SOLID EDGE Priročnik za srednje šole, 1. knjiga

Uvod v konstruiranje z računalnikom-CAD (Danilo Širec, u.d.i.s.)

i

Solid Edge je zaščitena blagovna znamka v lasti podjetja UGS. www.ugs.com www.solidedge.com Priročnik je izdelan za potrebe izobraževanja iz področja računalniško podprtega konstruiranja v srednjih strojnih šolah in srednjih elektro šolah. Priročnik ni lektoriran. Zahvala: Pri nastajanju priročnika je sodeloval in pomagal z nasveti g. Vrečar Branko, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Celotni priročnik in ostalo gradivo, povezano s programom Solid Edge lahko naročite na naslovu: ITS d.o.o. Celovška 55 1000 Ljubljana info@its-plm.si www.its-plm.si Prvo izdajo priročnika je ITS d.o.o. dobavil brezplačno sledečim šolam: Srednja šola tehničnih strok Šiška (g. Vrečar, g. Vrščaj, ga. Šet, g. Žalar, g. Klemenc) Srednja pomorska šola Portorož (g. Železnik, g. Germek) Srednja strojna šola Maribor (g. Čretnik B., g. Čretnik S.) Srednja strojna šola Štore (g. Rajh) Srednja tehnična in poklicna šola Trbovlje (g. Petek) Srednja šola Domžale (g. Oberwalder, g. Žagar) Lesarska šola Maribor (g. Hus) Srednja strojna šola Ljubljana (g. Bordon, ga. Benvenuti) Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota (g. Balažič) Šolski center Ptuj (g. Lampret) Trženje tega priročnika ni dovoljeno. Dovoljeno je razmnoževanje znotraj šole za potrebe pouka.

ii

1. Uvod........................................................................................................................................................... 1

2. Predstavitev programa Solid Edge.......................................................................................................... 2 2.1. Izdelava volumskih modelov ............................................................................................................... 2 2.2. Izdelava sklopov.................................................................................................................................. 2 2.3. Izdelava tehnične dokumentacije ........................................................................................................ 2 2.4. Angleški izrazi in kratice, ki nastopajo v besedilu .............................................................................. 3

3. Tehnično risanje v programu Solid Edge ............................................................................................... 5 3.1. Začetek izdelave tehnične dokumentacije ........................................................................................... 5 3.2. Ukazi in orodja za risanje................................................................................................................... 6

3.2.1. IntelliSketch ................................................................................................................................ 6 3.2.2. Intent Zones ................................................................................................................................ 7 3.2.3. Geometrijske relacije .................................................................................................................. 7 3.2.4. Kotiranje ..................................................................................................................................... 8

Vaja 1: Spoznajmo možnosti risanja.......................................................................................................... 9 Vaja 2: Dokončajmo tehnično dokumentacijo ..........................................................................................43

4. Modeliranje v programu Solid Edge......................................................................................................54 4.1. Modeliranje gradnikov ......................................................................................................................54 4.2. Editiranje gradnikov..........................................................................................................................54 4.3. Referenčne ravnine ............................................................................................................................55 4.4. Risanje profilov..................................................................................................................................55 4.5. Risanje skic ........................................................................................................................................55 4.6. Ukazi in orodja za risanje..................................................................................................................55 4.7. Osnovni gradniki ...............................................................................................................................56 Vaja 3: Izdelava modela iz tehnične dokumentacije .................................................................................57 Vaja 4: Izdelava modela brez tehnične dokumentacije.............................................................................73 Vaja 5: Izdelava tehnične dokumentacije iz modela .................................................................................82

5. Izdelava sklopa ........................................................................................................................................94 5.1. Postavljanje modelov v sklope...........................................................................................................94 5.2. Relacije v sklopu ................................................................................................................................95 5.3. Kontrole v sklopih..............................................................................................................................95 Vaja 6: Sestavljanje sklopa iz modelov.....................................................................................................96 Vaja 7: Izdelava montažnega načrta ......................................................................................................111

1

1. Uvod Konec prejšnjega stoletja je zaznamoval pojav osebnih računalnikov. Hiter razvoj grafičnih pogramov in vse bolj zmogljivi računalniki so omogočili prodor risanja s pomočjo računalnikov v praktično vsa podjetja. V prvih letih tega razvoja je bilo risanje s pomočjo računalnika zelo podobno klasičnemu risanju na risalno desko. Z razvojem inženirskih programov pa se je pojavilo trodimenzionalno modeliranje, ki je klasični način konstruiranja povsem spremenil. S pomočjo teh programov se danes najprej izdela trodimenzionalni model na računalniku in šele potem tehnična dokumentacija. Sodobni programski paketi, ki temljijo na varijantnem modelirnju, pa omogočajo hitro in enostavno spreminjanje modelov, sklopov in tehnične dokumentacije. Takšno, računalniško podprto konstruiranje se imenuje krajše s kratico CAD. Kratica izhaja iz angleškega izraza Computer Aided Design. Danes si vsa sodobna podjetja konstruiranja brez računalnikov več ne znajo predstavljati. CAD oziroma računalniško podprto konstruiranje namreč prinaša veliko prednosti. Glavne prednosti so: hitrejše konstruiranje zmanjšanje možnosti napake možnost boljših konstrukcij enostavne in hitre spremembe skrajšanje časa razvoja in proizvodnje

2

2. Predstavitev programa Solid Edge CAD program Solid Edge je v lasti ameriškega podjetja UGS. Razvoj programa poteka že več kot dve desetletji in v tem času je postal Solid Edge eden izmed najbolj uporabljanih programov v svetu. Program se odlikuje s hitrim učenjem programa, enostavnostjo uporabe in velikimi zmogljivosti pri konstruiranju. Ob zagonu programa Solid Edge lahko izbiramo med petimi različnimi okolji: Solid Part omogoča modeliranje volumskih teles Sheet Metal Part omogoča modeliranje pločevinskih modelov Weldment omogoča izdelavo zvarjencev Assembly omogoča izdelavo sklopov Drawing omogoča izdelavo tehnične dokumentacije Ta priročnik je namenjen učenju izdelave tehnične dokumentacije, enostavnih modelov in sklopov. Zato bomo najprej spoznali samo tri osnovna oklja, Solid Part, Assembly in Drawing.

2.1. Izdelava volumskih modelov

Kaj je volumski model? Volumski model je izraz za trodimenzionalno telo, ki ga kreiramo s pomočjo računalniških programov. V življenju se vsakodnevno srečujemo s takšnimi telesi, le da jih imenujemo drugače (police, krožniki, kozarci,...). Okolje Solid Part omogoča izdelavo volumskih modelov. S pomočjo takšnih modelov lahko hitro izdelamo tehnično dokumentacijo, izračunamo maso modela, volumen, itd. Kadarkoli se pojavi potreba po spremembi modela, se le-ta lahko hitro izvrši. Pri tem se samodejno spremenijo vsi parametri modela in tudi tehnična dokumentacija se ustrezno posodobi. V primerjavi s klasičnim tehničnim risanjem so konstrukterji, ki se poslužujejo trodimenzionalnega modelilranja tudi do 50% hitrejši. Podrobnejši opis modeliranja je opisan v četrtem poglavju (vaja 4).

2.2. Izdelava sklopov Tako kot so volumski modeli sestavni del našega življenja, velja isto za sklope. Tako je na primer tipkovnica, ki jo uporabljamo pri računalniku sestavljena iz modelov, kot so gumbi, deli ohišja,... Okolje Assembly nam v programu Solid Edge tako omogoča izdelavo takšnih sklopov. Namen izdelave sklopov je predvsem, da preverimo, če je možno narejene računalniške modele pravilno sestaviti, da preverimo maso celotnega sklopa, preverimo pravilnost gibanja delov sklopa,... Podrobnejši opis modeliranja je opisan v petem poglavju (vaja 6).

2.3. Izdelava tehnične dokumentacije Končni rezultat konstrukterskega dela je še vedno tehnična dokumentacija. Vsak konstrukter izdela tehično dokumentacijo za model, ki ga načrtuje, saj je s pomočjo te dokumentacije model možno izdelati.

3

Kaj je tehnična dokumentacija? Leta 1955 so na zasedanju tehniškega komiteja za risbe pri mednarodni organizaciji za standarde prvič sprejeli mnoga pravila tehniškega risanja. Tehnična dokumentacija tako s pomočjo pravil tehniškega risanja omogoča predstavitev izdelka, ki ga lahko razume vsak inženir. Na nek način je torej tehnična dokumentacija univerzalni grafični jezik, s katerim se lahko inženirji sporazumevajo povsod po svetu.

2.4. Angleški izrazi in kratice, ki nastopajo v besedilu CAD (computer aided design) računalniško podprto konstruiranje LT leva tipka na miški ST srednja tipka na miški (lahko tudi kolešček) DT desna tipka na miški Background Sheet Working Sheet 2D Model Sheet Intent Zones IntelliSketch Edge Bar Layer=sloj Line=črta Curve=krivulja Point=točka Length=dolžina Angle=kot Endpoint=končna točka Trim=rezati Relationships=relacije Relationship handles=prikaz relacij Horizontal/Vertical=vodoravno/navpično Midpoint=sredinska točka Centerpoint=središke kroga (krožnega loka) Tangent=tangenten Collinear=istosmeren Equal=enak Circle=krog Fillet=zaokrožitev Label=označba New Layer=novi sloj Distance between=razdalja med Smart dimension=pametno kotiranje Properties=lastnosti Dimension properties=lastnosti kote Terminator and symbol=kotirna črta in simbol Placement=položaj None=nič

4

Rectangle=pravokotnik Hidden=skrit Center=sredina Sheet Setup=nastavitev formata papirja Background=ozadje Show Background=prikaži ozadje 2D Model View=postavljanje 2D geometrije v poglede Create Alignment=ustvari poravnavo Drawing view cenetrs=sredina pogledov Keypoints=ključne točke Detail View=detajl Center Mark=simbol za središče, center Center Mark-Projection Lines=srednjice pri krogu Center Line=srednjica Text=besedilo

5

3. Tehnično risanje v programu Solid Edge V tem priročniku ne bomo obravnavali pravil tehniškega risanja. Vendar pa bomo pri risanju v programu Solid Edge seveda ta pravila upoštevali! Solid Edge omogoča enostavno izdelavo tehnične dokumentacije v katerikoli fazi izdelave konstrukcije. Izdelamo lahko dokumentacijo za 3D modele, ki se avtomatsko posodobijo ob vsaki spremembi modela. Lahko pa tudi izdelamo risbo brez modela (klasično 2D risanje), ki jo lahko hitro spremenimo brez ustreznega spreminjanja modela.

V tem poglavju se bomo omejili samo na klasično 2d risanje, brez uporabe trodimenzionalnih modelov.

3.1. Začetek izdelave tehnične dokumentacije Program zaženemo z dvojnim klikom z levo tipko na miški (LT v nadaljevanju) na ikono Solid Edge. Odpre se začetno okno v programu. V okolje za izdelavo tehnične dokumentacije vstopimo na štiri načine: Menu file->new Klik z LT (levo tipko na miški) na ikono new Klik z LT na trikotnik ob ikoni new. V okencu, ki se odpre, izberemo drawing Klik z LT na besedo Drwaing Odpre se okolje za izdelavo tehnične dokumentacije. Ta del okolja pa ni namenjen 2D risanju. Tukaj je prikazana glava risbe in tukaj samo urejamo posamezne poglede in končano geometrijo v skladu s pravili tehničnega risanja ustrezno opremimo. Zato sedaj z LT kliknimo na menu View. V prvih treh vrsticah se izpišejo: Background Sheet Working Sheets 2D Model Sheet Najprej kliknimo z LT na 2D Model Sheet. V spodnjem levem kotu risalnega območja se pojavi nov zavihek, 2D Model. Z LT kliknimo na ta zavihek. Program nas prestavi na

6

'prazen list papirja', kjer lahko rišemo v merilu 1:1. Tudi ikone so se spremenile. Na levi strani so se pojavile ikone za risanje.

3.2. Ukazi in orodja za risanje Rišemo lahko kakršnekoli 2D geometrijske elemente: linije, krožni loki, krožnice,…

Te elemente lahko potem premikamo, vrtimo, zrcalimo, povečujemo, zmanjšujemo, režemo, podaljšujemo, dodajamo posnetja, zaokrožitve in izdelamo natančne modele iz prostorčno narisanih skic. Pri risanju nam program sproti dinamično prikazuje, kakšen bo izgled risbe, še preden potrdimo trenutno lokacijo kurzorja.

Dokler pa ne izvedemo te potrditve, se tudi vse vrednosti dinamično spreminjajo. S tem vedno dobivamo povratno informacijo o velikosti, obliki, poziciji in drugih karakteristikah elementa, ki ga rišemo. Samo risanje je olajšano s pomočjo dveh orodij: IntelliSketch in Intent Zones.

3.2.1. IntelliSketch Ko rišemo, nam IntelliSketch prikazuje trenutne možnosti za končni izgled risbe glede na položaj kurzorja. Pri tem IntelliSketch uporablja relacije (pravokotnost, vzporednost,…) in upošteva ostale elemente v risbi. Ko prepozna neko relacijo, nam jo tudi grafično prikaže. Če nočemo, da nam IntelliSketch prikazuje vse možne relacije, si lahko le te preko gumba Relationship izklopimo. Tako si lahko vklopimo samo tiste, ki jih želimo. Vse te relacije lahko na risbi postavljamo tudi sami.

7

3.2.2. Intent Zones Ko kliknemo, da bi začeli s kreiranjem novega elementa, program sam ustvari okoli te točke t.i. Intent Zone. S premikom kurzorja v to območje povemo programu kaj želimo v nadaljevanju ustvariti (tangentni ali pa pravokotni prehodi krožnega loka,…).

3.2.3. Geometrijske relacije Geometrijske relacije nadzirajo orientacijo elementa glede na osatle elemente na risbi. Te relacije kontrolirajo spremembo risbe ob kakršnikoli naknadni spremembi. Postavljene relacije so tudi grafično prikazane, tako da takoj vidimo, katere relacije nadzorujejo samo risbo.

Relacije Prikaz Collinear Connect (1 degree of freedom) Connect (2 degrees of freedom) Concentric Equal Horizontal/Vertical Tangent Tangent (Tangent + Equal Curvature) Tangent (Parallel Tangent Vectors) Tangent (Parallel Tangent Vectors + Equal Curvature) Symmetric Parallel Perpendicular Link (local) Link (peer-to-peer) Link (sketch to sketch) Rigid Set (2-D elements)

8

3.2.4. Kotiranje S kotiranjem določimo poleg pozicije in orientacije elementa še velikost. Postavimo lahko sledeče kote: (A) linearne dimenzije (B) koti (C) premeri (D) polmeri (E) skupine dimenzij

Postavimo lahko kote, ki bodo kontrolirale sam element. Ko takšno koto spremenimo, se spremeni tudi element. Lahko pa postavimo kote, ki se spremenijo samo, ko se spremeni element. Če spremenimo takšno koto, element ostane nespremenjen (to so referenčne kote). Kote lahko med seboj povezujemo tudi preko enačb. Ko spremenimo eno, se ustrezno spremenijo tudi druge.

9

Vaja 1: Spoznajmo možnosti risanja Namen vaje je prikazati izdelavo tehnične dokumentacije po klasičnem postopku 2D risanja. Pri tem bodo razloženi osnovni ukazi za risanje, postavljanje geometrijskih relacij in kotiranje.

Korak 1

Na ikono Solid Edge kliknimo dvakrat z levo tipko na miški (LT v nadaljevanju) Odpre se program Solid Edge. Korak 2 Z LT (levo tipko na miški) kliknimo na besedo drawing. (ali katerokoli od ostalih treh možnosti, glej poglavje 3.1.)

10

Odpre se okolje draft, v katerem bomo izdelali tehniško dokumentacijo.

Korak 3 Z LT kliknimo na menu View in izberimo ukaz 2D Model Sheet.

Korak 4 V spodnjem levem kotu risalnega območja z LT kliknimo na zavihek 2D Model.

Program nas prestavi na 'prazen papir', na katerem bomo risali v merilu 1:1.

11

Preden začnemo z risanjem najprej kliknimo z LT na menu Tools in izberimo opcijo Maintain Relationships tako, da bo pred tem ukazom narisana kljukica.

Opomba: Maintain relationships omogoča risanje na način, da je vsa geometrija ustrezno povezana. Če npr. spremenimo dolžino ene črte, se ustrezno spremenijo vse črte, ki so na to povezane. Korak 5 Na levi strani so se pojavile ikone za 2D risanje. Skrajni levi del pa zaseda t.i. Edge Bar. Nastavljen je na prikazovanje layer-jev, oziroma slojev. Če layerji niso prikazani, kliknimo z LT na ikono Layers v skrajnem levem kotu EdgeBar-a. Trenutno je aktiven layer z imenom Default. To nam pove simbol pred samim imenom layer-ja, saj je v simbolu narisan svinčnik.

Opomba: Kaj so sloji? Sloji omogočajo boljše organiziranje risbe. Predstavljamo si jih lahko kot prosojne papirje, na katere rišemo posamezne dele geometrije. Tako lahko poljubno odstranjujemo in dodajamo posamezne sloje in s tem prikazujemo risbo na različne načine.

12

Opomba: Če na levi ni prikazano okno Edge Bar , potem najprej kliknimo na ikono Edge Bar. Ikona se nahaja v zgornji, glavni skupini ikon. Če ikona ni prikazana, kliknimo na menu Tools in potem na ukaz Edge Bar.

Korak 6 Risanje pričnemo tako, da z LT kliknemo na ikono Line . Opomba: Če ima ikona na desni še črn trikotnik pomeni, da se pod to ikono skriva več ukazov. Tako se npr. pod ukazom Line skrivata še ukaza Curve (krivulja) in Point (točka).

Ob kliku na ikono Line smo torej aktivirali ukaz za risanje črt. Opomba: Ob vsakem kliku na ikone za risanje se aktivirajo nove ikone, t.i. Ribbon bar.

S temi izberemo določen tip črte, izberemo barvo, tip in debelino črte, itd.

13

Ker bomo risali najprej vidni rob modela najprej nastavimo tip črte na visible. Potem postavimo kurzor v sredino risalnega območja in kliknimo z LT. S tem smo določili začetno točko prve črte. Ko premaknemo miško vidimo, da program z rdečo izriše črto. Črta se spreminja, ko premikamo miško.

Korak 7 V vrstici, kjer izbiramo tip črte sta tudi dve okni, ki definirata dolžino (okno Length) in kot (okno Angle) črte. Okno length je aktivno in tukaj kar vtipkajmo 32. Ob kurzorju se izriše 32 milimetrov dolga rdeča črta, ki gre desno od kurzorja. Potem kliknimo na tabulatorsko tipko na tipkovnici. Sedaj je aktivno okno angle. Vpišimo vrednost 180.

Vidimo, da se je črta obrnila v levo in spremenila barvo iz rdeče v črno kar pomeni, da je črta narisana.

14

Korak 8 Premaknimo miško. Vidimo, da se iz konca prve črte izrisuje nova črta.

Preden pa bomo nadaljevali z risanjem, bomo najprej prilagodili velikost prikazovanja. Na tipkovnici držimo pritisnjeno tipko CTRL, na miški pa držimo pritisnjeno srednjo tipko (ST v nadaljevanju). Ko sedaj miško premikamo vidimo, da se trenutno narisana risba povečuje in zmanjšuje. Ko na tipkovnici držimo pritisnjeni hkrati tipki CTRL in SHIFT, na miški pa ponovno ST (srednja tipka) lahko s premikom miške risbo premikamo po 'papirju'. Postavimo risbo približno v položaj, kot prikazuje slika.

Nasvet: Prikaz risbe spreminjamo vedno tako, da imamo prikazan točno tisti del risbe kot želimo.

15

Korak 9 Ko smo prilagodili prikaz, nadaljujmo z risanjem. Ko premikamo kurzor vidimo, da se v oknu length spreminja vrednost, v risalnem območju pa se izrisuje nova črta. Le-ta se začne iz končne točke prejšnje črte. Miško premaknimo navzdol tako, da bo črta približno navpična, v oknu length pa naj bo vrednost pirbližno 60. Ko je črta navpična, se ob kurzorju pojavi simbol, navpična črtica.

Ta simbol nam pove, da je ob trenutnem položaju kurzorja črta navpična. Kliknimo z LT in črta bo namesto rdeče barve črna. S tem je črta narisana. Opomba: Simboli, ki se pojavljajo ob kurzorju nam pomagajo pri hitejšem risanju. Ta način programske pomoči se imenje IntelliSketch (glej poglavje 3.2.1.). Nasvet: Ko rišemo, ni nikoli potrebno že na začetku risat s točnimi vrednostmi. Risba se bo na koncu s kotiranjem postavila na pravilne mere. Ta način risanja se je v praksi že uveljavil, saj je risanje na ta način veliko hitrejše. Korak 10 Sedaj potegnimo miško v desno tako, da bo črta vodoravna (ob kurzorju se pojavi simbol, vodoravna črtica ) in dolga približno toliko, kot prva vodoravna črta. Kliknimo z LT in zaključimo z risanjem tretje črte.

16

Korak 11 Miško potegnimo tako, da bomo narisali vertikalno črto, približno 10 milimetrov dolgo.

Korak 12 Potegnimo miško v desno in narišimo približno 60 milimetrov dolgo vodoravno črto.

Korak 13 Na tipkovnici pritisnimo črko A in premaknimo miško. Vidimo, da lahko sedaj rišemo krožni lok.

17

Nasvet: Na začetku krožnega loka je narisan velik krog, t.i. intent zone (glej poglavje 3.2.2.). Če se z miško pomaknemo v ta krog in jo sedaj potegnemo pravokotno na zadnjo črto, vidimo, da krožni lok izhaja iz črte pod pravim kotom. Če miško potegnemo iz tega kroga v smeri zadnje narisane črte, pa rišemo krožni lok, ki je tangenten na to črto. Potegnimo sedaj miško tako, da bo krožni lok tangenten na zadnjo linijo in da bo program z rdečo prikazal približno polovico celotnega kroga, kot prikazuje zgornja slika. Kliknimo z LT, da zaključimo risanje krožnega loka. Korak 14 Sedaj lahko ponovno rišemo ravne črte. Narišimo vodoravno črto približno tako dolgo, kot je bila zadnja vodoravna črta.

Korak 15 Narišimo še zadnjo črto tako, da se z miško približamo začetni točke prve črte. Ko se ob kurzorju pojavi simbol za endpoint (črta in pika na koncu črte ), kliknimo z LT. S tem smo narisali osnovni profil.

Kliknimo z desno tipko na miški (v nadaljevanju DT). S tem smo prekinili trenutno risanje.

18

Korak 16 Še vedno je aktiven ukaz za risanje črt. Narišimo dve vodoravni črti, kot prikazuje slika.

Korak 17 Kliknimo na ikono Trim , s katerim bomo rezali črte. Z miško se postavimo tako, da se obarva del črte, kot prikazuje slika.

Vidimo, da je program prepoznal črto in mejo, do kod to črto lahko zbriše. Del črte, ki bo odrezan, je obarvan rdeče. Kliknimo z LT in del črte je odrezan. Opomba: V paketu z ikono trim je še več ikon, za rezanje in podaljševanje črt.

Korak 18 Ponovimo isti korak na spodnji črti.

19

Korak 19 Na levi strani bomo porezali oba odvečna dela črt tako, da bomo nad prvo črto pritisnili LT. Miško premaknemo preko obeh odvečnih delov črt in ob tem ves čas držimo pritisnjen LT, kot prikazuje slika.

Ko spustimo LT, sta oba dela črt odrezana. Korak 20 Sedaj bomo postavili prve geometrijske relacije. V ta namen najprej kliknimo na ikono Relationships v zgornjem nizu ikon.

Pojavi se nov niz ikon. Kliknimo na zadnjo ikono v tem nizu, na Relationship handles , če ikona že ni aktivna. Vidimo, da se ob vklapljanju/izklapljanju te ikone na narisanih črtah pojavijo/izginejo različni simboli. Na koncih črt se pojavijo kvadratki, ki povejo, da so konci črt povezani. Križci na črtah povejo, da so črte ali vodoravne ali navpične. Krog med črto in krožnim lokom pove, da je krožni lok tangenten na črto. Križec na koncu črte pove, da se črta konča v poljubni točki na drugi črti.

20

Najprej kliknemo na ikono Horizontal/Vertical . Sedaj z LT kliknimo na katerokoli črto, ki ni vodoravna ali horizontalna, kot prikazuje spodnja slika.

Vidimo da takoj, ko smo kliknili na črto, je ta postala vodoravna ali pa navpična. Opomba: Če je črta bližje vodoravnosti kot navpičnosti, bo ta postala vodoravna takoj ko bomo na njo kliknili z ukazom Horizontal/Vertical. Korak 21 Ukaz Horizontal/Vertical je še vedno aktiven. Pomaknimo se z miško približno na sredino največje navpične črte. Ko se ob kurzorju pojavi simbol midpoint (črta in pika na sredini črte), kliknimo z LT. Potem se z miško premaknimo preko krožnega loka na desni strani. Vidimo, da se ob tem izriše križec, ki ponazarja središče krožnega loka. Z miško se premaknimo na ta križec. Ko se ob kurzorju izriše simbol centerpoint (krog s križcem na sredini), kliknemo z LT. Vidimo, da se je risba spremenila, med obema izbranima točkama pa se je izrisala vodoravna pikčasta linija. Ta ponazarja, da sta obe izbrani točki poravnani, s čimer smo risbo naredili simetrično.

21

Opomba: Da bomo bolje razumeli postavljeno relacijo, kliknimo najprej na ikono select tool (rumeno puščico). Potem pa z LT kliknemo zgornjo vodoravno črto, držimo LT pritisnjen in miško premaknemo malo navzgor. Vidimo, da se premakne tudi spodnja horizontalna črta. Korak 22 Preglejmo relacije pri krožnem loku. Vidimo, da je na spodnji strani krožnega loka na začetku narisan majhen krog. Ta nam pove, da imamo tukaj postavljeno relacijo tangentnosti. Če na zgornjem delu krožnega loka ni tega simbola, kliknemo na ikono Tangent . Potem pa z LT najprej kliknemo na krožni lok in potem še na zgornjo vodoravno črto.

Korak 23 Vidimo, da obe navpični črti ne ležita na isti premici. Zato najprej klikenmo na ikono Collinear . Z LT kliknemo na obe navpični črti. Tako smo obe črti poravnali.

Korak 24 Sedaj bomo še določili, katere črte so enako dolge. V ta namen bomo najprej kliknili na ikono Equal . Potem kliknemo z LT na obe kratki navpični črti, ki smo jih v prejšnji točki poravnali z ukazom collinear.

22

Korak 25 V naslednjih korakih bomo zaključili risanje vidnih robov na prvem pogledu. Najprej izberimo ukaz za risanje krogov, circle . Prvi krog, ki ponazarja luknjo, mora imeti isto središče kot ga ima krožni lok. Zato se z miško ponovno premaknemo preko krožnega loka in spet se pojavi križec, ki ponazarja središče (kot v koraku 21). Z miško se postavimo v to središče in ko se ob kurzorju pojavi simobol za središče, kliknemo z LT. Premaknemo se z miško tako, da se izriše krog, kot je prikazano na sliki.

Kliknemo z LT in krog je narisan. Opomba: Pod ukazom Circle so zbrane ikone za različne načine risanja krogov in elips.

Korak 26 Ukaz za risanje kroga je še vedno aktiven. Vendar drugi krog ne bomo risali na način, kot smo prvega. Z miško se postavimo približno tako levo od prejšnjega kroga. Pritisnemo LT in držimo pritisnjen LT. Miško premaknemo kot prikazuje slika in na koncu spustimo LT.

Naj nas v tem koraku ne moti, če je krog prevelik ali premajhen. Na pravo lokacijo in velikost ga bomo postavili z relacijami in kotami.

23

Korak 27 Preden pa bomo postavili preostale geometrijske relacije in kote, bomo narisali še dve zaokrožitvi. Zato najprej kliknemo na ukaz fillet . Potem z LT kliknemo najprej na zgornjo navpično črto in potem še vodoravno črto in premaknemo miško, kot prikazuje spodnja slika. Vidimo, da se takoj izriše rdeč krožni lok.

Miško premaknemo tako, da bo pozicija krožne loka podobna tisti na zgornji sliki. Ko spet kliknemo z LT, se nariše zaokrožitev, odvečni deli ravnih črt pa se porežejo. Opomba: Pod ikono fillet je tudi ikona chamfer, s katero rišemo posnetja.

Korak 28 Na spodnjem delu risbe bomo prav tako narisali zaokrožitev, vendar z drugačno metodo. Podobno, kot smo risali drugi krog, tudi sedaj najprej pritisnemo LT in držimo pritisnjen LT. Potem miško premaknemo tako, kot prikazuje slika in na koncu LT spustimo.

24

Vidimo, da se krožni lok avtomatsko vriše. S tem smo zaključili risanje vidnih robov na prvem pogledu. Risba je sedaj podobna spodnji sliki.

Korak 29 Sedaj je potrebno samo še postaviti manjakajoče relacije in kote. Ponovno kliknemo na ukaz horizontal/vertical . Z miško se premaknemo preko levega kroga in potem z LT kliknemo v center kroga. Zatem se premaknemo preko desnega kroga in ponovno kliknemo v center. Levi krog se tako poravna na isto pozicijo kot jo ima desni.

Korak 30 Zatem izberemo ukaz equal . Najprej kliknemo na levi krog in potem še na desnega. Kroga dobita s tem isti premer.

25

Korak 31 Še vedno je aktiven ukaz equal. Najprej kliknemo z LT na zgornjo zaokrožitev in potem še na spodnjo, tako da dobita obe zaokrožitvi enak polmer.

Korak 32 Da dobimo ikone za kotiranje, moramo najprej kliknit na ikono Label , ki se nahaja ob ikoni Relationships. S tem dobimo niz ukazov za tehnični opis narisanega pogleda. V koraku 5 smo govorili o slojih (layer). V naslednjih korakih bomo spoznali pomen slojev. V EdgeBar-u, velikem oknu na levi strani, kliknemo na ikono New Layer (novi sloj).

Vidimo, da se v spodnjem delu zapiše nov sloj z imenom Layer1. Ker je ime na modrem, polju lahko takoj vpišemo novo ime. Napišimo KOTE in potrdimo s tipko enter na tipkovnici. Vidimo, da je svinčnik sedaj narisan pred slojem KOTE, kar pomeni, da je to aktivni sloj, pred slojem default pa je priazan samo papir z rdečo krivuljo. To pomeni, da je geometrija tega sloja prikazana in jo lahko samo izbiramo.

Karkoli bomo sedaj delali, se bo shranjevalo na aktivni sloj, torej na slo KOTE.

26

Korak 33 Sedaj izberemo ukaz Distance between , s katerim bomo lahko kotirali. Najprej z LT kliknimo na zgornjo vodoravno črto in potem še na prvo spodnjo vodoravno črto. Z miško se premaknemo v levo in ponovno kliknemo z LT. Tako smo postavili prvo koto.

Opomba: Pod ukazom Distance Between je več ukazov za različne načine kotiranja.

Korak 34 Ukaz za kotiranje je še vedno aktiven, zato takoj kliknimo na naslednjo vodoravno črto kot je to prikazano na sliki. Ko sedaj miško premikamo v levo vidimo, da lahko postavimo vzporedno ali zaporedno koto.

Kliknemo z LT in postavimo koto tako, da kotiramo zaporedno. Nasvet: Po potrebi prilagajmo velikost prikaza, kot smo opisali v koraku 8. Tako lahko lažje izbiramo črte, ki jih želimo kotirati, lažje postavimo koto,...

27

Korak 35 Sedaj bomo spoznali še drugi ukaz za kotiranje. To je smart dimension, pametno kotiranje. Kliknemo na ukaz Smart dimension in potem še z LT na najdaljšo navpično črto. Miško postavimo približno tako kot je prikazano na sliki in kliknemo z LT. Kota je postavljena.

Korak 36 Z istim ukazom kliknemo z LT na krožni lok na desni strani in premaknemo miško na položaj, kjer želimo postaviti koto. Ponovno kliknemo z LT in kota je postavljena. Vidimo pa, da je tokrat pred koto zapisan tudi R. Tako tudi skotiramo mali krožni lok, ki je nastal z ukazom fillet.

28

Korak 37 Ker je ukaz še vedno aktiven, kliknimo z LT še na desni krog. Ponovno premaknimo miško, kamor želimo postaviti koto in kliknimo z LT. Nova postavljlena kota ima sedaj zapisan simbol Φ, ki nam pove, da smo kotirali premer kroga.

Nasvet: Pravilo tehničnega risanja predpisuje, da pri kotiranju kroga nikoli ne zapišemo simbola Φ. Da to upoštevamo tudi na naši risbi, najprej prekinimo ukaz kotiranja tako, da kliknemo select tool (rumeno puščico) . Potem se z miško postavimo nad koto tako, da se le-ta obarva rdeče. Kliknemo z DT in izberemo zadnji ukaz, Properties.

29

Odpre se okno Dimension properties (lastnosti kot), v katerem kliknemo na gumb Terminator and Symbol. V spodnjem delu pod možnostjo Placement izberemo none (kliknemona puščico na desni strani okna in izberemo none).

Ko kliknemona gumb OK, se okno zapre, simbol Φ pa ni več zapisan pred vrednostjo. Korak 38 V zadnjem koraku moramo samo še popraviti vrednosti kot. Če je slučajno aktiven kakšen ukaz, kliknimo najprej na select tool , da prekinemo izvajanje kakršnihkoli ukazov. Sedaj kliknemo z LT na premer kroga. V vrstici nad risalnim območjem se aktivirajo ikone, potrebne za spreminjanje izbrane kote. V tretjem oknu je na modrem polju zapisana trenutna vrednost kote. Odtipkamo vrednost 11 in kliknemo na enter. Vidimo, da se je takoj spremenil premer desnega kroga. Hkrati pa se je spremenil tudi levi krog, ker smo v koraku 30 postavili relacijo equal med obema krogoma.

Korak 39 Potem z LT kliknemo na polmer krožnega loka in vpišemo 14. S klikom na enter potrdimo vnos nove vrednosti in polmer krožnega loka se spremeni.

30

Korak 40 Zatem kliknemo na najmanjšo koto na levi, vpišemo vrednost 5 in potrdimo z enter. Korak 41 Preostale kote spremenimo na vrednost, kot je prikazano na spodnji sliki.

Korak 42 V naslednjih korakih bomo narisali še drugi pogled, ki bo dokončno opisal model. Najprej v Edge Baru dvakrat kliknimo z LT na sloj z imenom Default. Vidimo, da se je svinčnik prestavil, kar pomeni, da je Default sedaj aktivni sloj. Potem kurzor premaknimo nad sloj KOTE in kliknimo z DT. Med ponujenimi ukazi izberimo Hide.

Vidimo, da se sloj KOTE skrije in tudi vse kote na risbi se s tem skrijejo. Sedaj vidimo, da z uporabo slojev lahko uredimo našo risbo tako, da vedno prikazujemo točno to kar želimo.

31

Korak 43 Z LT kliknimo na ikono Rectangle . Na ikoni vidimo, da je narisan pravokotnik in tri rdeče točke. Kliknimo prvič z LT v risalnem oknu nad prvi pogled (lahko tudi nekoliko levo od pogleda). Premaknimo miško v desno, tako da se izriše vodoravna pikčasta črta in ponovno kliknimo z LT. Ko sedaj premaknemo miško navzgor vidimo, da se je začel izrisovat pravokotnik. Kliknimo še tretjič in tako zaključimo z risanjem pravokotnika, kot je prikazan na spodnji sliki.

Nasvet: Z opisanim načinom lahko narišemo pravokotnik pod kakršnimkoli kotom. Če vemo, da bomo risali pravokotnik, ki bo postavljen vodoravno, potem rišemo pravokotnik na podoben način kot krog. LT držimo pritisnjen in vlečemo miško, kot da bi želeli narisat poševno črto. Ko spustimo LT, se izriše pravokotnik. Vlečenje miške pa je določilo velikost diagonale pravokotnika.

32

Korak 44 Sedaj izberimo ukaz Line (opisan v korakih od 6 do 13). Z miško se postavimo na zgornji levi vogal pravokotnika. Ko se izriše simbol za končno točko kliknimo z LT. Potegnimo miško navzgor in kliknimo z LT, da narišemo črto. Kliknimo na tipkovnici na tipko A in narišimo polkrog. Kliknimo z LT, da zaključimo z risanjem polkroga. Potem še samo potegnimo črto tako, da se z miško dotaknemo zgornje črte pravokotnika. Pri tem se ta črta obarva, ob njej pa se pojavi simbol Point on Element , ki označuje, da smo točno na črti. Sedaj kliknimo z LT na črto in narisana je še zadnja črta. Ker se črta konča na drugi črti, je prikazan tudi drugačen simbol, kot je pri črtah, ki so povezane preko končnih točk.

Po potrebi postavimo relacije vodoravnosti in navpičnosti (korak 20) , ter tangentnosti (korak 22) . (zadnja narisana črta mora biti navpična in tangentna na krožni lok)

33

Korak 45 Kliknimo na ukaz Circle . Z miško se premaknimo čez pravkar narisani krožni lok. V sredini se pojavi križec, ki ponazarja središče krožnega loka. Ko se z miško pomaknemo nad križec, se izriše simbol, ki nam pove, da smo točno v centru krožnega loka (centerpoint ). Kliknimo z LT in premaknimo miško. Ko se izirše krog, kliknimo ponovno z LT, da narišemo krog, kot prikazuje slika.

Korak 46 Z zadnjim krogom smo narisali celotni vidni del modela z uporabo 2D geometrije. Sedaj je potrebno vrisati nevidne robove. Kliknimo najprej na ukaz Line . Takoj se ponovno pojavijo ikone, s katerimi lahko izberemo tip črte. V prvem oknu je aktivna črta z imenom Visible. Z LT kliknimo na trikotnik na desni strani tega okna in odprimo celoten paket črt. Z LT kliknimo na tip črte Hidden.

34

Kliknimo z LT nad prvi pogled, potegnimo miško navzdol čez celoten pogled in ponovno kliknimo z LT. Narisali smo prvo črto. Kliknimo z DT. S tem smo prekinili risanje iz te črte in lahko začnemo risati novo črto. Na enak način kot prej narišimo sedaj še eno navpično črto, kot prikazuje slika.

Korak 47 Kliknimo na ukaz Trim (korak 17). Držimo pritisnjen LT in potegnimo miško čez odvečne dele črt, ki prikazujejo nevidne robove na prvem pogledu.

35

Korak 48 Ker je ukaz trim aktiven, odrežimo še del črte na zgornjem pogledu. Z miško se postavimo nad črto, kot prikazuje slika. Ko se ta del črte obarva rdeče kliknimo z LT in črta je odrezana.

Korak 49 Na tem odrezanem delu črte moramo sedaj vrisati novo črto. Spet kliknimo na ikono Line

in po potrebi izberimo najprej tip črte Hidden.

Potem z LT kliknimo najprej na končno točko desne črte, kot prikazuje slika. Potegnimo miško v levo in kliknimo z LT na končno točko navpične linije, kot prikazuje slika.

Ko je črta narisana kliknimo na tipko Esc. Tako vedno prekinemo ukaz.

36

Korak 50 Na tem pogledu bomo tudi označili položaj dveh lukenj, ki sta narisani na spodnjem pogledu. V ta namen najprej kliknimo na ikono Line in potem izberimo nov tip črte. Tokrat bomo izbrali tip Center (tip črte najdemo v istem oknu, kod smo prej izbrali tip Hidden). Potegnimo dve navpični liniji, kot prikazuje slika.

Nasvet: Če so črte predolge, kliknimo najprej na tipko Esc na tipkovnici. S tem prekinemo morebitni aktivni ukaz. Potem izberimo najprej ukaz Zoom Area in povečajmo samo del pogleda, kjer smo pravkar narisali obe črti. Najprej torej kliknemo z LT za prvo točko povečanega območja. Potem premaknemo miško in vidimo, da se izrisuje pravokotnik, ki ponazarja območje, ki ga bomo povečali.

Ko je ta pravokotnik zajel obe črti, kliknimo z LT. Potem kliknimo s tipko Esc na tipkovnici, da prekinemo povečevanje. Sedaj kliknimo na eno črto. Črta se obarva, na začetku in koncu pa sta prikazana dva črna kvadrata.

Z Miško se postavimo nad kvadrat in pritisnimo na LT. Držimo LT pritisnjen in premaknimo miško. Vidimo, da se črta podaljšuje oziroma krajša. Enako naredimo še z drugo črto. S klikom na Esc prekinemo popravljanje črte. S klikom na ikono Fit pa spet prikažemo celotni model.

37

Nasvet: Da so te črte vedno na isti poziciji, jih moramo zakleniti z ustreznimi relacijami. Najprej jih poravnamo z ukazom Horizontal/Vertical . Ko smo izbrali ukaz, se z miško najprej pomaknemo na sredino srednjice. Ko se pokaže simbol za sredino , kliknemo z LT. Potem se z miško premaknemo na skranji desni rob pogleda in se z miško postavimo na sredino tega navpičnega roba. Ko se pojavi simbol za sredino , še drugič kliknemo z LT. Tako je prva črta postavljena v sredino (postopek je podoben tistemu iz koraka 29). Isto naredimo še z drugo srednjico. Zatem izberemo relacijo Lock . Z LT kliknemo na desno srednjico. Na sredini črte, na katero smo dali relacijo Lock se izriše nov simbol, črta s krogom. Ko bomo kasneje spreminjali vrednost kotiranih dimenzij, bomo videli, da tako narisane srednjice vedno obdržijo pravo pozicijo. Korak 51 Da dobi pravkar narisani pogled prave mere, ga bomo povezali z že narisanim pogledom. Izberimo najprej ukaz Horizontal/Vertical . Kliknimo z LT na spodnji levi vogal zgornjega pogleda in potem še na zgornji levi vogal spodanjega pogleda, kot prikazuje slika. Vidimo, da se črti takoj poravnata.

Zatem na enak način poravnamo še drugo navpično črto zgornjega pogleda s spodnjim (glej sliko).

38

Korak 52 V koraku 50 narisane srednjice poravnamo z istim ukazom. Najprej z LT kliknemo na končno točko prve (leve) črte. Potem se z miško premaknemo na spodnji pogled v središče levega kroga. Ko se izriše križec, ki ponazarja središče, se z miško pomaknemo nad križec. Ko se ob kurzorju izriše simbol za središče , kliknemo z LT. Vidimo, da sta krog in črta poravnana.

Isto naredimo še z desno črto in desnim krogom. Korak 53 Kliknimo sedaj na ikono Tangent . Najprej kliknimo z LT na krog v zgornjem pogledu in potem na črto, ki ponazarja nevidni rob na spodnjem pogledu (glej sliko). Zatem ponovno kliknemo na isti rob in še na drugo črto, ki ponazarja nevidni rob luknje.

39

Korak 54 V tem koraku bomo končali s postavljanjem relacij. Ukaz tangent je še vedno aktiven, zato najprej kliknimo z LT na skrajni desni, navpični rob zgornjega pogleda. Zatem kliknemo na desni krožni lok spodnjega pogleda in celotna dolžina zgornjega pogleda se ustrezno prilagodi spodnjemu.

Kliknimo na Esc na tipkovnici, da prekinemo aktivni ukaz. Korak 55 Z miško se postavimo v Edge Bar-u nad sloj KOTE in dvakrat kliknemo z LT. Tako smo sloj KOTE aktivirali. Vidimo, da so se takoj prikazale že postavljene kote (opisano v koraku 42). Nasvet: Vidimo, da sta pogleda zelo blizu. Z LT kliknemo na katerokoli črto spodnjega pogleda in LT držimo pritisnjen. Če sedaj premaknemo miško navzdol vidimo, da se celoten pogled premakne. Postavimo pogled nekoliko nižje in na koncu kliknimo na ikono Fit .

40

Korak 56 Izberimo najprej ukaz Distance between (koraka 33, 34). Kliknimo z LT na desno srednjico na zgornjem modelu in potem na levo srednjico. Premaknimo miško navzdol in kliknimo z LT tako da smo postavili prvo koto. Takoj za tem kliknimo z LT še na skrajni desni rob zgornjega pogleda in miško premaknimo navzdol. Ko se pojavi zaporedno kotiranje, kliknemo z LT in postavimo koto kot prikazuje slika.

Opomba: Vidimo, da sta koti različnih barv; ena je zelena, druga je črna. Z zeleno koto nam program pove, da je prišlo do prekotiranja. V našem primeru je ta kota odveč, ker je spodnji krog postavljen točno v središče polkroga. Polkrog je kotiran z R14, s čemer je položaj te desne luknje točno določen. Teh zelenih kot tudi ne spreminjamo. Če bi namreč spremenili vrednost te kote, se bo sicer izpisala nova vrednost, ki bo podčrtana. Model pa se ne bo spremenil! Model se spremeni samo, ko spreminjamo vrednosti črnih kot! Kako spremenimo zeleno koto v črno bomo spoznali kasneje.

41

Korak 57 Sedaj kliknimo še na ikono Smart Dimension (koraka 35, 36). Z LT najprej kliknimo na zgornji krožni lok, premaknimo miško, kamor želimo postaviti koto in kliknimo z LT. Kota je postavljena. Na enak način še skotirajmo premer kroga.

Nasvet: Pri koti luknje lahko odstranimo simbol Φ, kot je to opisano v koraku 37. Če smo to naredili na spodnjem pogledu, moramo tudi na zgornjem. Korak 58 Kliknimo sedaj še z LT na spodnjo vodoravno črto zgornjega pogleda, zatem kliknimo na tipko T na tipkovnici in potem še na krožni lok. Ko sedaj premaknemo miško v levo vidimo, da smo kotirali višino do vrha krožnega loka.

Kliknimo z LT in postavimo koto.

42

Skotirajmo še višino na desni strani (z LT kliknemo na malo navpično črto, premaknemo miško v desno in ponovno kliknemo z LT) in skupno dolžino (z LT kliknimo na spodnjo vodoravno črto zgornjega pogleda, postavimo koto, kot priakzuje slika).

Korak 59 Sedaj moramo samo še spremeniti vrednosti kot (korak 38). Najprej s klikom na Esc prekinemo morebitni aktivni ukaz. Zatem z LT kliknemo na koto, ki jo želimo spremenit in vnesemo novo vrednost. Spremenimo vrednosti tako, kot prikazuje spodnja slika. S klikom na ikono Fit prilagodimo prikaz na celoten zaslon.

Opomba: Ob spremembi kote za premer luknje smo videli, da se je na spodnjem pogledu spremenil položaj nevidnih robov samo na zgornjem delu. V spodnjem delu pa je ostal nesprmenjen. Poskusite sami popraviti položaj spodnjih črt (nasvet; korak 51). Korak 60 Risbo posnamemo. Kliknemo na ikono Save ali pa na menu File in izberemo ukaz Save. Da zapremo risbo, v menu-ju File izberemo ukaz Close. Nasvet: Zaradi lepšega prikaza lahko izklopimo ikono Relationship Handles (korak 20), ter tako prikažemo na risbi samo geometrijo in kote.

43

Vaja 2: Dokončajmo tehnično dokumentacijo V prejšnji vaji smo izdelali dva pogleda za tehnično dokumentacijo. Kot smo videli v prejšnji vaji, je potrebno 2D geometrijo risat vedno na prazen papir (2D Model) in v merilu 1:1. V tej nalogi bomo oba pogleda postavili na delovni papir, ki vsebuje tudi ustrezno glavo. Poglede bomo opremili z ustreznimi simboli, ki bodo natančneje opisali samo geometrijo in napisali kratko besedilo. Dodali bomo še detajl, ki ga bo program sam naredil iz že narisane geometrije.

Korak 1 Odprimo risbo, narejeno v prejšnji nalogi. V ta namen kliknimo na ikono Open , ali pa v menu-ju File izberemo ukaz open. V oknu, ki se odpre, poiščemo ustrezno datoteko, ki vsebuje našo risbo.

Pod opcijo Look in: poiščemo, kje na računalniku smo shranili risbo. Pod File of type: pa lahko določimo, katere datoteke naj bodo prikazane. Ker iščemo risbo, nastavimo tukaj na Draft documents (*.dft). Ko smo v tem oknu našli in izbrali ustrezno datoteko, kliknimo na gumb Open. S tem smo odprli risbo.

44

Korak2 Najprej kliknimo z LT (leva tipka na miški) na zavihek Sheet1.

Program nas prestavi v delovno okno, kjer je prikazana glava papirja. Kliknimo sedaj z DT (desna tipka na miški) nad zavihek Sheet1 in izberimo Sheet Setup.

V novem oknu kliknimo na Background. Vidimo, da je izbran format A2. Kliknimo na trikotnik ob formatu in nastavimo na A3-Sheet. Pred Show Background mora biti kljukica. Če je ni, kliknimo v prazen okvirček, da se pojavi.

Kliknemo na OK in vidimo, da se je prikaz papirja spremenil.

45

Korak 3 Da prilagodimo prikaz papirja na celoten zaslon, kliknimo na ikono Fit . Korak 4 Sedaj bomo na delovni papir prenesli prvi pogled. Kliknemo na ukaz 2D Model View . Program nas prestavi na prej narisane poglede. Vendar sedaj nimamo ikon za risanje, pogledi pa so sive barve. Najprej se postavimo z miško, kot prikazuje slika in potem kliknemo z LT.

Potem potegnemo miško na drugo stran pogleda tako, da zajamemo celoten pogled, vključno s kotami.

Ko sedaj ponovno kliknemo z LT, se spremeni prikaz. Program nas prestavi nazaj na delovni papir. Okrog kurzorja pa je narisan rdeč pravokotnik, ki prikazuje velikost pogleda, ki ga postavljamo. Med ikonami, ki so se pojavile na delovnim papirjem vidimo tudi okno, v katerem je prikazano merilo pogleda, ki ga bomo postavili.

46

Z miško pokažemo, kje želimo pogled postaviti (pribiližno kot na sliki).

Kliknemo z LT in prvi pogled je postavljen. Opomba: Merilo, ki ga ponudi program, je avtomatsko prilagojeno velikosti papirja. To merilo lahko spremenimo še preden postavimo pogled, ali pa potem, ko je pogled že postavljen. Korak 5 Ponovno kliknemo na ukaz 2D Model View . Dvakrat kliknemo z LT tako, da zajamemo celoten drugi pogled. Ko nas program vrne na delovni papir, se z miško postavimo tako, da bomo postavili pogled pod prejšnjega. Kliknemo z LT in postavimo pogled.

47

Korak 6 Poglede moramo sedaj še poravnati. Zato se najprej premaknemo z miško proti zgornjemu pogledu. Ko se izriše rdeč okvir okrog pogleda, kliknemo z DT. V menuju, ki se odpre, izberemo ukaz Create Alignment.

Odpre se novi set ikon. V prvem oknu je zapisan način poravnave, ki je po osnovni nastavitvi nastavljen na Drawing view cenetrs. Ker imamo v pogledih tudi kote, ta dva pogleda nista sorazmerna. Zato tukaj preklopimo (z LT kliknemo na trikotnik ob oknu) iz Drawing view cenetrs na Keypoints. Tako bomo sami določili poravnavo. Med štirimi ikonami ob tem oknu kliknemo z LT na drugo. Ta nam določa navpično poravnavo pogledov.

48

Z miško se najprej pomaknemo na spodnji levi vogal zgornjega pogleda. Vidimo, da se pojavi simbol za končno točko. Kliknemo z LT. Potem se premaknemo na zgornji levi vogal spodnjega pogleda. Počakamo, da se nam ponovno izriše simbol za končno točko. Ob tem se tudi pojavi rdeča črtkana črta, ki nam prikaže poravnavo. Kliknemo z LT. S tem smo porvanali poglede.

Opomba: Sedaj se premaknemo nad pogled tako, da se prikaže okvir pogleda. S kurzorjem se postavimo na okvir, ter pritisnemo in držimo LT. Miško premaknemo. Vidimo, da se sedaj oba pogleda premikata skupaj. Korak 7 Izdelajmo sedaj detajl. Zato najprej kliknimo na ikono Detail View . Premaknimo se sedaj z miško desno ob spodnjem pogledu (tako, da kurzor ne prekrije nobenega roba in da se nobena črta pogleda ne obarva). Kliknimo z LT in potegnimo miško tako, da krog, ki se prikaže, zajame del pogleda (glej sliko).

Kliknimo z LT. Premaknimo miško na položaj, kamor želimo postaviti pogled. Kliknimo z LT in detajl je postavljen.

49

Opomba: Z miško se premaknimo nad krog detajla, ki je narisan na spodnjem pogledu. Ko se krog obarva rdeče, pritisnimo in držimo LT. Premaknimo miško tako, da bo krog detajla zajel spodnji del pogleda. Ko spustimo LT vidimo, da se je detajl posodobil.

Korak 8 Sedaj bomo postavili samo še manjkajoče srednjice. Zato najprej kliknemo na ukaz Center Mark . Opomba: Ikona Center Mark je dana v paket ikon. V osnovni nastavitvi je aktivna ikona Automatic Center Lines.

Med ikonami, ki se pojavi za ta ukaz, kliknemo na zadnjo; Center Mark-Projection Lines.

Z LT kliknemo na zgornjem pogledu na krožni lok in srednjice so narisane.

50

Korak 9 Ker je ukaz še vedno aktiven, kliknemo z LT še na luknje in veliki krožni lok na spodnjem pogledu, kot prikazuje slika.

Korak 10 Sedaj izberemo ukaz Center Line (v paketu nad Center Mark). Preverimo, če je v oknu, ki se ob tem ukazu pojavi, zapisano By 2 Points. Če ni, potem kliknimo na trikotnik ob oknu in izberimo to opcijo.

Z ukazom Zoom Area (vaja 1; korak 50) si najprej povečamo samo spodnji pogled. Z DT prekinemo ukaz Zoom Area.

51

Sedaj se z miško najprej premaknemo na sredino zgornje vodoravne črte. Ko se pojavi simbol za sredino, kliknemo z LT. Izriše se poševna črta, če pa premaknemo miško, se z rdečo izrisuje srednjica. Z miško se postavimo še na sredino spodnje vodoravne črte, tako da sepojavi simbol za sredino.

Kliknemo z LT in narisana je prva srednjica. Isto naredimo še na spodnjem delu pogleda. Kliknimo na ukaz Fit , da prikažemo celotno risbo. Korak 11 Kliknimo še na ikono Text . Med ikonami, ki se pojavijo ob aktiviranju te ikone najprej prestavimo iz Solid Edge ISO na Arial (s klikom na trikotnik ob oknu odprimo celotno paleto fontov in poiščimo Arial). Kliknimo v naslednje okno in namesto ponujene vrednosti vtipkajmo 5 in kliknimo na tipko Enter. Tako bomo tekst napisali v fontu Arial in z velikostjo črk 5 milimetrov.

52

Kliknimo z LT nad glavo risbe, dovolj visoko, da bomo lahko napisali vsaj 2 vrstici (glej sliko spodaj). Ko se pojavi utripajoča navpična črtica, lahko začnemo pisat besedilo. Napišimo sledeči tekst (ko napišemo Opomba:, pritisnemo tipko Enter in pišemo v naslednji vrstici):

S klikom na tipko Esc prekinemo izvajanje ukaza. Vidimo, da del besedila gleda preko glave. Da to porpavimo, se najprej približamo z miško besedilu. Ko se le-ta obarva rdeče, kliknemo z LT na rdeč okvir okrog besedila. Sedaj postane okvir besedila aktiven; na okvirju se pojavi 8 kvadratkov. Z LT primemo sredinski kvadratek na desni, držimo LT pritisnjen in potegnemo miško v desno. Vidimo, da okvir spremeni obliko, besedilo pa se sproti prilagaja. Ko smo okvir toliko raztegnili, da je besedilo zapisano v dveh vrsticah, spustimo LT. Sedaj še z LT na enak način primemo spodnji sredinski kvadratek in pomaknemo miško navzgor, do besedila. Če pa sedaj z miško primemo črto okvirja (kurzor pomaknemo nad okvir in držimo pritisnjen LT) vidimo, da lahko s premikanjem miške postavimo tekst na drug položaj. S klikom na tipko Esc prekinemo popravljanje teksta. Korak 12 Risbo posnamemo s klikom na ikono Save ali preko menuja File izberemo ukaz Save. S klikom na ukaz Close v menu-ju File zapremo risbo.

53

Kaj smo se naučili? V tej vaji smo spoznali način 2D risanja, kotiranje in postavljanje geometrijskih relacij. Naučili smo se pravilno risat v oknu 2D Model Sheet in postavljat poglede v oknu Working Sheets. Ukaze izbiramo vedno s klikom na LT. Rišemo tako, da vedno klikamo z LT in tako potrjujemo položaj željene geometrije (pri črti npr. kliknemo dvakrat, za začetno in končno točko črte) Risanje prekinemo tako, da kliknemo z DT. Pri tem pa še vedno ostanemo v izbranem ukazu. S klikom na Esc (escape) na tipkovnici prekinemo tudi ukaz. Vprašanja: Kako zaženemo program in okolje za izdelavo tehnične dokumentacije? Kako začnemo z risanjem v okolju draft? Kako rišemo, kotiramo in postavljamo geometrijske relacije? Kako pravilno postavimo posamezne poglede?

54

4. Modeliranje v programu Solid Edge

4.1. Modeliranje gradnikov Gradnik je osnovna sestavna enota 3D modela. Vsak gradnik točno opiše 3D geometrijo, ki jo kreiramo. Tako na primer gradnik pri izdelavi kvadra točno opiše širino, višino in dolžino kvadra ter določir ravnino, na kateri je kvader ustvarjen. Proces modeliranja se začne z izdelavo osnovnega gradnika (A). Potem pa dodajamo (B) ali odvzemamo (C) material.

Skozi proces kreiranja gradnikov nas avtomatsko vodi t.i. SmartStep ribbon bar. Šele ko zaključimo eno fazo kreiranja, nam SmartStep omogoči naslednji korak. S tem imamo na voljo vedno samo tiste ukaze, ki so trenutno potrebni za izdelavo gradnika. Nikoli preveč ali premalo ukazov. Čeprav je modeliranje gradnikov sekvenčni proces, nam ni potrebno ob vsaki spremembi vedno znova modelirat celotni gradnik. SmartStep nam namreč omogoča, da se vrnemo na poljubni korak v fazi modeliranja.

4.2. Editiranje gradnikov Enaki koraki, kot so v fazi modeliranja v SmartStep, se pojavijo tudi pri editiranju. Ko izberemo gradnik, ki ga bomo spremenili, se nam pojavi Select Tool ribbon bar (do istih ukazov pridemo tudi s klikom na gradnik z desnim gumbom na miški).

A- edit definition B- edit profile C- dynamic edit

S klikom na Edit definition se nam aktivira SmartStep, s klikom na Edit profile lahko takoj spremenimo profil (sketch), z Dynamic edit pa lahko spreminjamo model in takoj v grafičnem prikazu vidimo spremembo.

55

4.3. Referenčne ravnine Referenčna ravnina se tipično uporablja za risanje 2D profilov v 3D prostoru. Teoretično je ravnina seveda neskončna, vendar je za lažjo izbiro in prikaz predstavljena s končno velikostjo. V Solid Edge-u ločimo tri tipe referenčnih ravnin:

• Bazna referenčna ravnina • Lokalna referenčna ravina • Globalna referenčna ravnina

Bazne ref. ravnine so tri osnovne ravnine (x-y, x-z, y-z). Lokalna ref. ravnina se uporablja samo pri fazi kreiranja gradnika. Za to vrsato ravnine se lahko uporabi katerakoli ravnina ali ravna površina modela. Globalna ref. ravnina pa je ravnina, ki se jo kreira z ozirom na neko obstoječo geometrijo. Takšno ravnino lahko uporabimo za kreiranje profilov, za kopiranje gradnikov preko ravnine,…

4.4. Risanje profilov Risanje profilov je del procesa kreiranja gradnikov. Spremembe profila se avtomatsko odražajo v gradniku, na katerega se profil nanaša. Profili so lahko odprti ali zaprti, odvisno od samega gradnika in v kateri fazi modeliranja smo. Program sam oceni pravilnost profila in nas opozori, če ni pravilno kreiran.

4.5. Risanje skic Risanje skic omogoča postavitev osnovnih zahtev za funkcionalnost modela še preden konstruiramo gradnike. Skice lahko rišemo na katerikoli referenčni ravnini. Prednost risanja skic je, da lahko:

• Rišemo več profilov na eni referenčni ravnini • Določamo relacije med profili na različnih referenčnih ravninah • Rišemo profile in šele kasneje izdelamo gradnike (zelo uporabno pri zahtevnih

profilih) Že kreirane skice lahko spreminjamo na različne načine. Lahko pa jih tudi odtrgamo iz osnovne ravnine in skopiramo asociativno na katerokoli drugo ravnino (tear-off sketch).

4.6. Ukazi in orodja za risanje Ukazi so povsem enaki kot v 2D risanju, zato tukaj ne bodo posebaj razloženi (glej poglavje v tehnični dokumentaciji Ukazi in orodja za risanje)

56

4.7. Osnovni gradniki Kreiranje osnovnih gradnikov bazira na profilih. Sam tok izdelave pa je pri vseh takšnih gradnikih skoraj povsem enak.

Določimo risalno ravnino

Narišemo profil

Določimo smer kreiranja gradnika

Podamo dolžino gradnika

Zaključimo izvajanje ukaza Med osnovne gradnike sodijo:

• Protrusion/cutout • Revolved protrusion/cutout (poleg samega profila potrbujemo še os rotacije) • Swept protrusion/cutout (enega ali več profilov potegnemo po eni ali več

krivuljah) • Lofted protrusion/cutout (med seboj povežemo dva ali več profilov) • Helical protrusion/cutout (poleg profila potrebujemo še os rotacije; uporabimo za

kreiranje vzmeti, navojev in podobnih elementov) • Normal protrusion/ cutout (podobno navadnemu protrusion ukazu, le da s tem

kreiramo normalno (pravokotno) na že obstoječo površino) • Hole (uporabimo za izdelavo različnih tipov lukenj)

57

Vaja 3: Izdelava modela iz tehnične dokumentacije V prvi nalogi v poglavju o modeliranju bomo izdelali 3D telo iz risbe, ki smo jo naredili v prejšnjem poglavju.

Korak 1 Najprej odpremo datoteko, ki smo jo naredili v prejšnjih dveh nalogah. Zato kliknemo na ikono Open ali pa na menu File in izberemo ukaz Open. V oknu Open file poiščemo ustrezno datoteko in kliknemo na gumb Open. Odpre se nam risba, narejena v prejšnjem poglavju. Korak 2 Najprej kliknemo na zavihek 2D Model. S tem smo preklopili na prikazovanje samo geometrije, brez glave,...

Korak 3 Če so prikazani vsi simboli za geometrijske relacije, kliknimo najprej na ikono Relationship Handles . Med sloji aktivirajmo prvi sloj (default). V ta namen kliknimo v oknu Edge Bar dvakrat z LT na sloj Deafult. Zatem še skrijmo sloj kote. Z DT kliknimo na sloj KOTE in izberimo ukaz Hide.

58

Korak 4 Sedaj kliknimo na menu Tools in izberimo ukaz Create 3D.

Korak 5 V oknu, ki se je odprlo, najprej na vrhu pod opcijo Template file izberimo normal.par. S tem smo programu določili, da bomo izdelali 3D model.

Zatem držimo pritisnjeno tipko LT in naredimo okvir okoli zgornjega pogleda, kot prikazuje slika. Ko smo spustili LT, se pogled obarva roza.

59

Dve srednjici odstranimo, ker sta za izdelavo modela nepotebni. To storimo tako, da držimo pritisnjeno tipko Ctrl na tipkovnici, potem pa z LT najprej kliknemo na eno in potem še na drugo sredjico.

V oknu Create 3D kliknemo na ukaz Next view.

Korak 6 Izberemo še spodnji pogled. Spet držimo pritisnjeno tipko LT in potegnemo okvir samo okrog spodnjega pogleda. Ko spustimo LT, se tudi ta obarva roza.

60

V oknu Create 3D kliknemo na Finish.

Korak 7 Program prestavi oba pogleda v 3D prostor. Vidimo, da smo dobili nove ikone, osrednji modelni (risalni) prostor pa se je povsem spremenil. Na modri podlagi so narisane osnovne tri referenčne ravnine: x-y, y-z, x-z. Na teh ravninah pa sta narisana oba pogleda iz naše tehnične dokumentacije.

Delo z miško: LT-izbiramo ukaze in izvajamo ukaze DT-ukaze prekinjamo ST-držimo pritisnjen in premikamo miško=Rotacija modela Vrtimo ST nazaj/naprej (v tem primernu kolešček)=Povečevanje/zmanjševanje modela Edge Bar: Sedaj imamo tukaj prikazano celotno zgodovino modela. V začetni fazi imamo tako zapisane najprej tri referenčne ravnine, zatem pa dvakrat koordinatni sistem in skico. Če se z miško premikamo preko teh vrstic vidimo, da se v modelnem oknu obarvajo tisti gradniki, nad katerimi smo z miško v Edge Bar-u.

61

Korak 8 Modeliranje začnemo tako, da kliknemo na ukaz Protrusion . Lahko pa izberemo ukaz tudi s klikom na menu Features. Vidimo, da se nam odpre nova skupina ikon (protrusion ribbon bar), ki določajo korake gradnje modela.

Ker pa nas program sam vodi skozi vse korake, se v tej vaji ne bomo ukvarjali z razlago posameznih korakov. V oknu, desno od gumba Cancel moramo samo nastaviti na opcijo Select from Sketch. V oknu Select pa moramo nastaviti na Chain.

Z miško se premaknimo na pogled, kot prikazuje slika. Vidimo, da takoj ko smo z miško nad geometrijo, se le-ta obarva rdeče.

S tem nam program pove, katero geometrijo je zaznal. Kliknimo z LT. Izbrana geometrija postane rumena.

62

Izberimo še drugi del pogleda, kot prikazuje slika.

Sedaj kliknimo z DT (ali pa na zeleno kljukico). S tem smo potrdili prvi korak izbire geometrije. Korak 9 Sedaj moramo določiti še širino modela. Z miško se zato premaknimo na konec spodnjega pogleda, kot prikazuje slika.

Ko se pojavi simbol končne točke , kliknimo z LT. Kliknimo (v protrusion ribbon bar) Finish in Cancel .

63

Korak 10 Kliknimo na naslednji ukaz, Cutout . Opomba: Ker je ikona zelo podobna ikoni hole , se najprej samo pomaknimo z miško nad ikono cutout. Ko se v oblačku izpiše ime ikone in opis ikone vemo, ali smo nad pravo ikono ali ne. Vidimo, da so se pojavile enake ikone kot v prejšnjem ukazu (nekaj je še dodanih; spoznali jih bomo kasneje). Najprej v oknu ob gumbu Cancel nastavimo na Coincident plane, če že ni tako nastavljeno.

Z miško se postavimo, kot prikazuje slika.

Ko se obarva ustrezna površina (slikaz zgoraj), kliknimo z LT.

64

Korak 11 Program model zavrti tako, da gledamo pravokotno na izbrano površino. Pojavijo se ikone za 2D risanje, ki jih že poznamo iz poglavja o tehnični dokumentaciji. Kliknimo najprej na ikono Fit , da prikažemo celoten model.

Opomba: Naj nas ne skrbi, če je model zavrten drugače, kot prikazuje slika. Model bo še vedno narjen pravilno, če bomo logično sledili naslednjim korakom. Kako pa se model predhodno orientira, bomo spoznali v kasnejših poglavjih. Korak 12 Zatem z ikono Rectangle vrišimo pravokotnik, kot prikazuje slika.

Risanje pravokotnika je opisano v Vaji 1, korak 43.

65

Korak 13 Med ikonami za geometrijske relacije kliknemo na ikono Connect . Zatem kliknemo na en vogal pravokotnika in na končno točko vodoravne črte, kot prikazuje slika.

Korak 14 Izberemo še nasprotni vogal in ga povežemo s končno točko spodnje vodoravne črte.

S tem je položaj pravokotnika točno določen. Kliknemo na gumb Return . Program vrne model v 3D okolje. Korak 15 Če sedaj premikamo miško vidimo, da se izrisuje rdeč kvader, ki določa, kaj bomo rezali.

66

Najprej preklopimo na drug način rezanja. Ker bomo rezali skozi celoten model, kliknimo na ikono Through All .

Ko sedaj premikamo miško vidimo, da se izrisuje samo še puščica. Le-ta določa, v katero smer bo model odrezan. Postavimo puščico tako, da je usmerjena enako kot na sliki.

Kliknimo z LT. Vidimo, da je del modela odrezan.

Kliknimo samo Finish .

67

Korak 16 Ker še nismo kliknili na gumb Cancel, je ukaz Cutout še vedno aktiven. Zato sedaj ponovno miško premaknimo na isto površino kot v prejšnji točki in kliknimo z LT.

Korak 17 Ko program prestavi model v 2D okolje, kliknimo na ukaz Include . V oknu, ki se odpre, odkljukajmo opcije tako, kot prikazuje spodnja slika.

Kliknimo na ok. Korak 18 S tem ukazom bomo sedaj izbrali že narisano geometrijo. Torej ne bomo risali na novo kot v prejšnjem koraku. Zato v zgorjni vrstici v oknu Select preklopimo način izbire na Tangent Wireframe.

68

Z miško se sedaj pomaknimo nad geometrijo, kot prikazuje slika. Ko se z rdečo obarvajo ustrezne črte, kliknimo z LT in črte dobijo rumeno barvo.

Zatem kliknimo z DT (ali pa na zeleno kljukico). S tem smo potrdili izbrano geometrijo. Kliknilmo na Return in program se je vrnil v 3D okolje. Korak 19 Če sedaj premikamo miško vidimo, da se najprej izrisuje puščica levo ali desno od narisanega profila. S to puščico bomo določili, kateri del modela naj program odreže. Nastavimo puščico kot prikazuje slika in kliknimo z LT.

Opomba: Ta puščica se pojavi zato, ker smo narisali odprti profil. V prejšnjih korakih smo narisali pravokotnik, torej zaključen profil (zadnja črta se konča v začetni točki prve črte). Kadar pa rišemo odprte profile (zadnja črta se ne konča v začetni točki prve črte) moramo vedno določiti, katero stran profila naj program odreže.

69

Korak 20 Ker smo v koraku 16 izbrali opcijo rezanja Through All, je ta že izbrana tudi sedaj. Če ni, kliknimo na ikono Through All . Ko se z miško premikamo vidimo, da se ponovno izrisuje puščica. Le-ta določa, ali bo model rezan nad ali pod narisanim profilom. Obrnimo puščico, kot je prikazano na sliki in kliknimo z LT.

Program odreže še spodnji del modela. Kliknemo na Finish . Korak 21 Ker smo še vedno v ukazu Cutout bomo sedaj samo preklopili iz Coincident plane na Select from sketch.

70

Z LT kliknemo najprej na zgornji krog. Z DT potrdimo izbor geometrije, miško pa premaknemo tako, da se puščica usmeri v model, kot je prikazano na sliki.

Ko kliknemo z LT se izdela luknja, ki gre skozi celoten model. Kliknemo na Finish (ali pa z DT). Korak 22 Ukaz Cutout je še vedno aktiven. Zato lahko sedaj izberemo še preostali dve luknji na spodnjem delu plošče. Izbor geometrije potrdimo z DT, z miško puščico spet usmerimo v model (glej sliko) in kliknemo z LT.

S tem je model narejen. Kliknemo na Finish in Cancel .

71

Korak 23 Kliknimo na ikono Save in posnamimo model. Korak 24 Kliknimo na ikono Select tool , da prekinemo morebitni aktivni ukaz. Korak 25 Z miško se postavimo na modelnem oknu tako, da se nič od prikazanega ne obarva. Kliknimo z DT in se v menuju pomaknimo na Hide All. Sedaj izberimo najprej Refernce planes.

Vse ravnine so s tem skrite.

72

Korak 26 Ponovno naredimo isto kot v prejšnjem koraku. Le da sedaj izberemo Sketches in ne Reference planes.

Korak 27 Kliknemo na ikono Fit .

Posnamemo in zapremo model.

73

Vaja 4: Izdelava modela brez tehnične dokumentacije V tej nalogi bomo spoznali, kako se začne izdelava modela. Spoznali bomo tudi prve analize, saj bomo modelu dodali material in izračunali maso modela.

Korak 1 Ko odpremo program Solid Edge, kliknemo z LT na besedo Solid Part.

Če kliknemo na ikono New, se bo odprlo okno, v katerem moramo najprej izbrati predlogo normal.par in potem klikniti na OK. Korak 2 Odpre se nov, prazen dokument. Prikazane so samo tri osnovne ravnine, v Edge Bar pa so zapisane prav tako samo te tri ravnine. Kliknimo na ukaz Protrusion . Z miško se približajmo poljubni ravnini tako, da se le-ta obarva. Če sedaj miško pustimo za trenutek na miru, se bo ob kurzorju izpisalo, katera ravina je to. Ravnine za začetek risanja lahko izbiramo s klikom na ravnino v modelnem oknu ali pa s klikom na ustrezno ravnino v Edge Bar-u.

74

Kliknimo torej z LT na ravnino Top (xy).

Program zavrti ravine tako, da gledamo pravokotno na xy ravnino. Korak 3 Izberimo ukaz za risanje krogov, circle . V sredini sta narisani obe koordinatni osi. Z miško se pomaknimo v sredino teh osi. Ko se izriše simbol za sredinsko točko, midpoint , kliknimo z LT.

75

Potem potegnimo miško in ponovno kliknimo z LT.

Korak 4 Ko smo narisali krog, izberimo ukaz Smart Dimension . Kliknimo na krog in s premikom miške postavimo koto na željeno pozicijo. Vtipkajmo vrednost 32 in pritisnimo Enter. Vidimo, da se krog takoj prilagodi. Kliknimo na Return za izhod iz 2D risanja. Korak 5 Ko premikamo miško, vidimo, da se izrisuje valj, ki prikazuje telo, ki bi nastalo, če bi kliknili na LT.

76

Sedaj najprej vpišimo vrednost za višino tega valja. Vpišimo 4, potrdimo z Enter in sedaj premaknimo miško. Vidimo, da se izrisuje nižji valj. Premaknimo miško tako, da bo valj izrisan nad profil, tako kot prikazuje slika.

Kliknimo z LT, da zaključimo z modeliranjem prvega valja. Kliknimo na gumb Finish ali pa z DT. Korak 6 Ker je ukaz Protrusion še vedno aktiven, se z miško kar pomaknimo na zgornjo površino valja, tako kot prikazuje slika.

Kliknimo z LT. Program zavrti model tako, da gledamo na zgornjo površino valja.

77

Korak 7 Ponovno izberimo ukaz Circle . Kot v koraku 3, tudi sedaj narišimo krog, ki bo imel center v sredini koordinatnih osi. Krog naj bo manjši od prejšnjega. Opomba: Če nismo narisali kroga v sredini koordinatnih osi, ne brišimo kroga in ne rišimo znova. Raje izberimo med relacijami ikono Concentric . Zatem kliknimo na krog in na zunanji rob prikazanega modela. Vidimo, da se krog takoj poravna glede na rob modela.

Korak 8 S Smart dimenison skotirajmo manjši krog in mu določimo vrednost 20 milimetrov. S klikom na Return se vrnimo v 3D okolje. Korak 9 Ko smo ponovno v 3D okolju, najprej vpišimo vrednost 10 in potrdimo z Enter. Miško premaknimo tako, da se bo izrisal rdeč valj nad že narisanega, kot prikazuje slika.

Kliknimo na Finish ali pa na DT, da prekinemo izvajanje ukaza.

78

Korak 10 Tokrat ne bomo kliknili najprej na Cancel in potem na novi ukaz. Kar takoj kliknimo na ikono Cutout . Vidimo, da je program sam zaključil prejšnji ukaz in začel z izvajanjem novega. Kliknimo z LT na zgornjo površino zadnjega valja.

Korak 11 Ko se program obrne v 2D, ponovno izberimo ukaz Circle . V sredino vrišimo krog, s premerom 10 milimetrov.

Zaključimo risanje in se vrnimo v 3D okolje.

79

Korak 12 Ko se program ponovno orientira v 3D, najprej preklopimo na ikono Through All , saj bomo rezali luknjo skozi celi model. Z miško se potem obrnimo tako, da se puščica obrne v model.

Kliknimo z LT. Program izdela luknjo. Kliknimo na Finish in Cancel . Korak 13 Skrijmo vse ravnine (vaja 3; korak 25). Korak 14 Kliknimo na ikono Fit , da v celoti prikažemo model. Korak 15 Kliknimo sedaj na menu Tools in izberimo ukaz Material table.

80

Odpre se novo okno. V zgornjem praznem oknu kliknimo na trikotnik ob oknu. Odpre se nam paleta vseh materialov, določenih v programu Solid Edge.

Izberimo material Steel, structural (z LT kliknimo na ta material) in kliknimo na Aplly to Model. Vidimo, da je model spremenil barvo. Korak 16 Sedaj kliknimo na menu Inspect in izberimo ukaz Physical properties.

81

V oknu, ki se je odprlo vidimo, da je program že izračunal maso modela, volumen in površino.

Kliknimo na Close. Korak 17 Posnamemo in zapremo model.

82

Vaja 5: Izdelava tehnične dokumentacije iz modela V tej nalogi bomo spoznali, kako se izdela tehnična dokumentacija že narejenega modela. V praksi se ravno ta način, ko se najprej izdela model in šele nato dokumentacija največ uporablja. S tem načinom je inženir tudi do 50% hitrejši, kot pa če bi risal samo 2D geometrijo. Takšna razlika seveda ni pri delu z enostavnimi modeli, kot je ta v vaji. Pojavi pa se pri težjih, kompleksnejših modelih.

Korak 1 Ko odpremo program Solid Edge, kliknimo najpjre na besedo Drawing. S tem smo odprli nov, prazen dokument, v katerem bomo izdelali tehnično dokumentacijo za model, narejen v prejšnji vaji.

83

Korak 2 Kliknimo najprej z DT na zavihek Sheet1 in izberimo Sheet Setup.

V oknu, ki se nam odpre, kliknimo na gumb Background in izberimo format A4. Pred Show Background naj bo kljukica, kot prikazuje slika.

Kliknimo na OK. Korak 3 Kliknimo na ukaz Fit , da prilagodimo velikost prikaza. Korak 4 Kliknimo na ikono Drawing View Wizard . V oknu, ki se odpre, najprej poiščimo mapo, kamor smo posneli v prejšnji nalogi narejen model.

Kliknimo datoteko modela in potem na gumb Open .

84

Korak 5 Draving View Wizard preklopi v naslednji korak. V tem koraku določimo način prikazovanja nevidnih in tangentnih robov. Izberimo opcije tako, kot prikazuje slika in kliknimo na gumb Next.

Korak 6 V naslednjem koraku moramo izbrati osnovni pogled. Z LT kliknimo na Top.

Ker bomo postavili samo ta pogled, kliknimo na Finish . Opomba: Če bi po izboru osnovnega pogleda kliknili na Next, bi lahko določili, katere poglede naj še program kreira.

85

Korak 7 Ko smo kliknili na Finish, se je okno Drawing View Creation Wizard zaprlo. Okrog kurzorja pa se je izrisal kvadrat, ki določa meje pogleda, ki ga bomo postavili. Kliknimo z LT na položaj, kot prikazuje slika.

Program izriše prvi pogled. Korak 8 Sedaj bomo izdelali enostavni prerez. Kliknimo na ikono Cutting plane . Približajmo se pogledu s kurzorjem. Ko smo s kurzorjem na katerikoli črti pogleda, se prikaže rdeč okvir, rob pogleda. Kliknimo z LT.

Program prestavi risbo v novo okolje. Ikone, ki so nam na voljo, so podobne tistim iz 2D risanja.

86

Korak 9 Kliknimo na ukaz Line . Z miško se najprej premaknimo preko pogleda, potem pa potegnimo miško nad pogled tako, da se izriše pikčasta črta proti sredini pogleda.

Kliknimo z LT in premaknimo miško navzdol. Še drugič kliknimo z LT in tako narišimo črto, kot prikazuje slika.

Kliknimo z DT, da prekinemo risanje črte.

87

Korak 10 Kliknimo na Finish . Program vrne pogled na papir. Čez pogled je narisana črta, ki določa, kje bo narejen prerez. Če premikamo miško levo in desno od te črte vidimo, da puščice prereza spreminjajo usmerjenost. Kliknimo z LT tako, da bodo puščice usmerjene kot na sliki.

Korak 11 Sedaj kliknimo na ikono Section View . Kliknimo z LT na pravkar narisano črto prereza in premaknimo miško v desno. Vidimo, da se okrog kurzorja izriše okvir, ki predstavlja velikost novega pogleda. Preden ga postavimo, pa poglejmo še na niz ikon, ki so se pojavile v zgornji vrstici.

88

Kliknimo na ikono Section View-Model Display Settings . Odpre se novo okno. Ker na prerezu ne želimo prikazati nevidni robov, bomo najprej odstranili kljukico pred vrstico Hidden Edge Style (z LT kliknemo na kljukico).

Pri tem se odpre okno, ki nas opozori, da bo program sam naredil ustrezne spremembe in posodobitve. Kliknemo na OK. Zatem še enkrat kliknemo na OK in zapremo glavno okno. Postavimo pogled tako, kot prikazuje slika.

Kliknemo z LT in pogled je postavljen. Opomba: V paketu z ikono Section View je tudi ikona Broken-Out Section View. S to ikono izdelamo delni prerez. Uporabo tega ukaza bomo spoznali kasneje.

89

Korak 12 Kliknemo na Select tool , da prekinemo vse ukaze. Ker je program narjen v ZDA, je uporabljen angleški jezik tudi pri izpisovanju teksta pod pogledi. Tako pod prerezom piše Section. Da to spremenimo, se najprej z miško približamo prerezu. Ko se pokaže rdeč okvir okrog prereza, kliknemo z LT. V zgornji vrstici se je v drugem oknu (caption) zapisal angleški izraz Section. Kliknimo z LT v to okno, zbrišimo Section in napišimo Prerez. Pritisnimo tipko enter. Vidimo, da se je besedilo pod prerezom poslovenilo.

Kliknemo na Esc in prekinemo izvajanje ukaza. Korak 13 Izberimo ukaz Smart Dimension . Kliknimo na največji krog na prvem pogledu in postavimo koto tako, kot prikazuje slika. S klikom na Esc prekinemo izvajanje ukaza. Sedaj odstranimo simbol Φ, kot je bilo to opisano v Vaji 1, korak 37. Korak 14 Sedaj izberemo ukaz Distance Between . Preden začnemo postavljat koto, kliknimo najprej na ikono Distance Between-Dimension Type. V paleti ikon, ki se odprejo, izberemo drugo v prvi vrstici; Tolerance.

90

Odpreta se dve okni, za pozitivno in negativno vrednost tolerance. V prvo okno vpišemo 0, v drugo pa -0,1.

Ko smo vpisali toleranco, kliknemo najprej na prvo navpično črto na prerezu in potem še na drugo. Koto potavimo tako, kot prikazuje slika.

Zatem ponovno kliknemo na ikono Distance Between-Dimension Type in izberemo prvo ikono v prvi vrstici; Nominal.

91

Drugo koto postavimo tako, da kliknemo na najbolj desno navpično črto in postavimo koto kot prikazuje slika.

Korak 15 Sedaj je poterbno skotirat še premer luknje. Najprej kliknemo z DT. S tem smo prekinili izvajanje kotiranja iz prejšnjega koraka. Potem kliknemo na ikono Prefix in odpre se novo okno. Z LT kliknemo v okno Prefix.

V oknu, ki se odpre, kliknemo na ikono za premer. Vidimo, da se je v okno Prefix tekstovno zapisal izbrani simbol (glej sliko).

Kliknemo na OK in zapremo okno.

92

Zatem kliknemo na Distance Between-Dimension Type in izberemo tretjo ikono v prvi vrstici; Class .

V okno, ki se odpre, vpišemo H7.

Sedaj najprej kliknemo z LT na notranji vodoravni črti in miško pomaknemo v desno. Kliknemo z LT in postavimo koto približno tako, kot prikazuje slika.

Korak 16 Spet kliknemo najprej z DT, da prekinemo izvajanje kotiranja iz prejšnjega koraka. Kliknemo na ikono Distance Between-Dimension Type in ponovno izberemo drugo ikono v prvi vrstici; Tolerance.

Vidimo, da je v oknih ostala zapisana zadnja uporabljena vrednost.

93

Kliknimo z LT še na srednji vodoravni črti, premaknimo miško v desno in s klikom na LT postavimo koto približno tako, kot prikazuje slika.

S tem je risba končana. Korak 17 Kliknimo na Save in zaprimo risbo.

94

5. Izdelava sklopa Modeli so ponavadi deli nekih sestavov, sklopov. Ko torej končamo z modeliranjem, je potrebno model pravilno umestiti v prostor. To storimo s pomočjo modula Assembly, ki nam omogoča pravilno sestavljanje modelov v sklope. Sklope lahko sestavljamo iz že obstoječih modelov in podsklopov ali pa sam model izdelamo v okviru celotnega sklopa. Pri sestavljanju sklopa lahko uporabimo tudi modele, ki niso bili narejeni v Solid Edge-u. Spremembe, ki jih naredimo na posameznih modelih ali pa podsklopih se odražajo na celem sklopu v odvisnosti od postavljenih relacij.

5.1. Postavljanje modelov v sklope Za postavljanje modelov moramo v oknu Edge Bar aktivirati Parts Library. Od tukaj potem z “drag&drop” tehniko postavimo model v grafično okno. Pomembno je, kateri model postavimo kot prvi v sklop. Le-ta je namreč osnova, temelj celotnega sklopa. Tako naj bo prvi model v sklopu tisti, za katerega vemo točno pozicijo in naj bo tudi kar se da točno zmodeliran. Seveda je možno kadarkoli pozneje spremeniti njegovo pozicijo in obliko. Vendar spremembe na osnovnem modelu prinašajo lahko tudi velike spremembe v celotnem sklopu. Pri postavljanju naslednjih modelov (rdeča barva na sliki) v sklop uporabljamo posebne relacije, s katerimi postavimo model v sklop relativno na že postavljene modele (črna barva na sliki).

V sklopih lahko uporabljamo tudi skice. Le-te nam lahko služijo kot reference za končni izgled celotnega sklopa. Modele, ki jih postavljamo v sklop lahko tako vežemo z relacijami tudi na te skice in ne samo na ostale modele v sklopu.

95

5.2. Relacije v sklopu Model postavimo v sklop relativno na ostale parte s pomočjo relacij. V sklopih se uporabljajo sledeče relacije:

• Ground • Mate • Planar align • Axial align • Parallel • Connect • Angle • Cam • Tangent

Ob vsaki spremembi v sklopu se položaj modelov spreminja glede na postavljene relacije. Če model ni v celoti natančno postavljen v sklop s temi relacijami, lahko pri spremembah dobimo neželjene rezultate.

5.3. Kontrole v sklopih V sklopih lahko izvajamo več kontrol. Ob meritvah dolžin in površin lahko dobimo tudi rezultate za prostornino, maso, težišče, vztrajnostne momente,… Ko postavimo modele v sklop, lahko preverimo, če prihaja kjerkoli v sklopu do fizičnega prekrivanja modelov (check interference). Ko pa delamo s sistemi, kjer prihaja do gibanja posameznih delov, lahko v samem sklopu najprej preverimo samo pravilnost tega gibanja. Ob takšni kontroli pa je možno preverjati tudi, v katerem položaju sistema prihaja do trkov med posameznimi modeli.

96

Vaja 6: Sestavljanje sklopa iz modelov V tej nalogi bomo sestavili sklop iz modelov, narejenih v prejšnjih vajah, uporabili pa bomo tudi dva že narejena modela. Za zaključek vaje bomo naredili še nekaj analiz. Najprej bomo preverili, če je sklop pravilno sestavljen, ali pa je mogoče prišlo kje do prekrivanj modelov. Potem bomo izračunali maso celotnega sklopa in preverili gibanje sklopa.

Korak 1 Z LT kliknemo na besedo Assembly in odpremo novi assembly dokument. Če odpiramo preko ikone New, moramo potem izbrati predlogo normal.asm.

97

Korak 2 Odpre se okolje, podobno Part okolju. Vendar že bežen pogled na ikone pove, da bo delo povsem drugačno. Najprej v Edge Bar kliknimo na ikono Parts Library. Odpre se nam pogled na strukturo map in datotetk, kot so posnete na računalniku. Poiščimo mapo, v katero smo shranjevali prejšnje dokumente.

Korak 3 Sklop sestavljamo s t.i. Drag&Drop tehniko. Z miško se v Edge Bar pomaknimo nad model, ki ga želimo postaviti v sklop, torej nad Create3D.par. Pritisnimo in držimo pritisnjen LT. Premaknimo miško v modelni prostor. Spustimo LT in program model avtomatsko postavi v prostor.

Opomba: Prvi model, ki ga postavljamo v sklop bo program vedno postavil z relacijo Ground. To pomeni, da poravna referenčne ravnine modela z referenčnimi ravninami sklopa. Nasvet: Prvi model, ki ga postavljamo v sklop naj bo vedno osnova celotnega sklopa, kot temelj pri hiši. Okoli tega modela potem zgradimo celoten sklop. Seveda pa lahko kadarkoli v fazi sestavljanja sklopa to relacijo Ground odstranimo in jo dodelimo drugemu modelu.

98

Korak 4 Sedaj na enak način postavimo v modelni prostor model zgornji_del_zgloba.par. Z LT primemo model v Edge Bar-u(kliknemo in držimo pritisnjen LT), premaknemo miško v modelni prostor in spustimo LT. Ko smo spustili LT vidimo, da je model prosojen (glej sliko).

Program sedaj čaka, da sami določimo relacije, s katerimi bo ta model postavljen v prostor. Ker ga bomo postavili s pomočjo drugih elementov, bomo sedaj prekinili postavljanje tako, da kliknemo na ikono Select Tool . Korak 5 V modelni prostor postavimo sedaj model Cep.par.

99

V zgornji skupini ikon je aktivna relacija je Flash Fit .

Opomba: Flash Fit je ukaz, ki sam prepoznava potrebne relacije glede na to, na katere površine kliknemo. Če se zgodi, da program postavi ravno nasprotno relacijo kot želimo, kliknemo takoj na gumb Flip in program ustrezno obrne model. Kliknimo najprej z LT na površino čepa, kot kaže slika.

Zatem kliknimo z LT na površino zgornjega dela zgloba, kot kaže slika. Nasvet: Ker ne želimo obračat modela se z miško pomaknimo na desni rob modela zgornji_del_zgloba.par. Ko miško pustimo nekaj časa na miru, se bodo ob kurzorju pojavile tri pike in miška, na kateri je desni gumb obarvan črno. Sedaj kliknimo z DT. Odpre se okno Quick Pick. V njem je zapisanih več površin, ravnin,... Z miško se počasi premikajmo čez vse, kar je zapisano v Quick Pick oknu. Vidimo, da se v modelnem prostoru vedno obarva površina, nad katero je kurzor v oknu quick pick. Tako sedaj v tem oknu najprej poiščimo površino, kot prikazuje slika. Potem pa z LT kliknimo na vrstico v oknu Quick Pick, ki določa to površino. S tem smo izbrali površino na modelu, ki je ne vidimo, ne da bi model obrnili.

100

Opomba: Model bi lahko najprej obrnili v željen položaj tako, da bi držali pritisnjen ST in bi ustrezno premaknili miško.

Položaj čepa bo gotovo na vseh računalnikih drugačen. Pomembna pa je usmerjenost. Če ožji del čepa ni usmerjen v zgornji del zgloba tako, kot kaže slika, potem kliknimo na gumb flip .

Vidimo, da program ob kliku na flip takoj obrne model za 180°.

101

Zatem ponovno kliknimo na površino čepa kot prikazuje slika.

Kliknimo še v luknjo na zgornjem delu zgloba, kot prikazuje slika.

S tem smo čep postavili v prostor. Kliknimo na Select Tool , da prekinemo postavljanje relacij na čep. Opomba: Model je prosojen tako dolgo, dokler niso postavljene vse relacije. Pri postavljanju modelov kot je čep v tej nalogi, lahko predčasno prekinemo postavljanje relacij. Manjkajoča relacija je namreč rotacija čepa okrog svoje osi. Ker pa čep tudi v praksi lahko rotira, nam te rotacije ni potrebno zakleniti. Zato s klikom na Select Tool lahko predčasno prekinemo postavljanje relacij.

102

Korak 6 Ponovno izberimo cep.par in ga spet postavimo v modelni prostor. Kliknimo najprej na površino, kot prikazuje slika.

Zatem kliknimo na površino zgornjega dela zgloba, kot prikazuje slika.

103

Če čep ni usmerjen tako, kot prikazuje slika, potem kliknimo na gumb flip .

Ponovno kliknimo na površino čepa, kot prikazuje slika.

104

Kliknimo še v luknjo na zgornjem delu zgloba kot prikazuje slika.

S tem je čep postavljen relativno glede na zgornji del zgloba. Sedaj bomo ta isti čep poravnali še glede na prvo postavljeni model, Create3D.par. Zato sedaj ponovno kliknimo na površino čepa, kot prikazuje slika.

105

Zatem pa kliknimo na površino luknje na modelu Create3D, kot prikazuje slika.

Vidimo, da se premaknejo vsi trije modeli (zgornji del sklopa in oba čepa). Zatem kliknemo na stransko površino čepa, kot prikazuje slika.

Ko še kliknemo na stransko površino na spodnjem modelu, kot prikazuje slika, je model dokončno poravnan.

106

Opomba: Če program ne prepozna takoj površine, kot jo prikazuje slika in ne želimo obrniti modela, potem se postavimo z miško približno na položaj,kjer bi morala biti skrita notranja stena. Miško pustimo nekaj časa na miru, da program prepozna vse površine, ki se skrivajo pod kurzorjem. Zatem kliknimo z DT in v oknu Quick Pick izberimo ustrezno površino, kot prikazuje slika.

Če model ni poravnan, kot prikazuje spodnja slika, potem kliknimo na ikono Flip .

Kliknemo na Select tool in prekinemo postavljanje modelov.

107

Korak 7 V sklop moramo postaviti še vijak. Zato najprej v modelni prostor potegnimo vijakM8.par. Ker je vijak narejen s pomočjo knjižnice standardnih elementov, ima že določene relacije in površine, ki jih moramo upoštevati pri postavljanju vijaka. Na vijaku je najprej rumeno obarvana spodnja površina glave vijaka. Zato še moramo samo klikniti na zunanjo površino spodnjega modela kot prikazuje slika. Opomba: Če program ne preozna ustrezne površine, se ponovno poslužimo dela z oknom Quick Pick.

Sedaj se rumeno obarvata začetek in konec vijaka. To pomeni, da je potrebno določiti luknjo, v katero bomo vijak vstavili. Nasvet: Če program zavrti vijak tako, da ga ne vidimo celega, kliknimo na ikono Fit .

108

Kliknimo v luknjo tako, kot prikazuje slika.

Ker so vse relacije za postavitev vijaka določene, je program sam prekinil postavljanje relacij. Spet kliknimo na ikono Fit . Korak 8 Z miško se postavimo tako, da ne bo izbran noben model in kliknimo z DT. V menu-ju izberimo najprej Hide All in potem še Reference Planes.

Vse ravine se skrijejo. Kliknimo na ukaz Fit , da prilagodimo prikaz sklopa.

109

Korak 9 Sestavljanje sklopa je s tem končano. Sedaj bomo naredili le še enostavno analizo gibanja. Zato kliknimo na ikono Move Part . Ko se odpre okno Analysis Options, nastavimo parametre v njem tako, kot prikazuje slika.

Kliknimo na ok. Korak 10 V zgornji vrstici kliknimo najprej na zadnjo ikono, Freeform move .

Zatem kliknimo z LT na zgornji_del_zgloba.par in držimo LT. Premaknimo miško. Vidimo, da s premikanjem miške premikamo tudi zglob. Vidimo tudi, da lahko zgornji del zgloba zavrtimo za 360°.

Kliknimo na gumb Reset . Sklop je postavljen v prvotno stanje. Korak 11 Preklopimo sedaj iz No analysis na Detect collisions, kot prikazuje spodnja slika.

110

Sedaj najprej zavtimo model približno v položaj, kot prikazuje slika (držimo pritisnjen ST ali kolešček in premikajmo miško).

Zatem ponovno držimo pritisnjen LT in premaknimo miško. Vidimo, da se gibanje ustavi, ko se zgornji del zgloba zaleti v spodnji del. Program je torej zaznal trk med telesi in takoj ustavil gibanje. Kliknimo na gumb Reset . Korak 12 Kliknimo na gumb Select Tool in prekinimo izvajanje vseh ukazov. Korak 13 Posnamimo in zaprimo model.

111

Vaja 7: Izdelava montažnega načrta V tej nalogi bomo izdelali še montažni načrt za sklop, narejen v prejšnji nalogi.

Korak 1 Odprimo model iz prejšnje naloge. Kliknimo torej na ikono Open in poiščimo datoteko Zglob.asm. Kliknimo na gumb Open in program odpre datoteko s sklopom. Korak 2 Ko se datoteka odpre, kliknimo na menu Applications in kliknimo na Exploded view.

112

Korak 3 Ko program prestavi model v novo okolje, kliknimo na prvo ikono, Automatic Explode

. Zatem še kliknimo na gumb Explode , ki se pojavi v zgornji vrstici. Vidimo, da je program samodejno razstavil sklop na vse osnovne modele.

Korak 4 Kliknimo sedaj na menu Tools, kliknimo na Configuration in potem še na Dispaly Configurations.

113

Odpre se novo okno. V prvem oknu pod Configuration name vpišimo svoje ime.

Kliknimo na save in close . Korak 5 S klikom na Return program vrne sklop v modelirni prostor okolja Assembly. Korak 6 Ponovno kliknimo na ikono Save . Korak 7 Kliknimo sedaj na menu File in izberimo Create Drawing.

114

Odpre se novo okno. V njem moramo imeti kljukico pred spodnjo vrstico, tako kot prikazuje slika.

Korak 8 Program preklopi v okno za tehnično dokumentacijo in odpre novo okno. V tem oknu najprej izberemo na vrhu ustrezno konfiguracijo. Zato najprej kliknemo z LT na trikotnik na desni in izberemo tisto konfiguracijo, ki ima ustrezno ime.

Kliknimo na Finish . Korak 9 Okoli kurzorja se izriše okvir pogleda. Postavimo pogled tako kot prikazuje slika.

Kliknimo na ikono Fit , da prilagodimo pogled.

115

Korak 10 Sedaj kliknimo na ikono Parts List . Z miško se sedaj postavimo tako, da se izirše rdeč okvir okrog pogleda.

Kliknimo z LT. V zgornji vrstici se aktivira ikona Properties .

Kliknimo na njo. Odpre se novo okno, ki nam določa, kaj vse je zapisano v kosovnici in kje bo kosovnica postalvjena. Korak 11 Kliknimo najprej na gumb Columns.

Na desni strani okna kliknimo najprej na Document Number in potem na Remove . Zatem kliknimo na Title in ponovno Remove .

116

Korak 12 Na levi strani poiščimo File name (no extension) in kliknimo na Add. Vrstica se pojavi na desni strani. Kliknimo na njo z LT in potem dvakrat na gumb move up . Desno okno mora vsebovati vrstice, kot je prikazano na sliki.

Korak 13 Kliknimo na OK. Preverimo, če je vklopljena prva ikona v zgornji vrstici.

Če je, kliknimo na gumb Finish . Program samodejno izdela kosovnico, na pogledu pa določi ustrezne pozicije.

Korak 14 Posnamimo in zaprimo risbo.