Leto IX Številka 63 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Februar 2003

FOTO: Robi Horvat

VOLITVE V SVET DELAVCEV Uspeh na volitvah

NOVA SMEREdino upanje

NOVA DELITEV DELAKakovost storitve na ničli

PERIODIČNI ZDRAVNIŠKI PREGLEDIRes brezplačni?

NOV ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIHKratka predstavitev

ROLANJE PO TIRIHNa očeh medijev

KazaloSTRAN 3V znani maniri

STRAN 4Volitve v svet delavcev 2002

STRAN 5Prva seja sveta delavcev

STRAN 6,7Brestanica

STRAN 8,9Nova smer

STRAN 10,11Pogled v preteklost

STRAN 12Verd

STRAN 13Nova delitev dela

STRAN 15, 16Zakon o delovnih razmerjih

STRAN 17OO Zidani Most

STRAN 18... Neprezrto ...

STRAN 19Kanin II. del

2

KUFER

Čeprav nam ob vsakem začetku novega leta vsi želijo vse najboljše, imam občutek, da te želje tam nekje zgoraj razumejo čisto drugače. Bolj, ko mi pred novim letom in še kakšen dan po tem pritiskajo na skrokani obraz neverjetne zaloge bacilov in jih sam z isto mero privoščljivosti delim nazaj, bolj temna prihodnost se nam piše. Vsaj do sedaj je bilo tako. Ko si človek že upa napovedati, da nam bo prihajajoče leto postreglo z manj tegobami in presenečenji, se ta napoved spremeni v prah, kot bi mignil.

Za lansko leto smo nekako le upali, da so se težave Slovenskih železnic stabilizirale, da notranja organiziranost postavljena še leto dni prej, vzdrži vse te strokovno naravnane projekte. Pa ni bilo tako. Najprej stavka, zatem stavka zaradi stavke, na koncu pa je »zastavkal« še sam generalni direktor. Status quo, ki je trajal do prihoda nova prvega moža Slovenskih železnic, nam je dal čas za razmišljanje. Tako, pa smo prišli do bridkega konca, ki smo si ga upali napovedati celo tri leta nazaj. Opozorila, ki so prihajala tako iz naše strani, kakor tudi od drugod, so bila predstavljena kot heretične pripombe, ki so vredne vsega obsojanja in blatenja brez primere. Reorganizacija brez prave zakonske podlage, z omejenim financiranjem s strani države in brez jasnega mikro operativnega načrta ni mogla zdržati. Izguba, ki smo jo pridelali v dveh letih in pol po reorganizaciji, je narasla do same kapitalske ustreznosti, pri kateri, se začno pred vrati že zbirati prvi mrhovinarji. Prvi od nizu dogodkov, ki bodo sledili, je verjetni sprejem razvpitega zakona o preoblikovanju in privatizaciji SŽ. Ob vseh polemikah, ki so nas spremljale okoli tega zakona, neuspeh referenduma navsezadnje sploh ni presenečenje.Vprašanje smo zavestno postavili na najvišji nivo demokracije. Demokracija je svojo dolžnost opravila tako, kot se je njej zdelo da je prav. Enostavno, imeli so nas poln »kufer«.In še jasnovidsko vprašanje: »Kdo bo najprej »spakiral kufre?«

Glavni urednik

Telefonske številke :Predsednik : 031 347 626 Podpredsednik : 041 876 599Sekretar : 041 751 304

Časopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJEGlavni urednik : Izidor SotlarOdgovorni urednik : Ivan ŠenkišUredniški odbor : Marjan MallyDopisniki: Damjan Rak, Brane Jug,Albin ŽnidarčičOblikovanje : Zdravko Munda - ChatoFoto: Fototeka, Robi HorvatNaslov uredništva : SŽPS Uredništvo časopisa ul. OF 7 1000 LjubljanaTelefoni : (01 29) 12146, (01)29) 12147E-MAIL: prometnik@email.siGlasilo šteje med grafične izdelke informativnega značaja iz 11. točke tarifne priloge 3 zakona o DDV po katerih se plačuje DDV po stopnji 8,5 %.Časopis izhaja mesečno v nakladi 1200 izvodov.

Slika na naslovnici: Proga Pragersko - Kidričevo

3

pred dolgoročno in korektno ureditev zadnjih Medi jsk i prostor in splošno soupravljanja. Rezultati volitev so d v e h dogajanje na železnici pa je v zadnjih p o k a z a l i , d a s o k l j u b Vmeseci mesecih dodobra zapolnjeval predreferendumski evforiji stališča h je dogajanje re fe rendum o p redv idenem Sindikata železniškega prometa na Slovenskih preoblikovanju in privatizaciji Slovenije in Sindikata delavcev ž e l e z n i c a h Slovenskih železnic d.d.. Potrebno železniške dejavnosti Slovenije bila zaznamovalo je priznati, da so pobudniki deležna podpore zaposlenih tudi več dogodkov, referenduma projekt organizacijsko zunaj članstva. Vsaj kar zadeva od katerih vsaj izpeljali skorajda brez napak. SŽPS, podatki kažejo, da je podpora n e k a t e r i Vsebinsko pa je zadeva seveda kandidatom SŽPS v vseh enotah v zaslužijo, da jim namenimo nekaj precej drugačna. Za uspešnost odstotkih precej presegla odstotke več prostora. Mednje lahko takšnega projekta bi bilo ob članstva SŽPS v teh enotah. To nas gotovo štejemo volitve za člane raz l i čnos t i s ta l i šč soc ia ln ih vsekakor utrjuje v prepričanju, da sveta delavcev, predstavitev in partnerjev nujno predhodno poiskati smo izbrali prave kandidate in da objavo poslovne preobrazbe konsenz glede nekaterih ključnih smo na pravi poti.Slovenskih železnic, imenovane vprašanj, ki zadevajo vse zaposlene

N o v a S m e r i n p r o p a d na železnici. Glede na to, da referenduma koalicije sindikatov pobudniki niso čutili potrebe po Nova smerv zvezi s preoblikovanjem upoštevanju drugačnih stališč, so Slovenskih železnic d.d.. i z o b l i k o v a l i r e f e r e n d u m s k o Konec decembra lanskega leta je

vprašanje, ki je bilo vsaj v delu, ki U p r a v a S Ž p r e d s t a v n i k o m zadeva privatizacijo, popolnoma Volitve v svet delavcev sindikatov predstavila program nespre jeml j ivo za ve l ik de l poslovne preobrazbe Slovenskih zaposlenih. Na drugi strani pa se je v železnic, imenovane »Nova smer«. Volitve za nove člane sveta delavcev želji po blokiranju vseh, z zakonom Iz relativno skope predstavitve Slovenskih železnic, ki so potekale v p r e d v i d e n i h s p r e m e m b , nikakor ni moč delati velikih začetku lanskega decembra so spregledalo, da je nerazumljivost zaključkov. Ugotovimo lahko le, da je minile relativno mirno. Kljub temu je re fe rendumskega vp rašan ja program izjemno ambiciozen, da je bilo v nekaterih sindikatih razlogov dosegla točko, ko volivci dejansko na posameznih segmentih celo za nezadovoljstvo več kot preveč. n i s o p r e p o z n a l i n a m e n a »revolucionaren« in da trenutno Predstavniki sindikatov na SŽ smo pobudnikov. Res je, da je bila boljšega nimamo. O tem ali program pred razpisom volitev dosegli medijska kampanja začinjena z temelji na realnih predpostavkah in dogovor, da se kot volilne enote za dobršno mero demagogije tako s ocenah in ali je v praksi tudi volitve v svet delavcev določijo strani pobudnikov, kot tudi s strani uresničljiv, bo pokazal čas. Ne gre pa območja sekcij. Takšna določitev bi Ministrstva za promet. Nizka spregledati nekaterih rešitev, ki zagotavljala vsem skupinam in udeležba na referendumu (če ne bi vsekakor zbujajo skrb in bodo sindikatom enake možnosti za bilo zraven še telekomunikacijskega g o t o v o z a h t e v a l e d o d a t n e izvolitev njihovih predstavnikov. bi bila verjetno še občutno nižja), pa p o j a s n i t v e . P r e d v s e m p r i Vendar pa so ti isti predstavniki, ki v je dokazala, da so se volivci predvidenem zmanjševanju števila svetu delavcev nastopajo kot večina, nave l i ča l i »že lezn iča rskega zaposlenih bo potrebno ugotoviti, kje požrli svoje lastne besede in v znani teženja« (kot je bilo zapisano v enem so dejanske rezerve, kje se je v maniri prikrojili volilne enote svojim od časopisov) in da zapletenih preteklosti nerazumno zaposlovalo dnevno sindikalnim potrebam. Tako s t rokovnih vprašanj ne gre in kakšne so resnične možnosti je volilna enota združenih sekcij za zastavljati na referendumih, temveč reševanja po tako imenovanih vleko popolnoma onemogočila jih je potrebno reševati na druge »mehkih« variantah. Opazna je tudi (pre)močne kandidate skupine načine. Sindikat železniškega ukinitev nerazumno velikega števila delavcev v sekciji za vleko Maribor in prometa Slovenije je zaposlene in nadzornih postaj v področju vodenja Ljubljana, volilna enota združenih slovensko javnost seznanil s svojim prometa, kar bi lahko imelo izredno sekcij za vzdrževanje prog pa je stališčem, da so z zakonom negativne posledice na spremljanje zminimalizirala možnosti kandidatov predvidene spremembe sprejemljiva in izvajanje delovnih procesov ter 40% zaposlenih znotraj teh sekcij. alternativa obstoječemu stanju, posledično na varnost železniškega Na drugi strani pa isti določijo volilno istočasno pa je poskrbel, da so se prometa. Gotovo pa bo »Novo enoto (sekcija za kontejnerski člani s predlogom Zakona o s m e r « p o t r e b n o p r i l a g o d i t i promet), v kateri sedemkrat manjše preoblikovanju in privatizaciji predvidenim rešitvam, ki jih bo število delavcev (50) od števila v Slovenskih železnic d.d. lahko pr inese l spre jem Zakona o drugih enotah, izvoli svojega osebno seznanili in si o njem ustvarili preoblikovanju slovenskih železnic.predstavnika. Tako je koalicija štirih tudi lastno mnenje.sindikatov z uporabo dvojnih ali Razloge za prvi propad referenduma trojnih meril še enkrat padla na izpitu Na referendumu »PROTI«v novejši slovenski zgodovini in dokazala, da še vedno postavlja p o b u d n i k i d a n e s i š č e j o v egoistične interese posameznikov

V znani maniri

za kand ida te koa l i c i j e Koper-Babac Nikola 284% , V začetku meseca decembra sindikatov (SŽS, SŽTS, Novak Ivan 200% več, SPP 2002 so potekale volitve za SSSLO, SSPD, SVPS). V Maribor-Vihar Bojan 134% č l a n e s v e t a d e l a v c e v volilnih enotah, kjer ima več…). Ti podatki govorijo vsaj Slovenskih železnic d.d., ki so omenjena koalicija večino, in dvoje: da smo v teh volilnih j ih tokra t zaznamovale so se njihovi pomerili s enotah izbrali dobre kandidate manipulaci je z vol i lnimi

in da je zaupanje e n o t a m i . S v e t zaposlenih v SŽPS d e l a v c e v s t a r e in SDŽDS prisotno sestave je v skladu s tudi v sredinah, kjer potrebami nekaterih n i m a m o s v o j i h sindikatov določil članov. volilne enote, in tako

l e - t e m i z d a t n o Kot na jsvet le jšo p o m a g a l d o zvezdo teh volitev pa ugodnega volilnega v s e k a k o r v e l j a rezultata. Tudi tokrat omeni t i izvol i tev r e z u l t a t i n i s o Jožeta Pavška v postregli z večjimi S e k c i j i z a presenečenji. Tako kontejnerski promet a l i d rugače , na L j u b l j a n a . 5 3 volitvah praviloma zaposlenih v tej zmagajo kandidati sekci j i je dobi lo s ind ika tov, k i v p r a v i c o i z v o l i t i posameznih volilnih predstavnika 9000 enotah pokrivajo železničarjev!!! Vseh večino zaposlenih. 50, ki se je volitev K o a n a l i z i r a m o udeležilo je v en glas vo l i lne rezul ta te ( t o r e j 1 0 0 % ) nekoliko podrobneje ugotovilo, da je že lahko rečemo, da omenjeni J. P. prava kaže jo (vsa j za in edina izbira.n e k a t e r e ) n e k o

nenavadno sliko. Če V svet delavcev so lahko ugotovimo, da bili na predlog SŽPS so bili kandidati in SDŽDS izvoljeni S i n d i k a t a

kandinaslednji kandidati: Sever ž e l e z n i š k e g a p r o m e t a

dati SŽPS in SDŽDS, pa je bila Marija, Možina Jože, Bizjak Slovenije (SŽPS) in Sindikata

njihova zmaga dosežena s Vladimir, Tomaž Zalar, Jug d e l a v c e v ž e l e z n i š k e

precej nižjo podporo. Še Branko, Krevs Miro in Ivan dejavnosti Slovenije (SDŽDS)

posebej zgovoren je podatek, Šenkiš. Skupaj predstavljamo v volilnih enotah Poslovne

da so kandidati SŽPS in dobro četrtino članov sveta enote vodenje prometa

SDŽDS v posameznih volilnih delavcev. Če ne bi bilo deležni nadpovprečno velike

enotah prejeli nekajkrat več Tomaž Zalar manipu lac i j z vo l i l n im i podpore (

glasov, kot imata sindikata v Ivan Šenkiš enotami, bi nas bilo še več. 87,15%, 84,05%,

teh enotah članov (npr: STP Jug Branko Krevs Predvsem pa bo v prihodnjem 73,12%,

Maribor-Vidovič Tonček 63% Miro delovanju sveta delavcev 67,31%), pa bi v drugih

več, STP Ljubljana-Kac potrebno upoštevati, da volilnih enotah težko trdili isto

Glavaš Mirko 52% več, STP

4

Volitve v svet delavcev 2002

Ivan Šenkiš Tomaž Zalar

Branko Jug Miro Krevs

Kot smo obljubili pred n a r e f e r e n d u m u o z a h t e v n i m n a l o g a m volitvami, bomo člani sveta p r e o b l i k o v a n j u S Ž , v »profesionalcev« sveta delavcev iz vrst Sindikata ganljivem nagovoru svetu delavcev, članov nadzornega železniškega prometa delavcev podal nelogičen sveta ali bog ne daj celo S l o v e n i j e o b v e š č a l i predlog, da glasuje o njegovi namestnika predsednika zaposlene o našem delu v zaupnici, kljub temu, da v sveta delavcev. Zato so na svetu de lavcev in o tistem trenutku ni bil še na v s e z a d e v n e f u n k c i j e delovanju sveta delavcev nobeni funkciji, ki bi mu jo z imenovali stare preizkušene n a s p l o h . To o b l j u b o nezaupnico lahko odvzeli. Pri kadre, prekaljene v mnogih nameravamo izpolnjevati nekater ih č lanih sveta sindikalnih in drugih bitkah, tudi tako, da bomo v našem delavcev se je pojavil sum, da kajti le ti lahko zagotovijo časop isu , v posebn i Berdajs dvomi o svoj i učinkovitost soupravljalskih r u b r i k i , k o m e n t i r a l i p r e d h o d n o v l o ž e n i funkcij v tako velikem sistemu dogajanja na sejah sveta kandidaturi za predsednika kot je železnica.delavcev. sveta delavcev in ga pozvali

naj v tem primeru umakne Če vse skupaj ne bi bilo Prva konstitutivna seja je kandidaturo. Berdajs je kratkovidno in pogubno, bi potekala 20.01.2003. Na vztrajal, da se svet delavcev lahko bilo celo smešno. dnevnem redu so bi le na tajnem glasovanju izreče o Ignorantska samovšečnost p r e d v i d e n e p r e d v s e m njegovi zaupnici, čemu se je » p o m e m b n i h « izvolitve na najpomembnejše pridružil še delavski direktor p o s a m e z n i k o v , k i funkcije v pristojnosti sveta Albert Pavlič, ki se je tudi soupravljanje gojijo kot svoj d e l a v c e v i n s i c e r : izrekel za odgovornega, za fevd, nujno drvi v razdvoj…..predsednika in namestnika neuspeli referendum.predsednika sveta delavcev, Zaupnica ali »obredna farsa dveh članov nadzornega očiščenja« je bila potrjena z Tomaž Zalarsveta in 15 delavcev, ki svoje ustrezno večino članov sveta delo za potrebe sveta delavcev in predstava je delavcev opravljajo poklicno. tekla po scenariju naprej. Na Zarad i dnevnega reda vrsti so bile volitve na verjetno niso bili prisotni tudi pomembne soupravljalske člani Uprave SŽ. funkcije. SŽPS in SDŽDS sta

skladno z razpisom podala Prvo sejo je v skladu s kandidature na omenjena p o s l o v n i k o m p r i č e l mesta v obsegu, ki ustreza predsednik volilne komisije volilnemu izidu. S skrbno Zlatko Ratej, ki je po potrditvi izbran imi kandidat i za mandatov novih članov sveta namestnika predsednika delavcev predlagal Silva sveta delavcev, enega člana Berdajsa za predsedujočega Nadzornega sveta SŽ in štiri seje (kar je bilo v nasprotju s profesionalne delavce smo predlogom svetniške skupine želeli podati svoj skromni SŽPS-SDŽDS, da naj sejo do prispevek k razvoju in krepitvi izvolitve predsednika sveta soupravljanja na SŽ. Vendar delavcev vodi najstarejši so kl jučni l judje sveta član), tudi izglasovano. Silvo delavcev skupno ugotovili, da Berdajs je pod vtisom poraza naši kandidati niso dorasli

5

Prva seja sveta delavcev

Stoji ali spi?

Železničar zagleda brhko gospodično. Pogleda in zamrmra: » Dobri puferji!«Ona: » Vi ste pa gotovo železničar?«On nadaljuje: » Pa dobre tire ima tudi!«Ona pa se mu ponujajoče nasmeje. On pogumno: » Ko bi mi pokazala celo postajo?«Ona predrzno dvigne kratko krilce in »postaja« zasveti v vsem svojem sijaju.Ona radovedna: »Pokaži mi sedaj ti prometnika na tvoji postaji !!«On nič ne okleva, odpne pas n a h l a č a h i n s p u s t i »prometnika« na prostost.Ona vsa razočarana: »To pa že ni prometnik, to je skladiščnik ko bi moral

6

postajo vsak dan zapuščalo čudimo. Ob vseh teh zvijačah, ki Zanimiva zgodovinazav idan ja v redno š tev i lo so jim stranke priča, se lahko vagonov, se je v zadnjih letih to upravičeno čudimo, kako jih ne S t a r e j š i m e d n a m i k r a j skrčilo na precej manjši obseg. mine volja do te naše politike. V Brestanico poznajo bolj po imenu Razlog temu je predvsem v tem, času našega obiska nam je Rajhenburg. Ime se je ohranilo da je nekoč znani rudnik Senovo, lastnik zasebnega podjetja med domačini bolj po zaslugi

potožil zgodbo, ki je nam železničarjem dobro poznana, uporabnikom pa dela sive lase in jih odganja daleč stran od tirov. Pravi, da ne more razumeti tega, da pravilno naročenega vagona za naslednji dan ob sedmi uri zjutraj, do pol dvanajst in proč še vedno ni na mestu. »Kaj pa ti potem ostane drugega, kot da vse skupaj odjaviš. Po pritožbi na tovorni promet, pa ti tam še zagrozijo, da ti bodo zaračunali še nekakšno stojnino. Da po……!«Prometniki včasih te kočljive situacije rešujejo kar na »črno«, saj jim je več do zadovoljstva strank in ugleda postaje kot to zgrešenega voznega reda ki je od postaje oddaljen nekaj gradu, ki se strmo dviga nad dostave in odprave vagonov.kilometrov in je predstavljal železniško postajo in ima za Kakšno pikro bi se dalo najti tudi v dobršen del prepeljanega tovora, seboj zelo pisano, pa tudi zelo p o t n i š k e m p r o m e t u . P o prenehal z delovanjem. Kljub žalostno zgodovino. Grad večkratnih opozorilih odgovornih temu je postaja še vedno odprta Rajhenburg je v preteklosti še do danes niso spremenili za tovorni promet, saj še kar predstavljal kot zatočišče de lovnega časa potn iške meniškega reda trapistov, do

obrambnega in nadzornega mesta pred krškimi vrati in krškim poljem ter imel strateški vpliv na plovbo po reki Savi oziroma nad pomebnim prekladališčem in pristaniščem pod samim grajskim vznožjem. Postajo Brestanico in omenjeni grad pa zaznamuje tudi druga svetovna vojna, saj so odtod vozili veliki transporti izseljencev, predvsem v taborišča širom po Evropi. Po letu 1850, ko je pričela tudi v te kraje prihajati železna cesta, se je tok dogodkov kaj hitro pričel obračati v prid železnici in je postaja kmalu postala ena večjih manipulacijskih mest.

blagajne v smislu novega neka j t uka j šn j i h pod je t i j Umiranje na obrokevoznega reda. Na vrat ih uporablja tovrsten prevoz. čakalnice in v njej so še vedno Včasih se jim lahko samo V kar nekaj zlatih letih, ko je

BRESTANICA

7

mestu, kjer je bilo glavno pot i . Ver jetno je posta ja Opremljenost postajenakladališče vagonov. Rezultat Brestanica tudi edina postaja na te selitve je danes to, da je SŽ, kjer se mora prometnik do Posta ja je opreml jena s postaja na »B » strani locirana tirov oziroma do perona spustiti postavljalno mizo sistema Iskra izven izvoznih signalov. Zaradi po stopnicah. Lorenz, k i k l jub svoj im tega nenavadnega položaja je nenajstniškim letom deluje Urejenostn a p o s t a j i B r e s t a n i c a spošt l j i vo dobro in je v prepovedano prehi tevanje Že na prvi pogled se vidi, da kombinaciji z APB režimom zelo potniških vlakov. postajo že krepko načenja zob dobra kombinacija. Prometni Prav zaradi tega neugodnega časa. Tu špranje, tam luknja, urad danes domuje v postajni položaja je tudi vsakodnevni levo kaplja, desno curlja, vrata stavbi, ki prvotno ni bila obhod kretnic pravi podvig, tako predstavljajo bedni poligon namenjena kot mesto za

vzdrževalnih del zadnjih nekaj let. Čeprav čakalnico še danes krasi priznanje za najlepše urejeno postajo, res izpred samo nekaj let nazaj, je od te urejenosti danes ostalo bore malo. Polomljena peronska klop, razpadajoči zid ob njem in grobišče modrih vagonov je v bistvu vse, s čimer bi se lahko spet vključili v to tekmovanje. Pa saj jih tako ali tako tudi ne uvrščajo več na tekmovalni seznam. Navsezadnje pa le ni vse tako črno, kot se zdi na prvi pogled. Prometniki so za izboljšanje delovnih pogojev, urejenosti postaje in okolice naredili kar se da največ, ponavadi kar z

časovno kakor tudi krajevno, saj urejanje prometa, saj je bil včasih lastnimi sredstvi in v svojem števec na podplatih pokaže p r o m e t n i u r a d o z i r o m a prostem času. skoraj tri kilometre prehojene postavljalnica locirana na

Sanacija ali novogradnja? ne tega se ne počne več.

Kolikor mi je znano, je redno vzdrževanje tirov in kretnic na železnici zelo šepavo. Zamenjave pragov so že na glavnih progah posebna redkost, kaj šele na manjših postajah ali pa na stranskih tirih in kretnicah. Ponavadi se tu pragi, ko so že po desetih ali dvajsetih letih malo dotrajani, samo obrnejo, zabijejo stare luknje, pa so spet dobri za kakšno leto. Še za vojno rezervo je malo pragov. Novih ne vgrajujejo. Že dolgo ne. Vsak kolikor toliko ohranjen prag gre na deponijo za rezervo. A v Ljubljani je očitno privatizacija že začela delovati. Namreč, ob eni od glavnih cest v mestu, je zloženih cel kup pragov, ki bi se jih ne sramoval vzeti za vgradnjo marsikateri nadzornik SVP. Resda niso novi, a vsaj kakšno dobro desetletje bi že zdržali. Na deponijah tako ohranjenih pragov ni videti. Najbrž bodo gradili po belem mestu tako potreben tramvaj ali primestno železnico, pa je že stekla akcija zbiranja materiala. Pa kako bi ga krvavo mi rabili. Saj ga niso dobili na SŽ! Po vezah. Ne,

internacionalizacije poslovanja, kot okoliščin, ki se jih da navsezadnje Pred samim iztekom prejšnjega prvo učinkovito poslovanje, tudi predvideti. Direktive Evropske leta je luč sveta ugledal strateški konkurenčnost in kot končni produkt unije in politična naklonjenost lastne načrt, ki ga je pripravila nova rast podjetja v bolj ali manj določenih države, so zagotovo prvi aduti, ki jih uprava Slovenskih železnic. Kot časovnih okvirjih. je mogoče stresti iz rokava. že v uvodu povedo avtorji, naj bi

Zanemarljiva ni tudi možnost ta strateški načrt predstavljal temeljno usmeritev Slovenskih železnic za obdobje do leta 2010. Predstavljal naj bi vizijo, ključne cilje in strategijo uprave SŽ, obenem pa je ta načrt podlaga za izdelavo poslovnih načrtov kot temeljnih instrumentov vodenja tekočega poslovanja.

Vizija

Osnovna vizija je usmerjena k temu, da morajo SŽ postati ključni, tržno usmerjen, tehnološko razvit ter stroškovno učinkovit železniški operater v prevozu blaga na obeh koridorjih, obenem pa mora postati ponudnik celovitih in prijaznih storitev v potniškem prometu v Sloveni j i in regi j i , v okviru dostopnacionalnega programa pa tudi O b s t o j e č e s t a n j e i n a v tuje železniške mreže ter vzdrževalec sodobne in varne prihodnost internacionalizacija poslovanja ob železniške infrastrukture. kooperacijski strategiji, nadalje

Skozi posnetek stanja na Slovenskih potrebe uporabnikov po višji železnicah je slika dokaj jasna. SŽ Ključni cilji kakovosti in fleksibilnosti ter so javno podjetje v 100 odstotni lasti okrevanje gospodarstev na države, ki ima veliko dohodkovno Nova smer se pri ključnih ciljih opira bližnjem Balkanu, kar sovpada z krizo z ogromno prezadolženostjo. V predvsem na usmerjenost na trg, ki visoko stopnjo gospodarske rasti v podjetju je zaposlenih 8.927 naj bi poleg evropske primerljivosti in tranzicijskih deželah. zaposlenih skupaj z odvisnimi kakovosti storitev prineslo od družbami pa celo 11.368 delavcev, ki povečanja deleža SŽ v rastočih so organizirani pod močnimi tržnih segmentih do konkurenčne centralnimi službami po načinu sposobnosti s cestnimi prevozniki in stroge hierarhi je. Dosedanja ostalimi operaterji, s tem pa tudi strategija poslovanja je bi la pridobitev večjega tržnega ugleda defenzivna in je ohranjala le status SŽ. Seveda pa je med glavnimi cilji Poslovni cilji v številkahquo, kar se je jasno izkazovalo v mogoče opaziti tudi perspektivo zaostanku pri modernizaciji in z a p o s l e n i h , g o s p o d a r n o s t , obnovi, izostala je tržna in poslovna projektno vodenje itd. Finančni naravnanost, obenem pa je močno vidiki, opisani v načrtu kažejo na to, opazna omejena upravljalska da bo kot prvo potrebno zagotoviti sposobnost. Obenem pa je zaradi kapitalsko ustreznost in likvidnost, takšnega stanja kritično narasel tudi povečati delež tržnih prihodkov, strošek dela. Seveda vse te povečati lastne vire pri financiranju ugotovitve kar same kličejo po razvoja, upoštevaje, da se bo prestrukturiranju in učinkoviti zmanjšal delež proračunskih reorganizaciji podjetja.sredstev in da se bo zmanjšal delež

stroškov dela. Ob predstavljenem scenariju iz GAP analize, ki zagotovo še kako drži, Strategijapostavljajo vprašanja, kako se izvleči iz te nerožnate situacije, ki jo Če laično poenostavimo skupne Uprava vidi v tržnem okolju in njenih dejavnike, lahko pričakujemo zaradi priložnostih. SŽ naj bi svojo finančne reorganizacije, poslovne priložnost iskale predvsem v spletu preobrazbe, storitvene ofenzive in

8

Nova smer

Predvidena rast 82% odstotkov v tem časovnem obdob ju je načrtovana na osnovi dolgoročne tržne analize in strategije rasti na

Rast števila prepeljanih potnikov za 43% sloni na analizi mobilnosti ljudi v državi in v regiji, upoštevajoč optimizacijo potniškega prometa.

9

Kaj prinaša nova smer za delavce

Nedvomno prinaša kup novosti, ki jih do sedaj nismo bili vajeni. O d s t r o g o h i e r a r h i č n e organiziranosti prehajamo na matrično organiziranost štirih nivojev vodenja (prej šest) ter obenem združujemo delovne procese. To seveda pomeni, da se ukinejo poslovna področja, število poslovnih enot se razumno zmanjša, centr i , upravna področja in štabne službe se naravno združi jo oziroma dopolnijo v nove organizacijske enote. Pomeni tudi, da se bodo zdajšnje sekcije združevale in preoblikovale v produktne ali regijske centre, kar bo imelo za posledico tudi zmanjševanje admin is t ra t ivne podpore , racionalizacijo, poenotenje in standardizacijo tehnoloških procesov. Seveda prinaša še kup strokovnih sprememb, ki jih delavci ne bomo občutili v direktnem smislu. Če poskušamo kar se da poenostaviti ta strateški načrt, lahko predvidevamo, da se bodo na železnicah v prihodnje zgodile velike spremembe, ki bodo ime le da l j nosežne posledice tako za sistem kakor tudi za zaposlene. Ni nujno da slabe. Situacija, kot smo ji priča danes, ne vodi več nikamor. To vemo že skoraj vsi zaposleni, isto pa vedo povedati tudi tisti, ki so k temu celo pripomogli. V kolikor se bodo Slovenske železnice zares držale opisanih projektov v Novi smeri, lahko upamo, da bo enkrat za vselej konec teh anomalij, ki smo jim priča danes. Prepričani smo lahko, da snovalci te Nove smeri, morda za železničarje celo novega in edinega upanja, zagotovo vedo v katerem grmu tiči zajec in drži fige.

Povečanje tržnih prihodkov za 63% - sledijo letnim stopnjam rasti p r e p e l j a n e g a t o v o r a , z upoštevanjem makroekonomskih

Skupni prihodki z že upoštevano uporabnino za tovorni promet, uporabnina za potniški promet se bo kompenzirala s proračunskimi prihodki.

Delež stroškov dela pada na račun večanja poslovnih prihodkov in zmanjševanju števila zaposlenih. Vključeni so tudi delni stroški za organizacijsko in kadrovsko prestrukturiranje.

Proračunski prihodki gredo na račun pogodb za opravljanje javnih gospodarskih služb in pokrivanje r az l i ke v cen i no t ran jega p o t n i š k e g a p r o m e t a t e r kombiniranega tovornega prometa.

Sprevodniki izgubljajo delo

Prvi korak do hitrejšega, modernejšega nakupa vozovnic je nedvomno avtomatizaci ja prodaje oziroma postav i tev ust reznih prodajn ih avtomatov. Prvih dvanajst avtomatov za prodajo vozovnic se je pred časom že znašlo na večjih železniških postajah, kjer je frekvenca potnikov največja. Avtomati za prodajo vozovnic so nameščeni na vhodnih mestih postaj, tako da so že na prvi pogled opazni in vabijo potnike k novemu načinu nakupa vozovnic. Po prvih analizah naj bi se čas prodaje vozovnic znižal na polovico časa, ki ga je pred tem potreboval potnik za nakup vozovnice na prodajnem mestu ali pa v vlaku. Še posebno dobrodošla je ta noviteta v konicah, ko potniki tudi zaradi gneče pred okenci blagajn ne uspejo priti do vozovnic in jih tako posledično odpravijo šele sprevodniki na vlakih. Plačilo vozovnice iz avtomata je možno tako z gotovino kakor tudi s plačilnimi karticami uveljavljenih svetovnih znamk. Uprava železnice je po samo nekaj mesecih ugotovila, da je tovrstna prodaja, kljub zasoljeni ceni avtomata, najracionalnejša rešitev odprave potnikov, še posebno tam, kjer ni prodajnih mest oziroma se potniki odpravljajo na vlakih. V prvi fazi je vozovnice na ta način mogoče kupovati za radij potovanja do 100 km. Upravl janje oziroma kupovanje vozovnic je prirejeno vsem vrstam uporabnikov, tudi takim, ki si s sodobno tehnologijo niso ravno v sorodu. Z običajnim pritiskom na ekran avtomata je mogoče izbrati relacijo, čas in razred potovanja. Po preizkusni dobi naj bi se ti avtomati nameščali predvsem na manjših postajah ali postajališčih, kjer ni potniških blagajn oziroma potniki kupujejo vozovnice pri sprevodnikih. Uprava železnic ocenjuje, da se bo zaradi tega zmanjšala potreba po sprevodnikih za celih trideset odstotkov. Zgodovina prodaje vozovnic na takšen način je v razvitem svetu stara natanko celega abrahama, še posebno v podzemnih železnicah, kjer tak način prodaje predstavlja več kot sedemdeset odstotkov vseh prodanih vozovnic. In da ne bo pomote. Vse omenjeno se zaenkrat dogaja na madžarskih železnicah MÁV. Izgleda, da nas

10

imajo opravka s še več raznih vedno eden od glavnih faktorjev Začetek novega leta in pisanja »vsevedov« in »klientov«, ki pri zagotavljanju voznega reda, začenjam s pogledom na preteklo zahtevajo uresničitev njihovih še vedno velja. Z uvajanjem leto. Pogledom na stvari, o želja, ne glede na ostale računalniškega evidentiranja katerih sem pisal članke v dejavnike. Potem pa popravki, zamud vlakov in ločevanje Prometniku, pogledom na pereče brzojavke, pa spet popravki in njegovih vzrokov po posameznih in prijetne zadeve, predvsem z namesto dveletnega voznega postavkah, še toliko bolj. Kljub namenom opozoriti morebitne reda imamo nekaj čisto drugega. t e m u d a j e s a m s i s t e m bralce tudi iz »višjih« krogov, ki bi Morda so predvidevali možen črn evidentiranja zamud bil uveden jih lahko rešili še pred objavo, pa scenarij SŽ… po sistemu »od danes do jutri,« o tega niso zmogli, hoteli ali znali.

samih njegovih pomanjkljivostih, Po objavi v Prometniku pa se vsaj vedeli zanje. Vsaj tisti pismeni.

Čakalnice Pa se ozrimo malo v prejšnje leto. Čakalnice so tako kot po vsej Sloveniji tudi v Ljubljani precejšen problem. Tisti »dobri« potniki so zaradi vse večjega vandalizma in pa čedalje bolj zaradi vse p o g o s t e j š e g a u k i n j a n j a zasedenosti postaj, kaznovani z odpi ra lno-zapi ra ln imi čas i čakalnic. Tu in tam se v kakšnem mediju pojavijo kritike, pa pristojni ma lo poda l j ša jo odpr tos t čakalnic, v osnovi pa je model tak: ko pridejo zaposleni v službo na SŽ, odpirajo čakalnice. Pa naj so to prometniki, blagajniki ali kdo drug. O urejenosti čakalnic pa je pa se ne sme razpravljati ( Zavore, takšne in drugačnetako ali tako že znano, da so avtorske pravice so nedotakljive Na ranžirni postaji Ljubljana-čedalje bolj prepuščene same in najbrž tudi precej drago Zalog zavore še vedno cvilijo, sebi. Ljubljanska čakalnica, ki si plačane). Tako se v ISSŽ ne da hrup je kakršen pač je, nekaj sicer komaj zasluži to ime, glede operirati z lokomotivami ali protihrupnih ograj pa je bolj obliž na svojo velikost in dejstvo, da je g a r n i t u r a m i , č e n i m a j o za javnost. Zaposleni pa se še kar locirana v prestolnici bodoče Evro ev ident i ranega prav i lnega trudijo preglasiti mili zvok zavor. države. Še sreča da jo vsaj čistijo podatka o zasedenosti le-teh. In Pravijo, da so le nosovi nekaterih redno in temeljito. Morda le zaradi če se malo zamudi pri vnašanju »vzvišenih« po izraženi volji raznih ISO standardov, ki si jih p o d a t k o v o z a s e d e n o s t i ljudstva, malo bolj pri tleh in da ni trudi pridobiti Ž.I.P. Da so karkoli lokomotive, je že vse narobe, več groženj s kadrovskimi sp remen i l i g l ede odp r t j a čeprav je vlak v praksi reden, po z a m e n j a v a m i s s t r a n i čakalnice, ni znano niti tam računalniški evidenci pa ne. Čisto samozvanih kreatorjev vodstva. večkrat videnim klošarjem, niti nepotrebno. Tu se vodenje Ampak to je verjetno samo tistim potnikom, ki čakajoč na prometa nepotrebno prepleta s prehodna bolezen. Kot gripa. vlak, preživijo pozne nočne ure strojno službo, kar prinaša Malo spanja in ležanja, malo kar v bližnjem »postajnem« brezpotrebne težave. Še vedno. vitaminov in malo moralne casinoju. Biznis pač. Tudi letos.vzpodbude pa bodo spet vihrale

zastave slave. Če ne bo zapihala Vozni red

Prometna dvoranaburja in jih odnesla. Zastave Vozni red in njegovi konstruktorji

Sedaj že stalno zasedena namreč. Ne zastavonoše. Ali pa še vedno nimajo nobene prave

»Prometna dvorana« v Ljubljani tudibesede pri upoštevanju pripomb

ima podobo, kot jo ima. Kopica .na osnutke voznega reda.

obljub in zapisanih zahtevkov po »Delo lokomotiv« v ISSŽSpremenilo se je samo to, da

dokončni ureditvi nekaterih Da je stanje lokomotiv na SŽ še

Pogled v preteklost

11

Predvsem zase. Imejmo ga radi. spalniku na avto vlakih zopet tolikokrat požrtih besednih obljub. Tudi on nas ima. veliko. Ogromno! So posredovali In da se tistih šest, sedem

sam gospod d i r ek to r SŽ . »Neuman« telefonskih aparatov Študent naj bo Urejenega? Na videz že, a v ne da nastaviti tako, da zvonijo z O uporabi , pardon znanju globalu nič. Do prihodnje zime. Po različno frekvenco je tudi iz trte

dolgih letih moledovanja za vgraditev ogrevalne naprave, je sedaj prišla salomonska ponudba. Na Upravi so ugotovili, da bi s postavitvijo ogrevalne naprave reši l i težave z izpadanjem spalnikov iz prometa. In da predlagajo vgraditev. Če jim le povemo, kje bi se jih dalo vgraditi. Potem pa vse tiho je bilo. Da je vsega kriv prometnik, ker ste vsi na železnici same barabe itd., pa so tudi za šoferje zguljene fraze. Pa jih še kar uporabljajo.

PovzetekPravzaprav je malo tistega, nad čimer bi bil človek lahko navdušen. Ne navdušen, zadovoljen. Vsaj malo. In trenutna dogajanja niso nič kaj bolj vzpodbudna. Prepiri zvita. In da »to stane.« Tako pa slovenskega jezika je vse jasno. V s i n d i k a t o v, p o t r e b e n a l i redoljubni strojni, prometni, Sloveniji je dokaj razširjen, nepotreben referendum, napovedi vagonski, progovni, starejši, glavni uporabljan in tudi poučevan. Se je Uprave in vlade, vse to je kaj slaba dispečerji in še vsi ostali tu notri pa po tistih dogodkih na rednem popotnica za naprej. Pa sumljiva delujoči, kadijo v zato posebnem mesečnem šolanju v Ljubljani vse dogovarjanja o prevozih raznih prostoru in ko zazvoni, vsi letijo, ker uredilo. Predavatelja so komisijsko »prevoznih« špediterjev po pač vsem enako zvoni. Morda bi preverili in mu izdali pozitivno železnici, celo za tisto, kar bi lahko zadoščal le telefonski k l ic mnenje. Pa so ga potem preverili sami prepeljali in organizirali ter nadrejenih na pristojne v SVTK, še enkrat, na pobudo Uprave seveda zaračunali. Z vednostjo nekaj minut dela za računalnikom (»delavski direktor se zavzame za SŽ. Vodenjem SŽ. In plačevanjem in že bi bile različne frekvence pravice zaposlenih« ponovno in proračuna za naše izgube. Za nastavljene. In to da »stane?« vztrajno). O odsotnosti z rednega bogatenje kapitala, ki se nam bo Morda malo truda in pomoči za šolanja, letnem fondu ur in s tem takoj odrekel, če bi mu dali karte na (kljub vsemu) sodelavce. Še povezanim predpisom o pravicah mizo. Saj boste propadli, če vam vedno! Po vseh skupaj preživetih in dolžnostih delavca, da je in mora »mi« ne bi urejali takih in drugačnih letih prav gotovo. biti poučen in poučevan o varstvu prevozov. Pa se vsi ustrašijo. Ne pri delu, sicer se mu ne sme naložiti kapitala. Botrov, ki stojijo za njimi.Humor, ki to ni več dela in ga je dolžan zavrniti oz. mu Če primerjam stanje pred letom in Op isovan je pogovora med delodajalec ne sme dovoliti več ter danes, je slika dokaj delavskim direktorjem in delavcem opravljati dela, če se ne udeleži klavrna. Anarhija, brezobzirno v skeču na TV se je pokazalo za poučevanja…. No o tem viri ukinjanje in dodeljevanje dodatnih zelo neprijetno. Preveč realno. molčijo. Imajo zamašena usta. Je v zadolžitev, izgubljanje zaupanja pri Preveč kruto. In boleče. Brutalno. igri kariera. Mnogoterih. Kaj pa k o m i t e n t i h i n z a p o s l e n i h , Nemoralno. Z vidika delavcev. Za zdravje in življenje soudeležencev neodgovornost in neodzivnost. delavca. Ne direktorja. Tudi »punta«? Ni relevantno. Cilj je Funkcionira tisto, kar mora. Kar je delavskega ne. In kdo potem eden. Sredstva pa so na navajeno, da dela. Vse ostalo so zagovarja »stališče uprave«, razpolago. So ljudje. Ko jih bo nujnosti, ki jih nihče več ne opaža. vlade, delodajalca, če pa je zmanjkalo, jih bomo pa klonirali. In Bili smo klavrna podoba, vsa delavski direktor nedotakljiv. In naučili slovenščine. In varstva pri razdrobljena in razbita, vpijajoča nedosegljiv. Najbrž da tisti, ki kaže delu.po sanaciji. Danes smo enaka nanj. Ker se ga boji. Boji imeti blizu. podoba, le da smo obglavljeni. Avto vlaki vse po staremKer je »direktor«. Ki daje in jemlje. Sanacije pa ni. Kot kretnica, katere Počasi mineva spet ena od zim, ko Tudi kruh. Po lastnem prepričanju kretniški nastavek je uničen in je bilo prerekanja z vozniki o menda enakopravno in pošteno za nato, ker ni vzdrževan in urejen, njihovem plačanem in zahtevanem vse. In za vse. Tudi zase.

12

Na postaji Verd je bila dne urejanju vlakovnega prometa. bila elektronska signalno-15.12.2002, po mnogih Taki potezi sekcije za vodenje varnostna naprava predana v zapletih, najverjetneje pa tudi p r o m e t a s m o v l a k o v n i poskusno i n obenem v po sili razmer in pritiskov odpravniki, ki delamo na prometno obratovanje, ob izvajalca del podjetja Tegrad elektronski signalno-varnostni prisotnosti visokih železniških in in Siemens, končno predana napravi postaje Verd odločno drugih uradnikov, ki so si delili v poskusno obratovanje nasprotovali, vendar brez laskava priznanja o svojih

uspeha. Nasprotna stran je p r i s p e v k i h p r i p r v i , v najsodobnejša elektronska svojo potezo utemeljevala z o b r a t o v a n j e p r e d a n i , signalnovarnostna naprava / argumentom, da do večjih okvar elektronski SV napravi na ILTIS.ne bo prihajalo. Naš dvom v progah SŽ., Po vključitvi pa o n e m o t e n o d e l o v a n j e visokih uradnikih, ki bi iskali Če se ozremo malo nazaj, pa elektronske signalno-varnostne r e š i t v e z a o d p r a v l j a n j e ne moremo prezreti zagotovil, ki naprave se je pokazal za nepravilnosti v delovanju so jih dajali vodilni možje na upravičenega. Že teden dni po softwearske in hardwearske vodenju prometa, vključno z vključitvi, dne: 21.12.2002 in opreme, razen vzdrževalcev SV direktorjem Infrastrukture tudi dne: 11.01.2003, je prišlo do naprav, »ni ne duha ne sluha«. , (Skupščina SŽPS maj 2002), popolnega izpada delovanja Nam, vlakovnim odpravnikom da se bo elektronska signalno-elektronske signalno-varnostne postaje Verd, pa je po vključitvi varnostna naprava predala iz naprave v trajanju 3 oziroma 4 os ta la le na jsodobnejša t e s t n e g a v p o s k u s n o ure. Za zagotavljanje varnega e l e k t r o n s k a s i g n a l n o -obratovanje le, če bodo prometa, pa so se morali izvajati varnostna naprava, ki nekaj odpravljene vse pomanjkljivosti izjemni postopki določeni v časa dela, potem pa zopet ne in nepravilnosti v delovanju ter Pravi ln iku 2 (namest i tev dela pač po načelu »sad ga se v času testnega obratovanja a m b u l a n t n i h k l j u č a v n i c , vidiš, sad ga ne vidiš«.ne bodo pojavljale napake pregledovanje kretnic na vozni (izjemoma ena ali kvečjemu poti, dovoljevanje uvozov na dve na mesec). Kot pa je postajo preko RDZ naprav,… Vlakovni odpravniki postaje razvidno iz dokumentacije (V-Tak način urejanja prometa pa VERD11/ Prijava napak na SV TK je imel za posledico velike ovire napravah) pa je bilo v času in zamude tako v potniškem kot z a d n j e g a p o s k u s n e g a tovornem prometu.obratovanja, ki je trajalo manj Glede statistike motenj in napak kot mesec dni, precej tudi na e lekt ronski s ignalno-takšnih napak, ki vplivajo na varnostni napravi pa lahko urejenost in varnost prometa.povemo tudi to, da je bilo od Kljub temu, da je bilo že ob vključitve do 31.12.2002 še 6 vključitvi vsem jasno, da napak, za katere je bilo elektronska signalno-varnostna p o t r e b n o p o s r e d o v a n j e naprava ne bo delovala brez vzdrževalcev SV naprav. V času manjših in večjih napak, je bila od 01.01.2003 do 26.01. 2003 v k l j u č i t e v v p o s k u s n o pa celo 18 napak, pri čemer je obratovanje opravljena. Le 4 dni enkrat prišlo do celotnega po vključitvi, pa je bilo tudi izpada sistema ter še dveh uk in jeno de lovno mesto kratkotrajnih izpadov, ostale kretnika, ki bi ob napakah na napake pa so bile vezane na elektronski signalno-varnostni nepravilnosti pri delovanju n a p r a v i l a h k o p o m a g a l signalov, kretnic in števcev osi.vlakovnemu odpravniku pri Razočarani ugotavljamo, da je

Elektronska signalnovarnostna naprava na postaji Verd

Potni stroški- saj ni res- pa je

Vezano na strojno službo je tudi plačevanje stroškov vožnje na d e l o . P o d v e h č l a n k i h v Prometniku v preteklem letu, po podpori mojemu razmišljanju s s t r a n i t u d i v e l i k e v e č i n e sodelavcev, tudi strojevodij, o enakih merilih pri določanju višine in upravičenosti do povračila potnih stroškov, predvsem pa po »zaslišanjih« s strani najbolj odgovorne osebe na SŽ za te zadeve ( sedaj gre gospa menda v pokoj), sem bil prepričan, da se bodo zadeve uredile. Toliko bolj, ker mi je dotična odgovorna oseba zagotavljala, da takšnih kršitev, kot sem jih navajal, ne more biti, če morda res kje slučajno so, jih bodo takoj odpravili in odgovorne sankcionirali. Pa se je izkazala za pravilno domneva sodelavca, ki je dejal, da če »vlečejo« v »bajti« denar za potne stroške, ga morajo pustiti še nekaj malega za »rajo«. Ker je stanje tudi po vseh zasl išanj ih in opozar janj ih nespremenjeno, je najbrž že tako.

Tretjega januarja 2003 je prišlo službeno pošto pošlje na postajo p r e d p i s u j e n a č i n d e l a do nove delitve dela med Sekcijo G r o s u p l j e . T r a n s p o r t n i vlakovnemu odpravniku. Šefu za tovorni promet Ljubljana in komercialist obračuna tovorne postaje, prepuščenemu lastni Sekcijo za vodenje prometa liste, pripravi listnice za olistanje iznajdljivosti, ne preostane Ljubljana. praznih in naloženih vagonov. drugega, kot da smiselno Vodja D.E. tovornega prometa Olistanje naj bi opravljal i povzame odredbo tovornega Novo mesto je izdal odredbo vlakovodje pri vlaku 52430. Ti so prometa in jo pomoli prometniku številka 13/02, s katero odreja se uprli in tega ne delajo. v podpis. Da pa ob tako zapleteni prenos komercialnih del in Pripravo listnic in olistanje še i n p o v r š n i o p r e d e l i t v i blagovnih blagajn postaj Škofljica nap re j op rav l j a v l akovn i komercialnih postopkov zevajo i n L j u b l j a n a - R a k o v n i k , odpravnik, čeprav po odredbi to vsebinske luknje in da je ob tem transportnemu komercialistu ni več njegovo delo. Duplikate kršeno ničkoliko predpisov postaje Grosuplje. tovornih listov dobi vlakovni komercialne službe, pa tako P o o d r e d b i , u p o r a b n i k i odpravnik s službeno pošto in jih nobenega ne zanima več. Važno železniških storitev, še naprej izroči uporabniku. je, da so »zmanjšali stroške« p reda ja j o i n p revzema jo Upo rabn i k po končanem priračuna. Kdo bo odgovarjal v p r e v o z n e d o k u m e n t e n a nakladanju/razkladanju ni dolžan primerih nepravilnosti ali kdo bo dosedanjih mestih. obvestiti vlakovnega odpravnika, sestavil zapisnik v primeru Opisan je celoten postopek dela a m p a k t r a n s p o r t n e g a poškodovanja blaga, pa se bo v prispetju in predaji pošiljk. k o m e r c i a l i s t a n a p o s t a j i verjetno odločalo po trenutnem Prispeli vagoni za razkladanje se Grosuplje. navdihu.dostavijo na razkladalne tire po Primopredajo vagonov med istem postopku kot do sedaj, železnico in uporabnikom opravi Vlakovni odpravniki si želimo, da tovorne liste vlakovodja izroči vlakovni odpravnik postaje se te reči uredijo in da se celotno transportnemu komercialistu Škofljica oziroma Ljubljana delo opravi na postaji, brez postaje Grosuplje. Transportni Rakovnik, pa če prav ni obveščen uporabe »kurirčkove pošte«. komercialist postaje Grosuplje niti o začetku niti o koncu Prepričani smo, da smo dovolj opravi obračun tovornih listov in nakladanja/razkladanja vagona. strokovni, da to delo še naprej telefonsko obvesti uporabnika o Iz omenjene odredbe ni razvidno, opravljamo sami v celoti. Znotraj prispelih pošiljkah. Obračunane kdo vodi vag-1 za prispele podjetja pa naj se dogovorijo o tovorne liste s službeno pošto vagone na postajo, kdo vodi fi na nčni delitvi. Če pa bo tako še dostavi jo uporabnikom na v a g - 4 z a p r e k o m e r n o napre j , pa ve r je tno tud i postajo Škof l j ica ozi roma zadrževanje vagonov na postaji »kurirčkove pošte« ne bomo Ljubljana Rakovnik. Izjema so po krivdi uporabnika in še prenašali zastonj. prispele pošiljke za podjetje m a r s i k a j n i j a s n e g a . I z TERA R.B. d.o.o., tovorni listi navedenega izhaja, da se pošiljk za to podjetje počakajo na n a m e s t o z e n o s t a v n i m , postaji do 9. ure in so na u č i n k o v i t i m i n h i t r i m Lekso Stanojevičrazpolago uporabniku. Po 9. uri servisiranjem strank, ukvarjamo pa jih vlakovni odpravnik postaje s »kurirčkovo pošto«. In to vse Škofljica pošlje na postajo zaradi nekaj tolarjev priračuna. Grosuplje. Izumitelji opisano predpisanih Vagone za nakladanje naroča postopkov še očitno niso uporabnik pri transportnem ugotovili, da priračun zaradi tega komercialistu postaje Grosuplje, ne bo verjetno nič nižji - kakovost v a g o n e d o s t a v l j a j o n a storitve pa zagotovo.nakladalne tire po planu, ki ga izdela transportni komercialist in O vsem tem, kar se dogaja okrog je o tem dolžan obvestiti delitve dela, tako Poslovna enota vlakovnega odpravnika postaje, vodenje prometa kakor tudi za katere so vagoni naročeni. Sekcija za vodenje prometa Spet se ponavlja zgodba. Ljubljana, brez pojasnil nemo Uporabniki tovorne liste predajo opazujeta, kako delovna enota vlakovnem odpravniku, ta jih s tovornega prometa odreja in

13

Nova delitev dela?

MÁV - SŽ 2 : 0

Poskusni prodaji vozovnic iz avtomatov na slovenskih železnicah smo bili lahko priča v začetku osemdesetih let, ko sta se na ljubljanski železniški postaji pojavila avtomata za tovrstno prodajo. Vendar pa sta kaj kmalu izginila iz vhodne avle in o takem načinu prodaje ni bilo slišati celih dvajset let skoraj nič. No, skoraj nič. V letu 2001 je zdaj že bivši generalni direktor mag.Igor Zajec s svojimi sodelavci ob napovedi stavke Sindikata železniškega prometa zaradi neurejene prodaje vozovnic s strani prometnikov zagotovil, da se bo taka prodaja pričela izvajati v pičlih šestih mesecih. Dvakrat po šest mesecev je naokoli, zgodilo pa se ni popolnoma nič. Pa naj kdo še reče, da so naši brkati sosednje komaj splezali z dreves.

14

na SŽ, kjer je poleg novega pravilnika v veljavi še vedno Preventivni zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo pravilnik o posebnih zdravstvenih pogojih, ki jih morajo zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti izpolnjevati železniški delavci, ki neposredno sodelujejo delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, v železniškem prometu. Velja pa tudi interno navodilo o poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preventivnih pregledih zaposlenih na SŽ ter pravilnik 655 preprečevanjem invalidnosti.za tista delovna mesta kjer se preventivni zdravstveni Kakšen bo obseg, vsebina in rok posameznega pregledi opravljajo po posebnih predpisih. Ni kaj, kar se preventivnega zdravstvenega pregleda izhaja iz ocene

regularnosti tiče je zadeva pokrita stoodstotno. Do tu vse lepo in prav. Pred nekaj leti so bile v večini regij zamenjane zdravstvene knjižice s karticami zdravstvenega zavarovanja. Ker te kartice nosijo samo nekaj osnovnih podatkov in iz njih ni mogoče razbrati zgodovine preteklega zdravstvenega stanja oziroma bolniške odsotnosti, je pooblaščena zdravstvena ustanova zahtevala, da morajo delavci, ki h o d i j o n a u s m e r j e n e o b d o b n e preglede(periodični pregledi) prinesti s seboj zdravstveno kartoteko izbranega delavčevega zdravnika. Čeprav naj bi si to medicinsko dokumentacijo na ustno ali pisno zahtevo pr iskrbela pooblaščena zdravstvena organizacija, si morajo to dokumentacijo (zdravstvene kartoteke) delavci priskrbeti sami. Vendar pa pridobitev te kartoteke nemalokrat predstavlja resen problem. Od tega, da pri tem z lahkoto prezremo, da gre za varovane podatke, da različne zdravstvene

ustanove na različen način izročajo ali pošiljajo tvegan j a . N o v i pravil

to dokumentacijo, pa do tega, da ti za to izročitev povrhu nik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, ki

vsega še zaračunajo. Tudi prav, saj danes tako ali tako ni velja od lanskega oktobra določa vrste teh pregledov. To

nič več zastonj. Ni pa prav, da ti potem delodajalec, ki te je so predhodni, usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni

napotil na zdravniški pregled noče povrniti tega stroška. preventivni pregledi.

Tudi ob tem, da zdravstvena ustanova izda originalni Preventivne zdravstvene preglede dobro poznamo tudi

račun, opremljen z vsemi podatki, ki jih zahteva zakon.

So periodični zdravniški pregledi res brezplačni

Obisk pri hrvaških kolegih smo izmenjali kar nekaj mnenj glede prihodnosti tako slovenskih kakor tudi hrvaških, pa tudi ostalih železniških

V zadnjih decembrskih dneh smo se v SŽPS odzvali vabilu na sproščen delovni sestanek, kamor so nas povabili hrvaški kolegi »Sindikat prometnika vlakova uprav. Zanimivo je, kakšen pogled imajo hrvaške Hrvatske.« Hrvaški kolegi so ravno v tem času zaključili železnice na tok dogajanj na desetem in petem koridorju, pogajanje za kolektivno pogodbo, ki jim je postregla z ki je za njih prav tako pomembna tržna niša. Med drugim obilico novitet. Po dolgotrajnih pogajanjih jim je uspel, so tudi zelo dobro seznanjeni s stanjem na SŽ. Okoli lahko bi celo dejali velik met, saj so uspeli vključiti v novo bližujočega referenduma, pa tokrat ni bilo resnih debat. kolektivno pogodbo, tako provizijo za prodajo vozovnic, Hrvaški kolegi so smernice pri pogajanjih črpali tudi iz kakor tudi druge zahteve, za katere so se potegovali kar naše kolektivne pogodbe in če povzamemo, so bili pri tem nekaj let. Rezultat pogodbe je nedvomno tudi celo bolj uspešni. Vsaj kar zadeva izplačevanja teh osamosvojitev njihovega sindikata izpred nekaj let, saj so dodatkov. Priznati pa moramo, da na Hrvaškem in na se pred tem v sindikatu železničarjev, skoraj popolnoma hrvaških železnicah še niso v takšnem stadiju, da lovijo interesno porazgubili. Danes šteje njihov sindikat krepko zadnji vlak pred popolnim kolapsom, tako da pri teh čez tisoč članov, ki so pretežno zaposleni v vodenju pogajanjih ostaja še dovolj manevrskega prostora, tako prometa in operativi. Čeprav so jim v začetku ustanovitve za sindikat kakor tudi za upravo.in delovanja kar krepko metali polena pod noge, so danes Namen našega srečanja je bilo tudi utrditi naše močan in stabilen sindikat, ki je na pogajanjih z Upravo sodelovanje glede na sorodnost sindikata. Ideja o HŽ odigral večinsko vlogo. Da je temu res tako, smo se podobnih skupnih projektih z ostalimi sindikati v drugih lahko prepričali, ko se je vabilu na naš sestanek odzval državah, predvsem pa sosednjih, je živa že kar nekaj tudi direktor za prometne posle Marko Zec. V razgovoru časa. Prvi korak bo narejen že v tem mesecu, ko bomo

S 1.1.2003 se je pričel uporabljati obstajajo elementi delovnega njega v pogodbenem odnosu nov Zakon o delovnih razmerjih razmerja (podrejenost delavca, pričakuje in kaj lahko on (nadalje ZDR), katerega je odp lačnost de la , osebno pričakuje od delodajalca. Ne Državni zbor RS sicer sprejel že opravljanje dela). glede na to, kakšna določila aprila leta 2002, objavljen pa je vsebuje pogodba o zaposlitvi, pa bil v Ur. listu RS, št. 42/02, dne so neveljavna vsa tista določila 15.5.2002. pogodbe, ki so v nasprotju s

S k l e p a n j e p o g o d b e o s p l o š n i m i d o l o č b a m i o zaposlitvi m i n i m a l n i h p r a v i c a h i n

T e m e l j n e z n a č i l n o s t i obveznostih pogodbenih strank, delovnega razmerja Razen v izjemah, ki jih določa d o l o č e n i m i z z a k o n o m ,

ZDR (12 primerov), mora kolektivno pogodbo oziroma delodajalec prosto delovno splošnim aktom delodajalca. V Novi ZDR uveljavlja pogodbeno mesto javno objaviti, za javno primeru, da pogodba o zaposlitvi delovno razmerje. Gre za objavo pa se šteje tudi objava v vsebuje taka določila, se razmerje, v katerem se delavec s uradnih prostorih Zavoda RS za neposredno uporabljajo določbe pogodbo o zaposlitvi zaveže, da zaposlovanje. Prosto delovno zakona, kolektivnih pogodb bo opravljal delo po navodilih mesto ne sme biti objavljeno o z i r o m a s p l o š n i h a k t o v delodajalca, delodajalec pa se samo za moške ali samo delodajalca, s katerimi je delno zaveže, da mu bo to delo ženske, razen če je določen spol določena vsebina pogodbe o plačeval. Glede na pogodben nujen za opravljanje dela. zaposlitvi, kot sestavni del značaj delovnega razmerja se D e l o d a j a l e c l a h k o o d pogodbe.morata stranki (delavec in p o s a m e z n e g a k a n d i d a t a Za obveščenost delavca mora delodajalec) o vsebini pogodbe o zahteva samo predložitev tistih pogodba o zaposlitvi vsebovati:zaposlitvi sporazumeti, doseči dokazil, s katerimi dokazuje, da - podatke o pogodbenih strankah soglasje (v pogodbenem pravu izpolnjuje pogoje za delo. Zakon z navedbo njunega prebivališča velja, da je pogodba sklenjena, prepoveduje delodajalcu, da bi o z i r o m a s e d e ž a ,ko se stranki sporazumeta o od delavca zahteval družinske in - d a t u m n a s t o p a d e l a ,njenih bistvenih sestavinah, druge podatke (npr. načrtovanje - naziv delovnega mesta oziroma praviloma o predmetu v našem n o s e č n o s t i ) , č e n i s o v podatke o vrsti dela, za katerega primeru gre za delo in ceni v neposredni zvezi z delom. delavec sklepa pogodbo o našem primeru o plačilu za delo). Delodajalec sicer prosto izbira zaposlitvi, s kratkim opisom dela, Pogodben značaj delovnega (pogodbena svoboda), s katerim ki ga mora opravljati po pogodbi razmerja terja tudi, da se glede kandidatom bo sklenil delovno o z a p o s l i t v i ,s k l e p a n j a , v e l j a v n o s t i , razmerje, vendar mora izbrani - kraj opravljanja dela; če ni prenehanja in drugih vprašanj kandidat obvezno izpolnjevati navedenega točnega kraja velja, pogodbe o zaposlitvi uporabljajo vse pogoje, ki so bili pri razpisu da delavec opravlja delo na splošna načela civilnega prava. prostega delovnega mesta s e d e ž u d e l o d a j a l c a ,Splošna načela civilnega prava z a h t e v a n i . N e i z b r a n e g a - čas t ra janja delovnega ureja Obligacijski zakonik (Ur. list kandidata mora delodajalec o razmerja in določilo o načinu RS, št. 83/01, z dne 25.10.2001). tem, da ni bil izbran obvestiti v izrabe letnega dopusta, če je Delavec bo tako lahko izpodbijal roku 8 dni po sklenitvi pogodbe z sklenjena pogodba o zaposlitvi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, izbranim kandidatom, neizbrani z a d o l o č e n č a s , če je bila sklenjena zaradi kandidat pa ima prav ico - določilo ali gre za delovno g rožn je , s i l e a l i zv i j ače zahtevati, da mu delodajalec razmerje s polnim ali krajšim (preslepitve), enako delodajalec, vrne vse dokumente, ki mu jih je d e l o v n i m č a s o m ,če ga bo delavec npr. preslepil, predložil v izbirnem postopku. - določilo o dnevnem ali da ima določena znanja, ki jih v tedenskem rednem delovnem resnici nima. Vsebina pogodbe o zaposlitvi času in razporeditvi delovnega Pogodba o zaposlitvi se sklepa č a s a ,praviloma za nedoločen čas V delovnem razmerju je potrebno - določilo o znesku osnovne (izjeme določa ZDR) in v pisni kot šibkejšo stranko pogodbe plače delavca v tolarjih, ki mu obliki. Pogodba je veljavna, tudi varovati delavca. Delavec mora pripada za opravljanje dela po če ni sklenjena v pisni obliki, če biti obveščen o tem, kaj se od pogodbi o zaposlitvi ter o

15

KRATKA PREDSTAVITEV ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH (I. Del)

16

V pogodbi o zaposlitvi se glede dodati aneks z usklajenim niso v nasprotju z ZDR, četudi vprašanj, navedenih v sedmi, zneskom osnovne plače dajejo delavcem več pravic kot deveti, deseti in enajsti alinei posameznega delavca, zakon. Isto velja za sklenjene prejšnjega odstavka, stranki lahko uskladitev pa bo potrebna pogodbe o zaposlitvi. Pravice, ki sklicujeta na veljavne zakone, tudi v bodoče pri vsaki pripadajo delavcu na podlagi kolektivne pogodbe oziroma spremembi izhodiščne sklenjene pogodbe o zaposlitvi mu splošne akte delodajalca. plače po tarifni prilogi h pripadajo še dalje, četudi bi jih ZDR Če primerjamo 29. člen ZDR s 30. KPDŽP, ali kolektivna pogodba morebiti členom Kolektivne pogodbe za - po KPDŽP mora pogodba zmanjšala ali ukinila. ZDR namreč dejavnost železniškega prometa o zaposlitvi vsebovati še določa, da sprememba zakona, (nadalje KPDŽP), ki tudi določa naslednje sestavine, ki po kolektivne pogodbe ali splošnega vsebino pogodbe o zaposlitvi, Z D R n i s o o b v e z n e : akta delodajalca, ne vplivata na ugotovimo, naslednje razlike: določitev tarifnega in tiste pravice, ki so za delavca - ZDR določa, da mora biti v plačilnega razreda, v ugodneje določene v pogodbi o primeru pogodbe o zaposlitvi za katerega je uvrščeno zaposlitvi.določen čas način izrabe letnega delovno mesto, način dopusta določen v pogodbi o ugotav l jan ja de lovne zaposlitvi tega določila v KPDŽP uspešnosti, poskusno delo ni, imajo pa vsi delavci, ki imajo ( č e s e z a h t e v a ) ,

Bernard NAREDpogodbo o zaposlitvi sklenjeno za pr ipravn iš tvo (če se določen čas, pravico, da se jim to p o g o d b a s k l e p a s določilo z aneksom vnese v pripravnikom), ukrepi za pogodbo o zaposlitvi, posebno varstvo delavcev,

- KPDŽP v 8. alinei 30. člena izobraževanje, delovna kot obvezno sestavino doba s povečan jem

V naslednjih številkah Prometnika pogodbe o zaposlitvi beneficirana delovna doba bodo objavljena nadaljevanja, v določa tudi določilo o (po novem vključitev v katerih bodo na kratko odmoru, počitku in letnem o b v e z n o d o d a t n o predstavljena poglavja ZDR, ki dopustu, medtem ko ZDR pokojninsko zavarovanje), govorijo o: govori le o letnem dopustu n a č i n s p r e m e m b e - Obveznostih pogodbenih (10. alinea 29. člena ZDR) pogodbe o zaposlitvi. strank (delavca in delodajalca)določitve odmora med

- Spremembi ali sklenitvi delom in počitkov (dnevni Čeprav ima KPDŽP določenih več nove pogodbe o zaposlitvi in tedenski) ZDR ne določa vsebin, ki se jih določa s pogodbo o zaradi spremenjenih kot obvezne sestavine zaposlitvi kot ZDR, to ne pomeni, okoliščinpogodbe o zaposlitvi. da jih je potrebno iz KPDŽP črtati.

- Suspenzu pogodbe o Zakonodajalec je verjetno Š e l e i s k a n j e p o m e n a zaposlitvištel, da to ni potrebno, saj posameznega določila in njegova

- Posebnostih pogodb o je odmor med delom jasna skladnost z ZDR bosta dala zaposlitvizakonska kategorija, sam odgovor, kaj naj ostane v pogodbi o

- Spremembi delodajalcačas izrabe pa je možno zaposlitvi kaj je v nasprotju z ZDR, - Prenehanju pogodbe o določiti z razporeditvijo kaj pa je njegova nadgradnja. V

zaposlitvidelovnega časa, prav tako kolektivnem dogovarjanju pa tudi - Pravicah, obveznostih in s e i z r a z p o r e d i t v e sicer velja, da je kolektivna

odgovornostih iz delovnega časa vidi, kdaj pogodba lahko ugodnejša od delovnega razmerja delavec ne dela kdaj ima zakona, kateri ureja le minimum (opravljanje pripravništva, torej počitek, pravic.poskusno delo, plačilo za - ZDR določa, da mora delo, delovni čas, nočno pogodba o zaposlitvi

Veljavnost KPDŽP in pogodbe o delo, odmori in počitki, vsebovat i do loč i lo o posebnosti glede urejanja zaposlitviznesku osnovne plače delovnega časa, nočnega (8.alinea 29. člena ZDR), dela, odmorov in počitkov, ZDR veljavnosti kolektivnih KPDŽP pa zgolj o določilih letni dopust, druge pogodb ni preklical, jasno pa je, da o osnovni plači. Navedena odsotnosti z dela, se tiste določbe iz kolektivnih razlika pomeni, da je obveznost opravljanja pogodb, ki niso v skladu z ZDR, ne potrebno na Slovenskih drugega dela zaradi uporabljajo. Z druge strani pa se ž e l e z n i c a h v s e m izjemnih okoliščin, uporabljajo vse tiste določbe, ki pogodbam o zaposlitvi

zasedenostjo delovnih mest in delovnimi časi, O b m o č n i o d b o r ki so jih odgovorni skušali uveljaviti kar na Zidani Most pokriva »palec in počez.«postaje vzdolž reke Pri našem delu nekako sledimo temeljni nalogi S a v e , v š t e v š i izboljšanju delovnih pogojev za vse naše člane. postajo Zagorje pa Pri tem smo bili v zadnjem času kar uspešni, saj do mejne postaje smo s pomočjo SŽPS uspeli, da je bila večina Dobove in del cepne postaj na našem območju opremljena s proge iz Sevnice klimatskimi napravami. Prav tako se trudimo, proti Trebnjemu. da bi na vseh postajah imeli čajne kuhinje. Pri Članska sestava urejanju teh prostorov oziroma pri nabavi območnega odbora opreme, območni odbor pomaga tudi z je prav tako pisana namenskimi sredstvi.k a k o r v d r u g i h Med specifične probleme, s katerimi se odborih. Zanimivo je, da od ukvarjamo v odboru, sodi nedvomno tudi delo vseh prometnikov na področju, ki ga pokriva na postaji Dobova. Zaradi neurejenih naš odbor, samo dva nista člana SŽPS. Veseli meddržavnih sporazumov in dela v nas, da so v naš odbor včlanjeni tudi ostali konglomeratu z ostalimi službami, ki so po profili, kot so potniški blagajniki, brzojavci, reorganizaciji, oprostite, notranji organizaciji, premikači in v zadnjem času tudi sodelavci, ki ostali brez pravih dirigentov, pa s policijo, carino prihajajo iz vrst progovzdrževalne dejavnosti. in drugimi državnimi organi, nemalokrat Območni odbor je bil ustanovljen v samem prihaja do motenj tehnološkega procesa dela, začetku nastanka sindikata, iz naših vrst pa ki jih po sili razmer rešujejo največkrat kar izhajajo tudi tvorci sindikata, ki je bil prometniki sami. Ob prihajajoči južni meji v ustanovljen v letu 1990.okviru Shengenskega sporazuma pa se Pri našem delu in zagotavljanju pravic nikakor problemi pojavljajo kar sami po sebi, tako da ne delamo razlik med različnimi profili, ampak nam dela na tem področju nikakor ne bo poskušamo, da so vsi člani zastopani zmanjkalo. enakopravno. Tak način dela se odraža v tem, Seveda to ne pomeni, da se bomo v bodoče da nam železničarji zaupajo in da se naše ukvarjali samo s problemi velikih postaj, prav številčno članstvo nenehno povečuje. Trenutno nasprotno. V bodoče nas nedvomno čaka območni odbor šteje 128 članov. obilica dela prav na področju zagotavljanja Problemi, s katerimi se ukvarjamo v območnem pravic naših članov iz manjših postaj, kjer so odboru, so v večini primerov podobni problemi bolj skoncentrirani, a obenem zelo problemom, s katerimi se ukvarjajo v drugih kompleksni.odborih, nekaj pa je takih, ki so nekako V odboru pa se nikakor ne mučimo samo s specifično vezani na naše območje. Če se problemi, ampak se znamo tudi poveseliti in biti ozremo nekaj let nazaj, je bila na našem aktivni tudi na drugačen način. Čez leto območju izvedena ena prvih racionalizacij organiziramo kar nekaj družabnih srečanj delovnih mest, ki je rezultirala v tem, da so članov, poleg tega pa območni odbor organizira nekatera dela morali prevzeti prometniki, ki pa tudi tedensko dvoransko rekreacijo. Vse te za to niso bili nikakor stimulirani. Temu smo aktivnosti območni odbor tako organizacijsko predvsem s strokovnega stališča bolj ali manj kakor tudi finančno pokriva stoodstotno. uspešno nasprotovali. V zadnjem času se že Pred kratkim je vodenje našega odbora kaže, da je bila ta vrsta racionalizacije prevzelo novo izvoljeno vodstvo. Za delovnih mest v določenih primerih predsednika je bil izvoljen Robert Medved. Kot preobsežna in ni dosegla pravega cilja, na kar sam v svojem programu zagotavlja, se bo smo vseskozi argumentirano opozarjali. V takšno delo območnega odbora nadaljevalo zadnjem času smo se v veliki meri ukvarjali z

17

Območni odbori se prestavljajo

OO Zidani Most

18

….rolanje po tirih…

»Sindikat je puška enocevka. Če je poleg sindikata na isti valovni dolžini tudi svet delavcev, je to puška dvocevka. Če pa se temu priključi še delavski direktor, je to delavski mitraljez. Ko vsi trije nastopijo enotno, ni več težav. Najhuje pa je, ko je sindikat na eni strani, svet delavcev na drugi, delavski direktor pa nekje v oblakih. To je potem katastrofa.«Dnevnik Večer o izjavi našega delavskega direktorja Alberta Pavliča.(Boško Buha je bil za A.P. pravi amater press)

»Mogoče je res tako videti, vendar velike razlike med vlogo predsednika sindikata in delavskega direktorja, kar se ciljev tiče, ni.«Odgovor delavskega direktorja novinarjem na vprašanje, kako to, da kot delavski direktor še naprej nastopa kot nekdanji sindikalist.(Vrata sindikalne pisarne Sindikata železničarjev in napis na hodniku v sindikalne prostore, po novem krasi še dodaten napis DELAVSKI DIREKTOR press)

Medtem, ko so se železničarskega »teženja« volivci že naveličali. Sindikalni voditelji so namreč s svojim nastopaškim pristopom volivce prej odvrnili, kot prepričali. Še zlasti pa so volivci očitno ugotovili, da bo tudi zanje drago, če bo težke izgube, ob sicer relativno dobrih plačah železničarjev in zlasti njihovih aktivistov, še naprej plačevala samo država.(Mediji o splošnem vzdušju pred in po referedumu ter o sramotnem nastopu Alberta Pavliča na nacionalni televiziji)(Vas je bilo ob tem kaj sram, da ste železničarji press)

Pravite, da so železničarji slabo plačani. Plača delavskega direktorja znaša približno milijon tolarjev bruto, vi dobite 60 odstotkov tega. Koliko še dobite in od koga? »Kot član NS okoli 60.000 SIT, kot član NS centralnih delavnic 50.000 SIT, kot predsedujoči sveta delavcev za vsako sejo 7.000 SIT.Odgovor predsednika sveta delavcev Silva Berdajsa na vprašanje novinarke Dnevnika o prejemkih železničarjev.(Plus strojevodska plača press)

…če bo Marjan Rekar res postal direktor Petrola, bo triumfiral Igor Bavčar. Glede na Rekarjeve menedžerske reference, ko je bil direktor Slovenskih železnic, Slovenske razvojne družbe, ljubljanskega holdinga, bi torej Istrabenz lahko postal slovenski naftni monopolist… Revija MAG o tem, da je top maneger M.R., še vsako firmo zafural.(Slovenske železnice si še do danes niso opomogle press)

…ob osmih zjutraj v Ljubljani na ministrstvu za promet z Vilijem in Matejo poslušamo o bonitetah železničarjev. Davkoplačevalci seveda ne vedo, da mi vsi plačujemo sprevodnikom počitnice v Atomskih Toplicah. To, da železnice vsak dan naredijo za eno hišo izgube, že vedo…Direktor Spema - Božidar Novak, v dnevniku Večer o tem, kdo je tisti, ki ima na železnici privilegije.(Še dobro, da ni nič slišal o štirimesečni bonifikaciji press)

19

naporom hoje. Skupina, v kateri se Planinstvo se je v našem sindikatu Planinski krstje polovica srečala prvič z že močno zakoreninilo. Poleg Planinska navada je, da vsakega, visokogorjem, je hodila utečeno planincev, ki jim hribi nekaj ki prvič stopi na višino prek dva brez večjih zastojev. Med nami so pomenijo, se nam je pridružila še tisoč metrov, krstimo z udarcem bili tudi takšni, ki so celo dvomili, da skupina pohodnikov, ki so jih gore vrvi po zadnji plati, tako da si za jim bo uspelo priti do vrha, pa so s očarale in po vsakem pohodu vselej zapomniš, kje si dobil pomočjo vodnikov brez težav sprašujejo po novih sindikalnih planinske 'batine'. Nam tega ni bilo dosegli svoj največji uspeh. planinskih potepanjih. Tudi v potrebno, kajti vedeli smo, da je

letošnjem letu načrtujemo poleg bila večina prvič na Kaninu in da Pot po grebenuTriglava še kakšno lažjo turo, o jim je že osvojitev vrha pomenilo

neko doživetje in samozavest, kar se je še posebej izkazalo pri spustu na povratku.

Vrnitev k žičniciK žičnici smo se vračali v dveh skupinah. Prva po daljši poti mimo planinskega doma, druga pa kar naravnost. Toda to ni bil tako preprost spust, kot je bilo povedano. Tri urni spust je bil vsekakor lažji kot vzpon, toda noge so bile že utrujene in potrebno je bilo previdneje stopati po mestoma zahtevnih skalah. Večina se nas je ob prihodu na zgornjo postajo žičnice napotila k 'šanku' in šele ko smo si ohladili dušo in telo, smo pomislili, da bi bilo pametno kaj toplega pojesti.

Polovico poti je potekalo po rahlo čemer vas bomo pravočasno vzpenjajoči utrjeni meliščni poti, ki Spust v dolinoobvestili. ni bila posebej utrujajoča. Potem Do odhoda v dolino je bilo dovolj smo se začeli vzpenjati po skalovju časa. Nihče ni negodoval zaradi Vzpon na vrh Kaninain premagati je bilo potrebno kar čakanja, kajti razgled v dolino je bil Po, za večino, dobro prespani noči nekaj metrov v višino, da smo prišli nekaj posebnega. Morda si je v planinskem domu Petra Skalarja, na greben. Grebenska pot z kateri zaželel vrnitve na smučišče smo po zajtrku krenili planinskim razgledom v dolino, je največji v zimskem času. Ob prijetnem pustolovščinam naproti. Sliši se planinski užitek. Toda do vrha je počitku smo se zabavali ob nenavadno, toda za večino je bila bilo še vsaj pol ure hoje po zahtevni pogledu na športnike, ki so se s to zares prava visokogorska poti, ki se je spuščala in dvigala in padali spuščali v dolino. Morda bi avantura. Planinski dom stoji na mestoma delovala pri nekaterih se človek kar prepustil sanjarjenju, višini 2287 metrov, do vrha Kanina prav adrenalinsko. Toda napor je da nas niso predramili žičničarji in (2587 m) pa je potrebno premagati bil kmalu poplačan z osvojitvijo nas vkrcali v kabine. Že sama tristo višinskih metrov, kar izgleda vrha. Kakšen veličasten občutek vožnja z žičnico je doživetje svoje malo, v resnici pa je to kar tri ure za mnoge, ki so dokazali, da so vrste, še posebej, če se voziš dlje hoda.sposobni osvojiti enega največjih časa in opazuješ premagovanje Na turo smo krenili vsi, razen tistih, slovenskih vrhov. Takoj je bil višine ali spust v dolino. ki jim je bila cilj planinska koča. Kar pozabljen ves napor in strah, lepa kača pohodnikov se je vila po prevladovalo je nepopisno Na poti domovneprijaznem kraškem skalovju, vzdušje. Nekdo v skupini je izjavil: Pri izstopu iz žičnice smo doživeli vse do mel iščne pot i pod "Brez našega sindikata nikoli ne bi pravo presenečenje, kajti stopili grebenom kaninskega pogorja. bil tako visoko. Drugo leto gremo smo v pravo poletno vročino. Kljub temu, da na tej višini ni na Triglav!" Razlika v temperaturi je bila kar za vročine, nas je sonce kar prijetno

deset stopinj in morali smo se ogrevalo pot težo nahrbtnikov in

PLANINSTVO

Kanin očaral naše pohodnike II.del

V a b i l o

Območni odbor Zidani Most organizira ob 8. marcu srečanje in izlet za vse članice Sindikata železniškega prometa Slovenije.OO Zidani Most in Sindikat železniškega prometa Slovenije, vas tokrat prisrčno vabita na tradicionalno praznovanje Vašega praznika na obrobje posavja, na Bizeljsko.Vaše srečanje smo poimenovali »dan žena na Bizeljskem«

Predviden program za dne: 08.03.2003

»Dan žena na Bizeljskem«

Prihod v Krško ob 09.58, z vlakom »Zurich« št.415.Po zboru na postaji Krško se bomo z avtobusi odpravili na Bizeljsko.

· ogledali si bomo znamenite »repnice« · naredili postanek v priznani šampanjski kleti Istenič, kjer nam bodo zagotovo

pripravili kakšno presenečenje· v najstarejšem gostišču na nekdanji južni poti, ki je vodila do Dunaja, se bomo

ustavili na kosilu· po kosilu, …naj ostane mala skrivnost· naše srečanje bomo zaključili v bližini železniške postaje Dobova, kjer se bomo

ob dobri kapljici in plesu poveselili do ur, ki jih boste določile same

Vse zainteresirane članice se lahko prijavijo predsednikom območnih odborov, ki sporočijo številčno udeležbo organizacijskem odboru Zidani Most. (Stanka)

Stroške izleta krijejo območni odbori, glede na številčno udeležbo.

Torej prisrčno vabljeni v deželo, kjer se svet začne in konča v repnici!

Vse dodatne informacije lahko dobite pri organizacijskem odboru OO Zidani Most.

Tel: 031 870 271, Stanka JURKOŠEK ali postaja Brežice (07 29) 84 204)

Vozni red:

ODHOD: vlak iz Mb-6.50, (v Zidanem Mostu prestop na vlak 415, odhod ob 09.30) Vlak iz KP 5.55, iz Sežane 6.25, iz Js 07.32, iz NM 05.45 (v Ljubljani prestop na vlak 415, odhod 08.35)

POVRATEK: po dogovoru

Organizacijski odbor Zidani Most