Leto X Številka 74 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Maj 2005Leto X Številka 74 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Maj 2005

Konèno se odpirajo majski cvetovi in poletje se vendarle bliža. Napovedano tropsko poletje še ne kaže pravih znakov, morda bomo iz zime kar skoèili v poletje. Pred Vami je Vaš priljubljeni èasopis Prometnik, ki praznuje že zavidanja vrednih 10 let izhajanja. Pobudniku zanj, Marjanu Mallyu, je bila na seji skupšèine podeljena spominska plaketa v zahvalo. Da lahko sedaj berete ta èasopis v takšni obliki in kakovosti, gre zahvala tudi Izidorju Sotlarju, dolgoletnemu uredniku, in Zdravku Mundi, našemu oblikovalcu. Še nekaj ostalega dogajanja s skupšèine Vam predstavljamo tokrat, posebej pa predstavljamo novo imenovanega sekretarja Jožeta Skubica. Kar se Janezek nauèi, to Janez zna! Ker pa se naši Janezki na vodilnih mestih nekaterih stvari ne nauèijo, ponavljamo èlanek izpred treh let. Preberite in se zamislite, preroške besede se, žal, uresnièujejo. Uresnièujejo se tudi napovedi o nakupu lokomotiv pa tudi o njihovih omejenih sposobnostih. Nikakor pa se ne uspe uresnièiti želja naših raztresenih potnikov, kadar išèejo svoje izgubljene stvari. Naš tokratni gost rubrike Predstavljamo vam… pa je sebe našel v svojem hobiju. Nekaj vizije ponujamo tudi tokrat, predvsem za izgradnjo infrastrukture v prometu. Bolj malo vizije pa je v dejanjih in statistiki poslovanja. Rek, da je statistika zbir lažnih podatkov, sem že omenjal, kaj pa morem, èe je ta Janezova pogruntavšèina tako imenitna. Imeniten pa bo tudi kolesarski izlet. Prav tako èudovito je bilo tudi v Prlekiji ob prazniku žena. Malo zgodovine iz muzeja v Šentjurju pa malo o tem, za zgodovinske vire v prihodnosti, kako se danes uvaja sodobna tehnika pri urejanju prometa. Promet bo bolj umirjen na Kolpi, kamor vas vabijo Dolenjci, vabljeni pa ste tudi v Južno Ameriko. Parkiranje je težava na postajah, medtem ko teh problemov ne bo v gorah na naših tradicionalnih pohodih. Aktivnosti sindikata so usmerjene tudi v èim veèje ugodnosti èlanstva, tako objavljamo razdelitev terminov v naših poèitniških kapacitetah. Tisti z željami po veèkratnih kratkih užitkih se lahko ceneje namakate in masirate v Zdravilišèu Laško, bolj slabovidni pa lahko ceneje pridete do oèal. Vsi skupaj ste vabljeni na letošnje tradicionalno družabno-športno sreèanje v soboto, 11. junija, v Ljubljani. Hitro do razporednega, uredite turnus, nato pa se èimprej prijavite pri svojem predsedniku OO. Še posebej, èe se boste odloèili za enega od ponujenih izletov. Organizatorji prièakujejo pravoèasne prijave. Potrudite se, gneèa bo in žeja tudi.

Urednik

UVODUVOD

2

Telefonske številke : Lektoriranje: Danica Prnaver priloge 3 zakona o DDV po katerih se Predsednik : 031 347 626 Oblikovanje : Zdravko Munda plaèuje DDV po stopnji 8,5 %.Sekretar : 041 751 304 Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo Èasopis izhaja meseèno v nakladi 1000 Glavni urednik: 051 374 714 èasopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana izvodov.

Telefon : (01) 29-12-146, (01) 29-12-147Èasopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT E-pošta: prometnik@email.siŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE TISK: Dolenc tiskUrednik : Damjan Rak Glasilo šteje med grafiène izdelke Odgovorni urednik : Ivan Šenkiš informativnega znaèaja iz 11. toèke tarifne

Telefonske številke : Lektoriranje priloge 3 zakona o DDV po katerih se Predsednik : 031 347 626 Oblikovanje : Zdravko Munda pla uje DDV po stopnji 8,5 %.Sekretar : 041 751 304 Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo asopis izhaja mese no v nakladi 1000 Glavni urednik: 051 374 714 asopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana izvodov.

Telefon : (01 29 46, (01) 29 12 147asopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT E-pošta: prometnik@email.si

ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE TISK: Dolenc tiskUrednik : Damjan Rak Glasilo šteje med grafi ne izdelke Odgovorni urednik : Ivan Šenkiš informativnega zna aja iz 11. to ke tarifne

: Danica Prnaverè

È èè

) -12-1 - -È

èè è

KAZALO

Nikoli se še ni in se tudi tokrat ne bo... 3

Skupšèina SŽPS 4

Predstavitev novega sekretarja 5

Ponovitev za v razmislek… 6

10 minut do Evrope 7

Nove lokomotive 8

Najdeni predmeti 9

Predstavljamo vam… 10

Spust po Kolpi 13

Posodobitev železniške infrastrukture 12

Adijo, pamet! 14

Èlanicam v poklon 15

Iz arhiva muzeja v Šentjurju 17

Iltis 18

Parkirišèa na postajah 18

Mednarodna potniška tarifa 19

Sreèanje èlanic OO Novo mesto 19

Sarajevo 20

Potovanje v Peru in Bolivijo 21

Zimski pohod na Snežnik 22

Odobreni termini letovanja 24

Na Peco in Koralpe v Avstrijo 25

V spomin… 27

Zdaj gre zares! 27

Urednik: Damjan Rak

KAZALO

3

upiralo pogled èez obzorje. Da je temu tako, prièa tudi nedavno nesprejetje predlaganega poslovnega naèrta s strani nadzornega sveta, saj je razumljivo, da mora novo poslovodstvo imeti možnost svoje vizije predstaviti in uresnièevati skozi svoj poslovni naèrt. Lepo in prav. Kljub temu pa ostaja vprašanje, kako dolgo lahko tak sistem deluje brez poslovnega naèrta. In kako naj se izdela poslovni naèrt Holdinga Slovenske železnice, d.o.o., ko pa še ni jasno, kolikšna sredstva bo državni proraèun namenil Javni agenciji za železniški promet za financiranje vodenja prometa in vzdrževanje železniške infrastrukture? Odgovor se vsiljuje sam po sebi. Najprej je potrebno v finanènem naèrtu agencije zagotoviti potrebna proraèunska sredstva in nato

V zadnjih mesecih je naše podjetje spet deležno podpisati ustrezne pogodbe za opravljanje precejšnje medijske pozornosti. Pa ne zaradi gospodarskih javnih služb. Zadeva gotovo ni tako kakšnega novega produkta, pomembnejšega enostavna, kot je morda videti na prvi pogled. poslovnega dosežka ali morda obnovljenega dela Vsekakor pa zamegljevanje pravih razlogov za proge, kot smo bili morda razvajeni v še ne tako težave Holdinga Slovenske železnice, d.o.o. (vsaj davni preteklosti. Tokrat na žalost nase ponovno kar zadeva gospodarske javne službe) ne gre v prid opozarjamo s starimi zgodbami o izgubi, ki je železniškemu sistemu, kot tudi aktualni politiki ne. nekajkrat veèja od tiste v enakem lanskem obdobju, Ni pa izkljuèeno, da je tovrstno valjenje krivde o kreditih, potrebnih za zagotavljanje tekoèega namenjeno lajšanju nekaterih dnevno politiènih poslovanja, o pomanjkljivem predlogu poslovnega travm. naèrta… Odgovorni hitijo razlagati, da je pridelana Predsednik nadzornega sveta in državni sekretar na izguba posledica sezonskih nihanj pri prevozih ministrstvu za promet je ob predstavitvi finanènega posameznih vrst tovorov, predvsem pa naj bi veèina primanjkljaja na podroèju železnic slikovito problemov izvirala iz neurejenega financiranja ugotovil, da se železniški sistem doslej še ni ustavil gospodarskih javnih služb (vodenje prometa in in se tudi tokrat ne bo. Prav gotovo se v svoji trditvi vzdrževanje infrastrukture) s strani Javne agencije ne moti. Res pa je, da nerazumno dolgo za železniški promet. Za iskanje grešnega kozla so konstituiranje nadzornega sveta in posledièno takšni izgovori, ne glede na to, kdo jih izreèe, lahko kasnejši izbor novega poslovodstva in sprejem dobra tolažba. Da pa bo slika le nekoliko bolj jasna poslovnega naèrta še dodatno upoèasnjujejo našo že in da »grešnih kozlov« ne bomo iskali tam, kjer jih tako nezavidljivo »hitrost«.veè ni, pa je stvar potrebno pogledati še s katerega Pa saj si s temi vprašanji ne bi preveè razbijali glav, drugega zornega kota. èe ne bi že preveèkrat okusili, da »ta kratko« iz teh Ob spoštovanju do vseh, ki se na razliènih vrhovih zgodb navadno potegnejo tisti, ki niti sluèajno našega podjetja v teh razmerah trudijo pošteno nimajo moèi in vpliva, da bi lahko kaj spremenili. opravljati svoje delo, je kljub vsemu potrebno Morda pa bo tokrat drugaèe!?ugotoviti, da ima vztrajnostni ali inercijski tok tako velikega sistema, kot je naš železniški, tudi svoje omejitve. Te prihajajo do izraza predvsem takrat, ko postane jasno, da bi bilo potrebno vzeti v roke Ivan Šenkiškrmilo in krmariti, usmerjati, voditi, upravljati… V misl ih imam predvsem naše »zaèasno« poslovodstvo, ki, resnici na ljubo, zaradi svoje že opisane zaèasnosti seveda ni tisto, ki bi imelo vse vajeti v svojih rokah, ki bi strateško krmarilo in

NIKOLI SE ŠE NI IN SE TUDI TOKRAT NE BO …NIKOLI SE ŠE NI IN SE TUDI TOKRAT NE BO …

Skupšèina SŽPS je po Statutu SŽPS vrhovni organ našega sindikata, sestavljajo jo predstavniki vseh 14-ih osnovnih organizacij. Praviloma se skupšèina sestaja na redni letni seji najmanj enkrat letno. Osnovna naloga skupšèine in delegatov je pregled opravljenega dela v sindikatu v èasu od zadnje seje. V to spada finanèno poroèilo in plan za prihodnje obdobje, ki v veliki meri postavlja smernice za delo vnaprej. Pomembno je tudi poroèilo nadzornega odbora, ki skozi vse leto spremlja tekoèe materialno in finanèno poslovanje. Skupšèina tudi sprejema odloèitve o spremembah ali dopolnitvah doloèil statuta ali drugih naših pravilnikov ali poslovnikov, ki so tudi, glede na razvoj sindikata in vèasih v povezavi s spremembami zakonodaje, nujni. Letošnja redna seja Skupšèine SŽPS je bila 14. aprila. Sejo je vodil Risto Djuriæ, sicer predsednik OO Nova Gorica. Posamezne toèke dnevnega reda so bile relativno hitro obdelane. Zasluga za to gre predvsem prihodkov od èlanarine, je varno naložen SŽPS ter odhoda dosedanjega sekretarja kvalitetnemu sprotnemu obvešèanju in skrb vodstva je, da tako tudi ostane. Tudi Bernarda Nareda na drugo delovno mesto èlanstva na terenu s strani predsednikov upravljanje s poèitniško hišico v Atomskih je bil na tokratni seji za podpredsednika OO preko zapisnikov, èasopisa in tudi toplicah je zgledno in pozitivno, od poletja SŽPS imenovan Damjan Rak, za sekretarja preko spletne strani. Tudi pri finanènem naprej pa bomo imeli v zakupu še apartma SŽPS pa Jože Skubic.poroèilu, kot tudi planu, je bilo oèitno, da v Termah Zreèe. Skrbnik Matjaž Skutnik bi Kot ponavadi je bila toèka »razno« najbolj se je transparentnost poslovanja tudi po si želel, da bi v èasu poletne sezone lahko natrpana, saj se tu razpravlja o vseh zaslugi predsednika nadzornega odbora vsem prosilcem odobrili termine, kar pa težavah, ki tarejo èlanstvo, tako tiste, že SŽPS Edija Kostiæa dvignila na zavidljivo žal ni možno, ker imamo paè samo eno obravnavane na sejah GO, in takšne, ki se raven. Ureditev poslovanja v OO preko hišico. Ena od pomembnih nalog je na novo odpirajo.transakcijskih raèunov je dodatno potrditev imenovanj, ki jih skupšèini V drugem, slavnostnem delu seje pa se je pripomogla k jasni sliki o finanènih predlaga predsednik SŽPS. Zaradi odstopa predsednik SŽPS Ivan Šenkiš ob 15. tokovih denarja. Stavkovni sklad, 10 % Rista Djuriæa z mesta podpredsednika obletnici ustanovitve sindikata in 10.

obletnici izhajanja èasopisa Prometnik s spominskimi plaketami zahvalil nekaterim najvidnejšim posameznikom za njihov prispevek v delovanju SŽPS. Plakete so prejeli: prvi predsednik Ivan Vajda, prvi urednik in pobudnik za izhajanje Prometnika Marjan Mally, posebej dejaven èlan in koordinator pri delu glavnega odbora SŽPS Tomaž Zalar, dolgoletni urednik Prometnika Izidor Sotlar, oblikovalec Prometnika Zdravko Munda ter ob koncu še dolgoletni sekretar Bernard Nared. Slednjemu je bila izreèena še posebna zahvala za njegov tako poseben in daleè navzven viden peèat v delu našega sindikata.

Damjan Rak

4

SKUPŠÈINA SŽPSSKUPŠÈINA SŽPS

Skupšèina zasedaSkupšèina zaseda

Delovno predsedstvoDelovno predsedstvo

5

Ob imenovanju novega sekretarja SŽPS je primerno, da ga predstavimo. Od 1. maja dalje je naš novi sekretar Jože Skubic. Letnik '68, Grosupeljèan in na železnici zaposlen od konèanega študija leta '94. Kot delavec pravne stroke je bil vseskozi prisoten pri spreminjajoèih se zakonskih doloèilih okoli delovno-pravne zakonodaje, pred tem pa je bil veè let tajnik disciplinske komisije. Njegova strokovnost poznavanja teh predpisov se v zadnjem èasu predvsem osredotoèa na novo delovno-pravno zakonodajo ter interne predpise HSŽ, ki morajo biti usklajeni z novimi zakoni. Iskanje osebe z znanjem in poznavanjem pravnih postopkov je bilo vodilo pri iskanju nadomestila za našega dosedanjega pravnika Bernarda Nareda, ki se mu je pogodba iztekla in se kljub našemu prizadevanju ni odloèil za nadaljnje delo na tem mestu. Ker pa je Bernard vsem poznan po svojih kvalitetah, zaupamo tudi njegovemu namigu, da bi lahko bil njegov dostojni naslednik Jože Skubic. Verjamem, da se bo Jože v naših vrstah poèutil dobro, da ga bodo naši èlani sprejeli kot prijetnega èloveka in sogovornika ter kot pravnika, predvsem pa se bomo za to trudili tudi ostali sodelavci. Naša tajnica Alenka pa je še toliko bolj vesela, ker je Jože v prostem èasu tudi muzikant, pevec pri narodno-zabavnem ansamblu Slapovi in zato upa, da bo Jože tudi kdaj zapel, kot je bila vajena Bernarda, pa kakšen vic bo tudi razbil dnevno monotonijo. Da je Jože Skubic po duši tudi borec za pravice, dokazuje tudi s svojim pomembnim delom v Upravnem odboru združenja SAZAS (Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zašèito avtorskih pravic Slovenije), ki je organizacija za kolektivno zašèito g l a s b e n i h a v t o r s k i h p r a v i c . Razumevanje za pravico je tu, znanje in volja tudi, tu pa so tudi tekoèe pravne zadeve. Lepše bi bilo sicer, èe jih ne bi bilo, a takšna je paè naša služba: kdor dela, greši, èe ni drugaèe doloèeno, le pokora mora biti primerna. Jože, dobrodošel med nami in seveda: odreši nas naših grehov!

Damjan Rak

PREDSTAVITEV SEKRETARJAPREDSTAVITEV SEKRETARJA

Primopredaja sekretarskih dolžnostiPrimopredaja sekretarskih dolžnosti

6

delitev na infrastrukturo in vodenje in umirjena komunikacija. Skratka: K D O S M O ?prometa, na tovorni promet in na naše delo je izvajati doloèbe voznega potniški promet. Ta delitev obstaja v reda ter evidentirati in na kratko poroèati Dobrih petindvajset let sem železnièar, deželah EU že kar nekaj let. Dobro se o odstopanjih. vlakovni odpravnik, vmes sem delal že spominjam težav sosednjih avstrijskih V razmislek pa še anekdota, ki tudi na drugih delovnih mestih, doživel kolegov, njih tarnanja, nestrinjanja in mi jo je kakih petnajst let nazaj povedal i n p r ež ive l s em že pe t , š e s t prepirov. Ker paè želimo v Evropo, je strojevodja z veliko zaèetnico, tako "reorganizacij". Vendar so bile prejšnje taka organizacija, pa nam je to všeè ali "visok" je bil videti. Sprva sem mu celo reorganizacije vedno le same sebi ne, nujna. zameril, toda ko sem odkril, kaj mi je namen, enkrat so se enote poveèevale, pa

Se pa zaradi tega vedno bolj hotel povedati, sem mu še danes zmanjševale, pa združevale, se kažejo neskladja v tehnološkem hvaležen.povezovale, itd., itd... V nobenem procesu. Toèno, saj so se tudi prej, samo "V strojevodski šoli v Kastavu primeru pa niso posegle v piramido da so bila "zadušena v kali", èe se je le ga je uèil promet zelo zagrizen prometar, operativnega vodenja in odloèanja. Ta dalo. Kako? Manjka sprevodnik: »Ja, že precej v letih, sicer pa strokovno se je do nedavnega (ali pa že dalj èasa gospod prometnik, kaj pa meèkaš, saj izredno podkovan. Kakih sedem let nazaj, odvisno, kje in kdo je to zaznal) imaš turnus, hitro najdi drugega, èe ne, kasneje sta se sluèajno sreèala. "Kako, zakljuèevala pri šefu postaje. Le-ta je boš dobil prigovor.« Pa je bila to napaka tovariš strojevodja, kako kaj?"imel pristojnosti tako nad "komercialo" vlakovnega odpravnika? Ne, le nedelo "Niè posebnega, le prometnike (skladišèniki, blagovna blagajna, ali šlamparijo drugih je prikril. Potniška vèasih »zajebavam«!"potniška, akviziterstvo,) kot nad garnitura neogreta: »Ja, kaj si pa poèel, Možakarja je zaèela oblivati operativo (vlakovni odpravniki, premik, gospod prometnik, da to ni urejeno?« Pa rdeèica, izgledalo je že, da ga bo vlakospremno osebje itd.) pa tudi nad je bil za to v službi delavec ali celo dva. razneslo: "Ne, tovariš strojevodja, vi ne èistilkami, deloma tudi vzdrževanjem. Ali: »Kaj meèkaš s prepustnicami, nam »zajebavate« prometnikov, vi lahko Kot ima kovaè klešèe, tako je imel šef boš vso zaporo zamoèil?!« Pa ni »zajebavate« samo neuke »budale«."postaje svoje pomoènike. To smo bili nadzorniku proge niti sluèajno prišlo na tudi vlakovni odpravniki, saj smo poleg misel, da bi izdelal plan odhoda Zato, dragi kolegi: predvsem z naše osnovne naloge vodenja, varovanja progovnih vozil. Seveda ne, saj tudi sam znanjem, umirjenostjo in razsodnostjo in urejanja prometa, hoèeš noèeš, vodili ni vedel, kdo bo sploh prišel v službo. skušajte opravljati to naše delo, še vse ostalo. Itd., itd… možnosti, so nam dane, èe jih hoèemo In nato se je zgodilo. Dolgo

Kaj hoèem s tem povedati? To, videti. Res pa se je najprej potrebno è a s a n a p o v e d o v a n a , v e è k r a t da tak sistem organizacije zahteva pogledati v ogledalo.prestavljena in nazadnje vseeno na nek bistveno veè reda in odgovornosti vseh naèin izpel jana reorganizaci ja . udeležencev v procesu. To, da moramo » P R O M E T N I K 5 6 , N o v e m b e r Prièakovanja so bila razlièna, eni so bili s pozabiti na reševanje situacij na zgoraj 2001«tem bolj obremenjeni, drugi manj, enim opisan naèin, saj nismo praktièno Mirko Dežman so spodleteli stolèki, drugi so sedli nanje nikomur nadrejeni v smislu odrejanja del itd., itd...mimo voznega reda. Še najbolj bedasto Zadnja reorganizacija, s katero pa je, da zaradi takih situacij prihajamo v se sedaj sooèamo, pa je drugaèna. konflikt z ostalimi zaposlenimi. Vsak Drugaèna je v svojem bistvu. Že res, da Zgornji èlanek je bil v Prometniku toèno ve, kaj je njegovo delo. Naše delo so podobnosti pri kadrovanju in še kje. objavljen pred dobrimi tremi leti. Zaradi je voditi, varovati in urejati promet, ne pa aktualnosti ga ponovno objavljamo. Žal je v tem Zasekala je poèez èez in skozi dolga leta reševati kadrovske in komercialne in ne èasu, razen v nekaterih primerih, sistem le še bolj edino "pravo železniško moralo". Kot

»skrahiral« (se sesul, obupal). Novodobni vem kakšne težave. A da bo potem informbiro leta '48 ali osamosvojitev leta menedžerji, željni hitrega uspeha, ne morejo in promet stal? Bo pa stal. Èe strojevodja '91. Niè ni veè tako, kot je bilo. Pa mora noèejo spoštovati pravil igre (promet vodijo izrazi željo po odmoru med delom? Prav, vlakovni odpravniki in prometni dispeèerji, to delo in življenje vseeno teèi naprej, kot ni problema. Odstopanje od voznega je neizpodbitno dejstvo). Panika pa se šele leta '48 ali '91. Poèistiti in prevetriti je

zaèenja. Z vstopom v Evropo je delo naraslo. reda? Saj imamo P-23. Èe mislite, da treba v naših glavah. Sprijazniti se z Opraviti ga bo možno le s sodelovanjem vseh. Toda boste s tem, da se boste prièkali s neizpodbitnim dejstvom, da na svetu ni kako produktivno sodelovati in se iti biznis z strojevodjem ali s katerimkoli drugim nekom, ki te ne priznava, ne spoštuje, ne ceni samo ena resnica in samo en prav.sodelavcem, rešili SŽ, se popolnoma niè tvojega dela, noèe spoštovati stroke, sploh pa bi Popolnoma jasno je, da se

najraje vozil kar skozi rdeèo!? Preberite še enkrat n e c e n i t e . V s a k i m a s v o j e g a organiziranosti železnice na tak naèin in razumeli boste preroške napovedi izpred nekaj nadrejenega, vlakovni odpravniki le niso spomnile glave naših vodilnih niti let. Le znanje in poznavanje nas lahko ubrani pred naroèamo, kaj je treba narediti, da bo napadi novodobnih menedžerskih jastrebov!glave na republiki, ampak je to eden tehnološki proces tekel naprej. Na vsak O potezah »tovornjakarjev«, kako se lahko na hitro osnovn ih pogo jev v c ik lusu

fiktivno prikaže poveèanje dela (brutotonski naèin pa moramo sodelovati z vsemi približevanja Evropi. kilometri), kako se izgublja domaè tovor in kaj je ostalimi, tako glede urejanja odstopanj EU je v svojih naèrt ih (kakor za koga) tranzit, pa v naslednji številki.od voznega reda kot tudi svetovanja in opredelila razvoj železnice na profitnih, iskanja optimalnih možnosti prevoza. In Urednikne na socialnih temeljih. Posledica je še ena zelo pomembna stvar: kulturna

PONOVITEV ZA V RAZMISLEK…PONOVITEV ZA V RAZMISLEK…

7

kaj pomeni v slovenski enakih èasovnih terminih. Z lahko našli rezerve za Pa si res upamo tja? V politiki in gospodarstvu, ter malo izraèuni bi zelo hitro izvajanje ostalega potniškega Evropo? Ali smo še prebojeèi, vse, kar je iz evropskega in našli interval za vožnjo vlaka prometa. To pomeni, da premalo pogumni? Takšne svetovnega politiènega in v BTC. Le-ta bi lahko pobral garni tura paè vozi ob misli so mi šle po glavi dan gospodarskega vrha trenutno vse potnike iz Slovenije, ki minimalnem poveèanju potem, ko je bil odprt nov, na naših tleh. Poslovna in g redo v to vse veè je d e j a n s k i h s t r o š k o v z menda najveèji vodni park politièna poteza. In to nakupovalno in zabavišèno gorivom, namesto da stoji. daleè naokoli v ljubljanskem

središèe, ni jih malo. In Plaènik? Èe je zadeva prav povezava z vlakom v BTC in zastavljena, bi lahko BTC, SŽ nazaj na ljubljansko postajo in Mes to L jub l j ana z bi bila prav idealna. Da je tu medsebojnim dogovorom prisoten interes BTC, je h i t r o n a š l i r e š i t e v . jasno, ker sicer tudi te ene Ekonomska upravièenost in vožnje ne bi bilo. To je rezultati? Samo pod pogojem, potrdila tudi predstavnica da se potniki z ljubljanske BTC na poskusni vožnji teden postaje v BTC in nazaj prej. Na SŽ je, to si upam prevažajo brezplaèno, na trditi, tudi še prisotna želja po osnovi kupljenih vozovnic za novih poslovnih izzivih in vožnjo z rednimi vlaki. In kje možnost ih zas lužka in je tu profit za SŽ? Èe se nekdo promocije. pripelje z vlakom v BTC,

potem bo od doma odšel z In èe tu vkljuèimo še Mesto vlakom, posledièno in s Ljubljano, ki se vse bolj otepa è a s o v n i m z a m i k o m s težavami prometnega poveèujemo število potnikov i n f a r k t a , j e r a è u n ž e na rednih linijah. Pavšalna briljantna. Sama otvoritvena BTC, poimenovan zelo zastavljen. BTC dobi vlak in cena zakupa vlaka, ob slovesnost se je zaèela s pompozno Atlantis. Vodni potnike z njim, Mesto pravilnem pristopu, ne bi s v e è a n i m p r i h o d o m park Atlantis, ki v svoji Ljubljana se reši prometnih smela biti težava za BTC in potn iškega v laka pred notranjost skriva 14 bazenov zamaškov, Ljubljanèani vsaj Ljubljano, celo za državo ne. poslopje Atlantisa. Na novo in cel kup savn in solarijev, je malo èistejši zrak, železnica Vendar pa je potreben pogum zgrajenem peronu, ki je bil bil zgrajen z zelo visokimi pa nov zaslužek. In strošek za in ne tako pokorno bojeè zgrajen v parih dnevih, svetovnimi standardi, od vse to? Peron je narejen, tir nastop in vnaprej oznanjano vendar pa je lahko vzor za projektantov do materialov in tudi, zapornice potrebujejo preprièevanje samega sebe in p r e p r o s t i n l i è e n t e r s ama i zvedba j e ze lo kabe l sko povezavo za vseh okoli, da se to ne da, da funkcionalen peron, ki bi se dovršena in premišljena. V daljinsko kontrolo, vsaj ena ni interesa in ni kapitala, da so ga ne sramovala marsikatera gradbeniškem, arhitekturnem kretnica pa elektromotor. S ovire prevelike. Si res ne v e l i k a p o s t a j a , s o in funkcionalnem smislu, pravilnim obratom motornih upamo v Evropo?priložnostno razvili rdeèo vseskozi pa vodena z garnitur ali celo doloèenega preprogo, pa èeprav je to na ekonomskimi naèeli kvalitete števila rinjenih vagonov bi Damjan Rakindustrijskem tiru. Pisk sirene i n konkurenènos t i t e r znotraj sistema brez škode vlaka, godba na pihala in smislom svoje osnovne

gromki aplavzi zbrane funkcije, da daje zaslužek in množice, svetovne politiène o b e n e m z a d o v o l j i in gospodarske smetane. o b i s k o v a l c e . N a j b o l j Železnièarju je srce zaigralo zahtevne in otroke. od ponosa, da smo vendarle še Že sama otvoritev je bila cenjeni. In ker je vlak odpeljal zastavljena in domiðljena na z ljubljanske železniške zelo visokem kulturnem postaje, pred Atlantis pa je nivoju. Prava gala predstava z prispel v pièlih desetih eminentno zasedbo je dobila minutah, kar je za mestno svoj epilog z velièastno jedro zelo hitro, se že porajajo otvoritvijo kompleksa, ki je ideje in upanje na nove bila zaupana predsedniku poslovne možnosti. Na up rave BTC, gospodu l jub l j ansko že lezn i ško Mermalu, županji mestne pos ta jo po tn išk i v lak i obèine Ljubljana, gospe pripeljejo iz smeri Dolenjske, Simšiè, in ministru za šolstvo Posavja, Štajerske, Gorenjske in šport, gospodu Zveru. in Primorske ob približno Seveda pa je bilo tu vse, kar

10 MINUT DO EVROPE10 MINUT DO EVROPE

Eminentna otvoritev v BTCEminentna otvoritev v BTC

10 minut v Evropi10 minut v Evropi

8

odgovornih na SŽ ali paè na vleki niso izuèile zgodbice s Obljuba dela dolg, zato smo na SŽ dobili prve prvimi Siemensovimi potniškimi garniturami, kjer za dvosistemske lokomotive Siemens. Obljuba se poèasi prva pouèevanja strojevodij ni bilo uradnega navodila v izpolnjuje, dolg pa je kar ostal. In to za desetino slovenšèini, ampak so obstajali samo nekakšni državnega proraèuna, zato ni èudno, da se nova oblast, v samoiniciativno prevedeni priroèniki. Pa bo že vleka to strahu pred izdanim državnim poroštvom za nakup korigirala, saj se znajdejo, tako ali drugaèe, da so le cele lokomotiv, kar malo boji, kako bodo SŽ odplaèevale hlaèe. Bojazen, da je lokomotiva na SŽ samo nova, ne svoje obveznosti, saj dejanski trenutni poslovni rezultati prinaša pa kakšnega posebnega racionalnejšega prevoza v letošnjem letu niso niè kaj vzpodbudni. Tudi napovedi o in s tem konkurenènost na trgu transporta, pa se žal uresnièuje. Umetno ali, èe hoèete, administrativno omejevanje moèi lokomotive zaradi preslabe napajalne infrastrukture in »prevelikih« vzponov je kaj slaba popotnica na pot v prihodnja desetletja, ko bi poleg prenove stanja lokomotiv bilo potrebno vendarle imeti malo veè korajže pri tržnih usmeritvah. Tolikšne investicije morajo s seboj prinesti veliko veè kot le nov vozni park, sicer bo res zaèel na naša vrata trkati še kakšen drug operater, ki se ga v strahu pred konkurenco za sedaj uspešno otepajo. Èe ste kdaj gradili, veste, da je sosed sicer prijazen in dober šofer, a èe je kdo cenejši, je sosed oplel, èe ni spustil cene. In stari »Deutz« ni mogel tekmovati z novim »drei-akslerjem«, ker je imel sicer enako ceno za eno »furo«, a je prepeljal znatno manj. Bomo naše nove lokomotive že v zaèetku prerangirali v nekonkurenène? Smo že spet zamudili?

v i s o k i h s t a n d a r d i h l o k o motiv so v zaèetni fazi pouèevanja bodoèih strojevodij na teh Damjan Raklokomotivah kazale precej dvomov. Oèitno nikogar od

NOVE LOKOMOTIVENOVE LOKOMOTIVE

OPERACIJSKI SISTEMI

MOŠKI je kot DOSGrd, okoren, a zanesljiv. Vsak ukaz izvrši hitro, predvidljivo in ponavadi brez napak. Ni veèopravilen. To pomeni, da ni dojemljiv za neko drugo delo, ko mu naložiš prvo, razen èe prvo prekine.

ŽENSKA je kot WINDOWSLepa in naèièkana. Veèopravilna: 1000 del lahko dela hkrati, a za nobeno vse do konca nisi preprièan, kako ga bo naredila. Stalno si v prièakovanju, da te bo pustila na cedilu ravno, ko jo boš najbolj potreboval. Veè èasa, kot je "vklopljena", bolj ti polni "spomin". Nièkolikokrat si že rekel, da jo boš nekam poslal, a brez nje ne moreš. V družbi vsi prièakujejo, da jo imaš - in èe je nimaš, kar nekako nisi kompatibilen.

LINUX = ?LINUX je kot GAYRad bi bil lep in veèopravilen kot Windowsi in zanesljiv kot DOS, v resnici pa ni ne eno ne drugo. Ker verjame v svobodno družbo, se zastonj ponuja vsakemu, ki ga le vzame. Vsi se sprašujejo, èe ni mogoèe to najboljša izbira; a ene je strah, drugi ne bi bili radi nekompatibilni v družbi, tretji celo poskušajo, pa vidijo, da ni zanje. Nekateri pa so nad njim navdušeni in nikoli veè ne bi prešli na Windows. So tudi taki, ki uporabljajo malo Linux in malo Windows. Zagretim Windows uporabnikom pa gre ob misli na Linux kar na bruhanje.

OPERACIJSKI SISTEMI

Ljudje so vèasih brezvestni, pozabljivi, trenutku je mimo prišel sprevodnik in se pomemben, èe ne bi otroci, ki so èakali na pod vplivom raznih substanc ali pa v oglasil na telefon. Potnik mu je povedal, sošolca, hitro poklicali starše izgubljenega rahlem (globokem) dremežu. To se opazi da je lastnik tistega telefona, in ga prosil, otroka in uèiteljica se je morala na dolgo in po tem, da na naših vlakih pozabljajo »vse da ga izroèi prometniku na naslednji široko opravièevati staršem, ki so, ne vem živo«. Sem spadajo razne torbe, postaji. Ko sem sprejel ''mobilca'', je ta po kakšni logiki, zelo hitro prišli po nahrbtniki, vreèke, razne mape, dežniki, kmalu zazvonil. Ugotovil sem, da potnika otroka. Vso jezo so zlivali nanjo, pohvala denarnice, kljuèi in še bi se našlo, v poznam in sem mu ga po koncu službe pa je šla na nas ''ajzenponarje'', da se tako zadnjem èasu celo zelo popularni mobilni osebno izroèil na njegovem domu. hitro znajdemo ter da nam ni vseeno za telefoni. Zahvala je bila po domaèe primerna. naše male potnike. Toliko o pozabljenih Zgodi se, da te prometnik s sosednje Vendar pa vsi podobni predmeti nimajo te predmetih. postaje obvesti, da je potnik pozabil sreèe, saj dobijo noge že do naslednje Za konec bi povedal še anekdoto, ki se je doloèeni predmet na vlaku in takoj se postaje, èe pa je to sluèajno denarnica, se zgodila v društvu upokojencev, ki so se zaène zaslišanje, kje je, glede na smer ponavadi najde v stranišèu ali smeteh z odpeljali na izlet z vlakom. Na povratku so vožnje, sedel, kje je stvar pozabil in vsemi veljavnimi dokumenti, vendar brez bili vsi dobre volje in nekateri so ga imeli kakšne barve in oblike je ta reè. Ko prispe kartic, gotovine in obresti. Vèasih že kar nekaj pod ''kapo''. To je bil vzrok, da vlak na postajo, pogledam na uro in, èe je sprevodnik najde predmet na vlaku in ti ga so se šli nekateri olajšat skozi usta kar v strojevodja med vožnjo dodal plin do izroèi v upanju, da je potnik izstopil na tej umivalnik v stranišèu. Tako v ta prostor konca in pripeljal par sekund predèasno, postaji. Pojma nimaš, kaj bi s tem vstopi drug upokojenec in vidi, da njegov skoèim na vlak in na hitro poišèem predmetom. Tako ponavadi to obesimo ali kolega iz umivalnika pobira protezo in izgubljeni predmet - èe je le-ta imel sreèo razstavimo na vidno mesto v bližini preklinja, pa ga kolega vpraša: »Kje je in se je pripeljal do naslednje postaje in ni prodajnega okenca, kjer èaka lastnika. Ko problem?« Ta mu odgovori: »Izgubil sem v tem èasu zamenjal lastnika. Ko pridem po dolgem èasu ugotoviš, da ti ta stvar dela svojo protezo, ki mi je padla v ta zamašen do predmeta, še na hitro povprašam samo napoto in nima nobene vrednosti, umivalnik in sem že tri ''probal'', pa mi potnike, ali je kdo od njih sluèajno lastnik, zakljuèek naredi èistilka. nobena ni prav«in vèasih se zgodi, da je popolnoma enak Da pa se ne damo kar tako, navajam .Jožef Verbajs - Èigumipredmet od kakšnega tujca, ter ti ta v primer, ko je potnica na vlaku pozabila

Pripis urednika:polomljeni anglešèini pove, da je predmet mapo z diplomsko nalogo. To je ugotovila paè njegov in kje je problem. Èe je šele po debelih štirih urah, ko je že Verjamem, da so zgornje vrstice marsikateremu

predmet brez lastnika, ga vzamem iz vlaka parkirala doma. Najprej je telefonirala, bralcu zvabile nasmeh na usta, obenem pa v spomin ter sporoèim odzadnji postaji, da sem nato se je še osebno oglasila na postaji. Ker priklicale kakšno podobno prigodo, ki se je zgodila

komerkoli izmed nas. Ker pa smo na sedež predmet našel. Potniku se na obrazu pojavi je bila ravno sobota, sem klical vse Sindikata železniškega prometa Slovenije dobili od blažen nasmeh, ko mu z naslednjim postaje, od Kresnic do Maribora.vas veliko vprašanj in predvsem pozivov zaradi vlakom pošljem izgubljeni zaklad. Ko Ko sem že obupal, smo mapo našli na neurejenih razmer na podroèju najdenih predmetov,

potnik pride po najdeni predmet, najprej predzadnji postaji pred Mariborom. smo stopili v akcijo. Po veè dolgih pogovorih in raziskavi dogajanj smo razoèarani spoznali, da je s pregleda vsebino, nato pa ''Adijo.'', morda Potnico sem obvestil, s katerim vlakom spremenjeno zakonodajo in seveda nekakšno celo kakšna zahvala, èeš saj ste to itak pride mapa nazaj, ona pa se je osebno racionalizacijo in reorganizacijo ta del poslovanja s dolžni poèeti, a ne? oglasila in nas v znak hvaležnosti vse potniki povsem zamrl. Od nekdanjih zbirnih

Ako se predmet ne najde na prvi postaji, se pohvalila in zavzdihnila, kako manjka centrov za najdene predmete ni ostalo niti napisov o tem obvesti sprevodnika, ki se spusti v takšnih poštenjakov. na vratih. Ker pa potnikom ni ravno mar, kako se na

SŽ ne zanimamo za potnike, še naprej redno iskanje predmeta (ali pa tudi ne), èe ga S predmeti, ki so pozabljeni v èakalnici, pa pozabljajo, izgubljajo in išèejo svoje dragocenosti. najde, ga na prvi postaji izroèi so tudi križi. Razstavimo jih v ''izložbo'' in Pri tem pa vsak zase ugotavljajo, da so tu res

prometniku, ta pa ga z naslednjim èe je roba dobra, se hitro najde lastnik, èe prepušèeni posameznikovemu interesu in ne nekim primernim vlakom pošlje na postajo, kjer pa ni, ima z njo opravka èistilka, saj pravilom, ki naj bi tu veljala. Že res, da zakonska je potnik izstopil. lokacije ali zbirnega mesta, kamor bi to doloèila veljajo, a so za sistem na SŽ vendarle

potrebna nekakšna enotna navodila in predvsem Zgodi se, da je predmet potniku tako pošiljali, enostavno ni veè.ureditev zbirnega centra za te predmete. Ker vsega pomemben, da ga pride iskat na postajo, No, v moji prometniški karieri se je tega ni, smo od vodstva PE Potniški promet in

kjer se je predmet našel. No, takrat pa smo zgodilo tudi to, da smo iskali otroka. predvsem od Službe za organizacijske zadeve deležni malo veèjega spoštovanja. Prav Uèiteljica je svoj razred peljala na izlet v zahtevali ureditev tega podroèja, za katerega bi tudi

lahko dejali, da ima potnik vedno prav in na strani med ta predmete spadajo mobilni telefoni, belo Ljubljano, potovali pa so z vlakom. pristojnih je, da dokažejo, da tudi zanje velja to ki veselo padajo iz žepov ali torbic Ko so se vrnili na postajo, je ugotovila, da pravilo, ki nam ga na terenu tako vztrajno polagajo

najstnikov in starejših. ji en otrok manjka, in to je zaupala meni. in servirajo ob vsaki pritožbi. Trenutno operativno Pred kratkim se mi je zgodilo, da je iz Poklical sem v Ljubljano, prometnika v reševanje teh težav je po sili razmer in lokalno druge garniture potniškega vlaka pritekel ''stolpu'', ki je preko javnega ozvoèenja gledano precej razlièno urejeno. In ker ni enotnega

sistema, prihaja vèasih do precejšnjih neprijetnosti k meni sprevodnik in dejal, da je nekdo poimensko pozval otroka, naj se oglasi pri in zapletov, tako s potniki kot med samim vpletenim pozabil mobilni telefon na odzadnji zunanjem vlakovnem odpravniku. Otroka železniškim osebjem.

postaji. In kako je potekala iskalna akcija? so hitro našli in vsega objokanega je Upam, da boste o odgovorih in pa seveda rešitvi Ko je potnik ugotovil, da nima telefona, je prometnik izroèil sprevodniku, ki ga je obvešèeni skozi dejanja pristojnih, sicer pa tudi na

naših straneh. U rednikvlak že speljal, zato je od prijatelja vzel varno izroèil zaskrbljeni uèiteljici na naši telefon in poklical sebe, prav v tistem postaji. Dogodek ne bi bil tako

9

NAJDENI PREDMETINAJDENI PREDMETI

10

»Tota rada da«, » Hu d fak is Maja«. pos ta j e , pa tud i p remikaè , Nakljuèja v življenju prinašajo In predvsem tista dva, ki sta z zvezdo vlakovodja, celo prometnik na najlepše stvari. Za predstavitev radijskih postaj Fredyem Milerjem primorski progi, še prej sprevodnik kandidata v tej številki sem sicer že posnela novo uspešnico, ki jo skupaj in sedaj gospod prometnik. Ker ima imel èloveka nekaj èasa v mislih, a z videospotom vrtijo po vseh paè redno službo, je lahko res sva se z Robijem, našim hišnim radijskih postajah in lokalnih gospod. Tako kot še kje, je tudi na fotografom, kar odloèila in šla. Na televizijah pod naslovom Srnica. Štajerskem za službo kriza. Sicer pa poti sem celo izvedel, da ga Robi Sedaj vam je pa že jasno, kajne? je ravno ta, vedno spreminjajoèa se, pozna, ker je vèasih sam bil med No, tisti ZO iz YO-ZO pripada delovna okolica prav gotovo pustila glasbeniki. Ja, dame in gospodje, Zoranu Tuèièu, znanemu kot Zoky. posledice in ga izuèila marsièesa. Da t o k r a t v a m p r e d s t a v l j a m o Doma je iz Raè, zaposlen v Raèah je treba živeti vsak dan, sekiranje in glasbenika. In to ne kogarkoli. Zna kot prometnik. A tako v glasbi kot lopatanje pustiti gozdarjem in se celo zgoditi, da bo od intervjuja do tudi v poklicni karieri je moral vrtnarjem. Smelost in veselje do izida èasopisa naš tokratni gost prebroditi marsikaj, da je prispel spet glasbe, upati si kaj veè od postal ena od estradnih zvezd naše nazaj domov. S konèano Srednjo standardnih klišejev, biti z Glasbo glasbene scene, kjer je tudi sicer še železniško šolo v Mariboru si v pravi kolega. Jo izvajati iz srca, malo kako prisoten. Gospe in gospodje, zaèetku devetdesetih let ni mogel zase in èe je to lahko všeè še drugim, predstavljamo vam Zokyja. Ga ne veliko pomagati, saj so bili takrat na toliko bolje. poznate? Štajerci bi takoj rekli: oni železnici precej kruti èasi. A predal Že kot desetleten fantiè je igral v prometnik iz Raè, oni s tako èupo na se ni. Da je preizkusil tudi drugaèen gostilni, tako da je preizkusil glavi, oni, ja! Pa èe vam ostalim kruh, je bil na železnici že marsikaj. marsikaj. Igral je v mnogih reèem, da je desna polovièka dueta V smehu nam pove, da je bilo že glasbenih skupinah. Je precej YO-ZO? Se vam že bliska, kaj? Ja, tako, da je bil en dan prometnik, samouka in tudi kritike so ga ja, to sta tista, ki pojeta tisto drugi dan zadolžen za èisto okolje vzpodbujale, da se je trudil in ponarodelo »U, kaka ritka...«, pa

PREDSTAVLJAMO VAM…PREDSTAVLJAMO VAM…

11

dokazoval, da zna in zmore. Torej, zadeva ima potencial. Po drugi svetu se njuni CD-ji namesto v redni Sèasoma se je izoblikoval stil glasbe, strani se Zoky zaveda, da se lahko že prodaji »peèejo« v raèunalnikih, a ki je lasten samo njima. YO-ZO jutri zgodi, da te sploh ne poznajo tudi to, da te hoèejo ljudje poslušati s njiju ne moremo spredalèkati. To ni rap, ni hip-hop. Ni polka in ne rock'n'roll. Je vse skupaj. To je YO-ZO stil. Nujno odvisen od navdiha in vsebine. Marsikatera pesmica pa je nastala tudi med tiri, na peronu. U, kaka ritka je vstopila na vlak, ma' noge kot srnica, pogled pa kot hudiè! Tako nekako padejo ideje. Seveda je ukvarjanje z glasbo povezano s komercialo in reklamo. Njuni že našteti poletni hiti se vrtijo tako v Sloveniji kot zunaj, na hrvaški obali in v èeških diskotekah. S koncerti promovirata svoja dva izdana CD-ja, pri tem spoznavata ves blišè in še kaj slovenske scene. Morda je ravno njuna preprostost in razumevanje odnosa do ljudi pripeljalo Fredija Milerja k njima, da so skupaj posneli veè, èetudi si danes na vrhu. In èe piratskih zgošèenk, je na nek naèin p e s e m z n a s l o v o m S r n i c a . tako živiš, ti ne more priti do živega priznanje. Pa še nekaj je zanimivo in Obsojanje, da sta si fanta Yoco in niè, kar pomeni za druge neuspeh. In za v razmislek. Zoky je prebil veliko Zoky iskala reklamo s Fredyem, je zato je Zoky realen, živi in diha za ur in noèi po raznih klubih in pa itak pod nivojem. Menda pa smo glasbo, a ko se izklopijo vse ritem- koncertih, videl in doživel je se zato borili, da lahko vsak poène, mašine, mikrofoni in reflektorji, se marsikaj. In kot mladi oèka si ne kar hoèe. In naš Zoky hoèe vroèe, zave, da je doma družina in zraven more kaj, da ne bi bil zaskrbljen za tudi nemogoèe. Vse je mogoèe. In postaja. Dve lepi stvari, ki pa jih mladino. Njen civilizacijski propad zakaj ne v tujino? Na enem od komerciala ne more požreti in je zaèuda veliko bolj prisoten na, koncertov na Hrvaškem je bila podre t i . Zaradi komerc ia le , med in ob železniških tirih kot na takšna žurka, da so na koncu vsi standarda, kakršen paè je, in trenda v samih koncertih in v klubih. Zato je plesali polke in peli slovenske pesmi. morda res hipokratsko kazati na neke

klube tam nekje, medtem ko ne upamo sami sebi priznati, da se naši otroci zapijajo in zakajajo tudi na železniških tirih in v vlakih. Slednje razmišljanje dokazuje, da je Zoky pod svojo znamenito frizuro in za modnimi oèali vendarle èlovek, ki se zamisli morda bolj, kot si to upamo sami.

Damjan Rak

Zoky v elementuZoky v elementu

Fredy in YO-ZOFredy in YO-ZO

12

PREDGOVOR je potrebno k izdelavi projektov nadaljnje posodobitve železniških postaj in prog (daljinsko vodenje prometa,

V spodaj objavljenem èlanku bi lahko bralci, ki poznajo obojestranski promet), tako da se lahko izpolnjuje reden vsebino precej hvaljenega, predvsem kot edinega promet vlakov in doseže veèja propustnost. zakljuèenega, strateškega projekta SP-8, prepoznali del že kar malo utopiènih zamisli (glede na kruto realnost in ne na idejno VOŽNJE PO NEPRAVEM TIRUzasnovo) o naèinu urejanja prometa na SŽ v prihodnosti. Po drugi strani so to v doloèenih primerih nujni posegi, da se Glede na obnove prog in postaj, vzdrževalna dela ter izredne železniški promet še lahko kolikor toliko normalno odvija. V dogodke je potrebno v tem èasu na dvotirnih progah med celoti gledano pa bi realizacija teh zahtev pripomogla k dvema ali celo tremi postajami voziti enotirno v obeh smereh, hitrejšemu, racionalnejšemu in varnejšemu ter tudi k bolj in sicer po pravem tiru v režimu avtomatskega progovnega konkurenènemu železniškemu prometu. Seveda pa se med bloka (APB) oz. medpostajne odvisnosti (MO), po nepravem vrsticami lahko razbere, da to v doloèenih razmerah privede tiru pa v postajnem razmiku po doloèilih, ki to predvidevajo tudi do ukinjanja doloèenih delovnih mest, predvsem na tako, da je vsa varnost prometa prenesena izkljuèno na èloveški postajah, kjer bi takšna realizacija posodobitve privedla do faktor, vlakovne odpravnike. zmanjševanja subjektivne vloge vlakovnih odpravnikov, stikalnièarjev in še koga. Èez Slovenijo poteka V. in X. evropski koridor in ker se po Vendar pa si ne želimo in ne smemo zatiskati oèi pred napovedih prièakuje poveèanje prometa na teh dveh smereh, je prihodnostjo in tudi modernizacijo. Nekako žalostno je na dvotirnih progah nujno potrebno:opazovati razliène projekte posodobitev v zadnjem desetletju, 1. Nivojske cestne prehode preurediti tako, da ki pa ne prinašajo drugega kot novo napravo z enakimi ali še zagotavljajo avtomatsko zapiranje in odpiranje zapornic po veè, slabšimi funkcionalnimi uèinki kot desetletja stare pravem in nepravem tiru oz. v obeh smereh vsakega tira naprave. V mislih imam vse od signalnih luèi, raèunalniške (pravega in nepravega).prodaje vozovnic, Siemensovih potniških garnitur in lokomotiv 2. Vgraditi manjkajoèe uvozne signale za uvoze vlakov pa pomožnega intervencijskega vozila, snežnega odmetalnika z nepravega tira.- metle, varnostne naprave ILTIS in še bi se kaj našlo. Ravno 3. Vgraditi manjkajoèe predsignale, ki predsignalizirajo zato je potrebno snovalce teh projektov že prej vzpodbuditi k uvozne signale z nepravega tira. razmišljanju v smeri, da mora vsaka posodobitev delovati ne 4. Vgraditi manjkajoèe izvozne signale in namesto sama po sebi, ampak samo vkljuèena v celoten sistem z vsemi skupinskih izvoznih signalov vgraditi oz. dograditi uporabniki in s kvalitetno servisno uslugo. Zato sem se odloèil, manjkajoèe tirne izvozne signale. da spodnji prispevek in razmišljanja objavimo 5. V elektro-relejno signalno-varnostne naprave

Urednik (ERSVN) postaj na progah, opremljenih z MO in APB-jem, vgraditi oz. dograditi manjkajoèo smerno privolitev za vsak tir (pravi in nepravi) za nepravo

»PO POTI MARIJE TEREZIJE NAPREJ« smer tako, da ERSVN omogoèa izvoze na nepravi tir z odvisnostjo prostosti medpostajnega odseka oz.

Skladno z zahtevami Evropske unije je potrebno usposobiti vseh progovnih odsekov med dvema postajama kot Slovenske železnice, da bodo lahko konkurenèno nastopale na stalno rešitev.trgu in zagotavljale javni interes na podroèju železniškega prometa. Ker 5. toèka zahteva veèji obseg dela oz. delo po nestandardni Posodobitev železniške infrastrukture na glavnih smereh rešitvi, ki pa je tudi predhodno povezana s soglasjem prevoza (tovora), predvsem glede zagotovitve proizvajalca, je potreben dogovor investitorja, izvajalca in interoperabilnosti železniške infrastrukture lahko bistveno uporabnika glede izdelave projektne rešitve, varnostne analize poveèa konkurenènost železniških prevoznikov oziroma ter izdelave in uveljavitve standardne rešitve.izvajalcev železniškega transporta ter omogoèi, da poveèa svoj tržni delež. PERONI IN PODHODINa podlagi ugotovitev evropske komisije in s ciljem poveèanja konkurenènosti železniških prevozov v Sloveniji je po Obstojeèa infrastruktura zmanjšuje varnost uporabnikov nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture storitev potniškega prometa in zmanjšuje propustnost, s tem pa potrebno prednostno izvajati tiste investicije v javno tudi rednost prometa na celotnem obmoèju železniškega železniško infrastrukturo, ki poveèujejo konkurenèno sistema Slovenskih železnic in drugih vej prometa, ki so med sposobnost železniških transportov oziroma prevozov, seboj povezane.zmanjšujejo stroške vzdrževanja infrastrukture in vodenja Po mednarodnem prometnem pravu obstaja možnost razlage prometa ter poveèujejo varnost železniškega prometa. pravne prakse, da obstojeèa infrastruktura (prekratki peroni, S pomoèjo skladov financiranja iz Evropske unije je potrebno nivojski dohodi do peronov) predstavljajo rizièno podroèje pri izvesti realizacijo že izdelanih projektov za modernizacijo in uporabi javnih storitev na eni strani in izvajanju storitev posodobitev signalno varnostnih naprav, vozne mreže in (prevoza) na drugi strani, kar pa lahko bistveno vpliva na telekomunikacij (telefonija in raèunalniška mreža). Pristopiti finanène dotoke (cene storitev) s strani uporabnikov

POSODOBITEV ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE POVEÈANJE VARNOSTI IN ZAGOTOVITEV REDNOSTI

POSODOBITEV ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE POVEÈANJE VARNOSTI IN ZAGOTOVITEV REDNOSTI

13

(potnikov) in na uvedbo plaèevanja rizika prevoza izvajalcu povezavo v LAN omrežje, kar, glede na delno povezavo prog z storitev. Najveèji problem pa lahko nastane v izgubi zaupanja v optiènim kablom, ne bi smel biti problem. Prav tako je varnost uporabnikov, kar pa pomeni izgubo tržnega deleža. potrebno ostale, še neopremljene proge, opremiti z optiènim Kot rešitev tega infrastrukturnega problema je potrebno: kablom, s katerim se v doloèenem delu že sedaj trži 1. Izvesti podaljšanje peronov vsaj na minimalno novoustanovljena mešana družba Geminet, pa prav gotovo dolžino (dolžina najdaljšega potniškega vlaka), ki zagotavlja potrebuje nove kapacitete, ki bi bile s tem na voljo vsem in bi ob varen vstop in izstop potnikov. pravilni delitvi dobièka lahko kmalu povrnili strošek

2. Zgraditi perone ob prehitevalnih postajnih tirih vsaj investicije. S tem bi bili izpolnjeni pogoji, da se uveljavi nov, minimalnih dolžin, da bi zagotavljali varen vstop in sodoben naèin elektronske pošte, ki bi z odpiranjem poštnih izstop potnikov. predalov na posameznika na vsakem delovnem mestu

3. Izvesti izvennivojske dostope do peronov oz. zgraditi zagotovil tudi zanesljivost obvešèanja in v celoti nadomestil podhode. trenutno nedelujoè sistem brzojavne službe. Poleg tega pa bi

dejansko spremljanje gibanja vlakov in še veliko drugih NIVOJSKI POTNI PREHODI prepotrebnih informacij in podatkov bilo možno vnesti in jih s

tem dati na razpolago razliènim notranjim in zunanjim Nivojski potni prehodi predstavljajo veliko nevarnost za uporabnikom.udeležence cestnega prometa, velik strošek vgradnje in Zaraèunavanje uporabnine bo privedlo do neizogibnega vzdrževanja ter zastoje železniškega prometa v èasu napak in trenutka obraèunavanja in zaraèunavanja zamud vlakov izrednosti na njih. povzroèiteljem (predvsem zunanjim ob izrednih dogodkih), Z izgraditvijo oz. ukinitvijo nekaterih nivojskih potnih zato je potrebno po vzpostavitvi celotnega raèunalniškega prehodov, ki zapadejo v normative za ukinitev, se izognemo omrežja z dobro podprtimi raèunalniškimi programi zamude navedenemu, istoèasno pa se lahko poveèa maksimalna vlakov voditi enotno po doloèilih standardov, doloèenih s strani progovna hitrost na tem odseku proge. UIC. Oprema izgrajenih nivojskih potnih prehodov na glavnih progah se uporabi za vgradnjo na nivojskih potnih prehodih na VOZNA MREŽA VMstranskih progah, do sedaj zavarovanih samo z »Andrejevim križem«. Zunanje temperaturne spremembe se odražajo na vodnikih VM

(krèenje in širjenje), ki pa, poleg dveh nezdružljivih izvedb VM RAÈUNALNIŠKO OMREŽJE (pol kompenzirana in kompenzirana VM) povzroèajo napake

poškodbe (strganje VM), zato je potrebno v celoti izvesti Za lažjo organiziranost poteka, izvedbo varnega in rednega ter kompenzacijo VM. spremljavo prometa vlakov je potrebno, glede na trenutno Nujnosti po hitrem vklopu in izklopu napetosti v VM (izredni organiziranost brzojavne službe in nujnost v povezavi z dogodek) zahtevajo potrebo po daljinski stregi posluževanju razvojem, pristopiti k izdelavi projektov za raèunalniško mrežo stikal VM.SŽ-ja, v kateri so zajeta sleherna delovna mesta izvršilnih služb

Franc Zemljiè, u. d. i. Pvodenja prometa, potniškega in tovornega prometa, vleke vlakov ter infrastrukture.

Vodja PO LjubljanaPosebej v vodenju prometa je potrebno vsa delovna mesta vlakovnih odpravnikov na vseh progah opremiti s primerno

Èlanice in èlane Sindikata železniškega prometa Slovenije vabimo na tradicionalni spust po reki Kolpi, ki ga organizira OO Novo mesto. Spust bo 25. 06. 2005 s predvidenim prièetkom ob 10. uri v kraju Radenci med Vinico in Osilnico. Letos bo proga nekaj krajša, kot smo je bili vajeni iz prejšnjih let, in bomo spust konèali v Damlju. Med spustom se bomo veèkrat ustavili in si ogledali naravo, ki je èloveška roka še ni unièila. Spust bo predvidoma trajal štiri ure. Po spustu nas èaka še kosilo.Rok za prijave je do 10. 06. 2005 na GSM 041 684 036 oziroma pri predsednikih svojih OO.

Stroške spusta po dogovoru krije vsaka OO za svoje èlane ali posamezniki, ki se prijavijo.

SPUST PO KOLPI 2005

Kolpa nekje na sredini poti med Radenci in Damljem…Divjina, tišina in za kopanje idealna èista vodanajtoplejše reke v Sloveniji.

Za èasa stare Juge je med zaposlenimi na železnici krožil urejevalci zavor, transportni komercialisti, skladišèniki… (ne tale vic: zamerite, ampak vseh je za naštevanje preveè), pa moramo biti

med seboj usklajeni. Vsako neskladje povzroèa rušenje »Ali veš, koliko èlenov ima najpomembnejši izvajanja Voznega reda (v Novi progi vam dr. Orbaniæ razlaga

pravilnik na železnici?« osnovne železniške pojme), slabo voljo, brezzvezne prepire in, »Ogromno, toliko, da jih ne znam prešteti.« kar je najhujše: Ogroža varnost vseh udeleženih!»Kje pa! Samo dva: In od kod neskladja? Popolnoma enostavno. Ker ima vsak od

1. èlen: Šef ima vedno prav! naštetih svojega šefa (Glej prvi odstavek!) in mora ubogati 2. èlen: Èe dvomiš in misliš drugaèe, glej njegova navodila (Glej uvod!), ki pa na višji ravni niso

prvi èlen!« usklajena (po mojem mnenju je za to edino pooblašèen Vrh prometa, po mnenju ostalih pa...). Edina logièna posledica je

Ja, ja! Kje so tisti zlati stari èasi, si misli ali celo reèe kak torej rušenje sistema (Dr. Orbaniæa naprošam, da v eni nostalgik, ki še ni ugotovil, da se je pred petnajstimi leti zrušil naslednjih Novih prog strokovno obrazloži, kako veliki sistemi socializem z Jugo vred in da so Slovenske železnice in funkcionirajo!). Jaz osebno sem preprièan, da veèjih neskladij Slovenija v Evropi. Nikakor ne trdim, da v Evropi šef nima ne prenesejo.prav. Nasprotno. Vendar pa mora biti vsak prometni sistem Da ne bo pomote! To ni kritika kakega usklajen, tako da je samo en pravilen. Žal pa je na SŽ težava v posameznega šefa, še najmanj šefov postaj. To je moj pogled na tem, da je z delitvijo na poslovna podroèja kar naenkrat nastalo trenutno stanje na železnici, kjer sem zaposlen v glavnem kot ogromno (najveèkrat boljše plaèanih od najmanj enakovrednih vlakovni odpravnik (pa tudi op. pomoènik, šef vozlišèa, v prometu) šefov v tako imenovanih profitnih podroèjih.Vsak prodajni predstavnik) že trideset let. Sedaj pa me je postalo pa je preprièan, da je najpomembnejši, najpametnejši, grozno strah. Strah zato, ker upravljalci sistema (šefi na vseh nivojih in samozadosten samemu sebi in nikomur niti sluèajno ne pade na podroèjih) pod krinko produktivnosti, varèevanja in misel, da bi se s »sebi enakovrednim v prometu« pogovarjal, profitabilnosti s svojim poèetjem resno posegajo v sistem dogovarjal, strokovno reševal nastale težave, itd… Profitni varnosti in urejenosti železniškega prometa. Strah zato, ker bodo takoj odvrnili, da se s prometarji tako ne da dogovarjati, vlakovni odpravniki kljub poslanstvu, želji in hotenju zaradi ker le-ti vedno vsako stvar zakomplicirajo. Pri tem pa ne vedo zgoraj navedenega ne moremo veè absolutno varno opravljati ali noèejo vedeti, da varnost in urejenost zahtevata poznavanje svojega dela. Strah zato, ker ne vemo veè, kaj velja: Pravilnik? prometne stroke, predpisov in brezpogojno spoštovanje le-teh. Navodilo? Odredba X, ki ni usklajena? Dokaz, da moje trditve niso iz trte zvite, so dogajanja ob Notranja kontrola pa modro molèi in ugotavlja, ali so »kretnice vpeljavi voznega reda, sprememb voznega reda, še posebej pa podpisane«. razne okrožnice in navodila o spremembah tehnologije, ki jo Èisto za konec pa: Resno prosim vse zgoraj naštete udeležence vpelje posamezen profitni šef bodisi podroèja, poslovne enote, - kolege v izvršilni službi: Zavedajte se svoje odgovornosti in sekcije ali že kar delovne enote po postopku, opisanem v prvem odgovornosti do kolegov! »Fasal'« jih bomo samo tisti na odstavku brez usklajevanja, soglasja in obvešèanja ostalih »štrek«, zato pamet v roke! Ob nogo, roko ali glavo ne bo nihèe sodelujoèih. od naštetih v prvem odstavku. Prav tako bo šel na sodišèe samo Vse to bi mi bilo kaj malo mar, èe se te neskladnosti ne bi »izvršilec«, oseba iz 1. èlena pa ne. Zato moramo sami prenašale v izvršilno službo. Izvršilno osebje pa izvaja poskrbeti za lastno varnost! Na sodišèu namreè veljajo samo tehnološki proces skupaj. Vlakovni odpravniki, dispeèerji, pravilniki, navodila, odredbe v skladu s pravilniki in navodili! strojevodje, strojni mojstri, kretniki, premikalni strojevodje, vzdrževalci SVTK, EE, progovno-vzdrževalno osebje, vodje premika, premikaèi, tranziterji, vagonski pregledniki, Mirko Dežman

14

A D I J O, P A M E T ! ! !A D I J O, P A M E T ! ! !

Živeti moraš tako, da lahko vedno samega sebe Svet je naša beležnica.spoštuješ. Na straneh podajamo svoje zakljuèke.

Ni resniènost,Èlovek dobi od življenja toliko, èeprav lahko resniènost tam izrazimo,kolikor sam vloži vanj. èe želimo.

Pišemo lahko tudi neumnostiNajboljša lastnost denarja je v tem, ali laži ali trgamo liste.da ti omogoèa drugim napraviti veselje.Vendar pa to dela le malo tistih, ki ga imajo. Bolje je izgubiti trenutek življenja,

kot življenje v trenutku. Novica je le tisto,kar si nekdo nekje trudi skriti. Ne misli, da si dober,Vse ostalo je reklama. èe si najboljši med najslabšimi.

OO. Tokratno gostoljubnost so na ogled postavili v Sindikat železniškega prometa Slovenije je OO Pragersko. Èlanice so popeljali v Prlekijo. Že upravièeno na glasu, da spreminja poglede in samo ime pove, da je tu doma gostoljubnost, dviguje standarde o pojmovanju in aktivnostih domaènost, lepa pokrajina s svojimi znaèilnostmi in sindikalnega delovanja navznoter, za èlanstvo. seveda dobra volja s temu primernimi dobrotami. 60 Ponuditi vedno kaj veè in kaj novega je moto tudi zbranih èlanic si je ob spremljavi nekaj, kot so jim tistih, ki se sedaj že veè let trudijo pripraviti skupno rekle, plesalcev po dobrodošlici v obliki prleške druženje naših èlanic iz vse Slovenije tudi za praznik gibanice in podobnih dobrot na postaji Ormož, v mesecu marcu, ob dnevu žena. Ali je to 8. ali 25. kamor so prispele z vlakom in avtobusom, ogledalo marec, kateri je bolj primeren? »Samo da je!« lepote in znamenitosti v muzeju v Veliki Nedelji ter In bil je prekrasen, idilièno zimski in predvsem tamkajšnji cerkvi pod vodstvom prijazne in znanja napolnjen z veseljem ob ponovnem snidenju, polne vodièke. Že kar precej premražene noge je pot navdušenju ob videnem in zabavi ob doživetem. V naprej vodila v kovaški muzej, kjer je mojster nekaterih osnovnih organizacijah SŽPS èlanice ob prikazal umetelnost kovanja vroèega železa. Kot se tej priložnosti obdarijo, jih povabijo na skupno je sam pohvalil, je skoval že veliko posebnih veèerjo, spet v drugih jih popeljejo na izlet, zabavo. izdelkov, med drugim kuje tudi sablje in meèe, ki V OO Nova Gorica, Sežana, Koper, Postojna, zahtevajo posebne materiale in znanja, pohvalil pa Jesenice, Ljubljana, Zidani Most in Pragersko se se je tudi, da je v svojih mlajših èasih tudi èlanice že èetrto leto zapored sreèujejo na skupnem marsikatero »pritisnil« ob mehu. V kovaèiji je vedno enodnevnem sreèanju, ki ga pripravlja vsakiè drug

ÈLANICAM V POKLONÈLANICAM V POKLON

Veselje je treba delitiVeselje je treba deliti

15

širše znano kot zaseka, pa so pravo darilo za premražene dušice in trebušèke. Za sreèo in kot spomin na kovaèijo so èlanice p r e j e l e p o d k v i c o . O g l e d j e ruza lemske ce rkv ice j e popestril bogat opis tamkajšnjih zgodovinskih znamenitosti. Menda so nekoè »križarji«, vojaki in branilci kršèanskega imperija ugotovili, da je tu prav tako lepo in še lepše kot v samem Jeruzalemu na Daljnem Vzhodu, zato so mu tudi nadeli takšno ime in tudi ostali tu. Sreèa je bila tu še podvojena z zvonèkom želja. Kajti na zakljuèni veèerji je naše drage dame razveseljeval in jim prepeval serenade vsem dobro znani pevec Brendi. Pa polke,

vroèe, obleka je pa hitro odveè… domaèinke iz turist iènega rock'n'roll in še kaj. Žal pa je No, da niso naša dekleta od muh, društva, ki so za vse udeleženke vsega lepega enkrat konec. Ko je je dokazala ena od njih, ko je prikazale in jim tudi ponudile bila zabava na višku, se je bilo zavidanja vredno spretno vihtela prave domaèe prleške mlince z treba posloviti od gostiteljev, ki so težko kovaško kladivo, ko je »zoblom«. Že sam naèin priprave, èlanicam za spomin poleg cvetja kovala žebelj. Poleg zgodovine, od valjanja do peke, je nekaj podarili še spominèek, mucko, za prigod in tehnike v kovaèiji so posebnega. Še vroèi popeèeni mucke. Vesela drušèina pa je svojo spretnost kazale tudi mlinci, namazani z »zoblom«, dobro voljo in veselje raznašala

do jutra po vsej Sloveniji na poti domov. V mislih pa so imele že prihodnje sreèanje, ki naj bi ga organizirali v OO Jesenice. Prlekom in pa OO Pragersko pa vsa pohvala, bilo je nepozabno, tudi zame.

Damjan Rak

Dobrodošlica po prleškoDobrodošlica po prleško

Kljub mrazu navdušeneKljub mrazu navdušene

16

17

Ozkotirna železnica Poljèane Slovenske kilometrov.Konjice Zreèe Stanje tovora se je obèasno spreminjalo, paè glede na

potrebe drugih železnic Štajerske deželne (od 20. 12. 1892 do 15. 04. 1962)železnice. Naèeloma so bili vsi vagoni majhni, dvoosni ter opremljeni z drsnimi ležaji na (Il.del)vakuumsko zavoro. Kasneje so na progo poslali tudi nekaj odprtih štiriosnih vagonov za prevoz dolgega Proga je potekala iz Poljèan vzporedno z Južno lesa. Posebno zanimivi pa so bili posebni podstavni železnico in konjiško okrajno cesto do Spodnjih Laž,

vozièki, ki jih je bilo mogoèe namestiti pod normalnotirne vagone in jim omogoèiti, da so jih lahko prevažali po ozkotirnem tiru. Sprva sta vozila le dva para, med II. svetovno vojno pa so dobavili še dva. S to vrsto vagonov je bilo prekinjeno prekladanje tovora na vagone za ozki tir.Najbolj zanimiva spreminjajoèa zgodovina na lokalki pa je bila vleka. Na progi je obratovalo kar 13 lokomotiv, seveda nikoli vse. Prvi dve lokomotivi smo že omenili. Po I. svetovni vojni so dobile oznako K-4. Lokomotivo K-4 so po I. svetovni vojni vrnili v Avstrijo, kjer je še nekaj

kjer je bilo prvo postajališèe. Ob Dravinji se je proga let obratovala na progi Kapfenberg Au Seewiesen. skupaj s cesto obrnila na desno pod viaduktom Lokomotiva K-3 pa je obratovala do približno leta železnice Dunaj Trst do Zbelovega, kjer je bilo 1928, ko so jo zaradi dotrajanosti prodali jeseniški drugo postajališèe. Železnica je nadaljevala pot po železarni. Le sreèno nakljuèje jo je v železarni rešilo Dravski dolini do postaje Loèe. V vasi je prekoraèila pred varilnimi aparati za razrez. Kasneje je bila reko Dravinjo in se usmerila preko Senožeta ter obnovljena in prepeljana v Ljubljano. V delavnici v ponovno preèkala Dravinjo pred Dražo vasjo, kjer je Šiški so jo popravili in pripravili za Železniški muzej bilo postajališèe. Potem je ob levem bregu Dravinje v Ljubljani. nadaljevala svojo pot med njivami in travniki do Sredi 20-ih let je prišla na progo lokomotiva T-4, ki konène postaje Konjice. je nekoè vozila na progi Sinèa vas Železna Kapla. Železniško progo Poljèane Konjice je investirala Lokomotiva je vrsto let stala v ljubljanski kurilnici v dežela Štajerska, ki je v ta namen najprej sprejela Šiški. Tja so jo pripeljali umikajoèi se vojaki s poseben zakon in na njegovi podlagi so v Gradcu Koroške, ko so se po plebiscitu vraèali preko ustanovili poseben urad. Zdelo se je, da bo konjiška Jezerskega. Malo lokomotivo so naložili na voz in jo lokalka uspešno podjetje, pa ni bilo tako. V tem èasu privlekli èez hribe kot vojni plen. Za lokomotivo se je bilo na progi zaposlenih 9 ljudi. Posebno velikega je vnel diplomatski boj. Konèno je ostala na konjiški prometa na progi ni bilo. Vozni red izpred 1. progi vse do II. svetovne vojne, ko so jo kot svetovne vojne navaja le tri pare vlakov dnevno, ki lokomotivo JDŽ 187-001 poslali v Bosno, kjer se je so delovali kot mešani vlak in prevažali tako potnike za njo izgubila vsaka sled.kot tovor. Vsak vlak je imel vagon I. razreda in tri ali štiri vagone II. razreda. Iz Poljèan je vlak potreboval Se nadaljuje!dve minuti manj kot eno uro, nazaj pa 55 minut. Doloèeno je bilo, da ima proga 15 tarifskih Buèar Mihael, šef nadzorne postaje Šentjur

IZ ARHIVA MUZEJA ½JUŽNE ŽELEZNICE½ ŠENTJURIZ ARHIVA MUZEJA ½JUŽNE ŽELEZNICE½ ŠENTJUR

18

Tisti, ki se s tem imenom sreèujete v desetletje vleèejo iz predala v predal, je Posledièno se torej zgodi niè. Pardon, se zadnjih letih, ga poznate, vsem ostalim direktno kršenje zakonskih doloèil, a tu je zgodilo. Celodnevna vožnja vlakov v pa naj povem, da je to sistem, ki se od leta vsi veselo zatiskajo oèi. Uradnih obe smeri po sistemu ambulantne 2000 vgrajuje na postaje kot sodobna dokumentov in soglasij ni, in kar ni bilo kljuèavnice gor, pa mahaj pri signalih, varnostna naprava. Nadomešèa napisano, tudi ni kršeno, èeprav se v zamud toliko, da je kar sramota, da pa o ponekod stare, a zanesljive blokovne praksi izvaja. Vpletenost ali bolje nezadovoljnih potnikih nit i ne varnostne naprave, spet drugje že navidezna nevpletenost vseh možnih govorimo. In ko se takšne okvare sodobnejše ERSVN sistema Iskra- institucij, tako inšpekcij, ministrstev kot zgodijo še na postaji Pivka, ki je veliko Lorenc, ki naj bi se premestile na postaje naših služb, je zamegljena in zelo na bolj zahtevna od Preserij, so bile zamude na stranskih progah, kjer so naprave za distanci, ko se išèe odgovornost, in takoj takoj po pol ure in veè. In to ob tem, da so zavarovanje vlakovnih poti zastarele ali zraven, ko se delijo… ne, ne zasluge. prometniki storili veè kot vse, da bi bile pa jih sploh ni. Sodoben sistem, Pred kratkim prav smešen primer, ko je zamude èim krajše. Iz teh primerov je poimenovan Iltis, je plod dela v naprava (raèunalnik) odpovedala na lahko razbrati, da se poskusni testi Siemensovih podružnicah v Švici. postaji Preserje, dežurni delavci pa bi jo nadaljujejo, zajèkov je oèitno še veliko, Èlovek bi že na osnovi teh referenc lahko morali samo resetirati, je bila že kar gospodarji pa se ne obremenjujejo, dejal, da zadeva ne more biti slaba. tragièna. Ker resetiranje ni bilo dokler laboratorij lepo financira teste. A Vendar pa se je v teh letih okoli Iltisa uèinkovito, so hoteli zadevo enostavno ko bo nekoè poskusni zajèek utrpel veèje napletlo toliko zgodb in dogodkov, da je (ali pa ne), zamenjati z drugim poškodbe, kot jih upajo napovedati? Se vse bolj jasno, da smo tudi v tem raèunalnikom. A glej ga zlomka, ne spomnite zadnjega pripetljaja, ko je segmentu, kot dolga leta že na skoraj samo, da nov raèunalnik ni bil v seznamu virus nevarne bolezni po pomoti obšel vseh novotarijah na naši železnici, zopet dostavljenih s strani proizvajalca, èeprav svet? Zato je morda zelo na mestu poskusni zajèki. In kar je prav gotovo še je bil kot tak v skladišèu, izkazalo se je, vprašanje, ali se z vlakom še vozimo bolj zaskrbljujoèe, je to, da so posledièno da je bil dostavljen brez osnovne zadeve, varno?poskusni zajèki vsi vpleteni. Prometniki, brez trdega diska. Niè krivi vzdrževalci ki z napravo rokujejo, ostali železnièarji, so samo zaèudeno in nejeverno Damjan Rak ki so od delovanja naprave odvisni, to je skomignili z rameni, èeš, saj to ne more strojevodje, premikalno osebje in še kdo. biti res. Kot da bi Vam trgovec na dom Na koncu in morda najbolj na udaru pa dostavil lep, èudovit in popolnoma nov so stranke in predvsem potniki. avto z vso dodatno opremo, vrhunske Neunif ic i ran naèin pouèevanja znamke, a žal brez motorja. Iskanje uporabnikov brez primernih pogojev na krivca? Kje pa, bi takoj našli izgovor, da naèin, ki ne upošteva sedanjega stanja - so vzdrževalci nekaj zamoèili, tisti, ki in delo v praksi z obstojeèimi napravami zadevo sprejemajo od dobavitelja, pa je samo del oèitkov na sam sistem Iltis. itak ne smejo pisniti, saj se pri nas še ni Preskakovanje predpisov ali doloèanje uveljavil sistem, da je kupec in samo tehniènih zahtev in parametrov, ki so kupec kralj. Tu je oèitno v igri preveè predvideni z novimi predpisi, ki se že denarja, da bi lahko koga za ušesa.

ILTISILTIS

Vse veèje cene goriv prebivalstvo silijo v Zagorju, kjer je ob dežju ali moèi niè. Le na pritožbe so dolžni odgovarjati. iskanje èimbolj idealnih rešitev prevoza potrebno hoditi po blatu in se preobuvati Za blato in rezervne škornje nimajo v službo. Poleg peš hoje in kolesa so na za nadaljnjo pot v službo. Koliko bi pooblastil.razpolago tudi javna prevozna sredstva, lahko pri tej ureditvi pripomogli vlak ali avtobus. Se pa tudi dogaja, da zaposleni na postaji, potnici seveda ni Damjan Rakpridejo sodelavci iz veè smeri nekje znano in je, razumljivo, tudi ne zanima. skupaj in se od tam dalje peljejo z enim Prièakuje urejeno parkirišèe. In tudi avtom. Ostali avtomobili tako poèakajo zaposleni se s tem strinjajo. Urejeno nekje na parkirišèih in vse veè je parkirišèe za potnike, ki se vozijo z primerov, ko so to parkirišèa na postajah. vlakom. Primerno varovano in Pred kratkim smo z železniške postaje v nadzirano. Za tiste padalce za plaèilo, za Zagorju prejeli dopis ene od strank, ki se potnike z vlakom pa abonentsko, kot ena ni želela podpisati, zato je podpisan kar od uslug in ponudb za dodaten zaslužek tamkajšnji prometnik. Beseda ali bolje in vabilo za potnike. Žal pa se postajnih graja je namenjena slabi ureditvi delavcev za urejanje parkirišèa okoli parkirnih površin na železniški postaji v postaje ne sprašuje veliko oziroma prav

PARKIRIŠÈA NA POSTAJAHPARKIRIŠÈA NA POSTAJAH

19

Skozi svojo zgodbo bi rad opisal, kako sem spoznaval mednarodni vozovnici tudi za notranji potek plaèaš po zapletenost mednarodne potniške tarife in videl, da na tem mednarodni tarifipodroèju še nismo vstopili v EZ (Evropsko zvezo). (ki je precej dražja).V Avstriji imamo sorodnike, ki smo jih že veèkrat obiskali in so Pa poglejmo naš konkreten primer: na relaciji Koper - Graz zelo radodarni in gostoljubni. velik del predstavlja notranji slovenski potek. Celotna povratna Zato sem se letos pozimi odloèil, da se jim vsaj malo oddolžim. vozovnica stane 22.748,00 SIT, za relacijo Maribor - Graz stane Za življenjski jubilej sem teti in stricu plaèal vikend paket v povratna hotelu Žusterna v Kopru. vozovnica 5.612,00 SIT, torej ostane za relacijo Maribor - In kot pravi železnièar sem jima ponudil možnost, da z vlakom Koper in nazaj še 17.136,00 SIT (seveda po mednarodni tarifi). iz Graza pripotujeta v Koper. Ker sta bila nad idejo navdušena, Navadna (notranja tarifa) povratna Maribor - Koper pa stane sem šel v akcijo. Na potniški blagajni sem se pozanimal za ceno 6.160,00 SIT.vozovnice. No, in tu se zgodba pravzaprav šele zaèenja. Za isto relacijo je cena po notranji tarifi za 180% cenejša od Povratna vozovnica Koper Graz stane preko 20.000,00 SIT na mednarodne.osebo, vožnja pa traja približno šest ur. Gre za razdaljo dobrih Ali drugaèe: èe potnik na povratni relaciji Koper - Graz (èe sam 350 km. Blagajnièarka mi je povedala, da je možno kupiti ve ali èe mu prišepne potniški blagajnik) kupi vozovnico v dveh vozovnico City star, èe je med odhodom in povratkom vmes delih, najprej do Maribora in nato še do konène postaje, plaèa za nedelja. Ta vozovnica je bila bistveno cenejša, in sicer cca omenjeno relacijo 11.772,00 SIT, sicer pa že omenjenih 6800,00 SIT. Pošteno me je zmotilo, zakaj takšna razlika v ceni 22.748,00 SIT.in ali je od dobre volje ali pa morda znanja potniške In kje je tu logika ali pošten poslovni odnos ali, ne vem, kako bi blagajnièarke odvisno, za kakšno ceno bom dobil vozovnico za se temu sploh reklo!? isto relacijo. Že razumem, da so na železnici razlièni popusti, Seveda je potrebno poudariti, da te dvojne potniške tarife vendar mi ni razumljivo, da je razlika v ceni tudi veè kot (notranje in mednarodne) Zahodna Evropa ne pozna. Kam je 300%. vstopila Slovenija 1. maja 2004?Med tem èasom je bil vpeljan tudi nov vozni red. In »k sreèi« je In za konec še podatek, kako sta moja sorodnika iz Graza bil tudi ukinjen direkten vlak Graz -Koper. Tako je vsa potovala na slovensko morje z avtom:kombinatorika, da bi bilo potovanje opravljeno z vlakom, - pripotovala sta v dobrih treh urah, saj je skoraj v celoti odpadlo. K sreèi avtocesta, (vlak vozi šest ur)sem napisal zato, ker bi sorodnika mislila, da se norèujem iz - za gorivo in cestnine do sem in nazaj sta porabila okrog njiju, èe bi morala plaèati vsak po 20.000,00 SIT za vlak. 15.000,00 SIT (za vlak pa bi plaèala»Èašèenje » hotela bi bilo prav malo proti stroškom prevoza, ki 2 x 22.748,00 = 45.496,00 SIT).bi ga sama plaèala. O naši cenovni konkurenènosti in hitrosti menda res ni In sedaj še nekaj besed o tem, zakaj je vozovnica tako draga. Pri potrebno zgubljati besed.nas imamo še vedno dve tarifi: notranjo in mednarodno. Pri Miran Prnaver

OO Novo mesto je ob Dnevu žena svoje èlanice povabil na skupno kosilo in sreèanje v gostilno Šeligo v Trebnjem. Povabilu se je odzvala velika veèina èlanic. Ob kosilu in dobrem vzdušju smo se družili do veèernih ur. Na koncu smo si obljubili, da se dobimo tudi naslednje leto.

Lekso Stanojeviæ

SREÈANJE ÈLANIC OO NOVO MESTO OB DNEVU ŽENASREÈANJE ÈLANIC OO NOVO MESTO OB DNEVU ŽENA

Fo

to:

Le

ks

o S

tan

oje

viæ

Fo

to:

Le

ks

o S

tan

oje

viæ

MEDNARODNA POTNIŠKA TARIFA MEDNARODNA POTNIŠKA TARIFA

20

prav toliko, kot bi bila nemška marka, èe bi še bila v obtoku (1 Sarajevo je danes glavno mesto države Bosne in Hercegovine s EVRO = 1.955 KM). Skoraj povsod lahko plaèuješ tudi z evri. približno 400.000 prebivalci.V trgovinah najdeš zelo veliko slovenskih izdelkov in tudi po Nekoè je bilo poznano po atentatu na avstro-ogrskega mestu vidiš številna slovenska predstavništva.prestonaslednika Ferdinanda leta 1914, kar je bil neposreden Cene noèitev v hotelih so zelo visoke, v privatnih sobah pa so povod za zaèetek prve svetovne vojne, po drugi svetovni vojni

je bilo eno najbolj nacionalno mešanih mest, vsem nam ostaja v spominu po zimskih olimpijskih igrah leta 1984, na žalost pa nam je poznan tudi po trpljenju in grozotah, ki so jih njegovi prebivalci preživljali v državljanski vojni 1992 - 95.Sam sem ga prviè obiskal na maturantskem izletu jeseni 1983, ko je bilo mesto na vrhuncu priprav na OI.Pred dvema letoma sva ga z ženo ponovno obiskala, letos pa sta se nama pridružila še prijatelja sošolca, s katerima smo bili skupaj na maturantskem izletu.Zveze z vlakom so precej slabe, saj obstaja iz Zagreba le dnevna povezava, zato smo kombinirali veèerno vožnjo proti Vinkovcem in na postaji Strizivojna-Vrpolje prestopili na vlak, ki je iz Budimpešte vozil za Sarajevo. Problem je, da je èasovne razlike med prihodom vlaka iz Zagreba in odhodom vlaka za Sarajevo le štiri minute. Ker je naš vlak kmalu iz Zagreba zamujal, sem prosil sprevodnika, da obvesti postajo Strizivojna-Vrpolje, da smo potniki za Sarajevo. Sprevodnik je dejal, da vlak èaka, vendar me ni preprièal, saj sem sam pred èasom klical (uspel sem za naše razmere zelo ugodne. Tako smo mi štirje za bivanje v dobiti zvezo po službeni ŽAT liniji) in zvedel, da vlak èaka le zelo lepem in skoraj novem apartmaju plaèali manj, kot bi bila nekaj minut. Zato sem vztrajal, da obvesti prometnika na eni noèitev v povsem navadnem hotelu.izmed postaj, kjer stojimo, da le-ta poklièe na postajo zveze Posebno doživetje je obisk Bašèaršije, predela, kjer te vabijo vlaka in obvesti, naj vlak èaka na nas - potnike za Sarajevo. številne trgovinice, v katerih prodajajo roèno izdelane Kasneje se je izkazalo, da bi nam vlak lepo odpeljal, èe ne bi predmete. Tu je tudi polno gostinskih objektov, kjer se lahko posredoval. Res bi nas èakalo prijetno preseneèenje, èe bi sredi naješ res slastnih èevapèièev, pleskavic ali ražnjièev.noèi ostali brez zveze, saj bi imeli naslednji vlak toèno èez 24 Posebna zanimivost Sarajeva je ogled prizorišè zimskih ur! olimpijskih iger. Stadion Koševo in dvorana Zetra, kjer so Sicer pa je bilo èakanje povsem upravièeno, saj smo mi štirje otvorili OI, v bližini je gorel olimpijski ogenj, sta najbolj znana, potniki predstavljali skoraj 50% relativno dobro ohranjena objekta. Na veèih mestih se še zasedbo na vlaku. Zamudo pa je na mejni postaji z Bosno in vedno vidi tudi maskota iger - Vuèko.Hercegovino povsem skrajšal in smo pot nadaljevali redno. Kot V neposredni bližini osrednjih olimpijskih objektov pa se sem že omenil, sem iz službe po ŽAT-u klical na postajo razprostirajo pokopališèa, ki nemo prièajo o èasu, ki je sledil in Strizivojna- Vrpolje in se tudi pozanimal, kakšen vlak (koliko na katere udeleženci iger niti v najbolj strašnih sanjah ne bi vagonov, kakšna je kakovost vagonov, zasedenost vlaka...) naj mogli pomisliti, a so na žalost postali kruta resniènost. Ko pa se prièakujemo. Ko sem v živo videl vlak, sem se z vsemi pogovarjaš o vojni z domaèini, s hvaležnostjo in lepimi mislimi informacijami strinjal, le vagona sta bila za naše pojme in govorijo o Slovencih, ki smo jim v najtežjih trenutkih vsaj malo navade »precej uboga«. No, ko pa je ura dve ali tri ponoèi, te omilili trpljenje (materialna pomoè, sprejem beguncev…)vseeno premaga spanec, ne glede na udobje, ki ti ga nudi vlak. V spomin na vojne èase smo si ogledali tunel pod letališèem, ki V Sarajevo smo prispeli toèno, na splošno so vlaki redni, v je bil v dolžini 700 m zgrajen ilegalnopovratku smo bili na veè postajah celo predèasni (verjetno je leta 1992. Omogoèil je, da so obkoljeni Sarajevèani skozenj vozni red narejen z nekaj »rezerve«). Zasedenost vlakov je dobivali hrano in orožje. Na ta naèin so se tudi umikali iz mesta, nekje podobna kot v Sloveniji pa tudi hitrosti niso bistveno ki je bilo napadano z okoliških hribov. V središèu mesta, na manjše, kot so na primer pri nas skozi Zasavje. Je pa vlakov tržnici Markale, so še vidni krvavi madeži enega najveèjih zelo malo, saj jih v Sarajevo pripelje oziroma odpelje nekje 7 - 8 pokolov, ko je leta 1994 umrlo 67 civilistov, ki so na tržnici parov. èakali v vrsti na kruh in mleko. Prva sprememba, ki sem jo po dveh letih opazil, je bila ta, da Edina stvar, ki je v nas pustila malo èuden obèutek, so številni, imajo sedaj enotno mejno kontrolo (prej je bila posebej za ki na vsakem koraku prosjaèijo za denar. Dejansko niti minuta Republiko Srbsko in posebej za Federacijo).V mestu se precej ne mine, da te kdo ne prosi in seveda nikoli ne veš, kdo je zgradb obnavlja, saj oèitno prihaja v državo tuj kapital. Vozni resnièno potreben pomoèi, kdo pa zaupanje zlorablja. Na lastne park po cestah sploh ni slab, res so avtomobili poveèini stari, a oèi smo videli kar nekaj primerov, ko so delovali invalidno in dobri nemški, bi lahko dejali. Prevladujejo pa neunièljivi golfi prizadeto, ko pa jih nihèe ni videl, pa so hodili normalno, serije II, ki so jih nekoè sestavljali v sarajevski tovarni TAS. zdravo.Plaèilno sredstvo je konvertibilna marka - KM, ki je vredna Doživeli smo tudi prijetno preseneèenje. Med veèerjo je v lokal

prav toliko, kot bi bila nemška marka, èe bi še bila v obtoku (1 Sarajevo je danes glavno mesto države Bosne in Hercegovine s EVRO = 1.955 KM). Skoraj povsod lahko plaèuješ tudi z evri. približno 400.000 prebivalci.V trgovinah najdeš zelo veliko slovenskih izdelkov in tudi po Nekoè je bilo poznano po atentatu na avstro-ogrskega mestu vidiš številna slovenska predstavništva.prestonaslednika Ferdinanda leta 1914, kar je bil neposreden Cene noèitev v hotelih so zelo visoke, v privatnih sobah pa so povod za zaèetek prve svetovne vojne, po drugi svetovni vojni

je bilo eno najbolj nacionalno mešanih mest, vsem nam ostaja v spominu po zimskih olimpijskih igrah leta 1984, na žalost pa nam je poznan tudi po trpljenju in grozotah, ki so jih njegovi prebivalci preživljali v državljanski vojni 1992 - 95.Sam sem ga prviè obiskal na maturantskem izletu jeseni 1983, ko je bilo mesto na vrhuncu priprav na OI.Pred dvema letoma sva ga z ženo ponovno obiskala, letos pa sta se nama pridružila še prijatelja sošolca, s katerima smo bili skupaj na maturantskem izletu.Zveze z vlakom so precej slabe, saj obstaja iz Zagreba le dnevna povezava, zato smo kombinirali veèerno vožnjo proti Vinkovcem in na postaji Strizivojna-Vrpolje prestopili na vlak, ki je iz Budimpešte vozil za Sarajevo. Problem je, da je èasovne razlike med prihodom vlaka iz Zagreba in odhodom vlaka za Sarajevo le štiri minute. Ker je naš vlak kmalu iz Zagreba zamujal, sem prosil sprevodnika, da obvesti postajo Strizivojna-Vrpolje, da smo potniki za Sarajevo. Sprevodnik je dejal, da vlak èaka, vendar me ni preprièal, saj sem sam pred èasom klical (uspel sem za naše razmere zelo ugodne. Tako smo mi štirje za bivanje v dobiti zvezo po službeni ŽAT liniji) in zvedel, da vlak èaka le zelo lepem in skoraj novem apartmaju plaèali manj, kot bi bila nekaj minut. Zato sem vztrajal, da obvesti prometnika na eni noèitev v povsem navadnem hotelu.izmed postaj, kjer stojimo, da le-ta poklièe na postajo zveze Posebno doživetje je obisk Bašèaršije, predela, kjer te vabijo vlaka in obvesti, naj vlak èaka na nas - potnike za Sarajevo. številne trgovinice, v katerih prodajajo roèno izdelane Kasneje se je izkazalo, da bi nam vlak lepo odpeljal, èe ne bi predmete. Tu je tudi polno gostinskih objektov, kjer se lahko posredoval. Res bi nas èakalo prijetno preseneèenje, èe bi sredi naješ res slastnih èevapèièev, pleskavic ali ražnjièev.noèi ostali brez zveze, saj bi imeli naslednji vlak toèno èez 24 Posebna zanimivost Sarajeva je ogled prizorišè zimskih ur! olimpijskih iger. Stadion Koševo in dvorana Zetra, kjer so Sicer pa je bilo èakanje povsem upravièeno, saj smo mi štirje otvorili OI, v bližini je gorel olimpijski ogenj, sta najbolj znana, potniki predstavljali skoraj 50% relativno dobro ohranjena objekta. Na veèih mestih se še zasedbo na vlaku. Zamudo pa je na mejni postaji z Bosno in vedno vidi tudi maskota iger - Vuèko.Hercegovino povsem skrajšal in smo pot nadaljevali redno. Kot V neposredni bližini osrednjih olimpijskih objektov pa se sem že omenil, sem iz službe po ŽAT-u klical na postajo razprostirajo pokopališèa, ki nemo prièajo o èasu, ki je sledil in Strizivojna- Vrpolje in se tudi pozanimal, kakšen vlak (koliko na katere udeleženci iger niti v najbolj strašnih sanjah ne bi vagonov, kakšna je kakovost vagonov, zasedenost vlaka...) naj mogli pomisliti, a so na žalost postali kruta resniènost. Ko pa se prièakujemo. Ko sem v živo videl vlak, sem se z vsemi pogovarjaš o vojni z domaèini, s hvaležnostjo in lepimi mislimi informacijami strinjal, le vagona sta bila za naše pojme in govorijo o Slovencih, ki smo jim v najtežjih trenutkih vsaj malo navade »precej uboga«. No, ko pa je ura dve ali tri ponoèi, te omilili trpljenje (materialna pomoè, sprejem beguncev…)vseeno premaga spanec, ne glede na udobje, ki ti ga nudi vlak. V spomin na vojne èase smo si ogledali tunel pod letališèem, ki V Sarajevo smo prispeli toèno, na splošno so vlaki redni, v je bil v dolžini 700 m zgrajen ilegalnopovratku smo bili na veè postajah celo predèasni (verjetno je leta 1992. Omogoèil je, da so obkoljeni Sarajevèani skozenj vozni red narejen z nekaj »rezerve«). Zasedenost vlakov je dobivali hrano in orožje. Na ta naèin so se tudi umikali iz mesta, nekje podobna kot v Sloveniji pa tudi hitrosti niso bistveno ki je bilo napadano z okoliških hribov. V središèu mesta, na manjše, kot so na primer pri nas skozi Zasavje. Je pa vlakov tržnici Markale, so še vidni krvavi madeži enega najveèjih zelo malo, saj jih v Sarajevo pripelje oziroma odpelje nekje 7 - 8 pokolov, ko je leta 1994 umrlo 67 civilistov, ki so na tržnici parov. èakali v vrsti na kruh in mleko. Prva sprememba, ki sem jo po dveh letih opazil, je bila ta, da Edina stvar, ki je v nas pustila malo èuden obèutek, so številni, imajo sedaj enotno mejno kontrolo (prej je bila posebej za ki na vsakem koraku prosjaèijo za denar. Dejansko niti minuta Republiko Srbsko in posebej za Federacijo).V mestu se precej ne mine, da te kdo ne prosi in seveda nikoli ne veš, kdo je zgradb obnavlja, saj oèitno prihaja v državo tuj kapital. Vozni resnièno potreben pomoèi, kdo pa zaupanje zlorablja. Na lastne park po cestah sploh ni slab, res so avtomobili poveèini stari, a oèi smo videli kar nekaj primerov, ko so delovali invalidno in dobri nemški, bi lahko dejali. Prevladujejo pa neunièljivi golfi prizadeto, ko pa jih nihèe ni videl, pa so hodili normalno, serije II, ki so jih nekoè sestavljali v sarajevski tovarni TAS. zdravo.Plaèilno sredstvo je konvertibilna marka - KM, ki je vredna Doživeli smo tudi prijetno preseneèenje. Med veèerjo je v lokal

SARAJEVOSARAJEVO

To je SarajevoTo je Sarajevo

21

stopil znani slovenski režiser Metod Pevec (Pod njenim Sarajevo in Bosno smo zapustili polni doživetij in z oknom) in nekoè igralec (Ko zorijo jagode - dragi Dragi). Ko ga zadovoljstvom. Èutiti je, da se v deželo po hudi vojni izkušnji je žena pozdravila, je prisedel in prijetno smo pokramljali. poèasi le vraèa malo optimizma in upanja v lepši jutri, èeprav Povedal je, da veèkrat službeno prihaja v Sarajevo, in zvedeli po vsem, kar so preživeli in pretrpeli, nikoli veè ne more biti, smo, da je pred èasom tudi on prebival v apartmaju, kjer smo kot je bilo.bili mi.Poleg Sarajeva smo obiskali še Mostar, kjer je znameniti most Miran Prnaver èez Neretvo (ki je bil med vojno porušen) obnovljen, vendar seveda nikoli ne more biti veè takšen, kot je bil originalen, ki je bil star 500 let.Videli smo tudi domaèine, ki za primeren honorar tudi v tem letnem èasu skoèijo z mostu v mrzlo globoko reko.Reka Neretva deli mesto na dva dela: hrvaški in muslimanski. Posledice vojne so tu še precej bolj vidne kot v Sarajevu.Turistov je tako v Mostarju kot Sarajevu kar nekaj. Vidiš oziroma slišiš tako Evropejce kot Amerièane, pa tudi, kot seveda povsod po svetu, Japonce smo opazili.Veèina turistiènih aktivnosti v teh krajih je povezanih z obiskom romarskega Marijinega svetišèa Meðugorja, ki je v neposredni bližini Mostarja.

stopil znani slovenski režiser Metod Pevec (Pod njenim Sarajevo in Bosno smo zapustili polni doživetij in z oknom) in nekoè igralec (Ko zorijo jagode - dragi Dragi). Ko ga zadovoljstvom. Èutiti je, da se v deželo po hudi vojni izkušnji je žena pozdravila, je prisedel in prijetno smo pokramljali. poèasi le vraèa malo optimizma in upanja v lepši jutri, èeprav Povedal je, da veèkrat službeno prihaja v Sarajevo, in zvedeli po vsem, kar so preživeli in pretrpeli, nikoli veè ne more biti, smo, da je pred èasom tudi on prebival v apartmaju, kjer smo kot je bilo.bili mi.Poleg Sarajeva smo obiskali še Mostar, kjer je znameniti most Miran Prnaver èez Neretvo (ki je bil med vojno porušen) obnovljen, vendar seveda nikoli ne more biti veè takšen, kot je bil originalen, ki je bil star 500 let.Videli smo tudi domaèine, ki za primeren honorar tudi v tem letnem èasu skoèijo z mostu v mrzlo globoko reko.Reka Neretva deli mesto na dva dela: hrvaški in muslimanski. Posledice vojne so tu še precej bolj vidne kot v Sarajevu.Turistov je tako v Mostarju kot Sarajevu kar nekaj. Vidiš oziroma slišiš tako Evropejce kot Amerièane, pa tudi, kot seveda povsod po svetu, Japonce smo opazili.Veèina turistiènih aktivnosti v teh krajih je povezanih z obiskom romarskega Marijinega svetišèa Meðugorja, ki je v neposredni bližini Mostarja.

Planinsko društvo Železnièar Celje organizira potovanje v Cena 21 - dnevnega programa: 710 USD + 200 € + 20.000,00 Peru in Bolivijo. Program potovanja je izdelal zelo dober SIT, skupaj z letalsko vozovnico približno 468.200,00 SIT.poznavalec Južne Amerike, železnièar Jože Cajzek, èlan Cena celotnega programa: 1030 USD + 200 € + 20.000,00 SIT Planinskega društva Železnièar iz Celja, ki vas bo tudi vodil za stroške vodenja, skupaj z letalsko vozovnico približno po Peruju in Boliviji. 529.000,00 SIT.Program potovanja po Peruju in Boliviji je sestavljen iz treh V ceno je vkljuèeno: povratna letalska vozovnica do Lime, vsi delov. Prva dva dela zajemata približno petnajstdnevno in letalski poleti znotraj Peruja ter vse letališke pristojbine v enaindvajsetdnevno potovanje po obalnoandskem svetu Peruja Peruju, namestitev v hotelih ali hostlih turistiène kvalitete in Bolivije, celoten program pa šestindvajsetdnevno potovanje (TWC), prenoèevanje z ameriškim zajtrkom, vsi prevozi in z vkljuèitvijo potovanja v deževni pragozd v poreèju reke ogledi z lokalnimi vodièi po programu z vsemi vstopninami in Amazonke (mesto Iquitos). Odloèili se boste lahko za enega od lokalnimi taksami, hrana tridnevnega bivanja v Amazoniji, programov potovanja. V petnajstdnevnem programu bomo hrana in piknik, ko bivamo na plavajoèih otoèkih Los Uros, obiskali in si ogledali prestolnico Peruja Limo in njene letalska vozovnica za vodnika in vodenje.znamenitosti, inkovsko mesto Cusco, Valle Sagrado v dolino V ceno ni vkljuèeno: ostala hrana in pijaèa, zdravstveno reke Urobambe, Machu Piccho in jezero Titikaka, do koder se zavarovanje z medicinsko asistenco, ki je obvezno, izlet v bomo peljali z zanimivim andskim vlakom. Sledi La Paz Coroico in goro Chacaltayo v Boliviji, vsi trekingi in turistièni prestolnica Bolivije z okoliškimi centri Valle de la Luna in Valle obiski v Huarazu ter izstopna letališka taksa okoli 28 USD na de los Animas, goro Chacaltaya (5435m) in mesto Coroico. letališèu v Limi ob odhodu domov.Vrnemo se nazaj v Peru. V enaindvajsetdnevnem programu je dodan še sedemdnevni izlet v mesto Huaraz v osrèju gora Veè informacij o potovanju boste lahko dobili, ko odprete Cordillere Blance, kjer se bodo organizirali trekingi ali ogledi internet, spletno stran Jožeta Cajzka http://cajzek.e-slo.net/, naravnih in kulturnih znamenitosti. V celotnem kjer je na na povezavi PERU BOLIVIJA 2005 program šestindvajsetdnevnem programu pa se obišèe še mesto Iquitos predstavljen v celoti in s fotografijami s prejšnjega potovanja, in amazonski pragozd. ali na e-poštni naslov joze.cajzek@siol.net ali od Jožeta Cajzka Okviren datum odhoda je okoli 05. 09. 2005 z brniškega na GSM 031 751 130 ali na sedežu Planinskega društva letališèa ali Gradca. Predviden prihod je 19. 09. 2005, 26. 09. Železnièar v Celju, Krekov trg 1, 3000 Celje, v èasu uradnih ur, 2005 ali 01. 10. 2005. vsak torek od 18. do 20. ure na tel. 03 29 33 214. Vsakemu

interesentu za potovanje pa se na njegovo željo, po dostavitvi Okvirna cena potovanja: podatkov, program pošlje tudi na dom. Cena letalske vozovnice se bo gibala okoli 1100 €.Cena krajšega programa: 570 USD + 200 € + 20.000,00 SIT za Planinsko društvo Železnièar Celjestroške vodenja, skupaj z letalsko vozovnico 441.600,00 SIT. Jože Cajzek

POTOVANJE V PERU IN BOLIVIJOPOTOVANJE V PERU IN BOLIVIJO

22

Snežnik je nekakšen kraški osamelec in hkrati predstavnik enega redkih vršacev Dinarskega gorstva pri nas. Zaradi oddaljenosti in deloma strahu pred medvedi, ki se potikajo okoli po visokokraških gozdovih, ga planinci redkeje obišèemo. Toda ko se povzpnete na tega 1797 metrov visokega lepotca, ste poplaèani s preèudovitim razgledom. Še posebej pozno spomladi, ko je obogaten s planinskim cvetjem, je doživetje še toliko lepše. Toda dostop ni tako enostaven, kajti iz doline potrebujete veè ur po nepreglednih gozdovih in v strahu, da sreèate nezaželjenega kosmatinca. Temu v izogib se vselej odloèimo za prevoz iz dvajset kilometrov oddaljene Ilirske Bistrice, od koder vodi dobro vzdrževana, deloma asfaltirana cesta do planinskega doma na Svišèakih (1242 m). Od tu do vrha, kamor vodi zložna in poleti nezahtevna pot, potrebujemo dobri dve uri hoje. Toda pozimi, ko je meter snega, kot ga je bilo ob letošnjem zimskem pohodu, so razmere povsem drugaène. Prometniki nimamo svojega planinskega društva, imamo pa nas je dodatno hladil še ledeno mrzel veter. Že na zaèetku poti zato planinsko skupino, ki že deset let poleg sredogorja osvaja smo bili obvešèeni, da je pot do vrha zaprta in da smemo le do tudi najvišje vrhove doma in v tujini (Triglav, Krn, Kanin, sedla, ki je dobre pol ure pod vrhom. Ob prihodu do mesta, kjer Obir…). Za dosego naših ciljev nam stoji ob strani sindikat, se je veèina obrnila, se je veèina naših odloèila, da nadaljuje še kajti brez njegove izdatne pomoèi ne bi izvedli kar po tri do omenjenega sedla. Toda, èe smo že na sedlu, poskusimo še pohode letno. Zaène se z zimskim pohodom, nato sredogorje in do vrha! Potrebno je bilo nekoliko tveganja in poguma in še zahtevnejše visokogorje. veèina od 28-ih pohodnikov je osvojila vrh in prišla do Letošnji zimski pohod na Snežnik je bil zelo zahteven in dogovorjene ure nazaj do avtobusa. Potem smo se vrnili v množièno obiskan. Èeprav pri naèrtovanju nismo dolino do železniške postaje v Pivki in pot domov nadaljevali z predvidevali, da bodo najslabše možne razmere, se je konèala vlakom. naša odprava nad prièakovanji, kar je zasluga posameznikov, Vsi, ki dvomijo v sposobnost naših vnetih planinskih ki so se podali na pot dobro psihièno in fizièno pripravljeni. Še pohodnikov, bi jih morali videti, kako so proslavili uspešnost veè. Nihèe se ni nad nièemer pritoževal in še celo tam, kjer bi se pohoda v eni izmed postaji bližnjih gostišè, na lastne stroške, lahko upravièeno, ko smo namreè na mrzlem èakali na postaji se ve.Pivka (Bodeèa »neža« za železnico!), so naši planinci razmere Marjan Mallysprejeli z dobro voljo, kot sestavni del pohoda. 12. marec je bil deževen in èemeren, zato jih je nekaj ostalo doma. Z vlakom smo se pripeljali do Ilirske Bistrice, kjer nas je èakal avtobus in nas odpeljal na Svišèake. Izstopili smo v sneg, si nadeli gamaše in z vso zimsko opremo krenili na pot. Èeprav je bil planiran vsesplošni pohod, ki se ga je udeležila velika množica ljudi, je bila pot le ozka steza (gaz) v meter visoki snežni odeji. Hoja je bila vse prej kot prijetna, kajti hodili smo po suhem snegu, ki se je mestoma udiral. Poleg goste megle

ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIKZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK

Meter snega za užitek

Jamarji iz Ilirske Bistrice so poskrbeli za èaj in golažJamarji iz Ilirske Bistrice so poskrbeli za èaj in golaž

Na lastne stroške, se ve

23

SINDIKAT ŽELEZNIŠKEGAPROMETA SLOVENIJEUGODNOSTI ZA VSE ÈLANE SINDIKATA

- 15 %

- 10 % Gotovinski popustza ožje družinske èlane

Gotovinski popust pri nakupu sonènihali korekcijskih oèal ali stekel

GRATIS: OKULISTIÈNI PREGLED(v primeru nakupa)

BTC OPTIK CENTER, Dvorana 4, t.; 01 585 2000 + oèesna ambulantaDunajska 76, t.; 01 436 44 44 + oèesna ambulantaÈopova 5a, t.; 01 252 71 81Èevljarska 11, t.; 05 6261993 + oèesna ambulantaLjubljanska c. 11, t.; 03 493 06 00 + oèesna ambulantaVetrinjska 30, t.; 02 228 22 38 + oèesna ambulanta

POSLOVALNICE OPTIKE CLARUSLJUBLJANA

KOPERCELJE

MARIBOR

POPUST SE KORISTI NA OSNOVI ÈLANSKE IZKAZNICE IN OSEBNEGA DOKUMENTA

Gorenjska

Fantiè priteèe ves zasopel domov: "Oèi, oèi, prihranil sem tristo tolarjev!" Oèe: "Kje, kako?"Sin: "Od šole do doma sem tekel za avtobusom."Oèe jezno: " Le zakaj nisi tekel za taksijem, pa bi prihranil jurja!"

P.S.: Vsaka podobnost z varèevanjem na SŽ je zgolj sluèajna.

24

OBVESTILO O ODOBRENIH TERMINIH ZA LETOVANJE V POÈITNIŠKIH HIŠICAH V ATOMSKIH

TOPLICAH OD 24. 04. 2005 DO 02. 10. 2005 IN V TERMAH ZREÈE OD 03. 07. 2005 DO 02. 10. 2005

ODOBRENI TERMINI V ATOMSKIH TOPLICAH 1. 24.04.2005-01.05.2005 KOMIC ANTON 2. 01.05.2005-08.05.2005 KORLAT ELVIS 3. 08.05.2005-15.05.2005 JANKOVIÈ ZORAN 4. 15.05.2005-22.05.2005 FRANO LETICA 5. 22.05.2005-29.05.2005 LUKANÈIÈ PRIMOŽ 6. 29.05.2005-05.06.2005 GAVEZ DARKO 7. 05.06.2005-12.06.2005 MILOST MIRAN 8. 12.06.2005-19.06.2005 SMILJANIÈ ŽARKO 9. 19.06.2005-26.06.2005 BLAŽEK STANKO 10. 26.06.2005-03.07.2005 PEZDIRC MARTIN 11. 03.07.2005-10.07.2005 NAKIÈ LJUBO 12. 10.07.2005-17.07.2005 VLADUŠIÈ DRAGOMIR 13. 17.07.2005-24.07.2005 VAUPOTIÈ BRANKO 14. 24.07.2005-31.07.2005 KOCIPER VENÈESLAV 15. 31.07.2005-07.08.2005 VIVAD JOŽE 16. 07.08.2005-14.08.2005 KAVÈIÈ-ŠINCEK SUZANA 17. 14.08.2005-21.08.2005 TRŽAN ALENKA 18. 21.08.2005-28.08.2005 ZUPAN UROŠ 19. 28.08.2005-04.09.2005 GROS IRENA 20. 04.09.2005-11.09.2005 PRIMC JADRAN 21. 11.09.2005-18.09.2005 PELJHAN NINA 22. 18.09.2005-25.09.2005 JOVIÈ ŽIVKO 23. 25.09.2005-02.10.2005 PRELEC DARIJO

ODOBRENI TERMINI V TERMAH ZREÈE 1. 03.07.2005-10.07.2005 TRAMTE SUZANA 2. 10.07.2005-17.07.2005 ŠKUFCA MARTIN 3. 17.07.2005-24.07.2005 KESER VIDOMIR 4. 24.07.2005-31.07.2005 MUSTER KAREL 5. 31.07.2005-07.08.2005 BRUMEN IGOR 6. 07.08.2005-14.08.2005 RAPUŠ IRENA 7. 14.08.2005-21.08.2005 BOŽIÈ DARKO 8. 21.08.2005-28.08.2005 MILIÈ RADO 9. 28.08.2005-04.09.2005 KUNŠIÈ MATJAŽ 10. 04.09.2005-11.09.2005 POLANEC VID 11. 11.09.2005-18.09.2005 PETROVIÈ MIRKO 12. 18.09.2005-25.09.2005 TRAJKOVIÈ ÈEDOMIR 13. 25.09.2005-02.10.2005 KLINAR MARIJA

ŽELIMO VAM PRIJETNO LETOVANJE ! ZA LETOVANJA V ÈASU OD 02. 10. 2005 DALJE BO RAZPIS OBJAVLJEN DO 01. 08. 2005.

Sindikat železniškega prometa Slovenije Predsednik odbora za letovanje

Matjaž SKUTNIK

POMLADNO RAZGRETI SMS KOTIÈEK

Seks je najveèja prevara na svetu; misliš, da si v sedmih nebesih; v resnici pa si par centimetrov od riti…

&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&

Recept za seksi torto: 2 para nog, 2 balona mleka, 1 banana, 2 jajci.Dvigniti noge, segreti mleko, banano vstaviti v topli biskvit, pokriti z jajèki in miksati!!

&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&

V nebesih obstaja ura, ki se vsakiè, ko pomisliš na seks, premakne za 1 uro naprej. Tvojo uro pazi Sveti Peter in jo uporablja za ventilator!!

POMLADNO RAZGRETI SMS KOTIÈEK

25

Kot se spodobi, najprej objavljamo dobitnike nagrad za pravilne rešitve iz prejšnje križanke. Pravilna rešitev se je glasila »Vozi me vlak v daljave« v spomin na preminulo pevko Marjano Držaj. Tokratne dobitnike nagrad je izmed prispelih pravilnih rešitev izžrebal naš Bernard, ki je sreèo razdelil takole: 3. nagrada gre v Ilirsko Bistrico Jožetu Jularièu, 2. nagrada v Škofljico Radomirju Prebiraèevièu in 1. nagrada v Mirno Peè Stanetu Jevšniku. Vsem nagrajencem èestitamo, nagrade prejmejo po pošti.

Tokratno nagradno geslo je povezano z našim praznikom, èeprav smo še ne tako dolgo nazaj praznovali 15. aprila na Zaloški, sedaj pa so praznik doloèili na dan prihoda železnice na ozemlje sedanje Slovenije. Rešitev nove nagradne križanke pošljite do 5. junija na naslov Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, s pripisom Nagradna križanka. Veliko zabave, sreèe in pridobivanja novih znanj.

Nova varnostna naprava na SŽ…

Muzej na postaji…

Športne igre 2005 v …

Vrsta zaviranja vlakov…

6

Jože Skubic je pevec skupine ...

Aprilski…

8

9

11

2

10

5

3

7

4

12

13

1

2

3

4 5 6 7 8 9 10 11 12

13

1 2 3 5 3 5

1111 82.2.

NAGRADNA KRIŽANKANAGRADNA KRIŽANKA

NA PECO IN KORALPE V AVSTRIJO

V letošnji poletni sezoni bomo nadaljevali z našimi planinskimi izleti v visokogorje. Že v uvodu naj opozorimo tiste nakljuène planince, ki bi si zaželeli v hribe, da naši izleti niso del sindikalne dopustniške rekreacije, temveè le ljubiteljska dejavnost, pri kateri ne moremo prièakovati, da bo sindikat kril vse njene stroške. Komoditete, kot jo nekateri želijo, si žal v hribih ne moremo privošèiti. Pri organizaciji izletov krije sindikat le organizacijo, prevoz in prenoèišèe. Hrana in pijaèa je praviloma iz nahrbtnika, paè v lastni režiji.V soboto, 30. julija, bo naš pripravljalni ali testni enodnevni izlet. Z avtobusom se odpeljemo iz Maribora prek Dravograda na Golico (Speikkogel, 2140 m) v Avstriji. Poleg Golice si bomo ogledali še znameniti jez, ki slovenski strani preti s poplavo. Vrnemo se v veèernih urah. Prevoz bo organiziran iz vse Slovenije do Maribora in nazaj z vlaki, od Maribora do vznožja gora in nazaj pa z avtobusom. Za prehod meje potrebujete osebni dokument, za vožnjo z vlakom pa, verjeli ali ne, vozovnico. Prijave za izlet na avstrijsko Golico 30. julija 2005 sprejema glavna pisarna na tel.: 01 29 12 147 ali vodja pohoda na GSM 031 553 672 do 15. julija oziroma do popolnitve avtobusa. V avgustu organiziramo dvodnevni izlet èez Peco. Prvi dan (3 ure hoje) do planinskega doma, kjer se prespi in nato naslednjega dne preèka celotna Peca (vrh 2012 m) do Globasnice (4 do 5 ur hoje), kjer nas èaka prevoz in nas odpelje v Prevalje. Podrobnejše informacije v prihodnji številki.

Marjan Mally

NA PECO IN KORALPE V AVSTRIJO

Ime in priimek:_________________________________Naslov:________________________________________

REŠITEV:REŠITEV:

26

20 % POPUST PRI PLAÈILU Z GOTOVINO

POPUST VELJA ZA V BAZEN,SAVNO, FITNES, MASAŽE,

KOPELI, SOLARIJ!VELJA ZA ÈLANA IN ENEGA SPREMLJEVALCA

NA OSNOVI ÈLANSKE IZKAZNICE.

Vse dijake Železniške prometno-transportne šole Maribor, generacija 1976 - 1980, vabimo na ponovno sreèanje z nekdanjimi profesorji v šolskih klopeh. Sreèanje bo 27. 05. 2005 v Mariboru ob 18. uri. Prijavite se do 10. 05. 2005 na tel: 040 984 668, Jozo Ivešiæ ali 051 365 457, Rudi Kruh.

Vljudno vabljeni!

SREÈANJE V MARIBORUSREÈANJE V MARIBORU

27

SODELAVCU V SPOMINV torek, 1. marca zjutraj, je bilo eno najhladnejših juter letošnje zime. Pa vendar nas je obšel še hujši mraz v srcu, ko smo prejeli neverjetno vest, da se je nenadoma, neprièakovano in mnogo prezgodaj, komaj v 43. letu, tragièno utrnilo življenje našega Janeza, požrtvovalnega, nenadomestljivega sodelavca in iskrenega prijatelja, vlakovnega odpravnika postaje Novo mesto.

Vsi vemo, da je z vsakim rojstvom pogojena tudi smrt. A zakaj je moral oditi tako zgodaj prav on, tega nihèe ne ve. Odšel je v trenutku, ko bi že lahko prièel uživati sadove vsega, za kar se je vsa leta svojega življenja trudil in si prizadeval.

Od leta 1981, ko je po oèetovih stopinjah prièel delati na železnici, smo ga spremljali kot sodelavca. Bili pa smo tudi veliko veè - prijatelji in tovariši pri delu, v službi in v privatnem življenju.

Obèudovali smo njegovo voljo do napredka, do doseganja neèesa veè. Visoke cilje si je zastavljal, cilje, ki so zahtevali popolnega èloveka in izredno predanost. Vse mu je lepo uspevalo. Skupaj z ženo sta si zgradila prelep dom. Nemalo truda je bilo potrebno, da sta sin in hèi zrasla v lepo vzgojena mladostnika. Našel si je èas za delo na oèetovi kmetiji, za pihalno godbo, za vinogradništvo…, predvsem pa za delo na železnici in tudi za svoje sodelavce, za kar mu gre še posebna naša zahvala.

Nekaj nam bo še posebej ostalo v spominu. Kadarkoli je pri Cesarjevih pozvonil telefon in poklical Janeza izredno v službo, je bil odgovor vedno: »Seveda pridem, ni problema, samo da se preobleèem!«

Ohranili ga bomo v spominu kot železnièarja, vlakovnega odpravnika, ki je ne samo spoštoval svoje delo, ampak ga je imel srèno rad in ga je odlièno opravljal.

Njegovo vestnost in strokovnost pri delu so kmalu po zaèetku njegove službe v Trebnjem opazili vsi, zato je lahko v službi tudi hitro napredoval. Kmalu je bil prerazporejen na železniško postajo Novo mesto. Sicer pa: kjerkoli je opravljal službo, v Novem mestu, Mirni Peèi, Trebnjem, Tržišèu in še kje - to, da je bil v službi Cesarjev Janez, je bilo dovolj, da smo vedeli, da bo delo dobro opravljeno.

Janeza ne bomo veè klicali v službo. Z veliko boleèino v srcih smo se poslovili od njega. A prostora v naših srcih, ki ga je pustil praznega, ne bo zasedel nihèe drug. Veèno bo ostal med nami, v naših mislih, naš sodelavec, predvsem pa prijatelj Janez.

Kolesarski izlet v organizaciji SŽPS bo 28. 05. 2005, tako kot je že bilo objavljeno, na Notranjskem. Startali bomo na železniški postaji Postojna ob 10.30. Mimo Unca se bomo odpravili do Rakovega Škocjana, si ogledali nekaj lokalnih znamenitosti in pot nadaljevali proti Cerknici. Po vzponu na 890 metrov visoko Rakitno se v spustu proti Podpeèi in kosilu približamo Ljubljani. Potem pa samo še kratko slovo z mislimi na še eno sreèanje na Krasu, zadnji vikend v avgustu. Vabljeni tudi tisti, ki ste malo skeptièni, saj bomo tokrat prevozili samo 60 km. Prijave zbira glavna pisarna na tel. 01 29 12 147 ali pa kar organizator na GSM 041 684 036.

Lekso Stanojeviæ

ZDAJ GRE ZARES!ZDAJ GRE ZARES!

ŠPORTNE P

ANOGE

MALI N

OGOM

ET

KOŠARKA

ODBOJKA N

A M

IVKI

NAM

IZNI T

ENIS

ŠAH

(TEKM

OVANJA S

O E

KIPNA)

KOLESRASKI M

INI M

ARATON

ŠPORTNE P

ANOGE

MALI N

OGOM

ET

KOŠARKA

ODBOJKA N

A M

IVKI

NAM

IZNI T

ENIS

ŠAH

(TEKM

OVANJA S

O E

KIPNA)

KOLESRASKI M

INI M

ARATON

AVTOBUSNA IZ

LETA:

* TEHNIÈ

NI M

UZEJ B

ISTRA

* ŽELE

ZNIŠ

KI M

UZEJ LJ

UBLJ

ANA

SPR

EHOD IN

VODEN O

GLE

D

* ŽIV

ALS

KI V

RT LJ

UBLJ

ANA

AVTOBUSNA IZ

LETA:

* TEHNIÈ

NI M

UZEJ B

ISTRA

* ŽELE

ZNIŠ

KI M

UZEJ LJ

UBLJ

ANA

SPR

EHOD IN

VODEN O

GLE

D

* ŽIV

ALS

KI V

RT LJ

UBLJ

ANA

VIÈ

,

GA

J

OŠ

UR

NIK

DO

AJ

N:

90

PZ

K

.0

RE

IK

US

GO

STIN

SIH

USL

UG

0M

LC

ŠA

Z

9.3

AI

A IN

E

KJ

RA

VE

N

0

T

1.00 O

TV

OR

IE

V

RÈ

E

MV

10.30 PI

TE

KŠP

OR

TN

IH T

EO

AN

J

0

O

O

11.0 O

DH

D IZ

LE

TN

IKV

4 K

1.00

OSIL

O

1.

0A

ZG

L

RE

50

R

ASIT

EV

Z

UL

TA

TO

VV

IÈ,

GA

J

OŠ

UR

NIK

DO

AJ

N:

90

PZ

K

.0

RE

IK

US

GO

STIN

SIH

USL

UG

0M

LC

ŠA

Z

9.3

AI

A IN

E

KJ

RA

VE

N

0

T

1.00 O

TV

OR

IE

V

RÈ

E

MV

10.30 PI

TE

KŠP

OR

TN

IH T

EO

AN

J

0

O

O

11.0 O

DH

D IZ

LE

TN

IKV

4 K

1.00

OSIL

O

1.

0A

ZG

L

RE

50

R

ASIT

EV

Z

UL

TA

TO

V