve vodovodnega sistema vidimo tudi v izboljšanju

zdravstvenega stanja prebivalcev predmetnega območja, v smislu zmanjšanja potencialnih možnosti okužb in zastrupitev.

• V primeru, da se projekt ne bo izvedel, bi morali prebivalci na daljše obdobje pitno vodo kupovati v plastenkah, kar pomeni, da se z implementacijo projekta znižajo prihodnji stroški nakupa stekleničene vode.

• Zmanjšanje stroškov obratovanja.


OBČINA ŠKOCJAN«


7 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE

INVESTICIJSKE, PROJEKTNE, TEHNIČNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE S ČASOVNIM NAČRTOM

Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ v 4. členu določa mejne vrednosti za pripravo in obravnavo posamezne vrste investicijske dokumentacije po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost in sicer:

1. za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo med 300.000 in 500.000 evrov

najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta; 2. za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 evrov dokument identifikacije

investicijskega projekta in investicijski program; 3. za investicijske projekte nad vrednostjo 2.500.000 evrov dokument identifikacije

investicijskega projekta, predinvesticijska zasnova in investicijski program; 4. za investicijske projekte pod vrednostjo 300.000 evrov je treba zagotoviti

dokument identifikacije investicijskega projekta, in sicer:

a) pri tehnološko zahtevnih investicijskih projektih; b) pri investicijah, ki imajo v svoji ekonomski dobi pomembne finančne posledice

(na primer visoki stroški vzdrževanja); c) kadar se investicijski projekti (so)financirajo s proračunskimi sredstvi.

Pri projektih z ocenjeno vrednostjo pod 100.000 evrov se vsebina investicijske dokumentacije lahko ustrezno prilagodi (poenostavi), vendar mora vsebovati vse ključne prvine, potrebne za odločanje o investiciji in zagotavljanje spremljanja učinkov. Če gre za več podobnih investicij ali druge smiselno povezane posamične ukrepe manjših vrednosti, se lahko skupina projektov združi v program (načrt investicijskega vzdrževanja, načrt nabav z obrazložitvami, in podobno), za katerega veljajo isti postopki in merila kot za posamičen investicijski program. Če je bila izdelana in potrjena predinvesticijska zasnova za celovit projekt in so cilji in ključne predpostavke iz celovitega projekta ostali nespremenjeni, ni treba ponovno izdelovati predinvesticijske zasnove za posamezne investicijske projekte, čeprav njihova ocenjena vrednost presega 2.500.000 evrov. Celotna ocenjena vrednost investicije po stalnih cenah z davkom na dodano vrednost za vodovodni sistem v občini Škocjan z razširjeno investicijo (odsek 18 ter vodohran Kočnik) je ocenjena na 5.161.874 za Varianto A in 5.029.938 EUR za Varianto B. Glede na to, da je ocenjena vrednost celotne vrednosti projekta po stalnih cenah nad 2,5 mio EUR, je potrebno v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (4 člen, Mejne vrednosti) za omenjen projekt izdelati poleg Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) še Predinvesticijsko zasnovo (PIZ) in Investicijski program (IP).

Glede na to, da projekt zajema celovit vodovodni sistem, ki poteka preko več občin je smiselna izdelava skupnega PIZa, na podlagi katerega bo izdelana tudi Vloga s Študijo izvedljivosti ter analizo stroškov in koristi.


OBČINA ŠKOCJAN«


7.1. Potrebna investicijska dokumentacija

Za potrebe izvedbe celotne investicije bo potrebno izdelati naslednjo dokumentacijo:

A) INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA

• Dokument identifikacije projekta DIIP • Predinvesticijska zasnova PIZ • Investicijski program IP • Vloga za potrditev pomoči – Kohezijski sklad – Naložbe v infrastrukturo s

prilogami (Študija izvedljivosti z analizo stroškov in koristi, izvlečki iz Idejnih projektov, Povzetek presoje vplivov na okolje,…)

B) PROJEKTNA DOKUMENTACIJA

• Idejna zasnova IDZ • Idejni projekt IDP • PGD (Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, ki se bodo gradili

skladno s FIDIC Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik - FIDIC, Rdeča knjiga)

• Projekt za izvedbo (PZI) • Projekt izvedenih del PID

C) TEHNIČNA DOKUMENTACIJA

• Projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta POV • Projekt za vpis v uradne evidence PVE

D) OSTALA DOKUMENTACIJA

• Vloga za potrditev pomoči, Kohezijski sklad, naložbe v infrastrukturo • Razpisne dokumentacije za gradnjo, za storitve nadzora, stike z javnostjo,

projektno dokumentacijo


OBČINA ŠKOCJAN«


7.2. Terminski plan izdelave investicijske in projektne dokumentacije

Terminski plan izdelave dokumentacije je okviren in se bo tekom izdelave projektov prilagajal dejanskim potrebam in možnostim. Idejni projekti so se pripravljali od začetka 2008. Za investicijo, ki ustreza pogojem Kohezijskega sklada, je potrebno pripraviti Vlogo za potrditev pomoči – Kohezijski sklad – Naložbe v infrastrukturo. Priloge vloge so tehnični povzetki1 in Študija izvedljivosti z analizo stroškov in koristi projekta. Poleg omenjenih prilog obrazec Vloge predvideva tudi ostale priloge, ki jih je potrebno priložiti k Vlogi (Povzetek presoje vplivov na okolje, podpisana izjava organa, pristojnega za spremljanje stanja območij Natura 2000). Predvideva se oddaja vloge v prvi polovici leta 2009 in prejetje odločbe s strani EU komisije o odobritvi projekta v drugi polovici leta 2009. V nadaljevanju sledi tudi izdelava Predinvesticijske zasnove ter Investicijskega programa. Ob oddaji Vloge se začne pripravljati tudi razpisna dokumentacija za gradnjo, ki jo potrdi Ministrstvo za okolje in prostor oz. Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in razvoj. V obdobju druge polovice leta 2009 se načrtuje izvedba javnega naročila (za gradnje, nadzor in stike z javnostjo). Gradnja bo potekala v obdobju 2010-2015.

1 Za pripravo same vloge je zadostno, če ima občina vsaj Idejne projekte za investicije, ki bodo sofinancirane s strani Kohezijskega sklada. V sami vlogi bodo občine morale opredeliti kakšen način gradnje bodo izbrale (ali na ključ – rumena knjiga FIDIC ali po specifikaciji – rdeča knjiga FIDIC). Ker se je naročnik že odločil za rdečo knjigo bo moral do priprave razpisne dokumentacije sam pridobiti gradbeno dovoljenje in naročiti PGD.


OBČINA ŠKOCJAN«

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA stran i

PRILOGA 1

Investicijska vrednost po posameznih občinah, po letih investiranja (stalne cene) za Varianto A


OBČINA ŠKOCJAN«

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA stran ii

PRILOGA 2

Investicijska vrednost po posameznih občinah, po letih investiranja (stalne cene) za Varianto B


OBČINA ŠKOCJAN«

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA stran iii

PRILOGA 3

Pregledna situacija za Varianto A


OBČINA ŠKOCJAN«

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA stran iv

PRILOGA 4

Pregledna situacija za Varianto B

Documents

HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE IN NADGRADNJA SISTEMA PITNE · Vsebina Dokumenta identifikacije investicijskega projekta je zaščitena z avtorskimi pravicami podjetja SL CONSULT d.o.o.,