GRŠKI MITI IN LEGENDE

GRŠKI MIT O ORFEJU IN EVRIDIKI S SPREMENJENIM KONCEM

Nekoč sta živela Orfej in Evridika, bila sta srečna. Orfej je igra na liro, ki jo je dobil od bogov.

Nista bila dolgo srečna, kajti Evridiko je pičila strupena kača in je umrla. Orfej je bil neizmerno žalosten, kajti Evridiko je ljubil. Odločil se je, da gre do boga Hada in ga prosi, da Evridiko vrne v življenje. Na vhodu je stal hud pes s tremi glavami in kocinami, ki so gadove glave. Mirno je brenkal in omamil psa. Ko je vstopil čez vhod, je začel ljubko peti. Kmalu se je prehladil, ker je bilo mrzlo. Hripavo petje je prebudilo vse pošasti in zveri ter duhove. Lovile so ga vse do boga Hada. Bog Had jih je ustavil. Ko je prišel do boga Hada, ga je rotil,naj ga obrani pred zli duhovi in povrne življenje njegove ljubljene Evridike. Ker pa je med potjo izgubil svoj lep glas, ni vedel ,kako bi se prikupil bogu Hadu. Had mu je rekel, da mu brez nič želje ne more izpolniti. Orfej je tuhtal in tuhtal, kako bi prepričal Hada, da bi oživel njegovo drago Evridiko. Nazadnje se je Orfej le domislil. Če pač nima glasu, pa ima lepo zvenečo liro in mu lahko spesni lepo melodijo. Vzel si je malo časa in spesnil prekrasno melodijo. Had in njegove pošasti so med poslušanjem njegove glasbe popolnoma raznežili. Ker je izpolnil Hadovo zahtevo, je Had povrnil življenje njegovi Evridiki. Dal pa je še en pogoj. Za Evridiko se ne sme ozreti ne glede na to, kaj se zgodi, dokler ne prideta ven iz podzemnega življenje. Orfej se je tega držal in živela sta srečno do konca svojih dni in imela sta veliko otrok.

Aleksander Potokar

Ilustracija Minotavra

Ko se Orfelj prehladil, je še kar naprej igral na liro in imel je

tako grozen glas, da se ga je ustrašila še najgroznejša

pošast v podzemlju. Potem je prišel do samega boga Hada.

In ga je vprašal, če lahko Evridiko oživi. A Orfejovo petje je

bilo tako slabo, da je rekel, ne. Orfej ga je prosil in je rekel,

da. Orfej se je razveselil. Zakričal je: »Tooooo!« A Had mu

je rekel, da se do konca podzemlja ne sme obrniti nazaj.

Orfej je odšel, a pri koncu ni slišal Evridikinega glasu a se

useeno ni smel obrniti, zato je šel ven in se obrnil. Nato je

zagledal Evridiko. Bila sta srečna, da sta se spet videla in

Orfelj je igral samo vesele pesmi in ne žalostnih. Potem se

je Evridiko vselil v lepo hišico in imela sta veliko otrok in sta

živel srečno do konca svojih dni.

Denis Šinkovec

Ilustracija Kiklopa

Med potjo čez votlino se je Orfej prehladil.

Ustavila ga je pošast s tremi glavami. Bila je zelo jezna, ampak Orfej

je z brenkanjem na liro in petjem pošast skoraj omamil. Ker je bil močno

prehlajen, je kašljal in na liri je počila struna. Orfej je prebudil vse

pošasti. Gledale so ga približno tri minute in šle stran. Orfej si je

oddahnil, ampak ko je pogledal liro, ni bil preveč vesel. Seveda ga to ga

ni mikalo hoje čez votlino do boga Hada. Na srečo ga ni na poti čez

votlino ustavila nobena pošast. Prišel je do boga Hada in ga prosil, naj

mu vrne Evridiko. Bog Had mu je rekel, da mu Evridiko vrne le, če mu da

liro. To je za Orfeja bila zelo težka naloga. Ampak za Evridiko bi Orfej to

storil. Orfej je liro dal Hadu in ta je pričaral Evridiko. Orfej je bil zelo

vesel, da spet vidi prelepo Evridiko. Zahvalil se je Hadu in z Evridiko

stekel stran. Med potjo čez votlino ju je zopet ustavila pošast. Orfej je

roko dal v žep, saj je pošast hotel ustaviti z brenkanjem na liro. Ko se je

spomnil, da je liro dal Hadu, je to povedal Evridiki. Evridika ga je

začudeno pogledala in ga vprašala: » Liro si dal Hadu samo zaradi

mene?« Orfej ji je odgovoril, da bi zanjo dal vse na svetu. Evridika ga je

objela in mu rekla, da bosta sedaj skupaj umrla. Čeprav sta tekla, ju je na

drugi strani ustavila pošast in ju pojedla. Medtem so vaščani iskali Orfeja

in sklenili, da grejo iskati v votlino. Tam jih je čakal pes s tremi glavami in

jih vse pojedel. Tako je vas izgledala kot zapuščena. Ilustracija Minotavra

Had pa se je naučil brenkati na liro.

JAKOB ČRPIČ

Ko je Orfej šel proti bogu Hadu, se je prehladil in je imel

hripav glas. Ko je prišel k bogu Hadu, je začel igrati in

peti. Ker je imel hripav glas, so vsi prebivalci pod

zemljo znoreli, ker jim je šlo tako na živce. Orfej je

prosil, če lahko oživi Evridiko. Bog Had je rekel, da jo

bo oživel, če bo vsaj enkrat lepo zaigral na liro pred

njim. In potem se je spomnil, kaj mora narediti. To mu

je povedala mama. Naj se vrže čez balkon v gnoj. In

res. Prav to je storil in ni pomagalo. Vse bi naredil, da

bi pomagalo. Potem je videl gospo Cokel, ki je

zdravnica in je rekel, če mu lahko pomaga. Rekla je da

bo, če ji da petsto zlatih kovancev. Rekel je, da da ji jih

je dal. Šel je hitro k bogu Hadu in mu lepo zaigral na

liro in bog Had mu je oživel Evridiko in sta skupaj

srečno živela do konca svojih dni.

Jan Frigelj

Ilustracija Kiklopa

Orfej se je na poti do Hada hudo prehladil. Zato je pel grdo

kot najslabši pevec na svetu.

Ko je hotel zapeti Hadu, je pel tako grdo,da so še mrtvi

umirali. Had se je odločil, da Orfeja ubije. A Orfej ni hotel

umreti in se je odločil, da pobegne. Bežal je in bežal, kar so

mu noge zmogle. Had pa je za njim poslal triglavega psa.

Orfej je vedel, da Evridike ne more dobiti nazaj in da, če se bi

poskusil skriti psu, ga bi ta zavohal. A kar ni vedel je bilo, da

pes ne more vohati. Ko pa je to izvedel, je takoj še enkrat

poskusil prepričati Hada, da mu povrne Evridiko. Orfej je

počakal, da se je stemnilo, ker je vedel, da bo pes zaspal. In

res, pes je zaspal, Orfej pa se je previdno splazil v jamo

Hada. Had ga je hotel ubiti, a je Orfej začel z svojim groznim

petjem. Mrtvi so ga hoteli ubiti, a med petjem se je nekaj

zasvetilo in Orfej je začel peti še lepše kot prej. Pel je kot bog

in angelj skupaj. Mrtvi so oživeli, Hadu pa se je srce omehčalo

in Orfeju je vrnil Evridiko. Orfej se je zahvalil Hadu in hotela

sta oditi, ko pa se je Orfej spomnil,da je to naredil glavni bog

Zeus. Orfej se je Zeusu zahvalil in ga vprašal, kako mu lahko

povrne. Zeus pa je rekel, da če si nekaj res želiš in za to trdno

delaš, je to dovolj. Orfej se je še enkrat zahvalil Hadu in

Zeusu in sta z Evridiko odšla.

Tako sta Evridika in Orfej živela skupaj in lepo za vedno.

Leon Hribar Ilustracija Minotavra

…Ko je hripavi Orfej prišel v jamo, ga je pes napadel. Orfej se mu je za las izmaknil in hitro začel brenkati na liro in peti. Pes se je iz napada za čudež ustavil in Orfeja čudno pogledal. Njegove tri glave oziroma devet ušes pa ni več moglo prenašati njegove neizbežno slabe pesmi. Zato je pes, po čudežnem imenu kot je volkopesogad, spustil Orfeja in njegovo neizbežno slabo pesem naprej. Ko je prišel do prvih pošasti, duhov, se je ustrašil in postal še bolj hripav. Duhovi so mu rekli, da če ne zaigra dobro, da ga bodo strašili. Orfej je zaigral na liro in čisto tiho pel. Ko je Orfej končal, so mu vsi duhovi ploskali in žvižgali, ker so mislili, da poje tiho, lepo in ganljivo. Neumni duhovi so ga tako spustili naprej. Ko je prišel do mesojede rože, ji je zabrenkal na liro. Roža pa ga je pograbila, in ga odnesla do Hada-boga podzemlja. Had je vzel Orfeja in vprašal mesojedo rožo, kaj se dogaja. Ta mu je vse razložila. Med tem je Had stokal, kako težak je Orfej. Ko je Had slišal celotno zgodbo, je Orfeja vrgel v jezero pri prestolu. Orfej je skoraj utonil, ko ga je nekaj skrivnostnega rešilo in to je bil naj naj bog Zeus. Ko se je Orfej zahvalil Zeusu, je šel do Hada ter zaigral tako milo, da je omehčal njegovo srce in ga tako prosil, naj mu vrne Evridiko in Had mu je ustregel. Ko sta Orfej in Evridika zapustila jamo, je Zeus prišel do Hada in ga pohvalil in nato izginil.

Orfej je še naprej igral na liro in srečno živel z njo in svojo zvesto Ilustracija Minotavra ženo Evridiko.

Simon Franko

V podzemlju je bilo mrzlo in hladno,

Orfej se je napotil k Hadu močno

prehladil. Čeprav je bil prehlajen, je še

naprej lepo pel. Šel je mimo predora, v

katerem so bile strupene kače, ki so se

mu ovijale okoli nog. Ampak ga ni

nobena pičila. Potem je šel naprej in

prišel v dvorano, v kateri so bili sami

krokodili. Tudi njih je očaral s svojim

petjem. Tako je šel iz dvorane v

dvorano in srečal še mnogo duhov in

pošasti, ampak vse je uspel očarati s

svojim petjem. Na koncu je prišel ven iz

predora. Prišel je v lep in urejen vrt, ki

je pripadal Hadu. Tudi njega je očaral s

svojim petjem. Tadovo trdo srce se je

omehčalo in je vprašal Orfeja: » Kaj te

je prineslo v te kraje? Tako lepo poješ,

zato ti bom izpolnil dve želji. Reci, kaj si

želiš?« Orfej je imel samo eno samcato željo. To je bila, da bi bila Evridika živa. Had mu je željo izpolnil in mu je

vrnil prelepo Evridiko. Orfej je bil zelo vesel in mu je še lepše zaigral in zapel. Hadu se je Orfej zahvalil in sta se

skupaj z Evridiko vrnila domov v vas.

Tanja Zobarič Ilustracija Kentavra

Pod zemljo je bilo tako mrzlo, da se je Orfej prehladil. S svojim hripavim petjem je šel zelo na živce vsem iz podzemnega sveta. Pa je le prišel do Hada in mu poskusil omehčati srce. Had je misli, da mu bodo počila ušesa od tega petja. ,,Joj, nehaj! Le kaj misliš narediti s tem!?” Orfej si je mislil, da je zares konec z njim. Had ga je prijel in odnesel še bolj temačne sobe njegovega sveta. Orfej je tako jokali in cvilil, da se je skoraj vse sesulo. Had ga je vrgell v ječo. Ko je Orfej ležal v ječi, je začutil toploto. Potem je izvedel, da sploh ni zaklenjen, zato je sledil toploti. Čez nekaj časa je prišel do lave. Dobil je krasno idejo in se grel ob lavi, dokler ni ozdravel. In spet je imel lep glas in je bil pripravljen spet zapeti Hadu. Ampak pot iz prostora z ječami ni našel 4 leta. Ko je končno našel pot ven, je moral najti še Hada. Tudi njega je našel. Had mu je obljubil Evridiko nazaj, a le če

spije napoj. Orfej je dobil svojo ženo nazaj in doma spil napoj. A kaj se je zgodilo! Spremenil se je v pravo pošast! Ker je izgubil spomin in je postal prava pošast, je stopil na liro in pojedel ženo. Čes en dan je urok ponehal. Orfej se je zavedel in ugotovil , da je pojedel ženo in je grozno jokal. Orfej je šel spet k Hadu in ga še enkrat prosil za ženo. A Had ga je imel že dovolj. Orfej se je razjezil in ubil Hada.T ako so vsi mrtvi oživeli in Orfej je lepo živel z svojo ženo, čepravje bila dvakrat mrtva.

Ilustracija Meduze Tinkara Škrlec

Ko je Orfej prišel v jamo, se je prehladil in njegovo petje ni bil več lepo ampak hripavo. Ko je prišel do triglavega

psa, je mislil, da ga bo omamil, ampak ga je z groznim petjem ubil. Orfej je bil žalosten, saj ni še nikogar ubil

zaradi petja. Tako je ubil vse

stražarje podzemlja zaradi petja.

Ko je prišel do Hada, ga je

vprašal, če Lahko Evridiki vrne

življenje. Had je rekel, da samo

pod enim pogojem, če mu

zaigra na liro. Orfej je rekel, da

se je prehladil in da ga naj

pozdravi. A Had je bil bog

mrtvih, zato je zahteval igranje.

Orfej je tako grdo pel, a Hadu se

je glasba zdela prelepa. Ko je

Orfej še bolj grdo igral, bolj se

mu je zdela ta pesem lepa.

Vprašal ga je, kaj bi rad za tako

ljubko pesem. Rekel je, če lahko

dobi Evridiko nazaj. Had je

privolil in vrnil mu je njegovo

ljubko in čedno ženo. Orfej se je

zelo zahvalil. Šla sta ven iz

podzemlja. Ko sta prišla ven, ju je Zeus bogato opremil in Orfeju ponudil službo v nebesih. Orfej se je takoj

strinjal. Ko je delal v nebesih, sta imela z Evridiko dosti denarja in živela sta srečno.

Žiga Klopčič Ilustracija Hidre

Ilustracija Pegasusa Michelle Zavor

Ilustracija Meduze Barbara Bajs

Ilustracija nemejskega leva Latoja Drmaž