Leto XV Številka 94 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE September 2011

Foto: Robert L. Horvat

2

UVOD KAZALO

Čakamo ... Čakamo reorganizacijo, čakamo obnove, pri nas čakamo še novega vodjo nadzorne postaje, ali kakorkoli se mu bo po novem reklo. Čakamo ... Jaz imam še približno 20 let do pokojnine (kdo ve, za koliko mi bodo ta čas še podaljšali), morda bom kaj tudi dočakala. Verjetno grob pred pokojnino, glede na najnovejše usmeritve naših vladarjev! Čakamo na konec recesije, na boljše čase, na boljše življenje. Brala sem neko statistiko, po kateri se je naš življenjski standard dvignil za nekajkrat, v primerjavi s stanjem pred petdesetimi leti. Čudno je, kajne, da vsaka generacija posebej toži za »dobrimi starimi časi«. Čakamo in se tresemo od strahu pred posodobitvami, avtomatizacijo, čakamo, kdaj bomo postali odveč, kdaj bomo zastareli ... Enkrat bo prišlo. Nekako upam, da bom do takrat že v pokoju (takšnem ali drugačnem), pa se sprašujem, kaj bo z mojimi, našimi otroki. Študij je, tako je videti, rešitev za vse, kdo bo čez 50 let še delal, bomo pa še videli. Verjetno bo takrat že cestar potreboval višjo izobrazbo za ravnanje s pometalnim strojem ... Birokracija, državni aparat, uprave, občine, sekcije, kaj jaz vem, kaj vse bodo vedno imeli prostor še za kakšnega človeka, če ima seveda pravo izobrazbo (beri: strica). Raje ne razmišljajmo o tem, koliko birokratov pride na koliko delavcev, saj to nima nobenega smisla. Vsi potrebujemo denar, veliko nas je, ki bi si ga radi zaslužili na pošten način, kar pomeni s službo. Če bi jaz lahko omogočila svojemu otroku (nečaku, prijatelju ...) službo, bi jo tudi! Kar je moteče pri takšni ureditvi, ki je v Sloveniji že običajna praksa, se mi zdi, je to, da imamo na položajih vse manj sposobnih ljudi, vse manj strokovnjakov, saj zanje seveda zaradi vseh teh »nečakov« ni več prostora. Večkrat sem že zasledila, od različnih ljudi, svarilo, da nam »uhajajo možgani«. Se vam tudi zdi, da so na SŽ že zdavnaj ušli? Spremembe prihajajo. Počasi, pri nas tako po polžje, da jih skoraj ne opazimo ... A glejte, koliko let smo imeli istega direktorja! Glejte, zaprli so postaje na celih odsekih prog, zdaj jih vodijo daljinsko! Tam na ljubljanskem koncu jim je to uspelo baje celo brez podhodov/nadhodov za potnike! Varnost? Pha! Kaj naj vam še rečem? Upam, da ste se imeli lepo na počitnicah, da vam je na dopustu sijalo sonce in je bilo morje toplo. Prihaja jesen, za njo zima in dolgo bo trajalo, da bo na nas spet posijalo bogato, zlato sonce. Do takrat živite, dokler ste živi, in z besedami Bon Jovija: »When the world gets in your face, say: Have a nice day!«

Urednica Suzana Slatinšek

Časopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT Predsednik Damjan Rak: 051 374 714 Oblikovanje: Zdravko MundaŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Sekretar Jože Skubic: 031 519 111

Podpredsednik Risto Djurić: 051 311 128 Glasilo šteje med grafične izdelke informativnega Naslov uredništva: SŽPS Uredništvo časopisa, Trg Podpredsednik Matjaž Skutnik: 041 216 612 značaja iz 11. točke tarifne priloge 3 zakona o DDV, OF 7, 1000 Ljubljana Glavna urednica: Suzana Slatinšek po kateri se plačuje DDV po stopnji 20%.Telefon: (01) 29-12-146, (01) 29-12-147 Odgovorni urednik: Damjan Rake-pošta: , Urednik fotografije: Robert L. Horvat Časopis izhaja občasno v nakladi 1000 izvodov.

Uredniški odbor: Miran Prnaver, Robert L. Horvat, Marjan Mally, Zdravko Munda Naslovnica: Lektoriranje: Danica Prnaver

info@sindikat-szps.si sindikat.szps@slo-zeleznice.siwww.sindikat-szps.si Nocoj imam nočno ...

Vse, ki bi želeli svoje komentarje, misli, vprašanja, oglase in ostale prispevke objaviti v našem časopisu, vabim, da svoja besedila v pismeni ali, še bolje, v elektronski obliki, oddate na naslov: Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, s pripisom Časopis Prometnik, ali na elektronski naslov:

, ,

ali

.

sindikat.szps@slo-zeleznice.si info@sindikat-szps.sidamjan.rak@slo-zeleznice.sisuzana.slatinsek@amis.net

Svoboda govora 3

Sindikati in delavci 4

Postaje so naše ogledalo: Sežana 6

Intervju: Bernard Nared 9

Spremembe in dopolnitve navodilao pogojih in načinu obračunavanjapovračila za prevoz na delo in z dela 10

Kratke domače 12

Malo zgodovine: Podvelka 15

Stavka v luki Koper 17

Šefi oziroma vodje nadzornih postaj 18

20 let ZZDR PKP 18

Koncert Bon Jovi z vlakom 19

Ali se da z vlakom priti na Brezje? 20

Srečanja, izleti 20

Za boljšo prebavo 30

3

AKTUALNO

Smo v časih, ko je vse naokoli marsikaj narobe. Podjetje je v težavah, podjetja naših partnerjev so v težavah, podjetja v Sloveniji, svetu, povsod same težave. Strah pred izgubo službe je vse bolj prisoten, vse bolj realen. Zadolžena niso samo podjetja, še bolj so zadolženi posamezniki. Tisti, ki niso, so svetle izjeme. Jih skoraj ne poznam. Dolgovi, strah pred prihodnostjo, melanholija, apatičnost. Družbene razmere samo še krahirajo. Zavest o poštenosti, pravici, spoštovanju zakonov, vse to je vse bolj in bolj razvrednoteno. Pritiski na malega človeka se stopnjujejo. Še novinarji se v svojem cehu več ne prepoznavajo, ker jim je zaradi lastniške politike krojena prihodnost, če ne bodo spoštovali najprej usmeritev vodstva in potem etiko. Spremljamo novice, ko si nekateri hladno izplačujejo desettisoče evrov plače. Različne strukture se pozicionirajo kot kaste, nedotakljivih slojev je vse več, ni jim mar, od kod se bo črpalo za darovanje na njihove oltarje moči, obvladovanja, najsi bo zdravstva, politike, sodništva, policije, vojske, šolstva, ne, zanje je pomembno, da so oboževani in podanikom nujni. Ko gledamo »huligane« v Grčiji, Franciji, Angliji, se človek vpraša, kaj smo pa mi? Kdo smo sploh? Propadajoča podjetja, katerih lastniki se posmehujejo obubožanim zaposlenim, podjetniki, ki v času stavke delavcev v lastnem podjetju, kjer že več mesecev niso dobili plače, hedonistično uživajo na večmilijonski jahti, sodni procesi, kjer se večno nedolžni branijo z odvetniki, plačevanimi s s krvavimi žulji prigaranim denarjem danes brezposelnih ljudi. Branijo in se posmehujejo v kamero.

Do kdaj, do kje seže meja pohlevnosti Slovenčka? Kdaj bomo spet vstali in rekli DOVOLJ! Vzeli ste nam vse, duše vam ne damo! Življenje nam kradete, krvi nam ne boste!

Naj molčim še jaz? Naj s sklonjeno glavo poslušam ječanje obupanih obrazov, ki iščejo žarek sonca? Molčijo že vsi, molčijo in se obračajo stran. Stran od njega, čigar siromašno plačilo je oblast obdavčila, da mu nudi … kaj mu že nudi? Pravico? Socialo? Zdravstveno varstvo? Izobraževanje? Mir? Varnost? Pravico si izbori na sodišču, če imaš denar, socialno boš preskrbljen, če boš delal, pa fušal zraven, zdrav boš, če ne boš bolan, šolaj otroke, plačaj šolnino, miren bodi, pa ne bo neredov, varno hodi podnevi domov … Na letvico so nam dali britev, nas dvignili nanjo in vpijejo zdrži, zdrži, da preživiš. Če padeš, boš kriv sam.

Zato ne bodite tiho, ne preračunavajte, kaj smete, komu, če še komu sploh, smete povedati resnico v obraz. Pokončnost je v vas, ne v tistih, ki svoj položaj malikujejo in se bahajo. Ne trpite več tistih, ki svojo nadutost krepijo z ignoranco delavca, ki je 100 km prišel, da dobi podpis za kredit, pa mora na dve sekundi za čačko naduteža čakati dve uri pred vrati. Ne more v vas rasti spoštovanje do oholega šefa, ki na peronu grozi z vpitjem, da bo on naredil red, on, ki je pred obličjem pravice obsojen, ki v laži prebiva, iz aresta pa vam predava o poštenosti.Če je to Slovenija, ki se z nje rojstvom taisti bahajo, potem, Slovenija, Bog ti pomagaj!

Damjan Rak

SVOBODA GOVORA

4

AKTUALNO

Pred leti sva z mojim gledala Povračilo, ameriški njegove predstave zmotne, se lahko še zmeraj film, kjer je sindikat predstavljen skoraj kot mafija. spravi drugam ... Večja je razdrobljenost Spomnim se, kako nerazumljivo se mi je zdelo vse sindikatov, manjša je njihova moč, bolj se skupaj ... Takrat sem bila prepričana, da je kaj prepiramo med sabo, manjša je možnost, da takega možno samo v Ameriki. Danes? Gledam, stopimo skupaj in zmagamo. V katerikoli stvari. poslušam in se čudim. Vse skupaj je voda na mlin delodajalcu. Novinarji nam razkrivajo plače, ki naj bi jih imeli Osebno sem prosila za pomoč sindikata enkrat, naši sindikalisti v primerjavi z delavci. Bi jih naj pred skoraj 20-imi leti, razlog je bila premestitev. imeli, pravim, ker osebno še nisem videla Takratni predsednik območnega odbora mi je nobenega plačilnega lista naših sindikalistov, sami odgovoril: »Veš, Suzana, sindikat je za to, da rihta pa veste, kakšne plače bi naj imeli po njihovem mi. ozimnice in izlete ...«. Od takrat se za svojo rit Po drugi strani, če smo realni, moramo vedeti, da borim sama, tečnarim in »fehtam«, pa hodim na sindikalisti morajo biti dobro plačani, če ne želimo, razgovore, poslušam razlage in obljube in včasih, da jih delodajalec premami na svojo stran. Za včasih se na »položaju« znajde tudi kdo, ki obljubo kakšen denar bi kateri od nas izpostavljal svojo drži. glavo? Dokler si sindikalist, si sicer zaščiten, a na Enkrat v svoji »karieri« sem pomoč sindikata vsakih sindikalnih volitvah obstaja možnost, da se potrebovala. Takrat mi ni bilo treba prositi. delavci obrnejo proti tebi, izberejo koga drugega, ti Predstavnik je vedel za stvar prej kot jaz, nisem jih pa pristaneš na prejšnjem delovnem mestu, na klicala, sindikalni predstavnik je bil na mestu, ob milost in nemilost prepuščen delodajalcu ... meni, od prvega trenutka naprej, in nikamor mi ni Mene osebno bi najbolj motila »gnjavaža«. Za kaj bilo treba iti sami. Od disciplinske do sodišča, vse ljudje klicarijo svojega sindikalnega povsod sem imela spremstvo. Zato sem še vedno predstavnika!?! Da te kap! Pa da ne bo pomote: ni zvesta ...se pritoževal noben sindikalist. Njim se to zdi Danes, slišim, stvari potekajo drugače. Če ga kaj normalno. Po drugi strani pa, kako naj bi vedeli za polomiš, ti ponudijo kazen v primeru, da ne mešaš naše potrebe in težave, če jim teh ne bi sindikata zraven, in grožnje z večjimi sankcijami, posredovali? Sindikalist v družbi je revček, ravno če si drzneš poklicati svojega sindikalnega kot kak »dohtar«. Nikoli miru. Enemu manjka to, predstavnika. Zakaj je tako, bi verjetno kak drugemu ono, tretji bi rad, da mu »zrihtaš« tisto, sindikalist pojasnil bolje kot jaz. Po mojem mnenju četrti ... Obstaja plača, ki bi nadomestila moj »božji s tem delodajalec poskuša vtisniti v naš um mir«? predstavo, da sindikata ne potrebujemo. Mu Bojda moraš biti v določenem sindikatu, če hočeš uspeva? Poznam jih nekaj, ki niso v nobenem napredovati. In vendar napredujejo tudi ljudje iz sindikatu, ker se jim je zamerilo to ali ono ali pa so drugih sindikatov, pa tudi vsak iz določenega prepričani, da nima smisla, da sindikalisti ne delajo sindikata ne dobi, kar si želi. Pravijo, da onemu dovolj. Drugi spet plačujejo po dva sindikata. zgoraj lasje stojijo pokonci, ko sliši za naš sindikat. »Nikoli ni preveč zaščite!« sem dobila neko In to je slabo? Če moj šef preferira en sindikat pred pojasnilo. vsemi drugimi, potem to zame, delavca, po vsej Poslušajmo, glejmo in se učimo. Malokdo se logiki, nikakor ne more biti dober sindikat. Sliši se, zaveda, da moč ni v sindikatu. Moč je v masi, ki da danes, če si v težavah, ni več pomembno, ali si stoji za njim. Moč smo mi. Mi združeni, s skupnim kriv ali ne, ampak samo, komu pripadaš. Ali ni vest ciljem, lahko dosežemo karkoli. Sama masa brez tisto, kar loči človeka od zveri? Kako je to mogoče v dobrega vodje tudi ne koristi ničemur. Vendar ima času današnjih registracijskih naprav? Je sploh masa moč, da svojega vodjo zamenja kadarkoli, res ali nas samo strašijo, da bi nas vse spravili za svoje zaupanje, svojo moč da v roke tistemu, ki mu isto ogrado? verjame. Poslušam nezadovoljstvo nekaterih Pa vsakemu svoje. Vsak ravna po svoji vesti, po posameznikov nad našim vodstvom, pa vendar se svojih občutkih in ni prav, da mi gledamo drug nihče izmed njih ni predstavil na sindikalnih drugega grdo, ker je en v tem, drug pa v drugem volitvah s svojim programom, s svojo vizijo. Torej sindikatu. Neumnost! Dejstvo je, da bo vsak morebitno večje finančno nadomestilo vendarle ni najprej poskrbel za svojo »ta zadnjo«. Če je kdo dovolj, da postaviš svojo glavo na tnalo in žrtvuješ prepričan, da lahko pri enem dobi več kot pri svoj mir? Vsake toliko časa se najde nekdo, ki je drugem, pa naj gre tja. Če je ugotovil, da so prepričan, da nas bo predstavljal in vodil bolje od

SINDIKATI IN DELAVCI

5

svojega predhodnika. Eni ugotovijo, da so ugriznili pridobivanje novih članov trudijo bolj kot v drugem. več, kot lahko prežvečijo, in odstopijo sami, druge Slišim, da znajo biti zelo prepričljivi. Za kakšno sčasoma zamenjamo mi, tretji spet gredo na svoje. prepričevanje smo mi dovzetni, pa je spet na nas ... Hotela sem malo povprašati naokoli, ali ljudje Izbira je vedno naša ...sploh vedo, kdaj so bile sindikalne volitve v Sindikatov je vedno več. Ali pa nam gre vedno različnih sindikatih, ali so v drugih sindikatih imeli bolje, presodite sami. Recesija je padla na nas kakšne nove kandidate, a se bojim, da bi moje vse. Tudi sindikalisti morajo kdaj pa kdaj skloniti povpraševanje naletelo na nerazumevanje, morda glavo, predvidoma v skupno dobro. Za napake tudi na zamero ... Malo sem se pozanimala pri onih zgoraj plačujemo mi spodaj. Če se ozremo v naših mlajših sodelavcih, zakaj so izbrali ta ali oni zgodovino, ugotovimo, da je zmeraj bilo tako. sindikat, pa so mi pojasnili, da je bil ob koncu Pametno bi bilo, da bi se tudi naši vodje malo ozrli v njihovega tečaja prisoten predstavnik samo enega zgodovino ... Naj so to naši sindikalni vodje, vlada, sindikata, ki jih je aktivno rekrutiral. Pri prejšnji prej plemeniteži ali kralji: ko gre ljudstvu dovolj generaciji novincev sem dobila informacijo, da so slabo, ko masi prekipi, glave padajo ... sicer imeli na voljo vpisne liste več sindikatov, a osebno prisoten je bil samo en predstavnik. Suzana SlatinšekDejstvo torej je, da se v enem sindikatu za

Izplačilo stimulacije za doseganje boljših krivic iz preteklosti. poslovnih rezultatov Slovenskih železnic in način Zelo plehko je sedaj poslušati izgovore tistih, ki so uveljavitve eskalacije plač iz let 2009 in 2010 je v usklajene modele zavrgli in s svojimi nerealnimi teku. Vsi zadovoljni? Ne. Celo več je debat znotraj predlogi skorajda ogrozili celotno izplačilo. Danes SŽ kot v zunanji javnosti. Zunanja javnost je dojela, se v svojem znanem stilu poskušajo skriti in svojo da smo leta 2009 in 2010 imeli znižane plače in krivdo preložiti na druge in s prstom kazati drugam. znižan regres, kar je skupaj pomenilo prihranka za Spet, še enkrat več so pozabili, kako kažejo ostali 26,2 mil. €, da nas je 1200 manj, da smo opravili prsti, ko kazalec usmeriš drugam. Skrivni sestanki, več dela na zaposlenega in dodano vrednost na napovedani bojkoti, peticije, razpihovanje zaposlenega dvignili za 40 %, da smo eskalacijo nezadovoljstva v drugih sredinah, vse to se zdi kot za leto 2009 in 2010 v višini 4,5 mil. € samo delno iz časov podtalnega delovanja neke druge vkalkulirali v izplačilo stimulacije. Dali smo torej družbene ureditve. 1200 zaposlenih in 31 mil. €. Naivnost ljudi naj bi se vendarle nekje končala. Dali, da podjetje preživi. Dali, da se poveča učinek, »Moč argumentov in ne argument moči,« so bile povečajo tržni prihodki, da se zmanjšajo stroški parole. Jih ne bi uporabili tu sedaj in se pogledali v poslovanja. Dali, da smo ugotovili, da smo samo ogledalo ter si priznali, da ste, milo rečeno, ravnali dajali. Občutka, da bi se vodilni resneje lotili napačno?zmanjševanja poslovnih stroškov, ni bilo, šele z Delavcu, naj si bo kjerkoli na SŽ, dolgujemo ustanovitvijo komisije za stroške in kadrovske resnico. Krivic je sit in še kar jih dobiva servirane. komisije, rešeta, se je vse možne mahinacije Resnica je ta, da bodo še težji časi pred nami, še ustavljalo. več bo poskusov izigravanja. Z vrha navzdol. Model izplačila stimulacije je danes znan. Sindikatom, vsem, pa stoji na razpolago ogledalo, Zagotovo pa malokdo ve, da je bil tak dogovorjen ogledalo, ki ga delavci z muko držijo v rokah. zadnji dve uri pred rokom, zato je zagotovo drugačen, kot bi lahko bil. Zagotovo so bili modeli, Damjan Rakki so bili pred tem usklajevani po posameznih PE, drugačni, večinoma boljši, pravičnejši, realnejši, če vzamemo, da je bilo osnovno načelo izravnava

DOBILI ALI DALI?

AKTUALNO

6

POSTAJE

Sežana je obmejno mestno naselje, ki je tudi od drugod trenutno ne prihajajo na pomoč v gospodarsko, prometno, izobraževalno, zdravstveno Sežano. Imajo reden, t.i. ruski turnus 12/24/48. in kulturno središče Krasa. Kraj se prvič omenja že Dnevna in nočna izmena se menjata ob 7. oziroma 19. okoli leta 1085. Leži na nadmorski višini 368 m. uri.Razprostira se ob cesti in železnici Dunaj - Trst. Postaja je nadzorna in ima svojega vodjo in še Železnica se tu odcepi proti Novi Gorici in pomočnika, njegov uradni naziv je zunanji strokovni Jesenicam. Cesta je bila zgrajena v začetku 18. sodelavec.stoletja, vlak pa je prvič pripeljal v te kraje leta 1857. Vodja nadzorne postaje David Škabar pokriva Po tem dogodku je Sežana doživela nagel razcvet. V območje postaj Sežana, Divača, Rodik, Kozina, času narodnega prebujanja je bil tu leta 1870 Podgorje in cepišče Prešnica.pomemben tabor. Med svetovnima vojnama je Na postaji, ki je obmejna in s tem specifična, so poleg Sežana spadala pod Italijo. V letu 1947 je bila delavcev v vodenju prometa še številna druga priključena socialistični Jugoslaviji. delovna mesta. Tu so zaposleni: potniški blagajnik, Leta 1952 je postala mesto in do leta 1991 se je število blagovni skladiščnik, vlakovodja (delata dva v prebivalcev povečalo za štirikrat. Danes šteje skoraj izmeni), delavci TVD-ja, stalna premikalna skupina,

strojevodja na premikalki ... V preteklosti, ko še nismo bili v Evropski zvezi in v šengenskem območju, so bili na postaji še policisti in cariniki ter druge službe za potrebe takratne državne meje.Dnevno je na postaji Sežana med tednom 47 potniških vlakov, od tega za smer Nova Gorica vozi šest parov vlakov. Tovornih vlakov je nekje trideset in še približno deset strojnih, tako da je število vseh vlakov dnevno okrog 90, se pa zgodi tudi dan, ko je številka 100 ali še kak več.

V potniškem prometu se je tranzit vlakov za Italijo zelo zmanjšal, in to predvsem po zaslugi in zahtevi Italijanov. V tem voznem redu je samo en par, in sicer Euronight vlak Venezia na relaciji Budimpešta - Benetke - Budimpešta. V sestavi ima tudi ležalnik za Beograd in ob določenih dnevih vagon za Bukarešto in Moskvo. Vendar ta mednarodni vlak ne ustavi v

pet tisoč prebivalcev in je po popisu iz leta 2002 Trs t u , enainštirideseto mesto po velikosti v Sloveniji. Je, na primer, večje kot Ilirska Bistrica, Slovenske Konjice ali Rogaška Slatina in nekoliko manjše kot Žalec, Sevnica ali Medvode.V Sežani ima spominsko sobo tudi tu rojeni pesnik Srečko Kosovel (1904 - 1926). Spominska soba je vsekakor vredna ogleda!

Kot sem omenil že v uvodu, ima v Sežani pomembno mesto tudi železnica oziroma železniška postaja. Ta ima zavidljivo starost, saj objekt izhaja iz časa gradnje južne železnice pred več kot 150-imi leti. Kljub starosti je stanje postajnih zgradb dobro. Precej obnove je bilo izvedene prav v času praznovanja 150. obletnice proge in postaje. Obnovljeni so bili tudi peroni. Na postajni zgradbi pa še nekaj oken čaka (med njimi tudi v prometnem uradu) na zamenjavo. Prav tako je solidno urejena tudi okolica postaje.Na postaji je zaposlenih 10 prometnikov. Trenutno se poleg njih še dva uvajata v delo.Na delovnem mestu sta dva službujoča prometnika, in sicer notranji in zunanji. V izmeni na šest ur zamenjata delovni mesti. Ne nadomeščajo po drugih postajah in

POSTAJE SO NAŠE OGLEDALO: SEŽANA

Prometnik Aleš Kariž s sodelavcem

Fo

tog

raf:

Mir

an

Prn

aver

Stara blokovna naprava na poti v muzej

Fo

tog

raf:

Mir

an

Prn

aver

7

POSTAJE

od tega jih je skoraj 70% dijakov, študentov in dnevnih odraslih vozačev, od vseh potnikov v notranjem prometu je tretjina mladih z abonentsko (tedensko ali mesečno) vozovnico. V tovornem prometu se lokomotive praviloma menjajo v sosednjih Občinah. Ta postopek menjave traja že približno leto dni. Iz smeri Dobova občasno prihajajo tudi carinske pošiljke in tu se nato opravijo potrebne formalnosti (špedicija). Premikalna skupina je na postaji non-stop. Le v nedeljo v dnevni je prekinitev. Skupino štejejo premikalni vodja in trije ali štirje premikači. Opravljajo dostavo tovora, dostavo na industrijske tire, na postaji pa se za Italijo opravi tudi precej prekladanja.

ampak le na Občinah, kar pomeni, da Slovenija nima Na dan mojega obiska sem vse potrebne podatke direktne povezave s Trstom.dobil od službujočega prometnika Aleša Kariža. Večina potniških vlakov tako vozi na relaciji Ljubljana - Tistega dne je z njim delal še Robert Tavčar.Sežana in obratno. Poleg že omenjenih vlakov po Aleš je rojen leta 1968, prometnik je od leta 1990. goriški progi vozi med vikendi v poletni sezoni kopalni Delati je začel na postaji Podgorje in v tistem času je vlak nadomeščal tudi v Rakitovcu. Vse od aprila 1991 pa dela v Sežani. Je domačin, Sežančan, ki v prostem času zelo rad bere.Pove mi, da so na postaji skoraj vsi prometniki člani našega sindikata in da so odnosi dobri. Kot problem na postaji omeni potrebno ureditev, preureditev prometnega urada. Ta se predvideva, ko bo stara varnostna naprava našla svoje novo domovanje v železniškem muzeju. Ta naprava je bila blokovna, en manjši del pa je bila postavljalna miza. Za opravljanje takega varovanja prometa sta bila potrebna še dva kretnika. Pred tremi leti so začeli delati na sodobni varnostni napravi - ILTIS. Le-ta deluje v redu in so zadovoljni z njo.Od telekomunikacijskih naprav ima Sežana telefonski pult Neumann, računalnik z opremo Roman, faks napravo ...

Jesenice - Koper, včasih pa je pozimi vozil po goriški Aleš mi še pove, da ima postaja 18 tirov, vsi so progi tudi smučarski vlak. Na relaciji proti Ljubljani so elektrificirani (nekateri le delno, ne v celotni dolžini). tudi zveze za vlake proti Kopru v Divači in proti Reki v Pivki.Vozni red je soliden in prilagojen potrebam potnikov. Podjetje zna prisluhniti pripombam in potrebam v voznem redu.Občasno iz smeri Jesenic pripelje kak muzejski vlak, in sicer do postaje ali do cepišča Kreplje (cepišče novogoriške proge za Sežano in italijanske Občine - Villa Opicina).Potniška blagajna bi morala biti odprta med 6. in 18. uro med tednom, zaradi pomanjkanja osebja pa so večkrat ti delovni časi krajši.Med potniki prevladujejo študentje, dijaki in delavci, pojavljajo pa se tudi turisti. Večina se jih vozi v in iz smeri Divača, Postojna in Ljubljana. Slika je podobna kot drugje po Sloveniji, saj za celotno SŽ velja, da se v notranjem prometu prepelje približno 95% potnikov,

Prometni urad z vso tehniko

Poskusni prikazovalnik voznega reda Fo

tog

raf:

Mir

an

Prn

aver

Fo

tog

raf:

Mir

an

Prn

aver

Postaja Sežana Fo

tog

raf:

Mir

an

Prn

aver

8

Postaja ima še dva industrijska tira, in sicer Intereuropa in BTC. Na oba industrijska tira se vrši dostava.Sporazumevanje s sosednjo postajo Občine v Italiji je v slovenščini. Ko se kdaj pojavi kak nov italijanski prometnik, je to bolj malo podobno slovenščini. Da je pogovor slovenski, je tak meddržavni dogovor, v Novi Gorici se sporazumevajo v italijanščini, v Ilirski Bistrici pa s sosedi Hrvati v njihovem jeziku.Do državne meje je postaja oddaljena 3,3 km, vmes do postaje Občine ni postajališč.Proti Divači je postajališče Povir, na tem odseku proge je hitrost vlakov cca. 75 km/h.Na goriški progi je sosednja postaja Štanjel, vmes pa so cepišče Kreplje in postajališči Dutovlje in Kopriva. Bistrici na goriški progi. Za postajo je stal ŽIP-ov Izvem tudi, da je sodelovanje, kolikor ga pač je, s avtobus kot nadomestni prevoz na relaciji Sežana - krajem in občino ter SŽ zgledno. Pivka, le-ta vozi ob stalni zapori med Pivko in

Ležečami.Na postajnem območju je še restavracija, ki je oddana v najem, pa SV prostor, TVD delovišče in pa strojna postaja za potrebo vleke. Ko človek zapušča postajo Sežana, jo zapušča z vtisom o prijetni postaji. Nimaš občutka, da je to mejna postaja, da je le tri kilometre stran druga država. No, meje so padle, hvala Bogu.Če pa bi šel na drugi, južni konec države Slovenije, pa bi bila danes slika še precej drugačna. Pa imamo tudi v tem pogledu zelo pestro in raznoliko državo oziroma, bolje rečeno, državno mejo.

Miran Prnaver

Ostale službe nimajo sedeža v Sežani. Vleka, signalna in telekomunikacijska služba ter vzdrževalci proge imajo sedež v Divači, elektroenergetika pa v Pivki. Prometniki promet urejajo preko Centra za vodenje prometa (CVP) Postojna. Vlakovni dispečer pokriva del proge Postojna - Sežana. Podatke o vožnji vlakov mu redno posredujejo, le-te pa vnašajo tudi v računalnik (Isup).Prometniki imajo na postaji urejeno čajno kuhinjo, kjer si lahko sami zagotovijo obrok hrane, ker le-ta ni drugače organiziran.Ko sem se potem sprehodil po postaji in naredil nekaj fotografij, sem videl še nekaj zanimivosti. Na peronu je montiran poskusni prikazovalnik voznega reda, ki je verjetno vezan na sistem Isup in Iltis in tudi na delo dispečerja. Takih sodobnih naprav res ne vidiš veliko po Sloveniji. Upajmo, da bo dobro prestal poskusno obratovanje.Na tiru sem videl star potniški vagon Baat (včasih smo mu rekli kavbojc, sami ugibajte zakaj), ki je bil delno preurejen za prevoz koles za avtovlak v Bohinjski

: Če je na mejni postaji ta znak, je marsikaj bolj enostavno.

Fo

tog

raf:

Mir

an

Prn

aver

Fo

tog

raf:

Mir

an

Prn

aver

Fo

tog

raf:

Mir

an

Prn

aver

vrste vlakov na postaji: premikalka, strojni, tovorni, diesel motorniki in elektro motorniki

Zgodovinski vagon serije Baat

POSTAJE

9

INTERVJU

MLADí SMO ŠE! Trmasto vztrajanje pri načelih ali resnična strokovnost, ki je žal ni zaznati prav veliko? Ne v državi, ne v družbi, ne v podjetju, žal.Bernarda imamo toliko bolj v srcu, ker je vedno nasmejan, iskren prijatelj, ne beži pred težo življenja, ampak zna vedno najti primerne in prave vzpodbudne besede, zakaj je tako, kot je, prav. Tudi športnik je Bernard, kolesar, planinec, rekreativni kegljač, le redkim pa nam je bilo dano videti tudi, kako je, sploh po umetniškem vtisu, odličen skakalec smučarskih skokov.Pa poznavalec svetopisemskih razlag, zgodovine Slovencev, sploh ne tako daljne, ki je njegovo rodbino v času druge svetovne vojne, sploh pa po njej zelo krivično presejala. Njegova pozitivna podoba, vesel nasmeh, narečje, ki izvabi nasmeh na obraz, iskren objem, če imaš srečo, da te objame, tudi direktne kritike, vsega tega nam vedno prinese. Ja, res je fajn vedeti, da imaš takega človeka, tako dušo, blizu svoje. »Človek obrača, Bog obrne!« Iz njegovih ust ta izrek zveni še toliko bolj zavedajoče. Ni čudno, da je uspel s svojo dobrosrčnostjo in odprtostjo prikleniti nase cele množice ljudi, ki so morda bili že v obupu, morbidni in zagrenjeni. Še borke proti alkoholu je znal prepričati, da je kozarec piva Dobec, vasica pod obronki Notranjske planote, vseeno dovoljen. Nekoč so razlagali, da je v času med Cekniškim jezerom in Rakitno posejana, je dela na sindikatu celo ustavne sodnike znal nudila zavetje Naredovi družini. Številna družina, v prepričati v svoj prav. Ni skrivnost, da so na SŽ

kateri je bil Bernard ened od mnogih sinov. obupavali vsi, ki jim je bilo naloženo, da morajo po

Vzgojen s trdo roko očeta in v duhu spoštovanja nareku nestrokovnjakov pisati sodbe, ki so vnaprej

staršev, je odšel v beli svet in postal železničar. Še bile obsojene na propad, ker so vedeli, da jih bo

več, prometnik. Kmalu tudi šef postaje v Pivki. Za Bernard »raztrgal«.

nekaj let samo, kajti razgledanost in želja po Čemu vse to pišem? Bernard po 23-ih letih znanju ga je popeljala v pravne vode. Mnogi se ga zapušča Slovenske železnice. Odhaja v pravniške spominjajo po tem, da je cele dneve hodil po vode, v boj za drugačne pravice. Slovenske okoliških stezah notranjskih gozdov in bral in bral, železnice izgubljajo strokovnjaka, čigar potencial študiral. Pravo, ki ga je doštudiral, pristop do razlag je vsem znan, pa mu nikoli ni bilo dano, da bi ga v zakonov, poznavanje širokega polja vsečloveške celoti uporabil. Iz rok so spustile človeka, ki bi ga kulture je prineslo, da je Bernard s svojimi dejanji, vsaka zdrava pamet z zlatom plačala, spodbujala ne položajem, dosegel spoštovanje in ugled. in mu dajala tisto, kar je vedno želel: delati Razumevanje principov delovanja podjetja in strokovno in odgovorno po lastni pameti in vesti.vodilnih v podjetju mu ni nikoli zlezlo prek lastnega prepričanja. Ne glede na to, da je bil več let Žalostno dejstvo, da na Slovenskih železnicah na sekretar našega sindikata, je v družbi tistih tak način izgubljamo vrhunski strokoven kader, strokovnjakov, ki so ga poznali, četudi so bili in so vendarle nadomešča dvoje prijetnih resnic. na strani delodajalca, užival spoštovanje, ker je Bernard je in ostaja »fejst člouk«, pa še za potrebe vedno povedal, kar je mislil, in to tudi zagovarjal. sindikata bo naš poslovni partner za naprej.Tako početje seveda ni vedno, ali pa skoraj nikoli, dobrodošlo pri vodilnih, vodečih, znanih in onih iz Berni, saj veš, »Mladí smo še!« si vedno rekel, ozadja, ker jim ponavadi resnica ruši koncept ostani še naprej TI.suverenega obvladovanja in podre nadzor nad množico. Damjan Rak

INTERVJU: BERNARD NARED

Bernard Nared Fotograf: Arhiv SŽPS

10

S 1. majem 2011 je začelo veljati spremenjeno oz. · ima delavec v uporabi službeno vozilo v ta dopolnjeno Navodilo o pogojih in načinu namen.obračunavanja povračila za prevoz na delo in z dela – Navodilo 637. Navodilo definira povračilo za Delavec, ki uveljavlja povračilo za prevoz na delo prevoz na delo in z dela kot obliko denarnega in z dela z javnim prevoznim sredstvom oziroma z povračila stroškov prevoza na delo in z dela z lastnim prevoznim sredstvom, uveljavlja povračilo najcenejšim javnim prevozom, ki jih je imel delavec na podlagi OBRAZCA. Povračilo se lahko pri uporabi javnega ali lastnega prevoznega uveljavlja samo za tekoči in naslednje mesece. Za sredstva. Kot drug javni prevoz šteje avtobusni vsako spremembo podatkov na obrazcu mora javni prevoz. delavec v 8-ih dneh vložiti nov obrazec.

V skladu z določili KPDŽP se delavcem zagotavlja Obveznost družbe iz drugega odstavka 204. člena pravica do povračila za prevoz na delo in z dela po KPDŽP, da zagotovi povračilo dejanskih stroškov, naslednji prioriteti: ki jih je imel delavec s prevozom na delo in z dela, · prevoz na delo in z dela z vlakom; se pri uporabi avtobusnega javnega prevoza

izvaja na naslednji način: · prevoz z avtobusom;· prevoz z lastnim prevoznim sredstvom.

1. Povračilo na podlagi posamične cene prevoza se priznava v vrednosti žetonov za Stroški prevoza na delo in z dela se povrnejo v mestni promet ali vrednosti posamičnih višini stroškov prevoza z najcenejšim javnim vozovnic v pr imestnem in l in i jskem prevoznim sredstvom, če je stalno ali začasno avtobusnem javnem prevozu za vsa potovanja, prebivališče delavca od kraja nastopa dela ki so potrebna po razporedu dela pri polnem oziroma najbližje železniške postaje ali delovnem času delavca, in je ta vrednost nižja postajališča oddaljeno več kot 2 km v eno smer.od veljavne cene mesečne vozovnice. Delavec je upravičen do povračila samo za dejanske dni Po tem navodilu šteje, da delavec nima možnosti dela. prevoza z vlakom oziroma nima primerne

2. Povračilo v višini vrednosti mesečne vlakovne zveze v naslednjih primerih:vozovnice se priznava v vseh primerih, ko bi · če ob določenih dnevih ali urah nastopa dela vsota za posamična povračila presegla ceno delavec nima primerne vlakovne zveze, ker mesečne vozovnice pri številu potovanj, ki so vlaki po voznem redu ne vozijo (na primer: ob potrebna pri polnem delovnem času. V primeru sobotah, nedeljah, ponoči itd.);odsotnosti delavca z dela zaradi koriščenja · delavec nima vlakovne zveze, če bi moral planiranega letnega dopusta in drugih čakati od prihoda vlaka do nastopa dela in po planiranih odsotnosti z dela v skladu s KPDŽP končanem delu na prvi vlak skupaj več kot 1 uro se povračilo sorazmerno zniža glede na število in 45 minut, ne upoštevaje čas trajanja vožnje. dejanskih dni dela in planiranega števila V ta čas se šteje tudi čas čakanja na vmesnih delovnih dni v obračunskem mesecu. V prestopnih postajah, ki je ob rednih vlakovnih primeru odsotnosti delavca z dela zaradi zvezah daljši od 10 minut;bolniškega staleža in neplanirane izrabe

· če iz kraja stalnega ali začasnega bivališča do letnega dopusta po odredbi delodajalca se

kraja nastopa dela ni železniške povezave, povračilo sorazmerno ne znižuje, temveč se

neposredna razdalja do prve železniške delavcu prizna povračilo v višini vrednosti

povezave pa je večja kot do kraja nastopa dela.mesečne vozovnice.

3. Posebnost pri zagotavljanju povračil za Delavcu ne pripada povračilo stroškov prevoza ne

prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - ne delo in z dela, če:

glede na prioriteto pri zagotavljanju povračila iz · so stroški prevoza vsebovani v stroških 5. točke tega navodila, se delavcu prizna

službenega potovanja; povračilo za uporabo lastnega prevoznega · je organiziran brezplačen prevoz na delo in sredstva, če je to povračilo nižje kot povračilo

z dela; za uporabo avtobusnega javnega prevoza in

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAVODILA O POGOJIH INNAČINU OBRAČUNAVANJA POVRAČILA ZA PREVOZNA DELO IN Z DELA

AKTUALNO

11

Na tem mestu je bilo nekoč postajališče.

če delavec lastno prevozno sredstvo tudi strani SŽ, glede na sprejete spremembe oz. dejansko uporablja. dopolnitve, kmalu pojavile prve težave pri

sprejemanju sklepov po prejetju vlog za To je nekaj najpomembnejših določil Navodila 637, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela pomembno je, da jih poznamo in jim tudi sledimo, v po 204. členu KPDŽP, prav tako se je ugotovilo, kolikor želimo, da nam delodajalec povrne tiste da so se po sprejetju navodila nekaterim stroške, do katerih smo na podlagi navodila tudi posameznikom znatno poslabšali pogoji za dejansko upravičeni. SŽPS se je v predlog prihod na delo oz. z dela, navodilo pa ne določa sprememb in dopolnitev vključil s svojimi predlogi, obravnave izjemnih primerov, zato je bil na za katere smo še danes prepričani, da bi bili podlagi skupnega sestanka s socialnimi koristni, da bi odpravili nekatere težave prej partnerji sprejet predlog, da take primere veljavnega pravilnika, vsekakor pa bi bil do obravnava posebna komisija šestih članov (3 s delavcev veliko bolj prijazen oz. bolj človeški, če strani delodajalca in 3 s strani sindikatov). smo natančni. Delodajalcu smo med drugim tako Predlog za odločanje o izjemi lahko poda vsak predlagali določilo, da delavec nima vlakovne delavec, vsak posamezen reprezentativni zveze, če bi čas trajanja vožnje v eno smer trajal sindikat pri delodajalcu, svet delavcev družbe več kot 3 ure, pod pogojem, da je čas trajanja ali Področje za organizacijsko-pravne zadeve vožnje v eno smer z lastnim prevoznim sredstvom in kadre na predlog drugih OE. Odločitev najmanj za polovico krajši, pa žal predlog ni bil komisije je dokončna. sprejet.

Čas bo pokazal, kaj je prineslo novo navodilo, Glede predloga novega Navodila o pogojih in vsekakor pa bo potrebna še kakšna sprememba načinu obračunavanja povračila za prevoz na delo ali dopolnitev, upoštevajoč predvsem dejstvo, da je in z dela, je tudi na GO potekala razprava tukaj reorganizacija SŽ, kjer bo vsaka odvisna predvsem o določilu, ki zaposlenim na SŽ kot družba gledala na vsak strošek, zato prej navedeni možnost prevoza na delovno mesto določa predlog SŽPS, da se zaposlenim pri izplačilu plače uporabo vlaka, čeprav je ta večkrat dražji od dejansko povrne tiste potne stroške oz. za tisti avtobusnega prevoza ali prevoza z osebnim prevoz, ki je za delodajalca najcenejši, morda ni avtomobilom, prav tako so vozni redi taki, da več tako daleč od njegove uresničitve.zaposleni največkrat raje uporabljajo drug prevoz, kot pa da čakajo na začetek službe oz. čakajo vlak za domov po koncu službe. GO je bil mnenja, da Jože Skubic, sekretar SŽPSdelodajalec razmisli o tem, da se delavcu dejansko povrne tiste potne stroške oz. za tisti prevoz, ki je za delodajalca najcenejši in morda delavcu hkrati omogoča krajše vozne čase, saj ima čas vedno večji pomen in vrednoto. Navedeno je delodajalec imel sicer zapisano tudi v novem predlogu navodila (3. točka – Opredelitev pojmov), vendar je prav to točko delodajalec sam negiral v 7. točki navodila, ko je v predlogu zapisal, da se stroški prevoza povrnejo delavcu za vlak tudi v primeru, če prevoz na delo in z dela z vlakom ni najcenejši. V zvezi s tem je Glavni odbor SŽPS na svoji 5. redni seji soglasno sprejel sklep, da se SŽ predlaga, da v okviru sprememb Navodila o pogojih in načinu obračunavanja povračila za prevoz na delo in z dela sprejme vsebino navodila v smeri, da se zaposlenim pri izplačilu plače dejansko povrne tiste potne stroške oz. za tisti prevoz, ki je za delodajalca najcenejši.

Po uveljavitvi novega Navodila 637 so se na

AKTUALNO

LJUBLJANA 2011Fotograf: Robi L. Horvat

12

Zdaj je že normalno,da se v službi uporabljajo brezplačen telefon, pa pogovore, tudi privatne, službene številke mobilne telefonije. Če je pred 10- plačuje podjetje, pa še v pisarni mu ni treba biti, ker imi leti bil mobilni telefon razkošje, je danes nekaj je vedno »na delovnem mestu«? Obvezna povprečnega, potrebnega, nujnega. Priročnost, prisotnost na delovnem mestu je hitro pozabljena, praktičnost, vse to, ni kaj oporekati. kajne? Ko pomislim, kako se kak »šefič« repenči z Da smo na železnici vedno umetniki za mobilnega telefona z vlaka klicaje, ko je predčasno kompliciranje, ni skrivnost. Tako je z leti bilo vse šel iz službe na bolj udoben vlak, kako gnjavi več »nujnih« upravičencev (beri uporabnikov) prometnika, najprej, zakaj se takoj ne javi na službenih telefonskih številk. V ozadju je bila stacionarni telefon, potem pa ga sprašuje, zakaj ni seveda računica: »Dajte mi številko, zraven gre še naredil tega in onega … !!?? dober telefonski aparat, da se malo pri sosedih in Skratka, sodobna mobilna telefonija ponuja žlahti pohvalim, pa stroške mi pokrijte, pa ne mnogo ugodnosti, predvsem pa bi morala prinesti pričakujte, da bom v pisarni, ker sem vedno znižanje stroškov poslovanja, preprečiti, nujno, dosegljiv na GSM, če pa ni signala v gostilni za tudi razno plačevanje sendvičev, vstopnic za kino, vogalom, pa nisem jaz kriv.« koncerte, Mc Donald's … ipd. … prek Monete ...Da bi take poteze zajezili, je bil leta 2003 sprejet Kaj pa če bi vsakemu zaposlenemu dali po en sklep Uprave SŽ in leta 2007 sprejet Pravilnik o služben telefon? Zagotovo bi izbranci potem hoteli pogojih in kriterijih dodelitve in načinu uporabe imeti nekaj več ... na primer vsak svoj ITab …mobilnih telefonov – 490. Z njim je bilo posamezniku določeno, koliko lahko porabi na strošek podjetja. Damjan RakPa smo potem leta 2007 prek javnega razpisa prešli na enotnega operaterja Mobitel, d.d., ki je v storitvi MPO omogočal veliko ugodnosti, predvsem pa nadzora, in najpomebnejše, omogočal je ločen račun, s katerim je poraba limitirana: kar je preko, plačaš sam. Žal pa na SŽ niso zaradi res znižanih stroškov klicev znižali tudi limitov, kar bi pravzaprav bilo samoumevno. Leta 2010 je nov javni razpis prinesel novega operaterja, SI-Mobil, d.d.. Med tem se je število službenih številk še povečalo, tja do 1700 naj bi jih bilo. Še ugodnejša ponudba je prinesla še cenejše storitve, a na SŽ znižanja limitov še vedno ni. To enostavno pomeni, da se za enak denar lahko pogovarjajo na stroške podjetja najmanj štirikrat več kot pred tremi leti. Tako je zapisano v pravilniku. Lahko pa bi se reklo zelo enostavno, pravilnik bomo preklicali, pogovori znotraj službenih številk so brezplačni, naročnine ni, vsi ostali klici so po simbolični ceni. To bi pomenilo, da ni limitov, da se vsak strošek, ki se pojavi, zaračuna uporabniku. Saj je jasno, da nekaj res vodilnih na SŽ brezpogojno uporablja storitve neomejeno. Vodilnih, ne pa vsi po vrsti. Če so pisarne opremljene, klimatizirane, s sodobnimi telefoni, zakaj potem ne kličejo uporabniki službenih telefonov od tam, s stacionarnega telefona? Ker jih ni tam? Zagotovo. Slišim tudi komentarje, da je uporabnikom dodelitev službenega telefona kratenje pravic in svoboščin. Zakaj? Ker dobi

SI-MOBIL ZA SŽ NE NUJNO CENEJE

AKTUALNO

»Za medsebojno sporazumevanje izvršilnih železniških delavcev postaj in službenih mest kot tudi za njihovo sporazumevanje z drugimi delavci, ki delajo na progi, in strojevodji vlakov, ustavljenih na progi, se uporabljajo progovni telefoni ali radijske zveze. Radijske zveze, ki se uporabljajo za vodenje prometa, morajo biti vključene v naprave za registriranje.« ( Prometni pravilnik, URL, št. 123 z dne 28.12.2008, 6. člen, 12. odstavek) » Za sporazumevanje v zvezi z urejanjem prometa ( oddaja in sprejem fonogramov ter obvestil), se uporabljajo le sredstva za sporazumevanje, ki so določena v veljavnih prometnih predpisih ( telefon, selektivna dispečerska telefonija, radijske dispečerska zveze – RDZ in UKV naprave).Pri oddaji nujnih sporočil strojevodji se prvenstveno uporablja RDZ ( na progah, ki so opremljene s temi napravami), če pa to ni mogoče oziromaje neuspešno pa se sporočilo odda po mobilnem telefonu.« ( Obvestilo št. 2.1.-30/2010, SŽ, d.o.o. z dne 18.06.2010)

13

Izvršilni železniški delavci, IŽD je zanje kratica, so delodajalca do delavca na področju opravljanja del,

posebna zakonska kategorija delavcev na železnicah, strokovne in zdravstvene sposobnosti pojavila še

ki imajo ostrejše zakonske norme, da lahko svoje delo obveznost izplačila stimulacije za doseganje boljših

opravljajo, kot ostali delavci v Evropi. Posebne so poslovnih rezultatov SŽ.

zdravstvene zahteve, izobrazbene zahteve, specifična Površno in nedokončano delo se je pokazalo kot kršitev

izobraževanja, ostrejši zdravstveni pregledi, periodično pravic tistih delavcev, ki jih delodajalec jemlje za

in sprotno preverjanje znanja, ukrepi varstva pri delu na delavce IŽD po opravilih in nalogah, obveznostih, ne

delovnem mestu, večja obveznost pri upoštevanju jemlje pa jih tako, ko pride do plačila.

posebnih predpisov s področja varnosti in urejenosti v Zaradi tega se obeta še ena sodna pot, ki bo SŽ očitno

železniškem prometu, zelo so poostrene zakonske stala, še enkrat več v zgodovini, čeprav odgovorni

odgovornosti in prekrški ter zakonski kaznovalni vnaprej vedo, da bodo na sodišču delavci dosegli svojo

postopki, zaostrena je odškodninska in disciplinska pravico.

odgovornost. Vse to je urejeno z evropskimi Kdaj bo končno nekdo od delodajalcev odgovarjal za

direktivami, zakonom o varnosti v železniškem tako povzročeno nepotrebno škodo?

prometu, pravilnikom o izvršilnih železniških delavcih in

še z mnogimi podzakonskimi akti.

Že ob nastajanju novega pravilnika o izvršilnih Damjan Rak

železniških delavcih pa smo opozarjali vse odgovorne,

tako na SŽ, na AŽP in MZP, da je zapis 73. člena

Zakona o varnosti v železniškem prometu, ki v 3.

odstavku določa: »Delovna mesta IŽD in obveznosti

delodajalca v zvezi s tem določa predpis, ki ga izda

minister«, napačen, saj bi namesto delovna mesta

moralo biti navedeno delovna opravila IŽD. Vnaprej

smo namreč vedeli, da se na SŽ takim dvoumnim

navedbam ne da priti zlahka do dna. Ko je bilo nato v

pravilnik zapisanih 20 delovnih mest, brez upoštevanja

vseh argumentov, ki smo jih navajali tako sindikati kot

SŽ, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do

zapletov.

Na SŽ bi morali za vsakega IŽD izdati dovoljenje za

strojevodjo oz. spričevalo za vse druge IŽD. Imeti

skupno bazo in zagotavljati sledljivost, t.i. licenco. Do

danes nič ali skoraj nič od tega!

Tako nekateri delavci niti ne vedo, ali so IŽD ali ne,

delodajalec se spreneveda in se sklicuje na razne

predpise, da njihovega nekdanjega naziva delovnega

mesta nov predpis ne pozna več (nadzorni kretnik,

nadzorni vodja premika, nadzornik preglednikov,

popisni vlakovodja ...), spet drugje se ravno to zlorablja,

da se je umetno zviševalo količnike delovnih mest za

enaka dela, najbolj nerazčiščeno pa ostaja že četrto

leto na področju Infrastrukture.

V pravilniku je namreč za področje vzdrževanja

navedeno samo »Vzdrževalec«, najsi bo to proge, SV,

TK ali EE. Tako je bilo prepuščeno delodajalcu, da sam

določi, katera so delovna mesta, ki v ta nabor sodijo.

Pa jih dolgo niso popredalčkali, dolgo smo se

pregovarjali.

Če je bilo vse skupaj nekako v ozadju, manj

pomembno, je seveda ta tema še kako aktualna

postala sedaj, ko se je poleg obveznosti delavca in

IŽD – KAJ JE ŽE TO?

AKTUALNO

LJUBLJANA 2011Fotograf: Robi L. Horvat

»Delovna mesta izvršilnih železniških delavcev in obveznosti delodajalca v zvezi s tem določa predpis, ki ga izda minister.«( Zakon o varnosti v železniškem prometu, ZVZelP-UPB1, URL 36/2010 z dne 04.05.2010, 73. člen, 3. odstavek)

»Delovna mesta izvršilnih železniških delavcev so: premikač, vodja premika, vlakovodja, pomočnik strojevodje, strojevodja, preglednik vagonov, voznik progovnih vozil, kretnik, odjavnik, prometnik, progovni prometnik, vlakovni dispečer, progovni čuvaj, vzdrževalec prog, objektov on opreme prog, vzdrževalec signalno varnostnih naprav, vzdrževalec telekomunukacijskih omrežij in opreme, vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke, dispečer stabilnih naprav električne vleke, sprevodnik in vodja vlaka.« ( Pravilnik o delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev, URL 126/2007 z dne 31.12.2007, 4. Člen, 1.

14

Ministrstvo za promet je kot svetovalno službo za rezultate teh sestankov, vsem počasi jasno, da je sanacijo in reorganizacijo Slovenskih železnic in napak v ravnanju v preteklih mesecih bilo preveč. implementacijo nove zakonodaje najelo na javnem Posledice bodo boleče. Statistično so se razni razpisu izbrano svetovalno družbo AT Kearney. popisovalci potrudili evidentirati vse možne Priznana mednarodna družba, ni kaj. Slovenske procese v svoje delokroge in tako imamo, na železnice, mastodont, togih korakov in okostenelih primer, banalno sliko, da se s pravnimi zadevami navad, drži še bolj. na SŽ ukvarja 38 skozi vse leto za polni delovni Da bi nam vsem skupaj bilo lepo kot v raju, da bi čas zaposlenih ljudi, čeprav jih ima pravna služba davkoplačevalci imeli sodobne železnice, dejansko samo 12. Podobnih slik je povsod na uspešno podjetje in čim manj stroškov, je vseh podpornih (režijskih) procesih. zastavljena strategija, ki bi naj pripeljala do Take izkrivljene evidence bodo seveda vrgle slabo racionalizacije poslovnih procesov in sinergijskih luč na tiste v režiji, ki še kako garajo in delajo svoje učinkov z implementacijo nove zakonodaje, ki delo odgovorno in zavzeto. Lahko postanejo žrtve uvaja novo organiziranost. tistih, ki si niso imeli česa več izmišljevati in so pač Novo podjetje je holdinško organizirano, kjer je bili umetniško nadarjeni ter so »mavrično« obarvali osnovni princip dokaj preprost, proizvodnja, svoje procese.temeljni procesi, se opravlja v odvisnih družbah, Korenček na sestankih in prijaznost AT Kearneya skupne službe, režijska opravila, podporni procesi bo v obliki palice sledil, ko bo treba dati delo na pa na holdingu. Tako naj bi se znotraj odvisne videlo. Tu pa celo ob vseh poskusih razvodenitve družbe temeljito lotili reorganizacije in optimizacije ne bo možno vseh meglenih nalog prikazati kot procesov v proizvodnji, na holdingu pa z čisto sonce.združevanjem podpornih procesov dosegali Tak je tudi namen sanacije. To seveda sledi v učinke poenotenja različnih procesov in temeljnih (proizvodnih) procesih. Da ne bo utvar.posledično večjo učinkovitost ter z določenimi dodatnimi ukrepi tudi stroškovno razbremenili odvisne družbe pri izvajanju storitev zanje. Damjan RakMedsebojne obveznosti se bodo urejale s pogodbami o storitvah, t.i. SLA, ki bodo narejene na osnovi natančnega postopka določitve vrste, obsega in načina posamezne storitve holdinga za odvisno družbo. Se bere zanimivo, optimistično? Dolgočasno, nerealno? Vsega je nekaj. Razlog pa je v tem, da se do slab mesec pred iztekom zakonskih rokov ni v praksi naredilo skoraj nič. Kdo pa je ob sprejetju Zakona o družbi Slovenske železnice (ZDSŽ), Ur. l. 106/2010, decembra lani vedel, da bo čez osem mesecev, ko je skrajni rok za začetek delovanja odvisnih družb, na železnicah to čas dopustov, lagodja in udobja? Zato pa je zdaj na vrat na nos cel kup potez, ki so posledično lahko slabe. Lepo je bilo slišati, da AT Kearney ni strošek SŽ, 1,2 mil. € bo dalo MZP. Olajšanje, kaj? Če odmislite, da je to vse en žakelj, davkoplačevalski. A če ni bilo stroška, če je cela vrsta raznih popisovalcev, sestankov, tabelic, tabel, procesnih tabel, usklajevanj, v katere so vključeni skoraj vsi modreci SŽ-ja, potekalo dokaj ležerno, je sedaj, ko je treba žeti

AT KEARNEY – KORENČEK IN PALICA

AKTUALNO

Javni potniški promet brez vlakov in prog

15

MALO ZGODOVINE

Postaja Podvelka, Podvelka 11, je proglašena za lesa.nepremično kulturno stavbno dediščino. Ime Nakladanje blaga na postaji se je zelo povečalo po postaje se je spreminjalo. Do leta 1919 je bila prvi svetovni vojni, ko je bila zgrajena ozkotirna Reifnigg; tedaj je bila uradno preimenovana v proga iz Josipdola do postaje Podvelka in so po Ribnica. Kmalu zatem so ime razširili v Ribnica- njej vozili les in granitne izdelke iz kamnoloma v Brezno. Med drugo svetovno vojno so jo Nemci Josipdolu. Tudi sedaj v Podvelki naložijo precej preimenovali v Rottenberg-Fresen. Sedanje ime lesa, vendar se tudi tu tovor seli na ceste.Podvelka je dobila 6. oktobra 1947. Produktivna zadruga kamnosekov za oblikovanje Lega postaje: 34,522 km iz Maribora granita Ribnica na Pohorju je imela na postaji Nadmorska višina: 306,346 m (velja za zgornji rob Podvelka v najemu ležarinski prostor za obdelan tirnice) granit.Postaja Podvelka leži v k.o. Rdeči breg, vendar na Leta 1952 so nadzorništvo proge premestili iz Ruš skrajnem severozahodnem vogalu katastrske v Podvelko.občine, le nekaj metrov stran od meje katastrske Postaja Podvelka je lepo urejena; leta 1996 je občine Janžev vrh (Janžev breg). Iz tega razloga dobila priznanje za najlepše urejeno postajo.postaja ni dobila imena po k.o., saj je bila takrat vas Vodna postaja PodvelkaPodvelka zelo majhna, ampak po najbližjih večjih Za oskrbo parnih lokomotiv z vodo so v Podvelki naseljih, tako da se je do razpada Avstro-Ogrske zajezili potok Velka. Iz usedalnika ob jezu je voda imenovala Reifnigg-Fresen. Osnovna šola je tekla po 831 m dolgem cevovodu s premerom 100 pričela z delom leta 1898. mm do dveh rezervoarjev v vodnem stolpu na Postaja je bila zgrajena kot postaja III. kategorije, postaji. Višinska razlika med nivojem vode ob vodna postaja pa je bila II. kategorije. zajezitvi in najvišjim nivojem v rezervoarju je 4,1 m Na postaji Podvelka so nakladali zelo veliko lesa, oziroma 12 m nad zgornjim robom tirnice. zato so morali povečati postajne naprave. Na Rezervoarja sta iz pločevine in vsak lahko sprejme vzhodnem koncu postaje so ob Dravi nameravali po 26,5 m3 vode. Na vsakem koncu postaje je bil zgraditi še eno nakladalno rampo in ob njej slepi po en napajalnik, skozi katerega je v eni minuti nakladalni tir. Ob tem bi morali preložiti del okrajne lahko izteklo približno 5 m3 vode. Trdota vode iz ceste. Načrti so bili pripravljeni že leta 1913. Velke je bila le 3,9 0N. Kapaciteta vodne postaje je Odločbo za razlastitev zemljišča posestnika bila 480 m3 na dan. Vodo iz vodne postaje je od Franca Germuta v k.o. Rdeči breg je sodišče v leta 1925 dalje uporabljalo tudi lesnoindustrijsko Mariboru izdalo 5. marca 1915, denarno podjetje Franca Germoutha, pozneje last odškodnino je kupec, to je Južna železnica, Krajevnega ljudskega odbora.deponirala 10. novembra 1916 pri sodišču v Gozdne ozkotirne progeMariboru. Južna železnica in okrajni zastop Zakon o gozdovih iz leta 1852 gozdnih železnic še Maribor sta zaradi preložitve ceste sklenila ne omenja, čeprav v devetih členih obravnava menjalno pogodbo za del razlaščenega zemljišča. spravilo lesa iz odročnih okolišev. V skladu s Takratni most čez Dravo je bil približno 250 m takratnimi možnostmi je bilo to mogoče le z vzhodno od sedanjega. Od mostu je vodila cesta vprežno živino, lesovodnimi napravami (suhe in desno na sedanji cestni prehod čez progo in levo mokre riže), z drsanjem po ledu in snegu ter s 250 m ob načrtovanem novem tiru do vzhodnega splavljanjem v vodnih strugah.prehoda čez progo pri vili Germuth, kjer je zavila Gozdne ozkotirnice so gradili večinoma s tirnimi nazaj ob čuvajnici št. 24 proti postajnemu poslopju. širinami 1000, 670 in 600 milimetrov. Značilno za te Zaradi vojne postaje niso povečali. Leta 1929 so proge je, da so jih gradili zelo hitro in s čim zakoličili cesto od železniške postaje do manjšimi stroški, zato so imele velike vzpone in Brezovnika. ostre krivine. Na gozdnih progah so uporabljali Razlaščeno in plačano zemljišče si je po vojni lastil parno, električno, motorno in živalsko vleko. Na prejšnji lastnik Franc Germuth za deponijo lesa. številnih krajših progah so vozičke potiskali ročno Šele januarja 1931 so uspeli urediti lastniška ali vlekli z vitlom.razmerja. Lesni industrialec Franc Germuth je vzel Gozdna železnica Podvelka - Josipdolv zakup zemljišče med železniško progo in cesto Gozdno železnico Podvelka je leta 1921 začel ob Dravi vzdolž postaje. Decembra 1914 je graditi veleposestnik ing. Milan Lenarčič. Za podjetje Franca Germutha naložilo 23 vagonov gradnjo se je odločil zato, da bi pocenil prevoz

Postaja Podvelka

16

MALO ZGODOVINE

lesa, lesnih izdelkov in granita do železniške Tirna širina proge je bila 75 centimetrov, projekt je postaje Podvelka (takrat postaja Brezno-Ribnica). predvideval tudi njeno elektrifikacijo. Gradbeno Prevoz z živino po slabi, ozki, vijugasti in strmi cesti dovoljenje je zahtevalo minimalne radije 40 je bil drag in količinsko omejen, primanjkovalo pa metrov, le slab kilometer iz Podvelke so radij je tudi vprežne živine. Prevažati se je splačalo le izjemoma zmanjšali na le 35 metrov. Na številnih kakovosten les, tega pa ni bilo veliko, saj so za mestih je investitor odstopal od dogovorjenih potrebe steklarne v Josipdolu v drugi polovici 18. podatkov (parametrov), tako da so imele številne stoletja do čistega posekali tamkajšnji gozd. Bukov krivine radij le 30 metrov. Težaven teren je zahteval gozd je sicer že dozorel, vendar se čiščenje gradnjo večjega števila prepustov, ograj in smrekovega gozda in sekanje bukev zaradi podpornih ter opornih zidov. Proga je dopuščala predragega prevoza ni splačalo. Cenejši prevoz je največjo hitrost 20 km/h, največja obtežitev bil mogoč le z ozkotirno železnico. posameznega vozička ni smela presegati šestih Zadnji del proge je potekal izključno po posestvu ton.ing. Lenarčiča, zato je bil ta del najprej zgrajen. Pred drugo svetovno vojno sta na progi obratovali Priprave za gradnjo 8,5 kilometrov dolgega dve motorni lokomotivi: ena na bencin, druga na odseka od železniške postaje Podvelka do Lehna lesni plin. Po drugi svetovni vojni je bila v Avstriji so stekle leta 1921. Ob lokacijski obravnavi trase nabavljena nova dizelska lokomotiva Jenbach. proge 6. aprila 1922 je bilo pol proge že zgrajene, Kmalu potem je prevoz lesa upadel, tako da so čeprav je bilo gradbeno dovoljenje izdano šele 31. nazadnje vozili le še granit iz kamnoloma. Leta maja istega leta. Do kilometra 8,5 je proga 1954 so promet ustavili in progo razdrli. Nanjo nas prečkala številne zasebne parcele in poti. Lastniki spominjajo le še napol porušeni prepusti ob cesti so bili upravičeni do vsakoletne odškodnine, ki se po dolini Velke.je obračunavala po jesenskih cenah pridelkov. Projekt ozkotirne proge v sami Podvelki so malo Karel Rustja (pripravil M. Mally)spremenili, zato je bila 23. junija 1923 ponovna lokacijska obravnava za ta del proge. Tehnični pregled tega dela proge je bil opravljen 31. maja 1925.Po prvotnem načrtu naj bi ozkotirna proga vodila tik ob osnovni šoli, zato bi morali promet na progi ustaviti za pol ure pred začetkom pouka in tudi po njegovem koncu. Tehnični pregled celotne proge je bil opravljen 22. septembra 1927.Začetek proge je bil na železniški postaji Podvelka ob vodni postaji v kilometru 34,646 iz Maribora. Tovor so iz vagončkov ozkotirne proge prelagali na vagone ob podaljšku prvega tira, ob katerem je bil speljan tudi slepi tir ozkotirne proge. Ozkotirna proga je v Podvelki povzročala precejšen prometni zamašek, saj je tik pred železniško postajo prečkala okrajno cesto; utesnjenost pa so povečali še tovorno skladišče, razkladalna klančina in prekladalni tir. Ozkotirna proga je štirikrat prečkala 831 metrov dolg vodovod med vodno postajo in zajetjem na potoku Velka.Celotna dolžina ozkotirne proge je bila 12,6 kilometrov. Z železniške postaje Podvelka je ostro zavila v tesno dolino potoka Velke in po njenem desnem bregu skozi katastrsko občino Rdeči breg, Lehen, Ribnico in Hudi Kot do Josipdola. V kilometru 8,8 je bila ob žagi glavna postaja, v kilometru 10,5 pa je bilo nakladališče kamnoloma.

Ko sem bil mali, mi je mama dala 20 dinarjev in me

poslala v trgovino. Prinesel sem 2 kili kruha, 2 litra

mleka, paket bonbonov, čokolado, 10 jajc, tri margarine,

liter ruma in še ostalo mi je za sladoled!

Danes to ni več mogoče ... zaradi tistih ... neumnih

nadzornih kamer!!!

Račun brez krčmarja

17

Luka Koper je v očeh Slovencev transportno okno stavko in kot temeljno stavkovno zahtevo v svet. V očeh železničarjev je že malo drugače. Je poudarila zaustavitev postopkov nezakonitih podjetje, s katerim smo si nekako kot dva planeta v izrednih odpovedi stavkovnemu odboru Sindikata vesolju, ki sta povezana neločljivo, pa se žerjavistov pomorskih dejavnosti.prerekata, kateri se vrti okoli katerega in kateri je Zaradi vse večje gospodarske škode, na samo v pomembnejši. Luki Koper, pač pa tudi pri vseh poslovnih Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti, ki je partnerjih, je bil medijski in politični pritisk vsak dan član sindikalne centrale Slovenska zveza večji, pozivom Alternative so se pridružile tudi sindikatov – Alternativa, se že dlje časa z upravo druge sindikalne organizacije in stavka je bila s pogaja za ureditev nekaterih razmer, ki povzročajo sklenitvijo dogovora prekinjena.nezadovoljstvo zaposlenih. Po februarja Moja iskrena pričakovanja so, da smo se vsi, tudi neuspešno končanih pogovorih so se ta pred sindikati na Slovenskih železnicah, čeprav kdo z poletjem zaostrila in napovedali so stavko. grenkobo, jasno poenotili, da takega ravnanja 29. 05. 2011 so ob 06.00 začeli s stavko v Luki kateregakoli delodajalca v Sloveniji ne bomo nikoli Koper. Medijska pozornost je bila ogromna, več dopustili.pridružili so se jim tudi delavci izvajalcev pogodbenih storitev - IPS, ker se z njim ravna na Damjan Raksodoben način, to je modificiran sužnjelastniški odnos. Njihovi delodajalci in najemnik Luka Koper so kovali velike zaslužke na njihov račun, njih pa plačevali mizerno, jim odrekali vse pravice in so bili dobesedno potrošni material.Uprava Luke Koper pa je namesto s konstruktivnim dialogom končanje stavke hotela doseči s kršitvijo zakona o stavki. Stavkovnemu odboru je uvedla postopek izredne odpovedi. Sindikati, združeni v Alternativi, smo brez dileme takoj odreagirali, kajti tako ravnanje delodajalca je nedopustno. Kršitev zakona kot argument zastraševanja v državnem podjetju je kriminal. Kriminal, ki pa smo ga bili deležni že tudi na Slovenskih železnicah, v naših vrstah. Tudi tu smo kolege in javnost posebej opomnili, da še kako razumemo situacijo stavkajočih, saj so na Slovenskih železnicah leta 2006 ravnali enako nezakonito. Stavkajočim prometnikom na postaji Jesenice so brez presoje sodišča, mimo zakona, sprožili postopek izredne odpovedi, češ da stavkajo nezakonito. Takrat smo z napovedjo vsesp lošne 24-u rne s tavke S ind ika ta železniškega prometa Slovenije zaščitili in ubranili prometnike na Jesenicah, na sodišču smo v sodnem procesu, na koncu na vrhovnem sodišču dokazali, da je bila stavka zakonita. Ta sodba je danes v strokovni literaturi uporabljana kot sodna praksa. Vse je bilo doseženo, le omadeževane časti in ponižanja prometnikov na Jesenicah niso bili na strani delodajalca, Slovenskih železnic, do dandanes sposobni priznati in se jim vsaj opravičiti. Sklonjeni pogledi nadrejenih in njih lastnikov iz ozadja povedo vse o njihovi morali. Alternativa je napovedala skupno opozorilno

Pravno varstvo stavkajočih delavcev

Zakon o stavki določa, da organiziranje stavke oziroma udeležba v njej pod pogoji, določenimi z Zakonom o stavki, ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti delavca in ne sme imeti za posledico prenehanje delovnega razmerja delavca (13. člen ZStk).Organizator oziroma udeleženec je, skladno z Zakonom o stavki, varovan le v primeru zakonite stavke, kar je potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS. Zakonitost oziroma nezakonitost stavke presoja sodišče, pristojno za delovne spore, in sicer v okviru kolektivnega delovnega spora o zakonitosti stavke ali kot predhodno vprašanje v sporu glede zakonitosti odpovedi ali v sporu glede odškodninske odgovornosti. Če sodišče ugotovi, da je bila stavka nezakonita, udeleženec oziroma organizator disciplinsko in odškodninsko odgovarja, sodelovanje v nezakoniti stavki pa lahko predstavlja tudi podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi (Sodbi št. VIII Ips 119/2006 in VIII Ips 222/2005).13. člen Zakona o stavki, vir spletni portal IUS Optima

STAVKA V LUKI KOPER

AKTUALNO

18

DRUŽENJE

V moji »karieri«na železnici se je spremenilo že Le-ta pa je že razmišljal o upokojitvi! Že veste, kaj sledi?

marsikaj, od TOZD- ov, SOZD-ov, sekcij, holdingov, do Seveda! Šef št. 10! Tudi ta šef je »trajal« kratek čas, saj

d.d.–jev, direktorjev in še kaj. Trenutno pa sem ob se mi je nasmehnilo delo blizu doma in tako tudi novi

zamenjavi zadnjega vodje Nadzorne postaje pričela s šef, št. 11. In je trajal in trajal! Sprememba bi bila že prav

preštevanjem le-teh. Prišla sem do zanimive številke. dobrodošla. In »uslišana« mi je bila tudi ta želja in šef št.

Pa poglejmo! 12, ki pa je trajal kratek čas in zamenjal ga je šef št. 13.

Po končanem šolanju sem se zaposlila na postaji, kjer In čez čas se je zopet slišalo, da nas ta šef (ki je medtem

je bil šef št. 1 moj oče. Ker naj bi bilo pravilo, da ne dobil naziv VODJA NP) zapušča, na uvajanje je prišel

smem delati na takšni postaji (v dvajsetih letih tega vodja št. 14, ki pa je odšel, preden sem ga uspela prav

pravila nisem zasledila v nobenem pravilniku oziroma spoznati. In tako je prišel vodja št. 15, za katerega je

navodilu), so me premestili na drugo postajo, kjer sem kazalo, da bo dober vodja in da bo (glede na starost)

dobila šefa št. 2. Po končanem pripravništvu na tej vztrajal kar nekaj let. Ker pa dobre stvari ne trajajo

postaji ni bilo prostora zame, zato so me premestili in dolgo, so ga po nekaj mesecih premestili in tako prihaja

tako sledi šef št. 3. Ker je bilo potovanje do te postaje vodja p.p. (po pooblastilu), št. 16. Ker pa tudi p.p.

predolgo (takrat še ni bilo dobrih zvez), sem bila navadno ne traja, že nekako pričakujemo št. 17.

ponovno premeščena in tako dobila šefa št. 4. Trajalo je Pustimo se presenetiti! Mogoče bo pa to zadnji vodja,

kratko, saj se je začelo z zapiranjem postaj in zopet je ali pa tudi ne!

sledila selitev in šef št. 5. Ko je le-ta zbolel in je bil P.S.: Iz te »izkušnje« lahko razberemo, da se vodje

odsoten dlje časa, ga je nadomestil šef št. 6. Potem se menjujejo, sama pa sem še vedno tukaj!!! Ima to

je šef št. 5 upokojil in prišel je šef št. 7. Nato so se začele kakšen pomen? Kdo ve?

prve reorganizacije in spremembe. Postajo je prevzel

šef sosednje postaje in ta je bil št. 8. In je trajalo! Nancy

Ampak, glej ga zlomka! Nova ukinitev delovnega

mesta, nova priključitev k novi postaji in nov šef!!!! Št. 9!

ŠEFI OZIROMA VODJE NADZORNIH POSTAJ

moral priti v dnevno izmeno, pa ga ja usoda RAJKO PODGORNIK - ZAHVALAzadržala na domu. Domu, ki ga je Rajko po svoje zastavil, kjer je prebiral mnoge strokovne knjige,

Rajka Podgornika, vedno ustvarjal, ja, lahko bi rekli, izumljal razne patente.

nasmejanega in pripra-Tudi na delovnem mestu je s svojimi domislicami

vljenega za kako vragolijo, pustil pečat. Tako praktičnimi in tudi humornimi. Z

ni več med nami. Njegova njim ni bilo nikoli dolgčas in nikoli nisi vedel, kdaj bo

življenjska pot je bila res kdo »žrtev«.

nekaj posebnega. Od Rajka je na zadnji poti spremljala celotna posadka

decembra 1977, ko je začel postaje Nova Gorica in ponosen, kakor je bil, je bil

železničarsko kariero, je bil tudi spoštovan med sodelavci. Hvaležne, čeprav

žurnalist v Novi Gorici, orošene oči hčere so kolektivu povedale veliko,

prometnik v Anhovem, izrekle zahvalo za njihov trud. Na njegovi zadnji

razporejevalec osebja v poti je spoznala, koliko prijateljev je imel. Rajko,

Novi Gorici, prometnik v počivaj v miru.

Volčji Dragi, Prvačini in od leta 1995 v Novi Gorici, vse

Kolektiv postaje Nova Goricado usodnega 13. maja, ko bi

Rajko Podgornik,

ponosen Slovenec

in prometnik

19

DRUŽENJE

8. junija sem s posebnim vlakom potovala na pozabimo stvari na vlaku, se zahvalil za potovanje koncert Bon Jovija v Zagreb. Organizator s SŽ in Koncerti.net pa nam ostalim spet zaželel Koncerti.net so se tokrat prvič odločili za vlak, sicer lahko noč ... Pa spet v Krškem ... Pa Zidani Most ... potujejo z avtobusi. Po njihovi prvi izkušnji s Vsaka čast tistemu, ki je lahko spal... Mislim pa, da Slovenskimi železnicami so se odločili, da bodo lahko zagotovim, da se nihče ni odpeljal dlje kot do vlak naročili še večkrat, kar se mi zdi za nas zelo svoje izstopne postaje.pohvalno. Vseeno pa imam kot železničarka Zmotilo pa me je, kar se je zgodilo v Zidanem nekaj pripomb na naše delo. Mostu. Potniki za smer Maribor smo bili tokrat v Potovanje v Zagreb je potekalo gladko, sama sem zadnjem, devetem vagonu, ki se je ustavil nekje na vstopila v Zidanem Mostu, za nas je bil rezerviran mostu. Poskakali smo dol in šli kot govedo prek prvi od devetih vagonov. Odlično. Sprevodnik na tirov na postajo. Verjamem, da smo prometniki vlaku je bil dobre volje, duhovit in vsi potniki, ki sem dovolj pametni, da tudi v takem primeru ne jih slišala, so imeli o njem povedati same pohvalne ogrožamo potnikov (ustavimo druge vlake), besede. Na meji so celo naši policisti uredili vstop v vendar se lahko kdo poškoduje tudi pri skoku z Hrvaško osebi, ki je namesto osebne s sabo vzel vagona izven perona, a ne? In tokrat še »tulit« ne zdravstveno izkaznico. Za to seveda ne gre hvala bi mogla nanj ... Bili smo v temi, tako da sprevodnik nam, ampak vseeno, vsaka čast. Na končni postaji nikakor ni mogel zanesljivo videti, ali smo vsi zunaj Zagreb Maksimir nas je pričakalo toliko policistov, ali ne. Zaprla sem vrata, mu zažvižgala in mu dala da smo se spraševali, ali so nas zamenjali s kakimi signalni znak »Pripravljeno za odhod«. Kako bi nogometnimi navijači. Rokerji smo pač miroljubni drugače s tistega loka vlak odpeljal varno, glede na ljudje! Pred izstopom iz vlaka nas je organizator to, da je bil na njem samo en sprevodnik, mi ni obvestil, da gremo nazaj z isto garnituro vlaka, in najbolj jasno. Saj se je že napotil proti sklepu, a od da lahko, seveda na lastno odgovornost, na vlaku tam ga strojevodja ne bi videl. Glede na to, da nam pustimo stvari, ki jih ne potrebujemo na koncertu. je bil sedežni red določen, bi lahko kdo naročil Opozoril nas je tudi, da je peron na postajališču strojevodji, naj potegne naprej toliko, da bi bil prekratek za naš vlak, da bodo zato vagoni, ki ne zadnji vagon na peronu.gredo na peron, zaklenjeni, in nas napotil na Tole je bila edina črna pika na naš račun, kolikor sprehod po vlaku do vagonov, ki so na peronu, da sem pač sama opazila. In tale članek pišem izstopimo varno. Odlično. Tudi ko pride vlak nazaj, predvsem zato, ker opažam, da se enaka stvar bi naj bil postopek enak. Vendar ... dogaja tudi pri prevozu drugih skupin. Če že damo Mimogrede: koncert je bil odličen! strojevodjem nalog o izrednih postankih zaradi Vlak je prispel na postajališče Zagreb Maksimir ob vstopa/izstopa skupine, bi bilo res toliko odveč, če 00.45. Vagoni niso bili zaklenjeni, kar so ljudje bi jim še napisali, v/iz kateri/ega vagon/a seveda ugotovili v nekaj sekundah. Sredi poti do vstopajo/izstopajo? Ker so nam prometnikom našega kupeja se ravno pred mano odprejo vrata prepovedali, da na nalog napišemo karkoli, kar ni vagona in neka (žal) ženska pleza gor. In potem si predpisanega, bi bilo fino, če bi bili sprevodniki še drzne »jamrat«, kako težko je priti na vlak ... toliko bistri, pa bi jih o takih stvareh obvestili vsaj Seveda nisem mogla držati jezika, pa sem ji ustno. Saj vem, da so nekateri izmed nas trdi, povedala par krepkih, ki niso ravno za objavo ... nefleksibilni, trmasti, pa kaj vem kaj še, ne glede na Skupina za njo je vstopila brez pripomb (in niti to, katero službo opravljamo, a prepričana sem, da enemu nisem ponudila roke!). Vlak je odpeljal po niti enemu med nami ni v interesu, da bi se voznem redu. Ljudje, ki so pustili stvari na vlaku, so kakšnemu potniku kaj zgodilo (zamuda, papirji, kmalu pogrešali nahrbtnike, dežnike, jakne ... policija, notranja kontrola ...).V našem kupeju sta zmanjkala dva dežnika, pojavil pa se je črn jopič!? Prav zanima me, kaj se je Suzana Slatinšekdogajalo na vlaku, ko bi naj bil prazen ... Organizator nas je obvestil o mejni kontroli, naj še malo počakamo s spanjem, da bomo imeli potem mir. V Zagrebu so vstopili hrvaški mejni organi in v Dobovi še naši, potem pa nam je zaželel lahko noč ... A sprevodnik je imel drugačne načrte ... V Sevnici je najavil postajo, opozoril, naj ne

KONCERT BON JOVI Z VLAKOM

20

DRUŽENJE

15. avgust je praznik Marijinega vnebovzetja in je največji postajališča Otoče je bilo veliko potnikov - romarjev za

Marijin katoliški praznik. Tako kot po večini evropskih držav, Brezje. Otoče so postajale ena najbolj frekventnih postaj

je tudi v Sloveniji dela prost dan. Ta praznik imenujemo tudi oziroma postajališč. Tik pred drugo svetovno vojno so v

velika maša ali veliki šmaren, ki v vremenskem smislu enem letu našteli več kot 110 tisoč potnikov.

Potrebno je bilo zgraditi novo, večje postajno poslopje, kot je

bilo prvotno leseno. V nedeljo, 18. avgusta 1940, je bila

svečana otvoritev nove postajne zgradbe. Nova velika

čakalnica, restavracija in tri blagajne so bile res pomembne

pridobitve. Slovesnosti otvoritve sta prisostvovala tudi ban

Marko Natlačen in ljubljanski škof Gregorij Rožman.

Vendar je nato gneča s postaje kmalu izginila, saj je nastopila

druga svetovna vojna, po njej pa je romanja ovirala nova

ljudska oblast.

V zadnjih desetletjih je postajališče boj kot ne samevalo.

Romarji se na Brezje v veliki večini pripeljejo samo še po

cesti.

Vendar je tudi na postajališče Otoče pred kratkim posijal

žarek upanja. Postajališče je najela ustanova Poti kulturne

dediščine Slovenije in ga uporablja kot kulturno-pomeni začetek konca poletja, z malo mašo ali malim izobraževalno središče.šmarnom (8. septembra) pa se poletje dokončno poslovi.Tako imajo na prve petke v mesecu v prenovljeni čakalnici Na praznik velikega šmarna so slovesne svete maše po vseh Slovenske večernice, posvečene pomembnim možem Marijinih božjepotnih cerkvah po Sloveniji - to so cerkve, ki so slovenske zgodovine (Janez Jalen, Jakob Aljaž …). posvečene Mariji. Vsaka škofija ima svoje osrednje Marijino Slovenske večernice se začnejo točno ob 18.04, ko iz svetišče. Tako so za celjsko škofijo to Petrovče, za Ljubljane pripelje vlak.mariborsko nadškofijo Ptujska gora, za Koper je to Sveta Ustanova se trudi skupaj z domačini in frančiškani z Brezij, gora nad Gorico, murskosoboški katoličani se zbirajo v da bi obudili peš romanja z Otoč do Brezij. To romarsko pot, ki Turnišču, novomeška škofija ima osrednjo slovesnost na je dolga slabe tri kilometre, je občina Radovljica že označila s Zaplazu in ljubljanska nadškofija na Brezjah, ki je osrednje in kažipoti. V načrtu je tudi, da se na tej poti postavi križev pot.najbolj obiskano Marijino svetišče v Sloveniji.Za letošnji praznik velikega šmarna je bilo organizirano, da In sedaj k vprašanju iz naslova. Odgovor je, da se tako, kot se so poleg rednih vlakov na Otočah imeli postanek tudi je nekoč dalo priti na Brezje oziroma skoraj do Brezij z dopoldanski in popoldanski mednarodni in EC vlaki. Za vlakom, da priti tudi danes in zagotovo bi se dalo v ostarele in invalide pa je bil organiziran lokalni prevoz na prihodnosti priti še bolje.Brezje.

Vem, da so pred leti 15. avgusta vozili tudi že posebni vlaki za

Otoče, vendar zasedenost ni bila prav dobra.

Ob vsem naštetem v tem članku pa lahko optimistično

gledamo na prihodnost. S skupnimi močmi vseh

zainteresiranih lahko pričakujemo zopet povečano število

potnikov za Otoče in Brezje. Števila potnikov izpred druge

svetovne vojne (več kot 100 000 potnikov letno) seveda

verjetno ne bomo nikoli več doživeli, vendar je vsako

povečanje pohvalno.

Sam sem se že nekajkrat tako z vlakom odpravil na Brezje.

Lepo doživetje, posebno še sedaj, ko je pot lepo označena.

Vsi, ki kdaj poromate na Brezje, posebno še železničarji

(aktivni, upokojeni) in vsi tisti, ki imate radi vlak, lepo

povabljeni z vlakom na Brezje!Proga Ljubljana - Trbiž je bila zgrajena leta 1870. Danes se ta Miran Prnaverproga konča na Jesenicah. Po delu trase nekdanje proge od P.S.: Del podatkov v članku sem povzel po članku »Z vlakom Mojstrane do meje in nato do Trbiža pa danes poteka lepo na Brezje«, katoliški tednik Družina, številka 32, stran 13.urejena kolesarska pot.

Pa se vrnimo zopet nazaj za 140 let. Med potniki do

ALI SE DA Z VLAKOM PRITI NA BREZJE?

Postajališče Otoče v novi funkciji in kvaliteti

Fo

tog

raf:

Arh

iv D

ruži

na

Fo

tog

raf:

Arh

iv D

ruži

na

Brezje - največje romarsko središče v Sloveniji

21

DRUŽENJE

zdravja in dolgo življenje ter uživanje zaslužene

pokojnine.

Vlado se je rodil leta 1953 v BiH. Tako kot velika večina

takratnih generacij, se je po končanem šolanju odpravil

s trebuhom za kruhom. Pot ga je zanesla v Slovenijo.

Prvo zaposlitev je dobil na takrat še JŽ v Sekciji za

vzdrževanje prog Grosuplje, na delovnem mestu

varilec. Pozneje se Vlado izšolal za zaporničarja in to

delo opravljal nekaj let, dokler se ni pokazala priložnost,

da se je izšolal za prometnika (vlakovnega odpravnika).

Od leta 1979 je Vlado kot vlakovni odpravnik služboval

na vseh postajah Bele krajine, v Mirni Peči in nazadnje

na postaji Novo mesto. Kot mlad in šarmanten

železničar je spoznal lepo železničarko Ireno, s katero

sta si ustvarila družino in topel dom.

Vlada poznamo kot dobrega tovariša in veselega

človeka, ki se je rad pošalil in nas razveseljeval na

izletih in drugih druženjih.

Zdravja in tudi nekaj sreče potrebuje železničar, da

dočaka pokojnino, in ko se obrne na prehojeno pot, si

reče: bilo je, ali zdaj je vse za mano.

Ker se Vlado hitro vklopi v družbo, menim, da se bo tudi

v poklicu upokojenca dobro odrezal in znal to obrniti v

svojo korist ter naprej užival in osrečeval svoje bližnje

(ženo, otroke ter vnuke).

Mi mu lahko na koncu samo zaželimo: »Srečno, Vlado, V petek, 17. 6. 2011, je Vlado za sodelavce in prijatelje prihajamo za tabo.v gostilni Pugelj v Ždinji vasi priredil poslovilno zabavo.

Ob dobri hrani in odlični dolenjski kapljici ter ob zvokih Lekso Stanojevićdomače glasbe smo nazdravili in mu zaželeli veliko

Vlado Barunčić odhaja med upokojence

Vlado Barunčić

Fo

tog

raf:

Lekso

Sta

no

jević

17. julija 2011 je 20 let ustanovitve praznoval sindikat prometnikov Poljske, (Związek Zawodowy Dyżurnych Ruchu

PKP), naš partnerski sindikat. V mestu Skarżysko Kamienna je bila v cerkvi Matere Božje Ostrobramske svečana maša

z blagoslovom prapora, ki jo je vodil škof Henryk Tomasik. Slavnostnemu sprevodu skozi mesto ob spremljavi pihalnega

orkestra, svečani podelitvi priznanj in plaket so prisostvovali poljski minister za promet g. Andrzej Massel ter mnogi vidni

predstavniki poljskih železnic, direktorji posameznih družb, tako infrastrukture kot potniškega in tovornega prometa. Kot

povabljeni gostje iz Slovenije smo skupaj s predstavnikom

Slovenskih železnic kolegom izročili miniaturo

slovenskega kozolca in majoliko, simbola vztrajnosti in

trdnosti ter dobre volje. Zahvaljujem se vodstvu Slovenskih

železnic, mag. Hribarju in veleposlaništvu Republike

Slovenije na Poljskem, veleposlaniku mag. Šetincu za

pozitiven pristop in tudi s tem, v času predsedovanja

Poljske EU, dodali kamenček k prepoznavnosti Slovenije

in navezovanju prijateljskih in poslovnih stikov s kolegi in

poslovnimi partnerji iz Poljske.

Kolegom iz ZZDR PKP pa seveda tudi na tak način iskrene

čestitke in veliko uspehov in tvornega sodelovanja še

naprej!

Damjan Rak

20 let ZZDR PKP

Fo

tog

raf:

Arh

iv S

ŽP

S

PKP

22

DRUŽENJE

Opravičujem se gospe Tatjani in vsem vinogradnikov Društva vinogradnikov občine udeleženim, ker tega članka nismo objavili že v Sevnica; eno leto je vino belo, drugo leto rdeče. prejšnji številki Prometnika. Po svojih Izbrano, »Županovo vino«, je tako vse leto simbol, najboljših močeh se bom trudila, da se kaj ki ga župan kot poslovno darilo ponosno takšnega ne bo več ponovilo. Prosim za milo predstavlja po vsej Sloveniji in drugod.kazen ... Nadaljevali smo v smeri Tržišče, kjer nas je Urednica pričakala lokalna turistična vodička Darja, ki nas je

popeljala v zgodovino kraja, nam pokazala Premišljujem o izletu ob dneva žena, ki smo ga pod znamenitosti, predvsem zelo zanimivo in za te okriljem SŽPS članice praznovale, in ko se kraje značilno pletenko v velikosti 6 m, ki ponazarja spominjam, kako nam je bilo lepo, pozitivno, pletarstvo v teh krajih. Povabila nas je tudi na ogled sproščeno, skratka neponovljivo in nepozabno, kraja ob koncu leta, božičnega Tržišča, saj v tistem

času krajani pripravijo jaslice iz lučk, ki se raztezajo in razsvetlijo ves desni breg Tržišča. Po ozki cesti smo pot nadaljevali v kraj Malkovec, ki je znan po tem, da se ves dan kopa v soncu, in to je tudi razlog, da je ves kraj obdan z vinogradi in zidanicami. Razgled je bil čudovit. V gostišču Jelen smo se podprli z malico, ki je zelo teknila.Tudi na tem izletu nismo mogli mimo cerkve. Deležni smo bili Božje besede s strani "našega kraškega člana Daria", prav zares pa nam jo je dal tamkajšnji župnik, ki nas je, "veselo družbo", opazil in ni mogel drugače, kakor da nas je pozdravil in povabil v cerkev. Obisk Malkovca smo zaključili v zidanici Malus, ki stoji na čudoviti lokaciji s še lepšim razgledom. Tu smo degustirali nekaj njihovega vina, seveda s cvičkom na čelu. Zraven pa smo v izogib mi srce ne da, da tega veselja ne bi delila z vami. želodčnim težavam mazali domači kruh z njihovo Pa pojdimo od začetka. Stvari so se pričele odvijati domačo jetrno pašteto ter poskusili njihove tik pred zdajci, ko smo na sestanku sklenili, da klobase in salame. Odlično! Ker smo bili vsi "tradicionalni izlet ob dnevu žena" bo, in verjemite, zadovoljni, siti in nič žejni, smo se ob zvokih če ženske ne bi bile ženske, vztrajne in harmonike tudi zavrteli in zapeli. nepopustljive, bi se ta tradicionalnost končala Avtobus nas je čakal čisto pri vratih, da nismo šli dokaj klavrno. Če se motim, me prosim popravite, daleč peš, čeprav je bila cesta ozka, strma, ovinki ampak moj občutek pri pripravi izleta je bil porazen

in čutila sem neodobravanje. Potem smo si pa rekle: "Saj je samo izlet ob dnevu žena, to si zaslužimo." Gremo! 12. marca 2011 smo se zbrali na železniški postaji v Zidanem Mostu, kjer smo imeli organiziran sprejem in pravi, gostoljuben in bogat prigrizek.Pot smo z avtobusom nadaljevali proti Sevnici, kjer smo ob lepem vremenu uživali ob čudovitem razgledu izpred sevniškega gradu, nakar nas je prijetna, zgovorna kustosinja popeljala po gradu levo in desno po različnih lepo opremljenih sobah, spalnicah ter više po stopnicah v poročno dvorano, kjer smo imeli na hitro dve poroki, in nazadnje v klet, kjer imajo zbirko vin vinogradnikov iz Sevnice z okolico, vključno s kralji cvička, ter posebnost, županova vina. To vino vsako leto izberejo med vini

SPOŠTOVANJE DO NEŽNEJŠEGA SPOLA ŠE VELJA!

Mmmm ...Fo

tog

raf:

Dam

jan

Rak

Fo

tog

raf:

Dam

jan

Rak

Ena gasilska v kleti

23

DRUŽENJE

Činki nas je iz zidanice varno pripeljal v Gostišče Felicijan na Šmarčni, kjer smo čudovit dan zaključili ob dobri večerji, glasbi, malo smo se zavrteli, izmenjali še ostala mnenja, za katera ni bilo časa podnevi, razdelili spominska darila, pletene koške z jabolki, oboje značilnost teh krajev, čas pa nas je počasi pričel priganjati proti domu. Vsi udeleženci izleta smo bili neizmerno veseli, da smo ta dan preživeli skupaj. Trdno smo odločeni, da bomo to tradicijo nadaljevali. Borili se bomo za to, tako kot se mati bori za svojega otroka, tako kot se ženske borijo za svoje pravice. Vsem, ki ste imeli pomisleke in so vas ti pomisleki prepričali o

so bili kar hudi. Ampak za šoferja Činkija to ni bilo tem, da se izleta niste udeležili, sporočamo, da ste nič preveč. Njegova spretnost in pogum ter se ušteli in da bo drugo leto nova možnost, ko poznavanje okoliških krajev nas je namesto proti lahko napako popravite. Vljudno vabljeni.domu pripeljala na še eno nepredvideno točko. To OO Zidani Most se vsem udeležencem zahvaljuje je zidanica našega predsednika. Damjan je bil tako za udeležbo ter kliče: »Na svidenje drugo leto pod ponosen na to, da je k njemu v zidanico pripeljal taktirko OO Nova Gorica!avtobus, povrhu vsega pa še poln deklet, da je še sam pripravil degustacijo in vse, kar spada zraven. Za OO Zidani Most zapisala: Tatjana TržanTako smo na lastne oči videli, kje je zrastel cviček, ki nam je bil ves dan na razpolago. Damjan, hvala!

Za ljubitelje narave in hribov v našem sindikatu vsako leto tradicionalno štajersko gostoljubje. Potem smo se sprehodili

pripravimo po dva izleta. Prvi je namenjen vsem članom, do gasilskega doma, kjer nas je čakal uradni zajtrk. Morda ni

drugi pa le tistim, ki imajo radi nekoliko zahtevnejše poti, ki bilo najprimernejše, da smo krenili s polnimi želodci po poti, ki

vodijo v višino dva tisoč metrov. Da smo obiskali Boč, ki je bil je vodila v hrib. Komaj je začel Damjan godrnjati, češ da so že

bolj priljudne dolenjske gorice, kjer te vsaj povabijo v kakšno

cvičkovo klet, že nas je čakalo presenečenje v gorci znanega

vinogradnika. Vsi oznojeni smo segli po kozarčku dobrega

vina, ki nam je dalo moči do naslednjega presenečenja, ki

nas je čakalo na Pečici pri lovskem domu. Toda, če je kdo

mislil, da ga bomo takole zalivali vse do vrha, se je pošteno

uštel. Tu se je šele začela prava planinska pot. Damjan je na

čelo postavil Kalimera, izkušenega planinca, ki je potem

uravnaval tempo vse do planinskega doma na Boču.

Boč, priljubljena štajerska gora med Poljčanami in Rogaško

Slatino, privablja številne planince iz obeh smeri. Poljčanska

je strmejša, zato jo mnogi raje ubirajo po južni strani. Toda

tudi ta ni povsem nedolžna, če se napotite čez Galke, koder

smo hodili mi. Za redne planince nič posebnega. Za

sindikalni izlet pa je že nekaj, kar se je izkazalo pri nekaterih,

namenjen vsem, ki se radi nekoliko sprostijo in si privoščijo ki jih je vzpon nekoliko utrudil. Ni jih pa do konca izčrpal, kajti

planinarjenje po sindikalno, gre zahvala Celjanom, ali bolje vrh Boča (980 m) smo osvojili vsi. Pa vendar se je pri rastišču

rečeno Matjažu Skutniku, ki je predlagal in organiziral ta znane velikonočnice marsikomu prileglo malo počitka. Pa ne

štajerski hribček, ki pa se je potem izkazal za pravo goro. za dolgo, kajti na planinskem domu, ki nam je bil že na

Le nekaj minut od postajališča Dolga Gora, kjer smo iz vlaka dosegu roke, nas je čakal topel obrok hrane - da o tisti pijači z

izstopili v toplem spomladanskem dnevu, nas je Matjaž rogi ne govorimo!

presenetil s prvo jutranjo pogostitvijo. To je bil le uvod v »Kdo gre z nami na vrh?« vpraša Damjan skupino ob mizah.

Tržiška pletenkaFo

tog

raf:

Dam

jan

Rak

Boč je bil prava planinska tura

Začetek poti

1424

Neumestno vprašanje, če pa smo si zadali cilj na vrhu. Pot od

planinskega doma do vrha je prava planinska, toda težav ni

povzročala, čeprav je bilo za nami že skoraj tri ure naporne

hoje. Hura, osvojili smo vrh!

Sledil je spust v dolino do poljčanske železniške postaje. Še

sreča, da smo bili tam pol ure pred vlakom in da smo lahko

pod kostanji nadomestili vso izgubljeno tekočino.

Če bi vprašali prisotne o utrujenosti, bi se jim zamerili. Toda

naslednjega dne so nekateri občutili noge. Morda pa je prav

Boč zakrivil, da smo imeli tolikšen obisk na Mangart.

Tekst in fotografija: Marjan Mally

Obilen zajtrk

Zadovoljen Matjaž Skutnik

Na Pečici

Bo treba vstati …

Planinski dom na Boču

Še posnetek za spomin

Na razgledniku (višina tisoč metrov)

DRUŽENJE

25

DRUŽENJE

Na skrajnem jugovzhodu Slovenije si je reka Kolpa zarisala svoj tok. Zelena lepotica se z vijugastim tokom preko nešteto slapov preliva od Osilnice do Metlike v dolžini 113 km. Kolpa je bistra in topla in kot taka omogoča nešteto možnosti za šport in sprostitev.Neokrnjena narava reke in struge, majhne vasice vas sprejmejo z odprtimi rokami in vam ponudijo ogromno užitka. Pisan obvodni svet in žuborenje reke je prava zakladnica, ki se vas dotakne. V Kolpi živi več ko 30 vrst rib, ob reki pa velika divjad, kot so medvedi, volkovi, risi, jeleni itn. Kolpa se vam ponuja v vsej svoji lepoti, od vas pa je odvisno, kako to izkoristite. Možnosti je veliko, od adrenalinskega spusta z rafti, sprehoda ob bregovih, kolesarjenja ali vožnje s kanuji v mirnejšem delu reke.Tega mirnejšega dela reke smo se udeležili člani SŽPS OO Novo mesto v soboto, 25. 6. 2011. Do našega starta v spodnjih Radencih smo se pripeljali z osebnimi avtomobili. Na startu so nas domačini pričakali s svojo znano belokranjsko pogačo. Po kratki pripravi smo se odpravili proti našemu cilju, poimenovanemu Damelj.Vožnja je bila zanimiva. Ko si na vodi, lahko opaziš, kaj ti reka Kolpa zares ponuja. Vse tisto, kar smo nekoč prebrali ali slišali od znancev, doživiš, ko si na reki. Čas je tekel prehitro, da bi si vse značilnosti reke dodobra ogledal in si jih tudi zapomnil. V Damljah na kmetiji pri Žagarjevih so nas pogostili tako, kot se to spodobi za Belokranjce.Ob vrnitvi domov smo premlevali dnevne dogodke, se spomnili kakšnega dogodka in se mu nasmejali.Ob koncu bi se zahvalil Robiju in Juretu za odlično organizacijo in nepozaben dan, ki je kot mnogi drugi v organizaciji sindikata nepozaben.

Lekso Stanojević

SPUST PO REKI KOLPI 2011

Mi pa veslamo!

Včasih se malce zaplete ...

»U, kakšna ...« Fotograf: Lekso Stanojević

1426

Na severozahodu Julijskih Alp stoji mogočen vršac Tradicionalnega planinskega izleta v visokogorje Mangart, ki je s svojo nadmorsko višino tretji se je udeležilo 28 pohodnikov, od teh so bili trije najvišji slovenski vrh. Ni tako markanten kot njegov vodniki zadolženi za varovanje in vodništvo.sosed Jalovec, ki je za nekaj deset metrov nižji, pa tudi tako zahteven ni kot 60 metrov višja Škrlatica, Iz Ljubljane smo se odpeljali z zasebnim katere dostop je neprimerno zahtevnejši od minibusom in kombijem SŽ, ki smo ga morali Triglava. Mangart slovi še po svojem sedlu, na naknadno preskrbet i zaradi zakasnel ih katerega vodi najvišje ležeča cesta v Sloveniji na prijavljenih, da jih nismo odvrnili od pohoda. Ob višini 2072 metrov. S tem pa izgubi na svojem tem je treba dodati, da po tako ovinkasti, ozki cesti veličastnem pomenu, kajti dvourni dostop na vrh je ni enostavno peljati niti kolesa, kaj šele avtobus, dosegljiv vsakomur, ki se ne boji jeklenic in zato je ZORAN JAZBEC, s.p., (www.prevozi-skalovja. Potem se ne gre čuditi, da je to morda jazbec.s i , gsm 041-643-480, e-pošta : druga najbolj oblegana gora (za Triglavom) in da je zoran.jazbec@gmail.com) odlična rešitev. prava gneča na poti. Je pa res, da je ta vrh Priporočamo: varno, udobno, hitro.namenjen pravim planincem, in ne pohodnikom v adidaskah. Do Mangartskega sedla na višini 2022 m smo se

pripeljali, nato pa se povzpeli na vrh, kamor smo Potem ko smo leta 1995 prvič organizirali pohod prispeli ob 14. uri, nazaj v dolino pa ob 16. uri. Na na Triglav, smo do letos opravili 17 pohodov v vrh je skupina sedmih, skupaj z vodnikom, odšla visokogorje, od tega tudi nekaj v tujino in celo po zahtevnejši slovenski smeri, ostali pa po dobro osvojili tritisočak. Roko na srce, mnogi pohodniki varovani italijanski smeri. Vrh Mangarta na 2677 m nikoli v življenju ne bi osvojili nekaterih vrhov, kar nas je dočakal v megli, a se je za nas razkadila in pa gre zasluga našemu sindikatu in vsem nam omogočila prekrasen razgled v doline, le predsednikom, ki so imeli posluh za planinarjenje. Jalovec je s kapo ostal nerazkrit. Na poti nazaj do V skupini imamo nekaj nepogrešljivih pohodnikov, sedla je zadnje planince ujel rahel dež, k sreči le pozabiti pa ne smemo na naša zvesta planinska nekaj metrov poti po skalah, ki so v trenutku vodnika Edija in Jožico Kolar, ki sta pomagala pri postale zelo spolzke in zelo nevarne. Da se vodenju v visokogorje. zavedamo nevarnosti v gorah, smo udeleženci Mangart sva imela z Damjanom že nekaj časa v pokazali s primerno opremo, čevlji in čeladami, planu, pa se je ideja uresničila šele letos – in to zelo disciplino, odnosom ter spoštovanjem navodil uspešno, za kar sva bila še posebej vesela. Za vodnikov. Da pa smo kakemu nespametnemu naslednje leto pa imava že v mislih dvatisočak - heroju, predvsem tujcem, študentom v sandalih ali Ojstrico. supergah rekli kako resno opazko, pa tudi štejem

med pozitivno gledanje. Par iz Nemčije nam je bil Marjan Mally celo hvaležen, ker smo ga ob začetku dežja

pregovorili, da se je pravočasno obrnil, saj je bil mož primerno opremljen, žena pa čisto nič. Kdo ve, morda smo kak načrt pokvarili.

Zaradi malo zamude je odpadel topli obrok v kaki koči ali gostilni, to bomo pač vzeli v zakup na račun postankov za lulanje, pa »ogleda« Kranjske Gore kar v vožnji. Vse ne more biti idealno. Prihodnje leto … najbrž kam v Kamniške Alpe.

Damjan Rak

Mangart (2679 m)

Mangart Fotograf: Marjan Mally

DRUŽENJE

VeČ FOTOGRAFIN NA STRANI 35.

27

DRUŽENJE

Preteklo je 51 let, odkar smo opravili zrelostni izpit Najbolj zanimiv in atraktiven pa je bil spust s starim – maturo in prenehali guliti srednješolske klopi. rudniškim dvigalom iz leta 1888 180 m globoko v Bili smo prva generacija Železniške prometne šole Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju. v Mariboru. Večina sošolcev nas je bila iz Po zanimivih in dobro pripravljenih ogledih Slovenije, nekaj pa jih je bilo tudi iz Hrvaške in velenjskih znamenitosti smo, ob dobrem kosilu v Srbije. Sedež šole in učilnico smo imeli na prijetni Restavraciji Jezero, obujali spomine na železniški postaji v Mariboru. Vsi smo morali dogodivščine iz šolskih dni, si pripovedovali o obvezno stanovati v internatu, ki se je nahajal v zanimivostih, ki smo jih doživeli kakor prometniki,

novozgrajeni stavbi na Kopitarjevi 2. in se spomnili na 10 naših sošolcev, ki jih ni več Zaključni izpit, maturo, nas je leta 1960 uspešno med nami, ter na tiste, ki se srečanja niso mogli opravilo 23 dijakov in smo bili razporejeni kot udeležiti zaradi bolezni ali druge zadržanosti.pripravniki za vlakovnega odpravnika – Za konec našega prijetnega srečanja smo bili še prometnika po železniških postajah po vsej gostje našega dobrega organizatorja Pavla in Sloveniji. Nekateri so kasneje še nadaljevali njegove gostoljubne žene na njunem domu v šolanje na Višji železniški prometni šoli v Beogradu Velenju in prehitro je prišel čas slovesa. Zadovoljni in drugih višjih šolah. smo se razšli z željo, da se prihodnje leto še v Letošnjega srečanja se nas je 8. junija v Velenju večjem številu dobimo 13. junija v Kopru.udeležilo 9 sošolcev. Za organizacijo je bil zadolžen Pavel Sabol iz Velenja, ki nas je popeljal na velenjski grad z ogledom muzeja. Z Janko Trebšezanimanjem smo si ogledali tudi Hišo mineralov.

Srečanje ob 51. obletnici mature

LJUBLJANA 2011

Družabno športno srečanje, tradicionalno in prijetno sindikalno druženje naših članic in članov je letos izjemoma potekalo drugo leto zapored v Ljubljani. Iz preprostega razloga, ker je bilo lansko leto dobro. Letos pa je bilo še boljše. Vreme, kot vedno, za nas poskrbljeno, družba prava, okolje fenomenalno. Več povedo fotografije našega vrhunskega fotografa, Roberta L. Horvata. Zaključek, drugo leto spet, samo še dlje v noč!

Damjan Rak

Velejapark Velenje Ogled velenjskega gradu Fo

tog

raf:

Jan

ko

Tre

bše

Fo

tog

raf:

Jan

ko

Tre

bše

1428

Generacija dijakov Železniške srednje šole Maribor, ki je svoje znanje pridobivala in svoj talent izostrila med leti 1982 in 1986, je letos praznovala častitljivih 25 let. Naše kvalitete se kažejo že v tem, da smo se že leta nazaj odločili srečevati se vsi, celotna generacija, ne po razredih. Tako smo bili letos že tretjič skupaj, in od 84 dijakov se nas je zbralo 61 in še nekaj profesorjev. Pravo vzdušje, vesela družba, mnogo debat, ples, fešta, kot se spodobi. Večina nas je še vedno na železnici, mnogi so na visokih položajih, nekateri so v drugih službah, vsi pa uspešni in vplivni, kot pač Zlati generaciji pritiče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prišli, vabljeni kmalu spet. Zahvala pa tudi sponzorjem, Slovenskim železnicam, d.o.o., SŽ - ŽIP Storitve, d.o.o., SŽ - Centralne delavnice, d.o.o, in RCA - podružnici Slovenija.

Organizacijski odbor

»ZLATA GENERACIJA ŽSŠ!«

Mićo, Tanja in Ćero

4.c

4.b

4.a

DRUŽENJE

„ Vsem dijakom železniške srednje šole, ki so začeli znanje nabirati leta 1982 v enem izmed petih razredov, sporočamo, da se je organizacijski odbor na pobudo udeležencev letošnjega srečanja odločil, da se naslednje leto srečamo vsi skupaj, takratni 1. a, 1. b, 1. c, 1. d in 1. e skupaj z vsemi profesorji. Vsi, ki imate sezname in podatke o tej generaciji, srčno vabljeni, da nam jih posredujete!“

Mojca Božič: Edi Kostič: Damjan Rak:

bozic.mojca1@gmail.comvirtedi@gmail.sidamjan.rak@slo-zeleznice.si

29

DRUŽENJE

Pridejo dnevi, ujameš trenutke in jih oviješ v kot »na odru«, rezultat pa je bilo vsesplošno pajčevino spomina. Hraniš jih globoko v srcu. Veš, zadovoljstvo. Kar pomeni, da bo srečanja treba da so nekdaj bili. Začutiš toplino svoje šole ... obnavljati. Še enkrat se je potrdilo dejstvo, da smo Dijaki letnika 1987-1991 takratne SŽŠ so se zopet bili posebna generacija, kar zadeva družabnost in zbrali med njenimi zidovi. Tik pred osamosvojitvijo povezanost. Mogoče zato, ker smo imeli Slovenije so končali šolanje kot prometniki, maturantski ples leta 1991, ravno na dan mladosti, transportni komercialisti in strojevodje. Sedaj jih je smo ostali mladostno razigrani za vedno. Ob tem le še peščica zaposlenih na železnici. Bili so med se morava še zahvaliti vsem, ki so kakorkoli zadnjimi generacijami, ki so poleg dijakov iz vse sodelovali pri uresničitvi najinih zamisli, predvsem Slovenije združevale še dijake iz »bivše Juge«. osebju šole, da so nam znali prisluhniti. Pa seveda Tako je bilo srečanje ob 20. obletnici mature najinim sošolcem za prijetno presenečenje v mednarodno, saj so prišli tudi iz Bosne in Hrvaške. zahvalo za najin trud.«A ne glede na titule, ki stojijo pred njihovimi imeni, Nina Dežman – Cimperc: »Srednja šola je eno je pomembna le ena titula, skupna vsem in lepših obdobij v življenju! Ko danes premišljujem, največja tista, ki krasi srce in se ji reče prijateljstvo. kaj bi spremenila z današnjimi izkušnjami, To je edino pomembno in največ šteje. ugotavljam, da potem to verjetno ne bi bilo več eno Organizatorja srečanja Sonja Sreš (Beras) in Albin lepših obdobij!«Anžel sta o dogodku dejala: »Bilo nama je v veselje Tatjana Mlakar: »Mislim, da je za obletnico samo zbrati prijatelje. Hotela sva narediti nekaj en izraz: FENOMENALNO je bilo. Najprej so bili posebnega, zanimivega, zabavnega. S kratkim občutki malo čudni, ker so te pozdravljali ljudje, za uvodom smo se popeljali v preteklost, obujali katere nisi točno vedel, kam jih dati, ko pa si spomine na naš maturantski ples in dogodke v ugotovil, kdo je kdo, pa si ugotovil, da smo ostali času šolanja ob posnetkih in fotografijah iz tistega isti, le malo smo se polepšali ...«časa. Ker so leta naredila svoje, sva prisotne po Klavdija Pahič: »Meni pa je bilo fajn, ker smo razredih prosila, da se predstavijo z imeni in smo pozabili na obdobje 20-ih let, padli smo v se tako izognili morebitnim zapletom. Sedaj smo najstniška leta ... kjer smo takrat končali, smo v se namreč prvič po 20-ih letih dobili skupaj vsi trije soboto nadaljevali. Še več takšnih srečanj ...«razredi. Zabava je enkratno uspela, odzivi so Helena Kršič: »Kaj naj rečem? Obletnica je uspela pozitivni. Odlično sva se ujela tako v organizaciji super. Vsa čast organizatorjem in vsem prisotnim.

Upam, da se še dobimo v takšni zasedbi. Bili smo res super gene-racija, kakršnih več ne delajo.«21. maja 2011 ni bilo konec sveta, kot so napovedovali, se je pa ustavil čas ...Resnica, o kateri naj se vsak prepriča, je, da v življenju ni mogoče ničesar nadoknaditi in da so srečanja z ljudmi tisto, zaradi česar je ž i v l j e n j e v r e d n o življenja.

Sonja Sreš

Toplina domačnosti med zidovi prometne šole

Gasilska v prometni šoli

1430

RAZVEDRILO

Par je šel zvečer na zabavo. Pokličeta taxi, peljeta psičko ven in čakata na taxi.Psička medtem steče nazaj v hišo. Mož jo gre iskat, ker noče, da ostane zaprta v hiši ves večer.Žena gre do taksista, ki že nestrpno čaka, da ju odpelje, ter zanj najde izgovor: "Veste, samo od moje matere se je šel še poslovit!" reče.Mož čez nekaj časa pride, sede v taksi in pravi:"Oprostite, ker je trajalo tako dolgo. Blesava kuzla se je skrila pod posteljo, pa sem jo moral dvakrat mahniti z metlo, da je prilezla ven, potem sem jo moral zaviti v plašč, da me ni spraskala, ker se je upirala, ko sem jo vlekel po stopnicah in jo privezal na dvorišču. Tako da mi ne bo spet »srala« po vrtu kot včeraj!“

Hči: "Mama, spet sem se sprla z možem, tega ne zdržim več!! Prišla bom živet k tebi!!"Mama: "Ne, draga, nikakor; on mora plačati za svoje napake! Jaz bom prišla živet k vama!!"

Za izboljšanje prebave pijem pivo, pri slabem teku pijem belo vino, pri nizkem tlaku rdeče vino, pri povečanem tlaku konjak, pri angini vodko. - Kaj pa vodo ? Takšne bolezni še nisem imel ...V vinu je modrost,v pivu je svoboda,v vodi so bakterije.

Zvečer se mož in žena odpravita v posteljo. Mož začne božati ženino nogo in nežno vpraša: - Draga, a bova malo ...?- Ma dragi moj, oprosti, ampak jutri imam pregled pri ginekologu, pa bi rada ostala sveža in čista! Mož se, vidno razočaran, obrne na drugo stran in molči. A ne mine dolgo časa, ko se ponovno obrne k njej in vpraša: - A imaš pri zobozdravniku tudi pregled?

Rom na vozniškem izpitu mrtvohladno prevozi znak STOP!»Čakaj, počasi! Kakšen znak je bil to?« ga vpraša inštruktor.Rom: »Kaj? Aluminijast! A se vrneva ponj?«

Franci se vrne domov s službenega potovanja, ki je trajalo kar ves mesec. Pohoten kot le kaj se seveda spravi takoj na ženo. Pravi divji seks, da je se je vse treslo. Pa začne ropotati po steni in se zasliši vpitje soseda: "Pa kaj moram to res vsak dan poslušati?!? Dajta vsaj ob nedeljah mir!!!"

ZA BOLJŠO PREBAVO

31

LJUBLJANA 2011

LJUBLJANA

2011

FOTOGRAF:ROBI

L.

HORVAT

1432

LJUBLJANA 2011

LJUBLJANA

2011

FOTOGRAF:ROBI

L.

HORVAT

33

OGLASI

1434

OGLASI

OGLASI

35

Fo

tog

raf:

Marj

an

Mally

KRIŽANKA