Leto XI Številka 73 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Februar 2005Leto XI Številka 73 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Februar 2005

ZIMA, ZIMA BELA

NA ODDIH S SŽPS

ZMAGA SŽ NAD ÖBB

S ÈIM VOZITI VLAKE?

PREDSTAVLJAMO VAM…

ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK

NAGRADE…

ZIMA, ZIMA BELA

NA ODDIH S SŽPS

ZMAGA SŽ NAD ÖBB

S ÈIM VOZITI VLAKE?

PREDSTAVLJAMO VAM…

ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK

NAGRADE…

KAZALO

SAMO NE NA SLEPI TIR! 3

ZIMA, ZIMA BELA 4

NA ODDIH S SŽPS… 5

ZMAGA SŽ NAD ÖBB 6

S ÈIM VOZITI VLAKE? 7

IN VENDAR SE GRADI… 8

CELJANI V ZIMSKEM METEŽU NA BOÈU 9

PREDSTAVLJAMO VAM… 10

MAJSKI KOLESARSKI IZLET 12

ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK 12

»MRTVI MOST« 13

IZ ARHIVA MUZEJA ½JUŽNE ŽELEZNICE½ ŠENTJUR 14

NAGRADE… 15

Praznièna evforija je mimo, pustne norèije so se kar malo skrile za norèijami, ki se dogajajo okoli nas. Maske naj bi padle in sto dni je naokoli. Vlada pa res bolj malo kaže interes, da se resno loti Slovenskih železnic. Seveda v kopici težav, SŽ ni in ne bo deležen prednostne obravnave, vendar nerešene težave izpred preteklih let ne smejo utoniti v pozabo. Izteka se kolektivna pogodba, tarifni del prav tako. Odziv vladne pogajalske strani je mlaèen, predvsem pa poèasen. K sreèi nam je všeè, èe vsaj zima hitro mine. Je manj težav z ogrevanjem vlakov. Za ogrevanje kosti pa boste lahko šli v nove kapacitete sindikata. Tisti vzdržljivejši pa vseeno drgnejo led in si podajajo èrno plošèico pri hokeju. A po ledu, in to spolzkem, se pelje tudi naša vleka, ki ji krepko zmanjkuje sape. Toèneje: lokomotiv!Javna agencija za železniški promet se je zganila; upamo, da ne bo obstala. Obstali niso niti celjski kolegi pri vzponu na Boè v pravem zimskem razpoloženju. Snega in zime sicer letos nimajo prav veliko niti Gorenjci, pa vendar imajo tam tudi bolj za morske užitke in radosti v zraku navdušene ljudi. Enega predstavljamo tokrat. Za pokušino in v opozorilo kolesarjem, da ne zaspijo pred zaèetkom sezone, objavljamo kratek naèrt letošnjih izletov. A pred kolesarji se bodo poskusili v zimskem vzponu na Snežnik tudi planinci. Zgodovine nam nihèe ne more ukrasti, zato se oziramo na dve stvaritvi naše železniške zgodovine. Za konec vam ponujamo še malo možganèkanja z nagradno križanko. Valentin je odklenil naravo, kmalu bodo zacingljali prvi zvonèki, ozelenela bo trava, »fedrèki« bodo èakali, da jih izkoristimo. Naj se mrzla zima in njene mraène dogodivšèine znotraj in izven SŽ umaknejo toplejšim pogledom, mislim in dejanjem, za katere je vèasih potrebno veè poguma, kot so ga nekateri pripravljeni ali pa sposobni doseèi. Spoštovani, ki se tu vidite, ki vam škrtnejo zobje, pokažite nekaj, kar ste do sedaj skrivali ali pa sploh niste vedeli, da premorete. Tudi iz skritih korenin lahko vzbrsti lepa roža. Naj še diši zraven, pa bo svet idealen.

Urednik

UVOD

2

Telefonske številke : Lektoriranje: Danica Prnaver priloge 3 zakona o DDV po katerih se Predsednik : 031 347 626 Oblikovanje : Zdravko Munda plaèuje DDV po stopnji 8,5 %.Sekretar : 041 751 304 Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo Èasopis izhaja meseèno v nakladi 1000 Glavni urednik: 051 374 714 èasopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana izvodov.

Telefon : (01) 29-12-146, (01) 29-12-147Èasopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT E-pošta: prometnik@email.si Na naslovnici: ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE TISK: Dolenc tisk Marija Gradec (pri Laškem)Urednik : Damjan Rak Glasilo šteje med grafiène izdelke Odgovorni urednik : Ivan Šenkiš informativnega znaèaja iz 11. toèke tarifne

Telefonske številke : Lektoriranje priloge 3 zakona o DDV po katerih se Predsednik : 031 347 626 Oblikovanje : Zdravko Munda pla uje DDV po stopnji 8,5 %.Sekretar : 041 751 304 Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo asopis izhaja mese no v nakladi 1000 Glavni urednik: 051 374 714 asopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana izvodov.

Telefon : (01 29 46, (01) 29 12 147asopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT E-pošta: prometnik@email.si Na naslovnici:

ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE TISK: Dolenc tisk Marija Gradec pri La kemUrednik : Damjan Rak Glasilo šteje med grafi ne izdelke Odgovorni urednik : Ivan Šenkiš informativnega zna aja iz 11. to ke tarifne

: Danica Prnaverè

È èè

) -12-1 - -È

( š )è

è è

3

odvisna predvsem sama od sebe in bo zaradi tega še Nekateri zadnji kako pomembno, ali bo izbrala pravo pot ali ne. dogodki, povezani Država ne bo smela in mogla finanèno intervenirati z našim podjetjem, na delu, ki je podvržen zakonitostim trga. Kar vendarle kažejo na zadeva infrastrukturni del, pa lahko mirno trdimo, to, da se bo pri-da bi vzpostavitev ustreznega nadzora nad porabo stopilo k reševanju sredstev, ki jih je doslej Agencija za železniški enega pomembne-promet porabila zase in za svoje prisklednike, lahko jših problemov to prihranila stotine milijonov za razvoj in odpravo j e i m e n o v a n j e nekaterih ozkih grl v infrastrukturi.poslovodstva z

ustreznim man-Država kot lastnik in aktualna politika kot datom. Vlada RS je upravljalka te države sta torej pred pomembno po imenovanju nalogo, za katero lahko le upamo, da ji bosta kos. n o v i h è l a n o v Minister za promet je napovedal, da bo z nadzornega sveta imenovanjem strokovne komisije preveril tudi Holdinga Slovenske železnice, d.o.o., napovedala, ustreznost zakonodaje na podroèju železnic. Tako da bo ena prvih nalog novega nadzornega sveta razmislek o novem poslovodstvu kot razmislek o izpeljava postopkov za imenovanje novega prihodnji ureditvi železnic na Slovenskem bosta poslovodstva. Gotovo je odveè ponavljati, da je za morala biti opravljena odgovorno in èimbolj sistem, kot je železnica, zaèasno poslovodenje lahko neodvisno od tistih, ki uresnièevanje svojih lastnih izjemno nevarno in dolgoroèno tvegano. ambicij skrivajo za raznimi zgodbami o skrbi za Nezmožnost sprejemanja strateških odloèitev v sistem…èasu, ko se »delijo karte« na evropskem

transportnem trgu, lahko pomeni, da bomo prisiljeni Prihajajoèo pomlad bodo zaznamovala tudi igrati igro drugih ali pa celo tvegamo izpad iz nje.pogajanja za tarifno prilogo h KPDŽP, v kateri sindikati zahtevamo zaustavitev realnega Doloèitev poslovodstva z ustreznim mandatom je zaostajanja železnièarskih plaè. Kljub temu da smo nujna tudi zaradi izjasnitve glede nadaljnje smeri pravoèasno podali svoj predlog sprememb, nam razvoja našega podjetja. Veljavni strateški naèrt do vlada kot delodajalec še ni uspela odgovoriti na naš leta 2010, imenovan »Nova smer«, je s svojimi predlog in nam posredovati imen njihovih strateškimi projekti obstal nekje na pol poti. Posebej pogajalcev. Prav tako bo potrebno nadaljevati že pomembni so tisti, s katerimi se zagotavljajo pogoji zaèeta pogajanja za normativni del KPDŽP, saj za poslovno pozicioniranje Slovenskih železnic na veljavnost sedanje poteèe zadnjega marca tega leta. transportnem trgu v regiji in širše. Govorimo o

projektih, kot so: tržna ofenziva na V. in X. Za zakljuèek tega razmišljanja morda ne bo odveè panevropskem koridorju, logistièni center Ljubljana ponoviti, da bodo odloèitve, ki bodo v kratkem Moste, interoperabilnost tovornega prometa v regiji, morale biti sprejete, v železniškem žargonu novi produkti potniškega prometa, informatizacija povedano, pomenile postavitev kretnice… Trdno Slovenskih železnic, prenova izobraževalnega upamo, da ne na slepi tir!!!sistema… Seveda so bili med temi projekti tudi

takšni, ki smo jim zaposleni nasprotovali (SP-11 in SP-12), za le-ta pa lahko reèemo, da bi z ustrezno vkljuèitvijo predstavnikov zaposlenih lahko dobila

Ivan Šenkišsprejemljivo obliko.

Odgovor na to, glede razvoja temeljno dilemo je pomemben predvsem iz razloga, ker bo železnica, vsaj kar zadeva transportni del, morala postati

SAMO NE NA SLEPI TIR!SAMO NE NA SLEPI TIR!

V teh zimskih dneh se železnièarji sreèujemo z veènim problemom. Ogrevanjem potniških v l a k o v . Š e n o v i Siemensi se kvarijo, kaj š e l e o s t a l o i z » ropo ta rn ice« , ko t pravijo zbirki potniških v a g o n o v . K e r v prometnih konicah, to je zjutraj in popoldne, še vedno vozi ve l iko regionalnih vlakov, ti pa so po pravilu sestavljeni iz A, AB ali B vagonov, je za te vlake potrebno p r a v o è a s n o predogrevanje pred odhodom vlaka. Se pa dogaja, da ni pravoèasno » o g r e v a l n e « Pravzaprav še ne, ker je pomanjkanje vagonov segreje med vožnjo. lokomotive, nato v kakšen vagon »v stiku«. zaradi okvar veliko, se Èakanje na odpravni zadnjem trenutku prispe Potrebno bi ga bilo n a j v e è k r a t s a m o postaji samo povzroèa vlakovna in ogrevanje se zamenjati, a ker je o d s t a v i . C e l o z a zamudo, potniki pa se, v e n d a r l e z a è n e . z a m e n j a v e p r i prej premraženi, tako

mednarodnih vlakih se grejejo od lastne jeze d o g a j a , d a n i n a z a r a d i z a m u d e i n r a z p o l a g o spoznanja, da so jo sami nadomestnega vagona. povzroèi l i . Seveda Pred odhodom vlaka t a k š n e r a z l a g e primerna temperatura vlakovnega odpravnika najmanj 16°C je s tem ne jemljejo resno, ker v e è k r a t t e ž k o paè predpis govori uresnièljiva. Ampak za drugaèe. A pol ure ali to odgovarja vlakovni veè zamude zaradi odpravnik. Pritožbe dogrevanja vlaka ni p o t n i k o v, v e è k r a t r a v n o r a z v e s e l j i v d o m n e v n o odgovor. O dejanskih železnièar jev, tako v z r o k i h p a š i r š e konèajo na njegovi mizi. obèinstvo tako ali tako Ob prepozno zaèetem nikoli ne izve. In ko se ogrevanju zaradi prej p o d o b n e t e ž a v e naštetih in še drugih razpletajo, zazvonijo r az logov j e r edna prvi zvonèki na poljih in odprava vlaka smiselna, vse je spet lepo in prav. èetudi se na primerno t e m p e r a t u r o v l a k Damjan RAK

4

ZIMA, ZIMA BELAZIMA, ZIMA BELA

Zanesljivo ogrevanje bolgarskega spalnika - v vagonu peè na premog

5

èlane pridobil cenovno ugoden najem, ki je za Sindikat železniškega prometa Slovenije je na svoji približno 50% cenejši od redne cene najema. Tako bo 13. redni seji glavnega odbora dne 16. 12. 2004 na za Vas strošek letovanja v apartmaju Vile Terme osnovi izdelane ponudbe sprejel sklep o najemu

od 03. 07. 2005 do 01. 01. Zreèe z nastanitvijo in štirimi vstopnicami na dan apartmaja v Termah Zreèe 2006. okoli 8.400,00 SIT. Plaèilo bo možno tudi na veè

obrokov. Podrobnosti bodo objavljene v razpisu za SŽPS je tako pripravil novo pridobitev za svoje poletno sezono skupaj z razpisom za letovanje v èlanice in èlane, kar je ena od izpolnjenih želja,

razvidna iz rezultatov ankete, ki smo jo izvedli minulo jesen. Na razpolago imamo apartma s štirimi zvezdicami visoke kategorije 2 + 2 (štiri ležišèa) v kompleksu Vile Terme Zreèe v Termah Zreèe. Apartmaji se nahajajo v prijetnem gozdièku 150 metrov od term. Apartma ima štiri ležišèa, dve v sobi z zakonsko posteljo, dve pa v bivalnem prostoru. Apartma je opremljen s telefonom in SAT-TV sprejemnikom. Ob dnevnem prostoru se nahaja kuhinja, ki je v celoti opremljena. V sklopu term obratuje pet bazenov skozi vse leto. V najem so vkljuèene vstopnice za neomejeno kopanje v èasu bivanja. Otroci do šestega leta starosti pa imajo brezplaèen vstop. Prav tako je poskrbljeno za posteljnino. Ker boste v termah Zreèe na oddihu, bo vaš jekleni konjièek lahko v miru poèival parkiran poleg apartmaja.

Atomskih toplicah v Termah Olimia.Vsi, ki boste letovali, imate možnost korišèenja V Termah Zreèe pa poleg poèitka in užitka v bazenih in pripadajoèi ponudbi lahko izkoristite oddih tudi za:- izlet na Roglo, 1517 m (ZLODEJEVO - adrenalinsko zimsko-letno sankališèe, Lovrenška jezera in še veliko planinskih, pohodniških in sprehajalnih poti),

- sprehodi pod Konjiško goro (kratek izlet na Konjiški grad, daljši na najvišji vrh Stolpnik),

- izlet v dolino Svetega Janeza z znamenito Žièko kartuzijo iz leta 1160,

- veliko urejenih kolesarskih poti po bližnji in daljni okolici,

- obisk in ogled lokalnih posebnosti, kot je Zlati griè in še mnoge druge.

Vabljeni na oddih v Terme Zreèe, apartma Vile brezplaènega avtobusnega prevoza na relaciji Zreèe Zreèe!- Rogla, in sicer vse dni v poletno-jesenskem delu in

v zimskem èasu (smuèarski avtobus).Termini letovanja bodo sedemdnevni, in sicer od nedelje do

Predsednik odbora za letovanjenedelje, od 3. julija dalje.Matjaž SKUTNIKS polletnim najemom je SŽPS za svoje èlanice in

NA ODDIH S SŽPS - SEDAJ TUDI V TERME ZREÈENA ODDIH S SŽPS - SEDAJ TUDI V TERME ZREÈE

Apartma Vile Terme Zreèe

Apartma Vile Terme Zreèe

6

25. januar 2005 bo zabeležen kot majhna, a pomembna zmaga SŽ nad ÖBB. Žal samo na športnem, ne pa tudi na podjetniškem podroèju. Že veè let se namreè tradicionalno odvija dvoboj ekip SŽ in ÖBB v hokeju na ledu. Tradicija je bila zaèeta pred veè leti, ko so se železnièarji SŽ in ÖBB na mejni postaji Jesenice pogovarjali o skupnem sreèanju. In ker je hokej šport številka ena na obeh straneh meje, tako na Gorenjskem kot na avstrijskem Koroškem, so se »koj´ zgovorl´« in prekrižali palice.Tokratno sreèanje v ledeni dvorani jeseniških železarjev HK Acroni Jesenice, ki je pojem slovenskega hokeja ter njihovih navijaèev »Red Stillersov« že dolga desetletja, je bilo zaradi »bolezni v reprezentanti v tedanji Jugi, spet predvsem pa profesionalnih ansamblu«, gripe in podobnih drugi so zgolj rekreativci. Kot èlan obramb obeh vratarjev. Po obrazih zimskih daril okrnjeno, tako pri publike, ki ne pozna v detajle vseh tekmovalcev so lile debele nastopajoèih kot pri publiki. Obe zakonitosti te na oko zelo moške in kaplje znoja, ker je bilo treba e k i p i s t a s e s t a v l j e n i i z vèasih grobe igre, sem bil s strani pošteno garati na ledu, predvsem, železnièarjev, ki bolj ali manj domaèinov pouèen, zakaj je hokej ker je bila rezervna klop na obeh vešèe in intenzivno podijo igralno veliko manj grob, kot se to straneh zelo kratka in poèitka do plošèico, po domaèe pak (iz poskuša interpretirati. Samo res zadnjega piska sirene ni bilo. angleško puck), po urejenih ali vrhunski igralci so sposobni med Kondicijska priprava je bila oèitno bolj sezonsko zmrznjenih ledišèih. igro »nagajati« nasprotnim uspešna. Med odmori požirek Nekateri so aktivni tudi v raznih igralcem, navadni Zemljani imajo vode izpod domaèih vrhov, po krajevnih ligah, nekateri, kot že z lastnim ravnotežjem in koncu pa prijateljsko še kakšna Brane Jug, so bili pred leti stalni obvladovanjem plošèice dovolj železniška. In sam rezultat

dela, tako da na takšnih tokratnega sreèanja 10:3 za SŽ niti tekmah do kontaktov ne igra velike vloge. So pa kolegi s k o r a j d a n e p r i d e . iz ÖBB, domaèini jih klièejo Zahtevna publika pa je »Korošci«, napovedali resen vendarle videla nekaj revanš na povratni tekmi, ki bo ob potez posameznikov, ki so koncu februarja v Villachu. Do plod resnega treninga in takrat pa nabrusimo drsalke in še znanja. Sama tekma je bila malo treninga, pa bo zopet vse tri tretjine hitra, odmevalo »tika-taka, tika-taka, napadalna z obeh strani, gol, gol, gol«!p o l n a l e p i h p o t e z , pobegov, naspro tn ih Damjan Raknapadov, lepih podaj in v r h u n s k i h s t r e l o v ,

ZMAGA SŽ NAD ÖBBZMAGA SŽ NAD ÖBB

7

»veselimo« prihoda prvih novih trenutni vtis, da je vse še kar znosno v Vsakdanje tegobe na SŽ so pisane in elektrolokomotiv, ki so nujne. Njihovo redu vse to se dogaja. Medtem pa nam raznobarvne, od rdeèih do zelenih in dejansko kvaliteto bo pokazal èas, poèasi odmirajo industrijski tiri, ki jih rumenih, žal pa vse bolj èrne kot bele. govori pa se marsikaj: da je zunanja nihèe veè ne vzdržuje, stranke se Poleg politiènih peripetij, kadrovskih školjka tipa lokomotive višjega odloèajo (pod prisilo nesposobnosti rošad in medijske obravnave na vse razreda, sama notranjost, motor pa železnice) za fleksibilnejši transport po možne naèine, zgodb o diplomah, najnižji razred, da se zaradi tehniènih cesti. In v prihodnje se kaže podoba SŽ pogodbah in družinsko povezanih

kot tranzitne proge z vzhoda na zahod, morda s severa na jug. Brez vseh s t r ansk ih p rog in medpo tn ih manipulacij, industrijskih tirov. Kot da od tam ne prihaja velik del zaslužka. Razna tarnanja nad pomanjkanjem dizel lokomotiv pa se zdijo prav smešna, èe se ozremo v notranjost delavnice za vzdrževanje lokomotiv Maribor - Studenci. Cela èeta raznovrstnih lokomotiv èaka samo na plaèilo stroškov revizije in popravila, pa bi veselo vozile po naših progah. In tako imamo pravzaprav lokomotiv dovolj, samo »nekdo« jih mora pustiti delati. In tu je prav gotovo skrita »zgodba o racionalnem izkoristku obstojeèega voznega parka, èuvanju dizel lokomotiv za prihodnost…«. Kot zgodbe iz èasov, ko so vedno bili v pripravljenosti, èe napade sovrag… V posmeh takšnim razlagam smo videli odhod še enega »mopeda« v pokoj. Odpisan, konec, ni veè smisla, da se popravlja. V kasacijo. Ampak, na karak te r i s t ik p redvsem novih zaposlovanjih in dodeljevanju njegovi poti v konec kariere na SŽ, v lokomotiv kot tudi stanja prog in ENP pogodbenih del je vsakdanja železniška menda razrez, je na njem ostalo veliko ne bo prav niè poveèala propustnost realnost kar malo zvodenela. Da je vsak delov, ki bi jih lahko še kako s pridom najbolj kritiènega dela, to je koprske dan slabše in težje. Da vlaki sicer izkoristili kot rezervne dele. Od RDZ proge. Vlekla bo težji vlak, a zaradi vozijo, a vse bolj na silo in mimo do krmilnih mehanizmov, podvozja itd. veèje porabe ne bo možno peljati normalnih razmer. Zadeve so Razen èe se ne bo ponovilo èudežno drugih vlakov na tem odseku, zato je alarmantne. Èeprav nanje opozarjamo vstajenje od mrtvih, kot lansko leto, ko konèen rezultat najmanj enak, èe ne še že veè let, ni videti kakšnega resnega smo, bojda sicer legalno in brez škode slabši. Pustimo se presenetiti, kot premika. Govorim o stanju lokomotiv. za SŽ, prodali nekaj »mopedov« v vedno ob novotarijah. Imamo vsakodnevne primere, ko zaradi Italijo. Pa so bili že odpisani in za Se pa prav niè ne dogaja glede nakupa okvar vleènih vozil, kot uradno kasacijo. Morda so strokovne službe ali vsaj posodobitve voznega parka imenujejo lokomotive, vlaki zamujajo, ugotovile, da je postopek oživljanja že dizelskih lokomotiv. Kot da nekdo prihaja do okvar med vožnjo, redne umrlega hitrejši, èe mu pustiš vso naèrtuje zlom tovornega prometa na odprave vlakov zaradi okvar in s tem notranjost in mu samo zamenjaš stranskih progah in tam, kjer le-ta teèe spremembe turnusa zaposli tve zunanjost. Pa še bolj se izplaèa. na bazi dizel vleke. Izpad dizelskih lokomotiv se dnevno redno zamikajo. Nekaterim oèitno res. Pa SŽ?lokomotiv in s tem posledièno zamude In to ne samo pri elektrolokomotivah.

ali celo izostanki vlakov, nedostavljeni Stanje pri dizel vleki je še bolj tovor tako na postajah kot na katastrofalno, kajti dizel lokomotive industrijskih tirih, neopravljen premik so najbolj pomembne pri opravljanju

Damjan Rakali pa na silo izvedene operativne pos ta jnega premika . Malo je rešitve z raznimi interventnimi pravzaprav postaj, kjer se premik in dostavami in prevozi, ki navidez dostava vagonov lahko vrši z korigirajo izpade lokomotiv in dajejo elektrovleko. Te dni se vse bolj

S ÈIM VOZITI VLAKE?S ÈIM VOZITI VLAKE?

8

Tako simbolno lahko opišem v i d e n j e , p r i t o ž b e i n sporoèamo, da za prometno dejstvo, da se je pritoževanje morebitna negodovanja mesto Ivanèno Gorico po tn ikov, že lezn ièa r j ev, s k u p a j s S i n d i k a t o m pripravljamo javno naroèilo - Sindikata železniškega prometa že lezn iškega p rometa p ro jek tno in tehn ièno Slovenije in pisanje v našem Slovenije prelili na papir dokumen tac i j o , k i bo èasopisu vendarle iz èrk na (dopis št. 941/2004 BN z dne o b r a v n a v a l a g r a d n j o papirju spremenilo v dejansko 26. 08. 2004), ki je danes obojestranskega perona rešitev. Na postaji Ivanèna namesto pr i tožbenega med tiroma 2 in 4. Peron bo Gorica so, konèno, zgradili u è i n k a d o s e g e l z g r a j e n v s k l a d u z dodaten peron, ki sedaj n a s p r o t n e g a : J a v n a zakonskimi predpisi in bo omogoèa varen vstop in izstop agenci ja za železniški seveda omogoèal osebam z potnikov tudi na tiru štiri. Resda promet Republike Slovenije o m e j e n o g i b l j i v o je zaèasen, montažen, a kot je je v letu 2004 naèrtovala in sposobnostjo nemoteno zapisala mešana komisija r e z e r v i r a l a f i n a n è n a uporabo.«Slovenskih železnic in Javne sredstva za izgradnjo agencije za železniški promet v zapisnik, mora biti do konca letošnjega avgusta zgrajen nov, stalen širok peron. To je razvidno tudi iz dopisa javne agencije, ki so ga naslovili na uredništvo. Povzetek vsebine dopisa Javne agencije za železniški promet RS:

»Spoštovani,

v èasopisu PROMETNIK ste objavili èlanek Skrb za varen vstop in izstop potnikov (februar 2004) in èlanek Peron kaj pa, èe ga ni? (oktober 2004), v katerem smo zasledil i n e z a d o v o l j s t v o t a k o p o t n i k o v k o t t u d i

zaèasnega perona. Tako ž e l e z n i š k e g a o s e b j a .

smo dne 21. 01. 2005 predali U r e d n i k u s e n a j p r e j

gradbišèe izvajalcu Holding Javna agencija za zahvaljujemo za njegov

Slovenske železnice, d.o.o., železniški promet RSèlanek, ki je bil objavljen, in

PP Infrastrukture, ki bo do Miran ANDERLIÈpriznavamo, da je bila

pogodbenega roka, to je do i n f o r m a c i j a n a d v s e

10. 02. 2005 zgradila nadvse vzpodbudna, sprejemljiva in

prièakovani peron.uèinkovita, saj ste svoje

V zvezi s tem vam

IN VENDAR SE GRADI…IN VENDAR SE GRADI…

temperatura in gripa. Kljub temu mrz l em snežnem v iha r ju . Našim planincem s celjskega pa se je podala na pot desetina Neprijetne vremenske razmere so obmoèja se je Boè tako priljubil, najvztrajnejših planincev. Pot je nas prisilile, da smo se hitro da so ga zaèeli obiskovati tudi v bila vse prej kot prijetna, saj je spušèali proti planinski koèi, kjer zimskem èasu. Letos je bilo moèno snežilo, živo srebro pa je nas je èakala topla pogostitev. zaznati še posebno veliko bilo precej pod ledišèem. Na Spust je bil zabaven, kajti veèina je zanimanje za januarski zimski greben proti vrhu je naneslo veè izkoristila visok sneg in je pot pohod, ki pa ga je potem okrnila kot pol metra snega ob ledeno navzdol premagovala kar po debela snežna odeja, nizka

zadnji plati. Z Boèa smo potem pot nadaljevali proti Dolgi Gori, spotoma nam je Ivan Škrablin v svojem kraju, Sladki Gori, pripravil preseneèenje. No ja, postanek v prijetni zidanici je pravo razkošje pohoda!Dan smo zakljuèili s prijetnimi doživetji in obiskom pri Matjažu Skutniku, kateremu smo prinesli voljo do pozdravitve virusne nadloge. To je bil le eden izmed organiziranih izletov Celjanov, kajti v mislih imajo že naslednje pohode v bližnje hribe. Marjan Mally

9

CELJANI V ZIMSKEM METEŽU NA BOÈUCELJANI V ZIMSKEM METEŽU NA BOÈU

€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€

Postaja Maribor 1 Spoštovani potniki! Vlak za Ljubljano zamuja pol ure. Kdor še nima diplome, naj si jo uredi!

€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€

10

železarni ob vroèih Malo jih je, ki še niso slišali za malo gorenjsko vas plavžih je, kljub Mojstrano. Rojstni kraj Alenke Dovžan, Jureta Koširja, dobri plaèi za naših smuèarskih asov, èeprav trenutna sezona ni ravno tedanje razmere, cvetoèa. Mojstrana je tudi izhodišèna toèka za veliko sprejel odloèitev in izletov v Julijce. Konec koncev imajo lepo urejeno zamenjal službo. smuèišèe in naravno zaledenelo igrišèe za hokej, poleti pa P o s t a l j e za hokej na rolerjih. Manj znan je izvor imena kraja. Ena aviomehanik na teorija govori, da je vas dobila ime zaradi nekdanje meje, letališèu Brnik. ker je na »moji strani«. Druga, bolj verjetna teorija govori, Spretne roke so da so vas poimenovali po rokodelcih. Namreè: Mojstrana je hitro obvladale bila znana daleè okoli, da je tam možno dobiti vsakovrstne zahteve dela, pa še rokodelce, mojstre domaèih obrti. Ne samo gostilne in veselje do dela in trgovine, tudi kovaèije, èevljarstvo, mizarstvo in še mnoge letal ga je vodilo. druge obrti, ki so zahtevale spretne roke, so bile tam doma. Leteti . Visoko, Danes na to spominjajo napisi na hišah s starimi med oblaki, nad poimenovanji domaèij po vrsti obrti, ki je bila glavna v hiši. gorami. Najbrž V genih domaèinov je ostala zapisana spretnost in želja po s a n j e v s a k e g a kreativnosti in ustvarjalnosti: nekoè za preživetje, danes za mladenièa. Pa je hobi pa za preživljanje zimskih dnevov, ki so bili vèasih Pavel prerasel v veliko bolj zasneženi kot zadnja leta.r e s n e g a i n Rokodelske spretnosti ima razvite tudi naš tokratni gost odgovornega moža, zato je moral krepko zavihati rokave, da rubrike »Predstavljamo vam…« Pavel Potoènik. Že kot pri je lahko preskrbel družino. Ponudila se mu je priložnost in mladem fantu je bila njegova spretnost videna v Železarni zaposlil se je na železnici. V bližnjem Javorniku in Žirovnici Jesenice, kjer je delal kot vzdrževalec, sicer pa je po je opravljal delo vlakovnega odpravnika. Vestno, pošteno in izobrazbi strojni tehnik. V mnogih delovnih nesreèah je natanèno. Kot že izkušen delavec in mož beseda, se je Pavel izgubil veliko prijateljev. Poleg napornega dela v

PREDSTAVLJAMO VAM…PREDSTAVLJAMO VAM…

11

sreèeval z razliènim odnosom predpostavljenih, ki so vse zelo natanèen in domiseln. Okoli hiše ima veliko izdelkov iz preveèkrat kazali èuden, nesprejemljiv, za tedanji režim lesa, saj je les njegov najljubši material, kar je po svoje znaèilen naèin »poveljevanja« ne železnici. razumljivo, saj Mojstrano obkrožajo širni gozdovi smreke. Po nekaj letih se je s prometa prestavil v komercialo, sedaj Iz lesa izdeluje vse mogoèe, seveda tudi opremo in zunanjost pa je kot popisni vlakovodja na postaji že starosta. A še hiše. Ker poèasi odšteva mesece do upokojitve, vse bolj èaka daleè od tega, da bi bilo to vse o njem! Izuèen strojnik, s dneva, ko bo svojo jadrnico lahko namoèil v vodo. Zato živi prakso vzdrževalca v jeklarni in na letališèu, iz kraja, kjer je in ustvarja. Idej mu ne zmanjka. Pripravljene ima dimenzije doma rokodelska spretnost, je vsak trenutek svojega za izdelavo skifa, èolna, s katerim bo lahko veslal po prostega èasa zaseden. Je aktiven rekreacijski športnik, Blejskem jezeru. Kondicijo si nabira tudi na razliènih fitnes kolesar, planinec, smuèar. Njegove kratke smuèke, napravah doma, èe ne drugaèe, pa pelje psa na daljši podobne »bigfootkam«, lepo padejo v njegov nahrbtnik, pa sprehod. In tako, na sprehodu, v mislih premleva, kaj je že gre malo po snežnih planjavah. Pa to nikakor še ni vse. narejenega, kaj še mora, kje bo dobil posamezne dele, Pavel je od aprila do oktobra v zraku. Strast in izkušnje z material. V službi se znotraj homogenega kolektiva še vedno Brnika je prelevil v jadralna letala in tako vsako prosto uro poèuti kot mladeniè, ki z veseljem odhaja v službo. In Pavel izkoristi za polet nad vršaci in dolinami, kjer skupaj s Potoènik iz Mojstrane je po duši in srcu res mladeniè, z pticami lovi »termiène stebre« za še višji dvig. Ko pa veliko idejami, za katere pa z gotovostjo lahko trdimo, da jih postane prevroèe, se odpravi vetru naproti. Pravzaprav bo realiziral. V njegovih rokah in njegovi delavnici bodo veter lovi v jadra. Strasten jadralec, pa brez svoje jadrnice? zrasla še mnoga preseneèenja.Ne veè dolgo, kajti Pavel svojo ljubezen do jadranja iz sanj preliva v realnost. Odloèil se je in si kupil naèrt jadrnice. Sedaj v njegovi delavnici, kjer domuje veliko strojev, ki jih je sam izdelal, izdeluje jadrnico. Pravi, da »samo« šestmetrsko, s »samo« osemmetrskim jarbolom. Zame so Damjan Rakpa to ogromne mere. Natanèna izdelava je nujna, saj dela za svojo dušo in tudi glavo. Preverjen strojnik pa je tudi sicer

12

Poèasi se topijo ledene sveèke na strehah in vožnja po Ljubljanskem barju do Ljubljane, kjer prebuja se pomladno razpoloženje. Kolesarski nas bo èakalo kosilo in nato na svidenje do navdušenci, ki nismo trmasto pritiskali na zadnje sobote v avgustu, predvidoma na Krasu.pedala tudi skozi zimo, nestrpno èakamo prve Natanèna obvestila pa seveda še sledijo, kilometre na cestah. Kot za predpripravo vas že priprave pa kar zaènite. Da ne bo bolelo!sedaj obvešèamo o našem prvem skupnem izletu v letu 2005. Predvidoma zadnjo soboto v maju, 28. maja, se kolesarji odpravljamo na Lekso StanojeviæNotranjsko. Start bo na železniški postaji Rakek ob 10.30 uri. Do Rakeka se bomo pripeljali s pohorcem.Kolesarili bomo mimo Unca do Rakovega Škocjana. Tu bomo naredili postanek za ogled naravnih znamenitosti, ki jih v tem predelu ni malo. Po ogledu kolesarimo po gozdni poti do Cerknice, kjer nas spet èaka ogled naravne lepote, znamenitega Cerkniškega jezera. Nadalje nas bo pot pripeljala do nadmorske višine 890 m. Od tod se bomo spušèali do Rakitne in naprej do Podpeèi. Èaka nas samo še

Vse ljubitelje planin, èlane našega sindikata in njihove družinske èlane vabimo, da se udeležijo zimskega pohoda na Snežnik, ki bo v soboto, 12. marca. Na pot se iz Maribora odpravimo ob 3. 50 s prvim jutranjim vlakom, ki ima prikljuène zveze do Ljubljane. Tu presedemo na vlak 481, ki odpelje iz Ljubljane ob 6.20 do Ilirske Bistrice, prihod ob 7.45. Tu nas èaka avtobus, ki nas nato odpelje do planinskega doma na Svišèakih (1242 m). Od tu nas vodi pot do dve uri oddaljenega vrha Snežnika. Skupne hoje v obe smeri bo okoli štiri ure. Z avtobusom se nato vraèamo v Pivko na pohorca. V Ljubljani smo ob 17.10, Zidanem Mostu ob 18.23, v Mariboru ob 19.52. V obe smeri so vlakovne zveze z Dolenjske, Gorenjske in Posavja. Vsem pa priporoèamo, da se med sabo dogovorite za skupen prevoz do postaj. Ker je to zimski pohod, še nekaj zelo resnih navodil:Za pot morate imeti primerno obutev za hojo po snegu, po možnosti z gamašami. Priporoèamo pohodniške ali smuèarske palice, kapo, sonèna oèala, rokavice, rezervno spodnje perilo in zašèito proti dežju. Sindikat prevzema stroške prevoza z avtobusom in organizacijo, hrana iz nahrbtnika. Zaradi organizacije prevoza sprejemamo prijave do 5. marca v tajništvu sindikata v Ljubljani (01 29) 12 147 ali pa jih sprejema Marjan Mally, tel. (02) 80 25 277 ali 031 553 672, kjer dobite dodatna pojasnila. Po doloèenem datumu sprejema prijave za morebitna prosta mesta v avtobusu le še vodja pohoda na omenjeni telefonski številki.

Marjan Mally

MAJSKI KOLESARSKI IZLETMAJSKI KOLESARSKI IZLET

ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIKZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK

13

Zgodovina gradenj železniških prog je marsikje zelo zanimiva, saj je proga prinesla v kraje ob njej nov zagon in pustila svoj peèat. Predvsem glede videza pokrajine. V èasu izgradnje železniške proge Sevnica Tržišèe, imenovali so jo tudi Banovinska proga, od leta 1935 do1938, so sodelovali projektanti, ki so sodelovali tudi pri gradnji proge Ljubljana - Bled, kjer so se sreèevali s težavami pri preèkanju rek in cestnih povezav in s tem z gradnjo nadvozov in podvozov. Vnaprej so predvidevali, da se bo morala cestna povezava krajev ob reki Savi med Zidanim Mostom in Zagrebom v Boštanju prestaviti. Zaradi nevarnosti vsakoletnih poplav in neugodnega dvojnega ovinka pri boštanjski grašèini so se s takratno cestno upravo dogovorili in zaèeli z izgradnjo dveh mostov, ki bi služila za preèkanje ceste preko železniške proge in reke Mirne v Boštanju. Mostova sta bila zgrajena leta 1940. Visok nasip za povezavo ceste z mostovoma pa bi naj zaèeli graditi 1. 1. 1941, vendar je zaèetek druge svetovne vojne ustavil vsa dela. Nemškemu okupatorju se ni zdelo pomembno nadaljevati z delom, saj je bilo na progi Sevnica Trebnje v vojnem èasu relativno malo prometa. Tako sta ostala mostova kot nemi spomenik starim èasom. Tistega, ki je preèkal reko Mirno, so ob regulaciji njenega iztoka v reko Savo pred dobrim desetletjem porušili in nadomestili z novim, most èez dolenjsko progo pa še vedno stoji. Ponuja zavetišèe pticam, na obokih ostajajo sledovi nekdanje parne vleke, drugemu namenu pa ne služi. Je pa znaèilnost Boštanja, razpoznavna daleè naokoli.

Damjan Rak

»MRTVI MOST«»MRTVI MOST«

slabost, da so bile praktièno brez zaèeli graditi takoj, ko so bile urejene vse Ozkotirna železnica komunikac i j , s a j so Bosno in formalnosti in je bila že istega leta Poljèane - Slovenske Hercegovino povezovale le karavanške slavnostno predana javnemu prometu.

Konjice - Zreèe poti. Edina železnica, zgrajena leta 1875, Dolga je bila 14, 9 kilometra in je zaèela od Bosanskega Novega do Banja Luke, je obratovati 20. decembra leta 1892.

(Od 20. 12. 1892 do 15. 04. 1962) bila po nekaj letih obratovanja ukinjena in Zaèetek del pa je bil 20. 06. 1892. Najveèji vzpon proge je bil 16‰, je bila ob prihodu vojske neuporabna.najmanjši radij krivine pa 60 metrov. (l. del)Proga je bila zgrajena za parno vleko in je Ker je imela Južna železnica monopol nad imela zgrajene za to potrebne objekte in izgradnjo železnic, je bil položaj novih napajalne naprave. Dopušèala je 6 ton osnega pritiska. Vgrajene so bile 9 metrov dolge tirnice s 17,9 kg na tekoèi meter (tm). Dobavljeni sta bile dve lokomotivi. Ena se je imenovala ½Slovenske Konjice½, druga pa ½Sveti Duh½. Obe lokomotivi je zgradila tovarna Krauss v Linzu leta 1892. To sta bili mali dvoosni tendrovki, ki sta delovali na nasièeno paro in imeli dva pogonska cilindra in Stephensonovo krmiljenje. Lokomotivi in vagone so zavirali z vakuumsko zavoro. Po drugi svetovni vojni so stari zavorni sistem zamenjali s sodobnejšimi tlaènimi zavorami in ga poenotil i z zavornim sistemom normalnotirnih vozil. Tako je bila konjiška lokalka ena redkejših, ki je uporabljala tlaèni zavorni sistem.

Mihael Buèar, šef nadzorne postaje Šentjur

Po dograditvi Južne železnice z odcepom investitorjev zelo težak. Tako je deželni do Zagreba oziroma do Siska in povezavi zbor predlagal, da bi graditev lokalnih Maribora s Celovcem je na ozemlju železnic prevzela dežela Štajerska. Tako današnje Slovenije nastopilo nekakšno so na Štajerskem sprejeli prvi deželni zatišje na podroèju graditve železnice. zakon, na podlagi katerega so v Gradcu Kapitala za izgradnjo novih prog ni bilo in ustanovili posebni urad Štajerskih država je zaèela razmišljati o naèinu, deželnih železnic.kako vzpodbuditi zasebni kapital za Prvo progo so Štajerske deželne železnice izgradnjo železnice. Zakon, ki je uvedel zgradile od Celja do Velenja, in sicer kot novosti, poenostavitve in ugodnosti za normalnotirno progo. Ker pa so bili ti izgradnjo lokalnih železnic, je bil stroški previsoki, so se odloèili, da bodo izglasovan 25. 5. 1880. S tem je bil storjen naslednje proge gradili kot ozkotirne prvi korak k izgradnji lokalnih prog pri proge po bosanskem vzorcu. Tako je nas. prišlo do vzporedne gradnje proge

Poljèane Slovenske Konjice. Za Drugi korak, ki je omogoèil izgradnjo koncesijo gradnje konjiške lokalke je lokalnega železniškega omrežja, pa je bil deželni zbor zaprosil že spomladi leta storjen na drugem koncu monarhije - v 1892. Podeljena mu je bila 14. 5. 1892. V Bosni in Hercegovini. Po dogovoru na koncesijski listini si država pridržuje Berlinskem kongresu leta 1878 je namreè pravico, da na raèun koncesioniranja turška provinca Bosna in Hercegovina prevzame železnico v obratovanje že po pripadla avstro-ogrski monarhiji. 15 letih. Za gradnjo proge so pripravili Avstrijska vojska je naèrtno zasedla na dva projekta, ki pa sta se med seboj novo pridobljene dežele, ki pa so imele to razlikovala le v malenkostih. Progo so

14

IZ ARHIVA MUZEJA ½JUŽNE ŽELEZNICE½ ŠENTJURIZ ARHIVA MUZEJA ½JUŽNE ŽELEZNICE½ ŠENTJUR

15

Ogenj in …

Letni èas

Pevec Fredi

Kurentova palica

Atomik…

Rešitev prejšnje nagradne križanke je »PROMETNIK SREÈNO«. Med vsemi prispelimi pravilnimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki prejmejo praktiène nagrade.

Sreèneži so Sekula Banjac, Marija Perme in Robert Zorman.

Nagrajencem èestitamo, ostale pa vabimo, da rešite tokratno nagradno križanko, ki je posveèena pred kratkim preminuli legendi Slovenske popevke, ki je prepevala tudi o železnici. Izpolnite polja, poišèite pravilne èrke za posamezne številke in sestavite nagradno geslo.

Pošljite ga na naslov: Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, do 15. aprila 2005.

NAGRADE…NAGRADE…

NAGRADNO GESLO