Click here to load reader

GEOMORFOLOGIJA IN IZRABA TAL V POMURJU

  • View
    238

  • Download
    3

Embed Size (px)

Text of GEOMORFOLOGIJA IN IZRABA TAL V POMURJU

  • GEOMORFOLOGIJA IN IZRABA TAL V POMURJU

    I v a n G a m s

  • Uvod

    V tej tudiji obravnavam Mursko dolino od Radgone do hrvatske meje in jugoslovanske gorice severno od nje, to je Goriko in Lendav-ske gorice. Ker ne obravnavam severnega robu Slovenskih goric, ki se odmakajo v Muro, je naslov Morfologija Pomurja malce pre-ohlapen.

    Terensko prouevanje sem opravil na pobudo Instituta za geo-grafijo SAZU poleti 1953 in 1954. Dopolniti sem ga mogel z lokalnimi ogledi e poleti 1956.

    Stareje geoloke podatke sta zbrala in ocenila M. Pleniar in A. Winkler, prvi veinoma za vzhodno, drugi za zahodno Pomurje. Zato se pri navajanju geolokih podatkov sklicujem najvekrat samo nanju.

    Ti dve moderni tudiji sta do neke mere ublaili neugoden ui-nek, ki ga ima za geomorfoloko prouevanje pomanjkanje geoloke karte za veino Prekmurja.

    Aluvialna ravan

    Aluvialna ravan ob Muri je od vseh na Slovenskem najobseneja. Znailna je po tem, da si Mura in njeni pritoki niso poglobili vanjo doline niti globlje struge. To pa je lastnost voda, ki rade menjavajo struge in pri katerih se poleg erozije mono uveljavlja akumulacija.

    O menjavanju toka Mure imamo zgodovinske podatke iz okolice Radgone (11). Da pa se je murska struga menjavala v zgodovinski in prazgodovinski preteklosti tudi na prouevanem ozemlju, govore na-slednji morfoloki znaki.

    Obmurska aluvialna ravan visi kot celota proti jugovzhodu, to je v podolni smeri Murske doline. Krajevno pa je ta nagnjenost neko-liko razlina, kot nam to razodevajo e jugoslovanske topografske karte v merilu 1 : 25.000.

    Posebno zanimivo je v tem pogledu M u r s k o p o l j e . V severo-zahodnem koncu polja, kjer se Mura odmakne od vije, radenske terase, je med jeo in reko severno in severovzhodno od Vuje vasi

  • raven p o p l a v n i pas . N a n jegovem p o v r j u se na k r a t k e r a z d a l j e me-n j a v a j o s i p k e peene ilovice, p e s k i in pre teno a p n e n a s t i prodi . T a se s t ava j e t ip i na za recentna m u r s k a p o p l a v n a podro j a . N a terenu in na t o p o g r a f s k i kar t i so vidne proti severovzhodu usmer jene suhe doline, oitni mrtvi rokav i n e k d a n j e Mure , ki j e t e d a j s p r e m l j a l a r a d e n s k o teraso e d a l j e na jugovzhod t j a do bl izu Buecovcev.

    N a osta lem M u r s k e m po l ju n e k a k o med S t a r o Novo va s jo in mur-sko elezniko progo izohipse ne po teka jo preno na d a n a n j i mursk i tok, to j e v smeri S S V , a m p a k prot i VSV. P o l j e visi t u k a j ve ali m a n j prot i jugovzhodu al i mestoma, posebno okrog Banovcev , proti j u g u . T u d i to j e predel , k j e r j e mogoe rekonstruirat i po ses tav i tal , re l ie fu in t o p o g r a f s k i h k a r t a h ve opuenih s trug, usmer jen ih proti J J V al i JV . N a j m a r k a n t n e j a med nj imi j e e danes ob povodn j i a k t i v n a s t ruga Merice, ki gre mimo Vere ja proti Nor incem. O b n j e j j e cel niz vas i (Banovci , G r l a v a , Kr i tanc i , a l inci , Bab inc i , Norinci) . Juno od Nor incev j e ob Globetk i in avn ic i r aven p o p l a v n i pa s , k j e r j e bilo po gornj ih znak ih sode prvotno steie obeh rek z Muro.

    V eni od predhodnih f a z p a M u r a ni n a p r a v l j a l a niti ov inka od Vu je vas i prot i Vere ju in j e tekla ob je i r a d e n s k e terase e mimo Kr ievcev . Med S ta ro Novo va s jo in Kr ievc i se j e ohranil ob j e i r a z m e r o m a nizek svet, ki se g a pos luu je m a j h e n potoek in ki j e ver je tno nas lednik prvotne Mure, nato p a enega od mursk ih rokavov. P r e j n a k a z a n i ovinek prot i Vere ju p r e d s t a v l j a torej p r v o fazo po-s topnega p r e m i k a n j a Mure prot i severu.

    T u kot drugod p a g re v z a d n j i f a z i p r e s t a v l j a n j a ver jetno s amo za zoitev p o p l a v n e g a p a s u in z m a n j a n j e tev i la rokavov. Prev lado j e dobil eden od severnih rokavov , medtem ko so juni , bodisi po pr i-rodni poti a l i z a r a d i lovekovega posega znani so s rednjevek i f evda ln i boj i z a rad i o d g a n j a n j a Mure na nasprotno s t ran poas i okrneli .

    N a vzhodnem M u r s k e m po l ju p a d a p o v r j e rahlo prot i J V al i V in sem so usmer jene tudi tevi lne suhe struge, ki se ob visokih vodah e napo ln i jo z vodo. L j u d s k o ime za s p o d n j o avn ico p o d L ju to-merom je Murica , in to ime ima tudi s t ruga m e d Vere jem in Norinci . Ime se j e ver jetno podedova lo iz dobe, ko j e t ek la M u r a v s a j z junim rokavom od Vere ja prot i Nor incem in k avnic i .

    A luv ia lno r a v a n severno od Mure moremo morfo loko razdeli t i na nas l edn je dele. Med m u r s k i m in l edavsk im p o p l a v n i m p a s o m j e ob-seno p r e k m u r s k o p r o d n o p o l j e . Jun i rob oznau je jo ve je va s i Petanci , T i ina , Bakovc i , Dokleov je , Crenovci , severnega p a K r a j n a , rne lavc i , R a k i a n , G a n a n i in Turni e . To je na jve j i sk lenjeni po l j sk i k o m p l e k s P o m u r j a , ki j e tudi n a j b o l j gosto posel jen. Ima n a v a d n o le t anko zemljo , p o d njo p a malo ilovice, p o d katero se m e n j a v a j o prod , pesek in pe ena i lovica. N a j v e j e apnena s t ih prod-nikov, i lovica p a je r j a v a , na zamovir jen ih del ih s iva . N a zahodnem robu visi p o v r j e rahlo proti vzhodu in v to smer tee veina poto-

  • kov. To j e oitno n a d a l j e v a n j e p o p l a v n e g a p a s u z av s t r i j skega , t ako imenovanega R a d g o n s k e g a kota . Vzhodno od R a n k o v c e v in Ti ine visi povr j e prot i V J V al i J V. Potoek, ki tee od Ti ine v vzhodni smeri, se p o d va s jo zaokrene v jugovzhodno smer prot i Bakovcem. Med Ti ino in Bakovc i j e ver jetno nasledi l nekdan j i na j severne j i mur sk i rokav. Osta l i potoki p r o d n e g a p o l j a z pogost im in znai lnim imenom Dobel in r n e c teejo po rahl ih ulegninah, med kater imi j e po l j e rahlo napeto . N a j b o l j j e p o v r j e razg ibano med Soboto in Turni em. Vi ina p rodnega p o l j a nad Muro p o j e m a proti vzhodu in vzhodno od Turn i a , Brezovice in Vel ike Polane se niinski , n a v a d n o mokrotni in p o p l a v n i svet spo j i in izrine vmesne nabrekl ine .

    N a l e d a v s k e m p o p l a v n e m p o d r o j u se povr j e rahlo dv igu je proti G o r i k e m u in proti severozahodu. Ze po t o p o g r a f s k i kart i lahko spoznamo, d a so n a p r a v i l i goriki pr i toki tam, k jer z a p u s t e vi j i terasni svet, rahlo nape te vr a je , oitne posebno pr i Bodonskem potoku, Grub i , Puconskem potoku ta si j e s trugo v v r a j spet po-globil M a r t j a n s k e m in Breznovskem potoku. Vzl iodnej i goriki pritoki , ki so e zelo k r a t k i in majhni , i m a j o p o d gor icami izgonske struge, p reko kater ih se mora dvigovat i cesta med Bogoj ino in Do-bro vnikom.

    Podoben, samo m a n j izrazit a mnogo ve j i j e izgon L e d a v e na obmursk i a luvia lni ravni . O b strugi so umetni nas ip i , na drobni topo-g r a f s k i kar t i p a vidimo, d a je v i j a tudi okolna ravnica . To j e moglo povzroit i o d l a g a n j e p l a v j a p reko s truge u h a j a j o e p o p l a v n e vode in i enje izgonske struge. Ze ta lastnost in ravno po teka joa s t ruga sta dokaz , da j e ves l edavsk i tok od Topolovcev n a p r e j umeten. Drobno raz i skovan je j e pokaza lo , d a L e n d a v a n ima ve pri rodnega toka in s t ruge mestoma tudi v gorn jem delu, v obmo ju Gor ikega , n. pr . na ozemlju Ropoe . 1

    S p o d n j a L e d a v a presenea z dolgim, do T u r n i a Muri vzpored-nim tokom. Robni tokovi so sicer pogost p o j a v k v a r t a r n i h ravnin , vendar j e tu n e k a j znakov , da i m a L e d a v a od Topolovcev n a p r e j ne s amo umetno strugo, a m p a k tudi umetno splono smer toka. Potoek z imenom Dobel izvira , znai lno, na robu L e d a v s k e g a dola 2 nedale od reke vzhodno od C a n k o v e . N e tee naravnos t v Ledavo , a m p a k m i m o S k a k o v c e v prot i jugovzhodu , z a p u s t i pr i R a n k o v c i h l edavsk i p o p l a v n i p a s in pre ide na p r e k m u r s k o prodno pol je . K a d a r L e d a v a ob vel ikih p o p l a v a h udere preko n a s i p a pr i Skakovc ih , se del n jene vode odteka v Dobe l in vtis je , d a bi u l a veina vode, e ne bi bilo s k o p a n e g a in umetno v z d r e v a n e g a k a n a l a , k i u s m e r j a reko prot i jugovzhodu . Med Topolovc i in Do ln j imi S t rukovc i s t ruga L e d a v e ne p o t e k a po n a j n i j e m p o v r j u , marve na robu doline, t ako d a za ide

    1 I. G a m s , Gospodarsko-geografska analiza Ropoe po upadku gori-kega vinogradnitva. Svet ob Muri, Murska Sobota, 1957, 2.

    2 Tako pravijo stareji Gorianci dolinam za zahodnem Gorikem.

    14 Geografski zbornik 209

  • na v r a j Bodenskega potoka , k j e r s p r e j m e G r a j s k i potok. U inek regulac i je se k a e tudi v p o g l a b l j a n j u s t ruge nad Doln j imi S t rukovci , k je r so ob nizki vodi razkr i te debele svee p las t i i lovic in k jer r e k a i z p o d k o p a v a temel je mostov.

    N a d a l j n j i a rgument za to, d a j e tekla L e d a v a pr i rodno n e k a k o v smeri gorn jega D o b l a , j e preteno kremenev prod ob Doblu , v iden posebno v gramozni j a m i severno od Ti ine. K e r j e na ostalem p r e k -m u r s k e m prodnem p o l j u v p rev lad i a p n e n a s t prod , smemo sk lepat i , da j e kremenevega nanesel vej i goriki pr i tok , k a k r e n j e l a h k o bi la le L e d a v a .

    Nag ib , ki j e vedel loveka k pres tav i tv i L e d a v e proti vzhodu, j e i zkor i an je vode za pogon mlinov in eventualno ag, t ako vanih z a f evda lno go spodar s tvo . *

    Ne glede na to, a l i so d a n a n j e s t ruge pr i rodne al i umetne, so goriki pr i toki pr is i l jeni , d a na dnu M u r s k e doline od laga jo p l a v j e , s a j p r ide jo na ravnino, ki j i j e n a p r a v i l a prvotni s trmec mnogo v e j a Mura . K e r t ako teejo z m a n j i h strmcem kot ustreza ravnotenemu pro f i lu n j ihovih mal ih pretonih voda , poas i sed iment i ra jo in kot taki ti pr i toki v mursk i dolini nikoli niso mogli imeti s ta lne g lob je struge.

    P r e d pres tav i tv i jo in kana l i zac i j o L e d a v e j e imel pop lavn i p a s v okolici Turn i a ve jo irino. O b visoki vodi udar i L e d a v a iz s t ruge n a j p r e j pr i B u d i n s k e m mlinu in se delno odteka po po l ju med L i p o v c i in G a n a n i prot i L i p i . Voda , ki udar i nie iz L e d a v e pr i Ivankov-skem mlinu, tee prot i jugovzhodu med G a n a n i in Renkovc i in nato severno od L ipe . P o p l a v n a voda , ki nas topi severno od Renkovcev , tee po turnik ih n j i v a h in m e d Gomil ico in Nedel ico proti S E . Po tem l ahko sk lepamo, da j e voda vzhodnogorikih pr i tokov, preden j o j e pres treg la k a n a l i z i r a n a L e d a v a in odvedla proti S E , p r e k a l a se-verovzhodni rob dol inskega p rodnega p o l j a in tu tekla v smeri na-pet ih pomolov in vmesnih ulegnin.

    Med D o b r o v n i k o m in D o l g o vesjo, k j e r j e med jugovzhodnimi izrastki Gor i kega in L e n d a v s k i m i gor icami k v a r t a r n a ravnina imenoval jo bom G e n t e r o v s k o p r e t r j e j e svojs tven del p r e k m u r s k e ravnine. P o v r j e visi proti J V in v te j - smeri teeta tudi dva potoka , od ka ter ih pr i t eka Bukovn ica z g r i ev j a in je n a p r a v i l a vzhodno od D o b r o v n i k a rahlo napet i v r a j , sosednj i potoek, k i iz-vira na r avnem in ob ka terem poteka d ravna me ja , p a ne k a e zna-kov akumulac i j e . N a p o v r j u j e peena i lovica s pl i tvo, suno prs t jo , na kater i p r e v l a d u j e j o pa n ik i , pogosto e v srenjski last i . Podrobnih p r e i s k a v bi bilo t reba za ugotovitev, ali j e t a pe ena i lovica prelo-ena puhl ica ali pa i m a m o o p r a v k a z degrad i rano eluvialno puhlico.

    Podobno kot na jugos lovanskem ozemlju visi med Gor ik im in L e n d a v s k i m i gor icami p o v r j e proti jugovzhodu tudi onstran meje ,

    * S tem, da je bil najzahodneji ledavski pritok ta pri kraju Gradu, se ujema poimenovanje Gornja in Dolnja Lendava za kraja ob isti reki.

  • kjer pa se javljajo e vije terase. Ob obronkih Lendavskih goric je med kraji Mostje-Dolga vas, Kileard-Redi in pri Lenti ira suha dolina med Veliko Krko in Kobiljskim potokom. Podrobnejega teren-skega prouevanja bi bilo treba za ugotovitev, e je po njej neko tekla Velika Krka ali Kobiljski potok.

    Na spodnjem lendavskem poplavnem pasu med dolinskim prod-nim poljem in Lendavskimi goricami je povrje bolj razgibano samo v zahodnem delu, kjer je na rahlo napetih pomolih nekaj ve raz-meroma malih in raztresenih vasi. V osredju, to je v podroju tako imenovanih um, pa je svet izravnan in se nadaljuje skoraj brez nagnjenosti proti jugu, proti Muri. e ta uravnanost nakazuje za-stajanje ledavske in murske poplavne vode in da je to povrje izobli-kovala nekdanja Mura. Da se njeni rokavi tukaj umikajo proti jugu, kaejo talni narti vasi Hotize, Kapce in Gaberja, ki so nastale ob danes e opuenih suhih strugah. Ob katastrofalni povodnji pa zalije Mura te vasi e zdaj.

    D a j e bilo pe t i evsko a luv ia lno podro je p red nedavn im domena mursk ih rokavov, usmer jen ih proti vzhodu, govori poleg rahle nagn je-nosti p o v r j a tudi obil ica suhih strug.

    V podroju tako imenovane Murske ume je podoben poloaj poplavnega ozemlja kot med Polano in D. Lendavo: tudi tu pride s severa pritok Krka na ravnino, ki jo je izoblikovala Mura in zato zaradi premajhnega strmca in zajezevanja poplavlja.

    Debelina naplavne ilovice se proti jugu zmanjuje. Povrje je torej v smeri Gorikega nekoliko vije predvsem zaradi naplavine, pod katero je veinoma prod. Tik nad prodom, ki je vodonosen, pa je mestoma, n. pr. pri ravenski Polani, plast temne kompaktne sive ilovice, ki zadruje vodni pretok. Ko jo vodnjaki v Polani prodro, se dvigne iz spodnjih prodov voda. Juno od Polane prihaja prod e na povrje in tvori juno od Strehovcev e povsem prodnato nabreklino z znailnim imenom Gorica.3 V gramozni jami blizu nje je nedale od Dobla pod 30 cm naplavine pol metra debela plast kremenevega proda, pomeanega s sivo ilovico, nato pa preteno apnenast prod z rjavo ilovico. V Tiini so skopani vodnjaki v peeno ilovico. Juno od vasi prihaja na povrje murski prod in pesek.

    Podobne pedoloke razmere kot pr i p r e k a n j u zahodnega dela a luv ia lne ravnine med Puconci in Ti ino n a j d e m o tudi v vzhodnem delu med Dobrovnikom in Crenovci .

    V zgornjem Dobrovniku imajo do 10 m globoke vodnjake, ki se-ejo skozi zgornjo ilovico do temne ilovice-gline, kjer je talna voda. Pri hii t. 227 so poleti 1954 kopali 7,5 m globoko vodnjak v rjavo ilovico in prili skozi prod do 2 m debele modrikaste gline.

    Med D o b r o v n i k o m in Renkovc i j e na p o v r j u recentna n a p l a v i n a . V Renkovc ih so vodn jak i pl i tvi in sega jo do p r o d a ali temne ilovice.

    3 Drugo ledinsko ime, ki je pogosto na napetih prodno-peenih poljih, je e Gomilica (n. pr. pri Turniu).

  • Plitve, komaj kaj ez 2 m globoke vodnjake imajo tudi v Turniu, kjer je talna voda pod ilovico na produ in pesku. Proti Bistrici po-kriva prod le e tanka zemlja.

    O debelini kvartarnih sedimentov na aluvialni ravnini govore naslednji podatki. Pri Rakianu zastavljena poskusna naftna vrtina je nala 18 m aluvija in diluvija (1, str. 54). Vrtine na petievskein naftnem podroju so odkrile pod vrhnjo naplavino razlino menja-vanje peskov in prodov, talne kvartarne plasti pa so poleg prodov in peskov pogosto sive gline. Debelina kvartarja je najvekrat okrog 810 m, vzpne pa se do 31 m (10).

    Mura preide na predkvartarne sedimente v okolici Gibine. Tu se pojavi v strugi v n. v. ok. 170 m kompaktna glina. O pliocenski sta-rosti priajo premogovni izdanki, ki so jih neko izkoriali. V istih sedimentih je pri Murskem Srediu premogovnik.

    Ker je na dnu murske doline na avstrijskem delu Grakega ni-avja kvartarja 813 m (2, str. 5), na naem ozemlju pa ve in ker je v recentni naplavini Mure ve peskov in ilovic, pa manj proda in je ta drobneji kot ga najdemo v globjih plasteh, je verjetno, da so pod aluvialnimi postwiirmskimi tudi stareji, morda wiirmski sedi-menti. Prva vija prodnata terasa nad aluvialno ravnico Mure v Grakem niavju konvergira ob reki navzdol in sega samo do okolice Lipnice (2, str. 5).

    Gotovo so stareji kot je aluvialna naplavina polja sedimenti, ki so ohranjeni ob severnem robu doline pod Lendavskimi goricami. Tu je na malce vijem povrju puhliasta ilovica, ki je nasuta (n. pr. pri Pincah) tudi po nijem poboju goric in ki je verjetno ledenodobnega, eolskega postanka. Ob ustju strmih suhih dolinic, ki so zajedene v poboja, je ponekod, posebno lepo zahodno od Doline, izoblikovan vraj, ki mu je niji, juni del odnesla Mura in napravila 510 m visoko jeo. Ti vraji so oitno fosilni, nastali domnevno ob perigla-cialnih procesih.

    Aluvij, ki je ob potokih, tekoih proti vzhodu v Krko, je mogel biti preneen le nedale in to samo s pliocenskih kamenin, ki so vse nesprijete in podobne kvartarnim. Pearji n. pr. uporabljajo gline, ki jih kopljejo v dolinah, in te na vijih pobojih, ki so domnevno pliocenske. V Murski dolini je talna voda vsaj na predkvartarnih sedimentih. V dolinah Krke pa odpade tudi ta kriterij doloevanja debeline kvartarnih sedimentov. V dolini Kobiljskega potoka so se-verno od Motvarjevcev pred leti kopali na vzpetinici tik ob dravni meji v pliocen vodnjak, ki ni priel do talne vode niti pri globini 23 m, kar je znatno nie, kot je talna voda v vasi, kjer imajo le 35 m globoke vodnjake.

    Vzhodno od Kobil j je na dnu doline ve metrov globoka sivkasta ilovica, ki jo je nekdaj izkoriala veja opekarna. Pri hii t. 226 so poleti 1954 kopali 8 m globok vodnjak. Pod vrhnjimi 4 m debelimi

  • ilovicami s temnimi (humusnimi?) vloki je bilo 2 m meanice peska, ilovic in proda in nato pol metra glinenih in prodnatih plasti.

    Tako kot Kobljski imajo tudi drugi proti vzhodu tekoi potoki iroke aluvialne ravnice, ki so ve ali manj vse poplavna podroja. Poleti 1954 so v alovcih kopali blizu ceste vodnjak, ki je odkril 4 m rjavih ilovic in 2 m sivkaste do modrikaste ilovice-gline. Pod Salovci si je Velika Krka poglobila strugo pri nekdanjem kopaliu skozi recentno naplavino v modrikasto glino. V podobne le malce bolj peene gline je vrezana tudi struga Peskovskega potoka pri mostu v Petrovcih. V jamah zahodno od Marofa je oitno, da je recentna naplavina Markovskega potoka precej drugana, bolj meana, pe-ena in manj kompaktna kot je stareja rjavkasta ilovica pod njo, kar bi kazalo na to, da ne gre tu kot drugod ob Krki vse dolinske sedimente uvrati v eno, postpleistocensko dobo.

    Nije pleistocenske terase

    Nije pleistocenske terase so ohranjene na robovih obmurske rav-nine v tirih loenih zaplatah: na gorikem obrobju od avstrijske meje do Teanovcev, ob Slovenskih goricah v Apaki ravnini, od Gor. Radgone do Krievcev ter nekako od Razkrija naprej proti vzhodu do okolice Sv. Martina, kjer se terasa raziri v medjimurski plato.

    Najobseneja zaplata je ob Gorikem, najbolj razlenjena v stop-nje pa je med Kunico in Ledavskim dolom.

    Cankovska terasa. Ob spodnjem robu je okoli 24, ob gornjem okoli 10 m nad aluvialno ravnico Kunice in Ledave. Pod prstjo so peene ilovice, ki so jih kopali e za poljske opekarne, nie pa je navadno siva ilovica, ki jo odkrivajo pri kopanju vodnjakov. Pod njo je navadno vodonosni kremenev prod. Vsa terasa je kultivirana. Na njej sta dve naselji, na spodnjem robu Cankova, na zgornjem Korovci.

    Cankovska terasa onstran Ledave nima ve izrazitega nadalje-vanja. Le nizko, mono proti jugu nagnjeno teraso pri G. Strugovcih bi morda kazalo e uvrstiti k njej, eprav je njena spodnja jea e zabrisana.

    Zapadno od Kunice se Cankovska terasa nadaljuje v teraso Rottanbodna, ki je znatno bolj gozdnata. Ob njeni spodnji jei je Slovenska Gorica, ki ima podobno lego ob jei kot Gorica pri Pu-concih.

    Po Wiesbocku in Winklerju (6, str. 226, 2, str. 43, 44) se v okolici Cankove kona terasa Helfbrunna, ki je domnevno riko-wiirmske interglacialne starosti. Winkler pravi, da ima v Grakem niavju

  • 2,2 %o strmca in da zato ne konvergira ob Muri navzdol. Ker pa ima Mura na prouevanem ozemlju le 1,03 %0 padca, je verjetno, da pride terasa pod aluvialno naplavino ali pa, da je bila odnesena.

    Winkler priteva terase Apake ravnine k starejemu aluviju. Pri tem se naslanja predvsem na majhno relativno viino nad Muro (2, str. 32). To pa velja le za spodnji rob terase. Ker pa se terase proti jugu mono dvigujejo, ima juni rob do 38 m relativne viine. Ob spodnji jei je mestoma razkrit murski, veinoma apnenasti prod,

    SI. 1. Radenska terasa Jea pri I l jaeveih na Murskem pol ju , ob n j e j mokrotn i svet opuenega murskega rokava

    vije dele pa pokriva debela siva do sivorjava vododrna ilovica. Vse kae, da gre za ve teras, ki jim je vmesne stopnje zabrisala proti severu drsea Mura.

    Radenske terase ne moremo imeti za enostavno nadaljevanje Apake ravnine, ker se ta zahodno od G. Radgone izklini v n. v. okrog 21015 m, radenska pa se prine pod G. Radgono v n. v. okrog 21517 m, to je okr. 15 m nad Muro. Njen gornji rob je pri gornje-radgonski opekarni v n. v. 230 m, pri Crenjevcu ob tamkajnjem potoku z goric pa se vzpne do okr. 250 m. Relativna viina obeh robov proti jugovzhodu pada, je pri Stari Novi vasi 5 odn. 20 m nad Muro, nato pa se znia e bolj. Ravnina ob avnici teraso prekine. Njeno nadaljevanje moremo iskati ele pri Stroji vasi, kjer bi bilo treba detaljne tudije, e je tamkajnjo vrajno ustje Kostanjevice e teti

  • k tej terasi. Pri Stroji vasi sta, dve stopnji, prva v n. v. 180 m na njej je kmetijska ola , druga v n. v. 190 m.

    Winkler (2, str. 54) priteva radensko teraso zaradi prevlade ap-nenastih prodov in peskovite vrhnje ilovice k ledenodobni tvorbi. Bila bi naj ekvivalent rike terase Grakega polja.

    Sebeborska terasa. Cankovsko teraso omejuje navzgor izrazita jea, nad katero se prine nov sistem razmeroma e malo razrezanih teras. Prinejo se v n. v. okrog 230 m, to je okr. 25 m nad Muro, gornji rob prve serije pa je okr. 245 m (40 m r. v.). Pokriva jo veinoma gozd.

    V n. v. okrog 245 m je gornji rob terase tudi med Ledavo in Bo-donskim potokom. Tu je terasa precej nagnjena na jug in ima ne-izrazito spodnjo jeo. Od tu pa vse do nad Moravcev na vzhodu je ta terasa markantna in izrazita. Na ali ob obeh robovih je vrsta vasi. Pri alamencih je nad njo v poboje terciarnih goric vrezana v n. v. 23550 m polica, na kateri stoje gornje kmetije. Mogli bi jo imeti za viino, do katere so begali kvartarni sedimenti, ki jih je voda kasneje zniala, tako da tvorijo danes nekaj metrov nijo sebeborsko teraso. Ob Puconskem potoku se v Vanei gornji rob terase zvia na 250 do 255 m n. v. Na obeh straneh doline Puconskega potoka so na njej tu in tam poloneja mesta, ki pa jih ne loijo vidni in trajneji parobki ali jee, tako da ni mogoe ugotoviti ve stopenj. Spodnji rob je pri Puconcih v n. v. 25055 m, t. j. okr. 22 m nad Muro. Ker lei kraj Puconci na aluvialni ravnici ob Puconskem potoku, ki je razrezal teraso, imenujem vso teraso po kraju Sebeborci, ki lei na njej. V zgornjem delu vasi je nekaj ravnejih polic, posebno v n. v. okr. 235 m. Na njih so deli vasi z imenom kalii, Andrejci (tudi Pri Kranjevih), Pri Matejih in Pod lakom. Med Sebeborci in Moravci se gornji rob terase znia na okr. 224 m, severno od Teanovec na 21015 m, nakar se proti potoku Breznovici naglo znia na 20510 m in nato pri Bogojini hitro izgine, eprav bi se terasa glede na dose-danje relativne viine e lahko dvigovala nad aluvialno ravnico dalje ob Gorikem. Spodnji rob se znia od 223 ni pri Lemerju na 218 m nad Gorico, 215 m pri Lapovem mlinu, 209 m pri Martjancih, 192 m pri Moravcih in 189 m (t. j. 1014 m nad Muro) pri Teanovcih, ki so ob spodnji jei postavljena vrstna vas.

    Lokalni parobki in police se na terasi javljajo predvsem vzhodno od Sebeborec, kjer je ve deset metrov dolga 12 m visoka jea v vzhodni smeri, sicer pa se povrje dokaj enakomerno zniuje proti jugu.

    martinska terasa. Med Strojo vasjo in Veico je najnije po-boje Slovenskih goric kot obrueno in bolj strmo. Izpodkopala ga je oitno Mura, ki pa je puala ob goricah im dalje na vzhod tem iro akumulacijsko teraso. Ta se prine pri Veici v n. v. okr. 200 m in te viine se dri martinska terasa pri vsem nadaljnjem poteku

  • ob Medjimurskih goricah. Manj enakomerna je viina nad Muro, ki je pri Veici okrog 20 m.

    Pri Sv. Martinu se terasa vedno bolj zraa z medjimurskim platojem, ki je med Dravo in Muro. Vzhodno od vasi sta v povrju terase dve stopnji in sicer v n. v. 180187 m in 190193 m. Ob cesti Mursko SredieStrukovci pa so lokalne uravnave v n. v. 16575, 175185 in 200203 m.

    Po Winklerju sta sebeborska in martinska terasa ekvivalenta in spadata v tako imenovano srednjo terasno skupino, ki naj bi bila iz velikega (mindel-rikega) interglaciala. Po zgornjih rdekastih ilovi-cah sklepa Winkler na suho toplo (mediteransko) klimo ob asu na-stanka. Po njegovem te terase ob Muri navzdol ne konvergirajo. Na pregledni karti je uvrstil k njima na naem ozemlju e viji del radenske terase, ki naj bi imela nije relativne viine kot njen ekvi-valent sebeborska terasa na severni strani Mure in to zaradi inten-zivnejega tektonskega dviganja ob Gorikem (2, str. 54, 58).

    O sestavi nijih pleistocenskih teras sem dobil naslednje podatke. V naselju Cankove z imenom Na bregi so pri kopanju vodnjaka

    v n. v. 230 m izkopali od zgoraj navzdol: 10 m rjave in svetlorjave ilovice, 1 m trde sive gline, nakar je bila v kremenevem produ voda. Vodnjak v Gornjih Zenkovcih (hi. t. 51, n. v. 230 m) je razkril: 3 m rjave ilovice s tevilnimi elezovimi konkrecijami, 3 m proda, 2 m sive gline, nakar je bila voda. Nie v vasi (hi. t. 18) pa so nali: pol metra kremenevega proda, glino, v globini 8 m pa vodo. Puconska opekarna koplje v teraso s povrino 223 m. Od zgoraj navzdol je razkrito: 0,20,3 m prsti, 1 m peene rjave ilovice, 2,4 m trdo sprijete votlikave rjave peene ilovice, 2,2 m sivorjave ilovice z vloki gline in z elezovimi konkrecijami, v n. v. 206 m pa se ob dnu odkopa ostro prienja prod, mestoma sprijet v plasti kon-glomerata z vloki humusa in kremenovega peska. V jeo sebe-borske terase se z juga zajeda ob cesti iz Rimske arde v Puconce gramozna jama, imenovana Gorigorova banja, ki je razkrila naslednji profil: 0,2 m prsti, 1,6 m trdo sprijete rjave ilovice z el. kongrecijami, 3 m preteno kremenevega proda s povpreno velikostjo prodnikov 11,2 cm in z maksimalno velikostjo do 34 cm, 0,8 m plastovite kompaktne peene ilovice, 0,1 m sive peene ilovice, v n. v. 206 m pa se prine kremenev prod, ki ga je odkritega za 3 m. Povprena podolna os prodnikov je 2 cm, najveja 10 cm.

    Iz doline Puconskega potoka se v sebeborsko teraso zajeda jama separacije kremenevega proda in peska. Pod prstjo je v njej v n. v. 22528 m do 2 m debela sivorjava ilovica, nato pa ist spran kre-menev prod z vloki peska. Pod njim je bila poleti 1954 odkrita v poizkusnem kopu modrikasta glina. Ker je bila homogena in sor-tirana, je verjetnost, da je jezerskega nastanka.

    Vrtine v okolici so pokazale, da sega povpreno 6,5 m debela plast kremenevega proda do okrog 300 m vzhodno od doline. Visi

  • proti j u g u vzporedno s p o v r j e m in tokom P u c o n s k e g a potoka. 4 Vse to dokazu je , da j e kremenev prod t u k a j nanos Puconskega potoka . V n jegovem pore ju j e n a j v e kremenevega p r o d o v j a v pov i r ju .

    Kar je v Martjancih vodnjakov nad jeo terase, so globoki na-vadno okrog 10 m. So skopani v 6 m ilovice, 2 m gline, nakar je v pesku in produ voda. V Moravcih (n.v. 204 m) pridejo vodnjaki v globini okrog 4 m na vodonosno sivo glino, redko pa na prod.

    O radensk i teras i govore nas lednj i poda tk i . Z a p a d n o od raden-skega mostu ez Muro je blizu pos lop j a , v ka te rem polni jo s lat ino

    SI. 2. Separacija v Puconcili Odkop kremenevega proda . Vodo v mlakah z a d r u j e t a lna sivica

    v steklenice, v jeo terase vkopana jama. Pod povrjem z n. v. 302 m je 2,33 m peene rjave trdno sprijete votlikave ilovice z redkimi peenimi in prodnimi zrni ter el. konkrecijami, pod njo pa vei-noma apnenast prod.

    V Moti so skopani navadno 7 m globoki vodnjaki v trdi ilovici. V Vuji vasi pridejo v gornjem delu vasi v globini 8 m, pri oli v globini 68 m, v nijem delu vasi pa 34 m pod vrhnjimi ilovicami na prodno plast, ki vsebuje talno vodo. Na gornjem robu terase pri Vuji vasi imajo pri kmetiji ijanec v n.v. 211 m 19 m globok vod-njak, ki zajema vodo v priblino isti viini kot je v vasi, in sicer

    4 Poroilo Zavoda za raziskavo materiala, ki sem ga dobil na vpogled v pisarni podjetja Separacija kremenevega peska v Puconcih. Tipkopis.

  • prav tako v prodni plasti. Podobno je pri Stari Novi vasi. V tej vasi na spodnjem robu terase rpajo vodo iz talnih prodnih plasti v 6 do 11 m globokih vodnjakih, v okrog 14 m vie leei Dobrovi pa so poleti 1954 kopali vodnjak v 10 m rjavih ilovic z modrikastimi vloki, 2 m modrikaste gline, 2 m proda, v katerem je talna voda.

    V Krievcih so vodnjaki, ki segajo do talne vode v produ, glo-boki do 12 m.

    V martinsko teraso so v Veici pri hi. t. 19 kopali gramoz, pri emer so odkrili 0,4 m prsti, 2,5 m peene ilovice, 3 m trdo spri-

    Sl. 3. Suhi jarek graba na medimurski ravnini

    jete sivorjave ilovice s sivimi in rjavima peenimi vloki in rjavimi lisami, 0,3 m gline, 1,2 m rjave ilovice, 1 m rjavega peska, 0,5 m me-anice proda in peska, v n. v. 168 m 4 m proda v plasteh, pod njim siva glina.

    Pri cerkvi v Razkriju je v n. v. 187 m 18 m globok vodnjak, ki rpa vodo iz prodne plasti. Pri hi. t. 59 so kopali vodnjak v 6 m debele ilovice in 10 m meanice proda in peska. Pri hi. t. 52 je v n. v. 197 m 19,5 m globok vodnjak skopan v 8 m ilovice, 1 m debelega vloka rjavega proda, 8 m ilovic in v talne prode.

    V hrvakem Sv. Martinu je pri hi. t. 182 skopan 10 m globok vodnjak v 8 m sivih in rjavih ilovic, v 1,5 m svetlorjave ilovice, nakar je v kremenevem produ voda.

  • V Murskem Srediu je murska struga poglobljena v kvartarno teraso z n. v. 165 m. Do gladine Mure je razgaljeno: 1,3 m peene ilovice, 0,2 m kremenevega proda, 4 m menjave kremenevega proda s sivimi in rjavimi peski, 1,5 ni pliocenske gline. Med prodom in glino so izvirki vode.

    SI. 4. Opekarna v en-kovcu severozahodno

    od akovca V r h n j e svet le peene ilovice p r e h a j a j o navzdol v t emne

    kompak tne ilovice-gline

    Da bi nael stik med mursko in dravsko akumulacijo, sem zasle-doval vodnjake v vaseli med Murskim Srediem in akovcem in nato e ob Dravi navzgor v ormoki terasi.

    V Strugovcih niha globina vodnjakov med 10 in 22 m. Neki 22 m globok vodnjak je skopan v same ilovice, vodo pa vsebuje talna glina. V Zikovcih je 40 m globok vodnjak. V Makovcu pridejo do 16 m globoki vodnjaki do vodonosne gline. Med njimi je 34 m glo-bok vodnjak, ki je dobil stalno vodo v produ. V opekarni v en-kovcu je razgaljen naslednji profil: 5 m sive do rjavkaste ilovice, 1,3 m sive ilovice, 1,5 m temne, vasih rnkaste, oitno humusne ilovice, 1,3 m sivorjave ilovice, 0.6 m modrikaste ilovice. Tik pod Medjimurskimi goricami imajo v Lopatincu pri hi. t. 52 (n. v. 215 m)

  • 49 m globok vodnjak, ki je prebil 24 m ilovic, pod katero je pesek in prod ter nato trda rnkasta glina, kakrna je tudi v opekarni entovc. V obeh krajih je priblino v istimi viini. V Brezju (hi. t. 14) je 16,5 m globok vodnjak'v ilovicah. Pri Crenanu kopljejo v jeo ormoke terase ilovico za opekarno. Pod vrhnjimi, trdo sprijetimi, votlikavimi in peenimi ilovicami je rjava ilovica s tevilnimi kon-krecijami in obarvanimi lomnimi ploskvami.

    Profil, razkrit v opekarni Ormo: 2 m peene ilovice, 2 m rjave ilovice s konkrecijami, 0,8 m temnomodrikaste do rnkaste gline, v

    SI. 5. Jea ormoke terase pri Nedeliu V r h n j e peene ilovice so na neka te r ih k r a j i h kopale z d a j e opuene po l j ske opekarne

    in s tem raz i r i le obreno dravsko ravnico

    n. v. 201 m svetle modrikaste gline, nakar je menjavanje okrog 20 cm debelih plasti proda in gline. V Dobrovi nad Ormoem imajo v n. v. okrog 250 m 49 m globok vodnjak, ki je priel do vode v produ in glinah.

    V vseh teh profilih so naslednje skupnosti. Sestava je mono meana in se spreminja od kraja do kraja. Kjer je terasa razmeroma visoka to pa je predvsem ob vejih pritokih so na vrhu najprej peene kompaktne ilovice brez humusnih primesi. Vtis je, da gre za tvorbo iz glacialne dobe. Spodnje ilovice so najvekrat rjave in imajo neredko konkrecije elezovega hidroksida in so prepreene z rjavimi lisami, kar vse kae na mono izluevanje eleza. Rjave ilovice se ponekod e prepletajo s prodi, ki so veinoma kremenevi.

  • Ponekod (n.pr. v Puconcih) je oitno, da je ta prod preneen z goric. Kjer ni vejih pritokov, je vtis, da so ti vodonosni prodi med goricami in aluvialno ravnico precej horizontalni. V dravski akumulaciji pro-dov ni, njihovo mesto in funkcijo pa zavzema humusna ilovica-glina. V osnovi se prepletajo tam, kjer prihaja iz goric veji pritok (n. pr. pri Dobrovi nad Ormoem, Puconci), plasti proda z plastovitimi ilovicami-glinami.

    N i j e p l e i s t o c e n s k e t e r a s e s o v g o r i k i h d o l i h ohranjene le krajevno. Ob goriki Ledavi so terase na levi strani od Rogaevcev navzdol. Na slemenskem pomolu med Slavekim in Le-davskim dolom, na tako imenovanem Kosednarjevem bregu, je ira terasa iz vrhnjih ilovic in spodnjih prodnih plasti nekako 1520 m nad Ledavo (n. v. 23540 m). Iznad te ilovnate terase se ostro dviguje pliocensko sleme, ki se zviuje proti severu. Podobno relativno viino kot jo ima terasa na Kosednarjevem bregu, ima terasni pomol s cer-kvijo v Rogaevcih. Onstran dola je na desnem poboju prav tako ilovnata terasa, kjer je izrabljala ilovnate plasti poljska opekarna. V Slavekem dolu se ilovnata terasa najbolj raziri pri Motovilcih, ki imajo na njej vako polje. Ob Makovem potoku, ki je napravil ojo dolino, so terase neizrazite. Na njih stoji 16 m nad strugo mo-anska cerkev. V Vanei se da po krajevnih usekih ugotoviti, da se sebeborska terasa nadaljuje e ob potoku navzgor, le da so tu terase morfoloko e manj izrazite.

    eprav so doline Velike Krke iroke, ni skoraj nikjer akumula-cijskih kvartarnih teras. Samo med alovci in Hodoem je levo po-boje v stopnjah. V alovcih lei na spodnji polici, ki je le 34 m nad Veliko Krko, spodnja vrsta hi, nad okrog 10 m visoko jeo, kjer se povrje drugi izravna, pa je med ilovico najti tudi nekaj karne-nitega drobirja, kar bi kazalo na pleistocensko starost ilovic. Podobno ilovico najdemo tudi na gornji polici v Hodou, kjer deluje poljska opekarna. V dolini Male Krke vzbuja pozornost zelo polono do-manjevsko polje, na katerem ni sedimentov, ki bi se razlikovali od osnovnih, pliocenskih. Morda je v kvartarju nastala polica, na kateri stoji le nekaj metrov nad poplavno ravnico domanjevsko naselje. Na nasprotni strani potoka pa je ob poti v Sredie ohranjena za-plata akumulacijske terase s povrjem v n. v. 148150, t. j. kakih 68 m nad potokom. Rjava ilovica se oitno razlikuje od pliocenske podloge in zaledja.

    Celotni vtis je, da je znaten del kvartarnih sedimentov v vzhodnih gorikih dolinah pokopan ha dnu dolin. Krka s pritoki e danes ne kae znakov intenzivneje erozije. Jugoslovansko ozemlje zapusti v n. v. 225 m; Mura ima na istem poldnevniku e 166 m n. v.

  • Najvije, e znatno razlenjene pleistocenske terase

    Nekatera terciarna slemena imajo ob murski dolini drugane za-etke kot so v osredju goric. Na njih je na vrhu ve metrov iroka ravnica, pokrita z ilovicami.

    Najire take ravne predstopnje ima sleme med Kunico in rn-skim potokom pod vasjo Gerlinci. Sebeborska terasa, na katere spod-njem robu stoji cankovsko naselje Na bregi, je pri Gornjih rncih oddeljena z jeo od vijih teras, ki se prinejo v n. v. okrog 280 m (okrog 80 m nad Muro) in segajo vse do okrog 205 m (103 m), to je do vasi Gerlinci. Terase so iroke ve deset metrov; ob kolovozih je vidna ilovica s kremenevimi prodniki, pokriva pa terase veinoma gozd. ire, z rjavo ilovico prekrito povrje ima na zaetku tudi sleme med rnskim in Ledavskim dolom. Na njej so na ilovnati mo-krotni zemlji polja, medtem ko je poboje slemena, kjer so vinogradi, iz peskov oitne pliocenske starosti.

    Teavno je razloevati pleistocenske terase od pliocenskih posebno na vzhodnem Gorikem. Sedimenti, ki so jih odkrile na Filovskem bregu nove naftne vrtine v poletju 1956, se na vrhu slemena (285 n. v., to je 112 m nad Muro) po rjavi barvi in strukturi loijo od pliocen-ske osnove.

    Veji kompleks najvijih domnevno e pleistocenskih teras je v trikotu med Muro in avnico. Ob potokih, ki teejo iz vzhodnih Kapelskih goric proti jugovzhodu v avnico, je med Slaptinci in Bueovci nad radensko teraso viji, e razrezan ilovnat svet, kjer sega ilovnata odeja po vrhu slemen do okrog 250 m n. v. (60 m nad Muro). V tej viini preidejo njive in travniki, ki so na ilovicah, v Gornjih Zasadih v vinograde, ki so e na preteno kremenevih prodih Murskega vrha.

    Podoben znaaj ima tudi sleme med Turjo in avnico med Gaj-ovci in Staro goro. Pri hi. t. 71 so v Gajovcih poleti 1953 kopali vodnjak, ki je odkril vrhnje rjave ilovice s pegami elezovega hidro-ksida, nato meanico raznih ilovic, peskov in proda, v globini 17 m pa glino. Sestava sedimentov kae na pleistocensko starost.

    Na Kamenskem vrhu zahodno od Ljutomera, kjer se z vrha od-cepi cesta proti Cezanovcem, je na terasi v n. v. 23558 m razkrita rjava ilovica, ki ima drugano sestavo kot niji, pliocenski prodni sedimenti.

    Podoben primer, da prekriva kvartarna naplavina starejo plio-censko osnovo, je nad Ljutomerom, kjer je na eni od polic v n. v. 215 m osnovna ola. V priblino isti viini je vzhodno od kmetije Zemlji meja med vrhnjimi vinogradi, ki so na dakijskem (?) produ, in nijimi njivami, ki so na ilovicah. Malce nie jih koplje ljutomerska opekarna.

  • Wiesbock in Winkler (6, str. 227; 2) pritevata v Murski dolini na avstrijskem Grakem niavju k pleistocenskim e terase z viino 150200 m nad Muro. Do teh viin bi se naj po Wink!erju (2, str. 66 do 78) sedimentirale po fazi murske erozije, ki je poglobila dolino za 3035 m v zgornjeplioeenski ravnik. Bulla (8) priteva k pleistocenu v osredju Panonske niine e terase do relativne viine 80115 m.

    4. Problematika pleistocenskih teras

    Po Winklerju naj bi nastale kvartarne terase v Grakem niavju prvenstveno zaradi razlinih tektonskih premikov, v glavnem zaradi epirogenetskih sprememb, lokalna tektonska premikanja pa naj bi povzroila; da so se te terase ohranile samo na nekaterih mestih. e danes trajajoi tektonski premiki bi naj bili po Winklerjevem na-ziranju vzrok, da se zaletava Mura ponekod v poboje goric in jih izpodkopava, dolinski in reni asimetriji (2, str. 100120).

    Vpraanje tektonskih premikov na Gorikem bodo osvetlili rezul-tati prouevanja pliocenskih nivojev, ki slede. Ker je skual Winkler pojasniti vse anomalije samo s tektoniko, ni opazil, da so vsa mesta, kjer Mura izpodkopava poboje goric (glej podobo 1 v njegovem delu 2 med str. 6 in 7), tam, kjer s teh goric ni vejih pritokov, pa pa pritekajo v Muro z nasprotne strani. Povsod tod (n. pr. Lipniko polje, Mura pod pilfeldom) so ob ustju daljih pritokov ohranjene obsene kvartarne terase. Na Lipnikem polju odrivata Muro veja potoka Laznica in Solba proti vzhodu, v obmoju Apake ravnine pa dobiva Mura dalje pritoke samo z nasprotne strani, iz Grabenlanda. Isti pojav je tudi v jugoslovanskem Pomurju. Ker pridejo skraja z leve, gorike strani mnogo dalji pritoki kot s Kapelskih goric, so ohranjene terase predvsem na goriki strani. Dalje na vzhodu po-stanejo dalji pritoki z desne strani, z Ljutomerskih in Medjimurskih goric, in samo pod njimi so se ohranile kvartarne terase, ki na severni strani izginejo, im postanejo goriki pritoki vzhodno od Martjan-skega potoka neznatni. Kvartarne terase so se prav tako ohranile ob Spodnji avnici tam, kjer sprejema s Kapelskih goric pritoke, ki jih z nasprotne strani ni, ker jih je odvzela sosednja Turja.

    K problematiki, ali so nastale kvartarne terase na alpskem ob-robju predvsem zaradi tektonskih ali klimatskih vzrokov odnosno v koliko jih je nasula glacialna reka in v koliko so delo pritokov s tedaj periglacialnega sveta, se na naem ozemlju pridruuje e nova okolnost, ki izhaja iz velike irine Murske doline. Na prouevanem ozemlju je ta dolina iroka do 19 km, njeno dno pa je izoblikovala reka, ki ima danes na 67 km dolgem toku od izpod Stogovcev na Apakem polju do pod Murskim Srediem 1,03 %o strmca (ob zrani

  • razdalji 52 km le 1,3 %o.5 Zrano razdaljo navajam tudi zato, ker je Mura v zapadnem delu, nekako do Vereja, ve ali manj regulirana, ne pa ve vzhodneje, kjer se njen tok razpusti v tevilne rokave. Od Vereja do sotoja Savnice je zrana razdalja za eno etrtino, od tu do Murskega Sredia pa za okrog dve petini kraja kot dejanski glavni murski tok. Strmec pritokov je znatno veji. Gornja Ledava ima od prestopa dravne meje pred sotesko Kugel do vasi Topolovec okrog 2,33 %0, Puconski potok pa v spodnjem delu v obmoju sebe-borske terase 6 , 2 5 % o , vie pa nekoliko ve. Na ravnici, ki jo je izobli-kovala Mura, se tako obema potokoma, e bolj pa ostalim manjim, zmanja strmec. Nasproti 2,33 %o v gornjem, gorikem delu ima Le-dava v spodnjem delu, na dnu murske doline, do sotoja s Puconskim potokom pri Soboti, kjer se ji vodna mnoina ne povea bistveno, le 0,57 %o strmca. e bi tekla Ledava tudi v Murski dolini v severno-juni smeri v Muro nekje pri Skakovcih, bi imela 2 %o padca.

    Pritoki so torej nujno prisiljeni k odlaganju plavja ob prestopu v Mursko dolino zaradi zmanjanja padca podolnega profila vselej, kadar je Mura odmaknjena k nasprotnemu grievju. Kadar je n. pr. tekla Mura delj asa ob robu Kapelskili goric, to je okrog 15 km vstran od Vanee, kjer se odpre dolina Makovskega potoka pri vstopu v Mursko dolino, je Puconski potok mogel nasuti na prestopu na mursko ravnino vraj, visok do 30 m nad Muro, e je hotel obdrati isti padec kot ga ima danes pri Vanei (6,25 %o). Ko pa bi se nato Mura pribliala spet severnemu robu doline, bi izpodrezala vraj in povzroila, da bi Puconski potok vanj sam vrezal dolino, ker mu je Mura zniala erozijsko bazo.

    Poleg klimatskih in eventuelno tektonskih vzrokov nasipavanja moramo zato upotevati tudi lego murske struge.

    V vidu omenjenih razmer se mi zdi dvomljive vrednosti, e po-vezujejo v tako irokih dolinah kot je Murska robne terase po rela-tivnih viinah in iejo isto sestavo povsod, ko moramo raunati, da je dobren del materiala nanos pritokov z goric. Zato ni nujno, da ne sovpadajo faze erozije in akumulacije glavne reke in pritokov za-

    5 Na posameznih odsekih so strmci naslednji:

    Apako polje od Stogovcev . n. v .

    2 2 6 m

    Dolina struge

    Strmec struge

    Zrana razdal ja

    Njen strmec

    do Podgrada. 206 m 11,9 km 2 , 1 9 % o 11,2 km 2 , 3 2 /oo Radgonska antiklinala

    do Mote 192 m 1 1 , 9 km 1 , 1 8 /oo 1 1 km 1 , 2 7 /oo Zahodno Mursko polje

    do Verejskega mostu . 180 m 9 km 1 , 3 3 %>o 8 , 2 5 km 1 , 4 5 % o Vzhodno Mursko polje

    do sotoja Savnice . . 167 m 1 5 , 5 km 0,85 o/oo 11,75 km 1,11 /oo Medjimurje

    do Murskega Sredia . 159 m 16,8 km 0 , 4 8 /oo 1 0 , 7 5 km 0 , 7 4 % o

  • Srdiki irt9

    Karta II. Vzdolni profili nekaterih slemen na Gorikem. Nivoji so oznaeni z debeljo rto

  • radi glacialnega odnosno periglacialnega podnebja. Kadar je bila na primer Mura v fazi poasnega a trajnega poglabljanja struge, so bili na oddaljenem robu doline bolji pogoji za akumuhacijo pritokov kot takrat, kadar je glavna reka poasi akumulirala in zato stalno me-njavala strugo in odnaala robne vraje.

    S tem ne zanikam pomena klimatskih sprememb in akumulacije Mure za kvartarne terase. Da je pleistocenska akumulacija Mure segla e na na teritorij, so dokaz apnenasti prodi (n. pr. v jei radenske terase pri Radencih), talni sedimenti teras, ki ustvarjajo vtis, da je zvievanje murske struge mestoma zajezilo pritoke na robu doline s prodi, preko katerih in med katere se vpletajo sive ilovice in gline. Poleg tega nimajo terase vrajni znaaj povsod in je vmesne ravne povrine teras mogla izoblikovati predvsem Mura.

    Ker so v prouevanih terasah na kratke razdalje se spreminjajoi sedimenti, ki so verjetno razlini tudi po starosti, se mi ne zdi pre-priljivo, e n. pr. Winkler (2) vsej terasi v Grakem niavju pripisuje enako starost po osamljeni paleontoloki najdbi.

    Predkvartarni nivoji

    Meja med kvartarnimi in pliocenskimi nivoji je posebno na Go-rikem teko dololjiva. Oteuje jo pomanjkanje geoloke karte za veino ozemlja. Geomorfoloki kriterij, da so pleistocenske terase manj razrezane od pliocenskih, nudi trdnejo oporo samo na zapad-nem Gorikem. Vzhodneje ni vidneje razlike med nijimi kvartar-nimi terasami in vijimi pliocenskimi nivoji na vrhu slemen.

    Prouevanje predkvartarnih nivojev sem zael s kartiranjem le-teh (karta I). V ivahno razrezanem terciarnem svetu, kakren je na Gorikem, se nivoji niso ohranili v vejih kosih. Iskati jih moremo predvsem na vrhu slemen, e ohranjajo ta na razdalje ve deset me-trov isto ali skoraj isto nadmorsko viino (karta II). To viino sem vzel za indikator prvotnega nivoja, kajti malo je verjetnosti, da bi vrh slemena e ohranil isto viino, e bi ga naknadno obutno zniala denudacija, ki ima na petrografsko tako pestrih sedimentih, kot so na Gorikem, gotovo zelo razlino intenziteto. Taka mesta, ki so ohranila nekdanje nivoje vsaj v eni dimenziji, so samo na vrhovih slemen med glavnimi ali stranskimi pritoki.

    Ze pri kartiranju sem skual doloevati pripadnost ostanka k ni-voju, ki bi imel priblino enako nagnjenost kot Mura. V nasprotju od priakovanega sem lahko ugotovil, da se javljajo na sosednjih slemenih nivoji le v istih viinah ali jih pa ni. Zato sem na karti povezal sosednje nivoje z istimi nadmorskimi viinami v isti nivo. Tako sem lahko povezal v nek sistem veliko veino ravnih slemenskih odsekov-ostankov nivojev, nekaj pa jih je moralo ostati izven njega, kar pa se mi zdi naravno, saj so mogle vode z erozijo ali denudacijo

  • ustvariti manje ravnice tudi v asu spuanja erozijske baze, to je med tvorbo dveh nivojev. Na vrhu slemena je lahko ostanek bolj ali manj polonega uglajenega povrja, ki je bilo nagnjeno pravokotno na smer dananjega slemena. Vkljub sploni nagnjenosti pliocenskega povrja lahko v tem primeru dobimo raven slemenski nivo.

    e profili, napravljeni vzdol vrha nekaterih gorikih slemen (karta II), nas prepriajo, da se nivoji ne zniujejo neprekinjeno iz najvijega dela grievja na vzhod in jug in da torej ne izdajajo enotnega, proti vzhodu nagnjenega predkvartarnega zgornjepliocen-skega erozijsko - denudacijskega peneplaina, kot meni A. Winkler (2, str. 7991). Med vijimi nivoji na vijih slemenih so ohranjeni na nijih slemenih niji nivoji (n. pr. nivo 300 m v podroju Sotine med nivoji 400 m), kar govori za policiklini, e z ravninami in poboji razlenjeni relief predkvartarne dobe.

    Manj trdnih zakljukov je dala prouitev nivojev na Lendavskih goricah. Na teh osamljenih, sredi kvartarnih ravnin stojeih goricah so slemena kratka in ravni odseki na njih redki, na blinjih slemenih neenako visoki, brez vidnega reda glede zvievanja in znievanja. Nekaj ve je ravnih odsekov na vrhu slemen le v viinah 290310 m. Ta nivo je edini izrazit na vsem grievju in e zaradi srednjeplio-censkih sedimentov, v katerih je (1, geol. karta), verjetno predkvar-tarne starosti. Pogosteji ravni odseki na vrhu slemen so e v n. v. 26575. k

    Prve viine, v katerih se na irem sosedstvu prinejo na jugo-vzhodnem Gorikem javljati ravni odseki na vrhu slemen, so 250 do 260 m. Zelo pogoste so okrog Bukovnice na razvodju med ledavskimi pritoki in Kobiljskim potokom. Vpraanje, ali so ostanek staropleisto-censkega ali e pliocenskega ravnika, ostaja odprto.

    Prvi viji, e bolj oitno predkvartarni nivo je na vzhodnem Gorikem v viini 27075 m. Raztresen je po vsem poreju Krke, vendar poredko. Na zahod sega do Martjanskega potoka. Na karti je vrisan osemkrat.

    Nivo 280285 je prav tako poredko raztresen po slemenih vzhod-nega Gorikega, gosteje le v poreju Velike Krke. Na zapad segajo ostanki na junem robu Gorikega do Bodonskega potoka.

    Na priblino istem teritoriju je najti tudi ve nivojev v viinah 290295 m.

    Nivo 295315 m se javlja v dveh stopnjah. Stopnja 295305 m je zelo pogosta; samo v poreju Krke in Kobiljskega potoka je vrisana 40-krat. Nivoji te viine so pogosti posebno okrog Fokovcev in V. Do-lenev. Na junem Gorikem sega do Grajskega potoka, nekaj ostan-kov pa je tudi v kraju Sotina.

    Vija stopnja istega nivoja v n. v. 308315 m se javl ja sama, brez nije stopnje, predvsem na zapadnem Gorikem.

    15* 227

  • Nivo 520235 m je na Gorikem redek, vendar dokaj izrazit. Javl ja se na vseh primerno visokih slemenih.

    Nivo 33560 m je sicer redek, a tvori ponekod (n. pr. v Fikincih) zelo dolge, v tej viini uravnane hrbte. Pri Fikincih je teko doloiti vmesne stopnje, ki pa so vidne drugod.

    a) 33545 m. Do te stopnje se dviguje le e malo slemen v poreju Krke, ve pa nekaj ostankov na junem Gorikem (Bodonski Kamen-ak) in v Sotini.

    SI. 6. Sotinski breg z nivojem 405415 m. Slikano z j u g a

    b) 34560 m visoka stopnja je zastopana posebno okrog kraja Petrovci in okrog Gradu, v poreju Slavekega potoka in okrog Tvrdkove.

    Nivo 37088 m se javl ja navadno v dveh stopnjah. Nija v n. v. okrog 370 m je najpogosteja v osredju Gorikega, vija v viini 380 do 385 m pa prav tako navadno obroblja le obmoje nivoja 400 m, posebno okrog Kriarke8 in Vidoncev.

    Nivo 395410 m je vrhnji nivo Gorikega. Ostankov je sicer malo, vendar segajo do njegove viine in do nivojev med 340 in 400 m zelo dolga slemena od razvodja med gornjo Ledavo in Krko na vse strani. Najizraziteji primer sta Srdiki in Sotinski breg.

    Dominantni nivoji na vzhodnem Gorikem so ti okrog 300 m, na zapadnem Gorikem med ledavskimi pritoki 33560 m, v severnem srednjem Gorikem pa 400 m.

    6 O imenu Kriarka in nekaterih drugih najvij ih gorikih vzpetin glej I. G a m s , Goriko-Prekmurske Alpe. Planinski vestnik 1955, t. 8.

  • Problematika pliocenskih nivojev

    Medtem ko se gorika slemena proti jugu ob Murski dolini kon-ujejo v glavnem s precej visokim robom, prehajajo slemena na vzhodu v poreju Krke neopazno v kvartarno odejo. Nija, iz pliocenskih sedimentov zgrajena slemena pa zgube na slemenih tisto terasiranost, ki jo ima ostalo vije Goriko. Zato je tudi tu zelo teavno doloiti, do kod je bil znian relief pred prvo pleistocensko akumulacijo.

    Ve kriterijev je za doloitev maksimalne mone starosti najvijih gorikih, to je 400 m visokih nivojev. Na Srdikem in Sotinskem bregu ree nivo 400 m glinaste skrilavce in sedimente panonske starosti, na Srebrnem bregu in na slemenu ob dravni meji dalje na vzhod pa je osnova tega nivoja ist kremenov prod. Ker gre nivo v istih viinah preko gleichenberkega vulkanskega podroja, katerega sledovi na ju-goslovanskem ozemlju so bazni grohi pri Gradu in diabazni izdanki v soteski Kugel med Srdikim in Sotinskim bregom,7 je nivo 400 m mogel nastati po postpanonskem vulkanskem delovanju. Prodovje Srebrnega brega je domnevno dakijske starosti (2; 3). Podoben kre-menev prod, ki pa mu je primeane ve rdekaste ilovice in ga tudi na povrju pokriva debeleja prst, je na Lendavskih goricah do-mevno prav tako dakijske starosti (1, str. 83, geol. karta). Nivo 400 m je torej na Gorikem mlaji od domnevno dakijskega proda.

    Ugotovitev, da se javljajo mladopliocenski nivoji v istih viinah na veini Gorikega, ni v skladu z Winklerjevim naziranjem, da je mlaja tektonika razlomila in neenakomerno premaknila enotni de-nudacijsko-eroijski zgornjepliocenski nivo, iznad katerega so se dvi-govali le redki trdini. To naziranje tudi ni v skladu s podatki, ki jih isti avtor navaja v prvem delu knjige o kvartarnem razvoju na vzhod-nem obrobju Alp (2). Po teh podatkih naj bi relativna viina gla-cialnih teras ob Muri navzdol dokaj enakomerno upadala, medtem ko naj bi bila relativna viina inferglacialnih teras dokaj enakomerna. Ob intenzivni postkvartarni lokalni tektoniki bi vsega tega ne moglo biti, prav tako tudi ne tega, da je debelina kvartarnih sedimentov na dnu murske doline od izstopa iz gorovja nad Gradcem do hrvake meje precej enaka.

    Gravimetrina merjenja, naftne vrtine pri rnelavcih, Rakianu in predvsem v petievskem naftnem podroju (1), pa tudi najnoveje vrtine v filovskem naftnem in plinskem podroju (10) so pokazale, da sega nagubana alpska zgradba iz Slovenskih goric e preko Murske doline, vendar gube v Gorikem naglo polegajo proti severovzhodu.

    7 Poleti 1954 so pri lomljenju diabaza v kamnolomu Kugel odkrili med diabazom vrinjene peene nesprijete sedimente, kakrni so v okolici ozna-eni za panonske sklade. Podoben primer je opisal W i n k 1 e r iz kamnoloma Stein bei Fustenfeld (3, str. 16). Tudi ta primer kae na postpanonsko vul-kansko delovanje.

  • Tabelarni pregled teras

    Oznaba nivoja terase

    Stop-nja

    Kra jevno poimenovanje

    Nadmorska viina

    Relativna viina Oblika Starost

    i b

    c

    Canko vsk a ter. Radenska ter.

    Seb bonska ter.

    martinska ter.

    512 m

    3512 m

    2058 m

    do 38 m

    po pritokih razrezana ter. po pritokih nerazrezana po pritokih razrezana nerazrezana

    kvartar

    kvartar

    kvartar

    kvartar

    it

    C Vije pleisto-censke ter.

    270275

    do 105 m ira slemena

    slemen, nivo

    kvartar?

    pliocen?

    ni 28085 slemen, nivo pliocen?

    IV a

    b Nivo 295315 J

    a) 295205

    b) 308315

    slemen, nivo

    slemen, nivo

    pliocen?

    pliocen

    v 320325 slemen, nivo pliocen

    VI

    VII

    Nivo 335360 j

    370380 m j

    a) 33545

    b) 34560 a) 370

    b) 38085

    slemen- nivo

    slemen, nivo slemen, nivo

    slemen, nivo

    pliocen

    pliocen pliocen

    pliocen

    VIII 395410 m 395410 pliocen

    Prav tako zelo naglo naraa debelina mladoterciarnih sedimentov ob Muri navzdol. Antiklinalna zgradba pa se onstran Mure spremeni v toliko, da se antiklinale razvejijo (ormoko-selniki antiklinali je vzporeden petievski hrbet, kapelska antiklinala se na Gorikem razveji v soboko in bogojinsko (Pleniar, 1, str. 65).

    Geologi so ve ali manj edini v tem, da se je izvrilo gubanje ormoko-selnike antiklinale v postpanonu in pred sedimentacijo dakijskega proda, ki lei diskordantno na nagubanem panonu (5; 2).

  • in nivojev Pomurja

    Pogostnost na geora.

    karti Razprostranjenost Znailni k r a j i Sedimenti Opomba

    3 okolica Cankove Cankova kvart. ilovica, pesek, prod

    ob Muri navzdol konvergira

    1 od G. Radgone do Borecev

    Radenci kvart. ilovica, pesek, iprod

    ob Muri navzdol konvergira

    1 od Kunice do Bogojine

    Sebeborci kvart. ilovica, pesek, prod

    1 od Veioe na vzhod

    Sv. Martin kvart. ilovica, pesek, ipTod

    se razproste v medimjurski puhlioni plato

    med1 Kunico in Ledavo, Zasadi

    Filovski breg kvart. (ilovica na plioc.)

    8 vzhodno od Martjamskega p.

    plioc. pesek, ilo-vica, prod

    16 vzhodno od Bodonskega p.

    plioc. pesek, ilo-vica, prod

    47 vzh. in juno Goriko

    Fokovci, V- Dolenci

    plioc. pesek, ilo-vica, prod

    22 vzh., ju. Goriko Lendavske gor.

    to j e vrhnji nivo Lendavskih goric

    15 vzh. in juno Goriko

    plioc. pesek, ilo-vica, prod

    24 Goriko Fikinci, plioc. pesek, ilo-in miocen

    24 Goriko Grad in baz. tufi tudi na miocenu

    9 osrednje Goriko

    plioc. + mioc. ilov., peski, prodi

    tudi na miocenu

    5 osrednje Goriko

    Vidonci plioc. + mioc. ilov., peski, pirodi

    tudi na glin. skril jcih

    6 razvodje med Ledavo, Zalo, Krko

    plioc. + mioc. ilovice, peski, prodi

    tudi na glin. skriljcih

    Zgora j ugotovl jeni p l iocenski nivoj i , k i gredo v ist ih v i inah preko n a g u b a n e zg radbe Gor i kega , niso v oprek i z ugotov i tvami tek-tonikov, s a j d o k a z u j e j o le, d a pos t s rednjep l iocensk i tektonski pre-mik i Gor i kega niso za je l i a l i g a v s a j ne p remakni l i v posa-meznih del ih razl ino. D o k a z u j e j o n a m p r a v tako , d a j e s ledi la p o g u b a n j u in po sed imentac i j i d a k i j s k i h p r o d o v mladop l iocenska ero-z i ja , k i j e odnesla s temena ormoko-selnike ant ik l ina le zelo obsene s k l a d e (9).

  • Antiklinalna zgradba pa se odraa v irini Murske doline. V ob-moju antiklinale je kvartarna dolina med Gornjo Radgono in Ger-linci iroka okrog 7 km, v obmoju ormoko-selnike antiklinale med Medjimurskimi in Lendavskimi goricami okrog 8 km, v vmesni ljuto-merski sinklinali pa okrog 19 km. Ni geolokih dokazov, da bi to menjavanje irine narekovalo lokalno kvartarno grezanje in dviganje. Ker pa so v obmoju ljutomerske sinklinale na povrju mlaji, manj kompaktni sedimenti kot pa v obmoju radgonske in ormoko-selnike antiklinale, je menjavanje irine zaradi selektivne erozije po mojem povsem normalen pojav. Znailno je, da ima dananja Mura v ob-moju antiklinale med Gornjo Radgono in Moto malce manji strmec (1,18 /oo P strugi in 1,27 /oo P zrani oddaljenosti glej Str. 2 2 4 ) , kot pa od tu do Vereja ( 1 , 3 3 /00 in 1 , 4 5 / 0 0 ) .

    Verjetno se imajo Lendavske gorice zahvaliti za svoj obstanek legi v obmoju antiklinale. Ker manjka geoloka karta ire okolice, ni mogoe potrditi domneve, da so Lendavske gorice trdin, ki se je ouval v brakinih laporjih in dakijskem produ sredi manj kom-paktnih sedimentov. Odprto ostane tudi vpraanje geneze pretrja med Gorikim in Lendavskimi goricami, ki so v nadaljevanju ljuto-merske sinklinale. Dananjo obliko je dala pretrju nedvomno flu-vialna erozija in kvartarna akumulacija, primarni vzrok pa utegne biti tudi v tektoniki ali posredno preko nje v manj odpornih skladih.

    Vpliv manj in bolj odpornih skladov na obliko doline izdaja tudi primerjava severnega in junega roba Murske doline. Juni rob Go-rikega, kjer se nagubana osnova ne javlja tudi v razlino odpornih sedimentih na povrju, je ve ali manj premorten, medtem ko je slovenskogoriki rob v obmoju manj kompaktnih in mlajih sedi-mentov ljutomerske sinklinale mono udrt. Udrtino tu kot v obmoju Apake ravnine pa je morda poudarila murska tenja k drsenju proti jugu, ki je v poreju panonskih rek v Sloveniji sploen pojav (9).

    Intenzivno postpanonsko preddakijsko gubanje je v Pomurju do-vedlo verjetno do tega, da so reke vsaj v zaetni fazi sledile sinkli-nalam. Morda bo prouevanje nivojev v Slovenskih goricah pokazalo na svojeasni sinklinalni reni tok od gornje Pesnice preko spodnje avnice proti Genterovskemu pretrju, ki bi dobilo svoj zasnovo e v tej dobi. Ta sinklinalna reka bi bila vzporedna dananji Zali.

    Kar je Gorikega v poreju Ledave, ima vejo reliefno energijo kot poreje Krke s pritoki (Velika in Mala Krka, Curek, Radkovski potok, Kobiljski potok). Pri ledavskih zapadnogorikih dolih je najpogosteja viinska razlika med dnom in razvodji 90110 m, v spodnjem toku gorike Krke pa le 5 5 7 5 m. Ker so tu na vzhodu zelo polona poboja in iroke doline, karakter povrja pa ni kot za-padneje dolast, ampak valovit, nas ta del slovenske zemlje morda najbolj spominja na peneplain. Melikova ugotovitev, da je Goriko primer starega reliefa, bi veljala po svoje predvsem za vzhodno Go-riko (7, str. 119). Razlika v reliefu je posebno oitna na razvodju

  • SI. 7 in 8. Razline strmine na razvodju med Krko in Muro Na sliki t. 7 >doli v Doliu v povir ju Slavekega potoka, na sliki t. 8 polona poboja

    pod Srebrnim bregom v povir ju Velike Krke

  • med Kriarko in Srebrnim bregom (glej fotografijo 7 in 8). V povirju Slavekega potoka je tudi ve znakov usadov in erozije prsti kot v poreju Velike Krke, kar je razumljivo. Ne more biti dvoma, da intenzivneja zadenska erozija Slavekega potoka polagoma premika razvodje s Krko proti vzhodu.

    Kmalu potem, ko preideta obe Krki dravno mejo, zavijeta iz vzhodne v jugovzhodno in juno smer. e bi Velika Krka nadaljevala svoj tok v zaetni smeri, bi bila pritok Zale, pritok, ki zaradi asime-trinosti poreja Zale tako reko manjka.

    Vse to bi kazalo na to, da je bilo povirje Krke neko del poreja Zale. Ta je kot pritok zaprtega Blatnega jezera izgubila na erozijski moi in tee e danes na nekoliko vijem terenu kot sosednja severna Raba ali juna Mura. Zato so njeni pritoki zapadli obglavljenju.

    Vsiljuje se tudi misel, da je segala neko Krka kot pritok Zale e dalje na zahod in da ima zato gornja Ledava na avstrijskem teri-toriju vzhodno-junovzhodno smer, ki sicer pri ostalih pritokih Gra-benlanda in Gorikega ni normalna. Obglavljenje pa se je moglo izvriti na nivoju 400 m ali prej.

    Erozija prsti, polzenje zemlje in usadi

    Na Gorikem so za erozijo prsti ugodni geoloki in klimatski pogoji. Terciarni in kvartarni sedimenti so domala vsi nesprijeti. Ne-ka j od njih jih propua vodo (peski, prodi), ki se nabira na glinastih vlokih, ki radi postanejo drsne ploskve usada ali polzenja zemlje. Zaradi poroznosti ti sedimenti upijejo mnogo vode, ki jih spremeni v kaasto meanico. Padavine karakterizira majhna koliina v zimski in maksimi v poletni dobi. Ker je snega malo, lahko zmrznejo tla globoko, kar pospeuje tvorbo srea in polzenje tal. Velik del poletnih padavin pade med nevihtami.

    Ob cestah, ki so jih zgradili med zadnjima vojnama, se je doslej le malokje zaraslo izpodkopano poboje. Ob kolovozih nastajajo po poletnih nevihtah do pol metra globoki jarki. V kolikor imajo ceste neutrjena cestia, postanejo neprevozne. Izjema so ceste na kremen-evem produ, ki je najvekrat na vrhu slemen. Tukaj je tudi spe-ljanih najve gorikih cesta. Po hudih nevihtah prino najprej na-sipavati obdobni potoki, im prispejo na dno dolin. Ko pa se tu dvigne poplavna voda, zapadejo dna dolin tudi odnaanju.

    V severnem osredju Gorikega je erozija prsti tako intenzivna, da dela kmetijstvu obutno in vidno kodo, predvsem na ornih po-vrinah. Ker so napeta mesta njiv bolj podvrena denudaciji, imajo vidno slabe pridelke. Da bi preusmerili povrinsko denudacijo vejih arealov v lokalno omejeno globinsko erozijo, kopljejo na nekaterih poljih jarke. Podroje tega naina ljudske borbe proti eroziji prsti lei med kraji epinci, Zenavlje, Vidonci, G. Slavei in Kuzma.

  • SI. 9. Erozija prsti na robu cest O b cestah, zgrajenih med vojno, se na izpodkopanih pobojih navadno do danes ni zaras la

    rua, kot j e na sliki iz Dolia

    SI. 10. Erozija prsti na razlinih sedimentih Na izpodkopanem poboju ob cesti v Doliu j e erozi ja moneje razbrazdala spodnje peene ilovice kot vrhnje sive gline, v katerih j e strmina veja . Zaradi odmikanja

    poboja se manja njiva na vrhu

  • SI. 11. Neurejeni obcestni jarki so zaetki erozij-

    skih lebov V Markovcih j e neka j neviht v polet ju 1954 v obcestnem ja rku ob pol jskem kolovozu napravilo do % metra globoke

    j ame

    SI. 12. anec z vrajem prsti pod njivo v Doliu

  • Tudi zaradi e opisanih morfogenetskih razmer so tu strmine naj-veje in dosegajo do 20 naklona. Jarke pa kopljejo samo na laje spirljivih zemljah, ki so navadno peenate in lee na pliocenskih peskih, peenih ilovicah in pod. V Tvrdkovi in v okolici, kjer je erozija najbolj aktivna, pravijo stalno izkopanim jarkom, ki se jih

    SI. 13. Graha z enim jarkom v gozdu pri

    Markovcih

    pri oranju izognejo, anci, jarkom, ki jih napravijo vsakikrat po oranju, pa prekopanje. Obojne jarke delajo v konkavnih delih njive, kamor se e itak koncentrira denudacijska voda. Pod takimi jarki raste iz leta v leto vraj denudirane zemlje.

    Nevarnost intenzivne erozije prsti narekuje veliko previdnost pri eventuelnem krenju gozda za nova polja.

    Druga znailnost Gorikega so tako imenovane grabe, to so 13 m, pa tudi do 8 m globoki jarki, ki so se zajedli v strmeja po-

  • boja. Poredko so raztreseni po vsem Gorikem, najbolj gosti pa so na ozemlju med dravno mejo na severu in vasmi Budinci, Markovci, Petrovci, Makovci, Grad in Matjaovci. Nekatere grabe so oznaene tudi na jug. top. kartah v merilu 1:25.000. Na dnu ni sledu tekoih voda, ker je zaraeno z ruo, v gozdu pa z drevjem. Po obliki so en sam jarek, ki se poasi izklini po poboju navzgor, ali pa jih se-stavlja, kar je redkeje, cel sistem jarkov, ki se navzgor prstasto raz-cepljajo. Med Kauin in Barabain bregom sem natel takih jarkov v razdalji 6080 m pet. Najvekrat so na tistih mestih, kjer se po-

    Sl. 14. Graba z dvema jarkoma v gozdu pri Markovcih

    boje pregane. e so tik ob dolinskem dnu, je pod njimi vrajno zlono poboje, navadno skreno za njive. e taka grabasta zlona poboja skrijo za polje, se ohranijo grabe e dolgo dobo med njivami, ker jih obdelovanje zemlje le poasi oi in zasipava z zemljo. V kul-turni pokrajini se obdrijo zatoki gozda ali grmovja med njivami.

    Na glinastih in prodnih sedimentih navadno ni takih grab. Monosti za nastanek teh grab je ve. Nekatere grabe (n. pr. ta

    nad kmetom Bencom v Ropoi) ne sledijo strmcu poboja, ampak zavijejo vstran. Ponekod je najti poleg sedanjega kolovoza e enega ali dva opuena, ker je erozija prsti e preve poglobila dno. Nekaj teh grab je t Q r e j moglo nastati iz opuenih kolovozov.

    Manj je verjetnosti, da bi grabe nastale iz usadov. Od recentnih procesov lahko poglablja grabe intenzivneje spiranje prsti pod ruo.8

    8 V smislu dr. A. Pencka razlage o nastanku tako imenovane Delle (A. P e n e k , Die morphologische Analyse, Stuttgart 1924, str. 94).

  • Grabe si je mogoe razlagati tudi kot fosilne tvorbe. Nastale bi labko ob daljih nadzemeljskih pritokih, ki jih je vzdrevala stalno zamrznjena zemlja v glacialni dobi.9 Povzroiti bi jih moglo tudi pol-zenje zemlje in drugi periglacialni procesi.10

    Ker se je v nekaterih krajih moglo ugotoviti znatno spreminjanje njivskih in gozdnih povrin e v zadnjih sto letih,11 bi bilo treba detaljnih historinih agrarnih tudij za ugotovitev, koliko teh grab je nastalo iz nekdanjih poljskih kolovozov.

    SI. 15. Graba na polju v Markovcih Po dolgotrajnem oranju postanejo grabe plitve in oje, vendar se v njih e dolgo ohranja

    grmovje

    Poseben, le nekoliko grabam podoben pojav so iroke plitve do-linice po pobojih, po katerih pa, eprav so zaraene z ruo in brez struge, ob deevju tee voda, ki se navadno na podnoju zdrui v po-toek. Na robovih teh dolinic se radi pojavljajo majhni usadi, ki jih razirjajo. Tako gre poglabljanje dolinice ob intenzivnejem spiranju zendje nad in pod ruo vzporedno z njenim irjenjem.

    Pojavi p o l z e n j a z e m l j e so najbolj cesti v osrednjem Gorikem, in sicer na mokrotnih tleh, ki so navadno vegasta. Na ali pod po-bojem niso redki izvirki (v domai govorici curki in vretine),

    9 Kot tolmai nastanek Delle H. Schmitthener (Die Entsteliung der Stu-fenlandschaft. Geographische Zeitschrift, XXVI, 7/8, str. 207).

    10 V smislu Biidlove razlage nastanka Delle (Eiszeitmorphologie in gletscherfreien Gebiet. Diluvial Geologie und Klima, 34, 7/9, Stuttgart 1944).

    11 I. G a m s , Agrarno-geografska analiza Ropoe po upadku vinograd-tva. Svet ob Muri, t. 2, Murska Sobota 1957.

  • SI. 16. V suho dolino razirjena graba na poboju v Salovcih Na desni strani sta dva m a n j a usada uinek raz i r j an j a suhe doline odnosno

    znievanja celega poboja

    SI. 17. Vegasto poboje in polzenje tal v Slaveih Polzenje tal kae posebno dobro kolovoz nad njivo z a jdo in gornji rob sosednje njive

  • ki izdajajo vododrno drsno plast, najvekrat glino. Najhitreje je polzenje zemlje (Martjanci: zemlja se vlee, alovci: povlee, drugod: potegne, od tod potegnenca, vleenca in pod.) po kopnenju snega in spomladanskem deevju. Polzenju zemlje pod-vrena poboja so navadno polona. Na Barabain bregu je zaradi polzenja zemlje razpokala hia vulgo Kalman, ki so jo opustili, na poboju z naklonom 12.

    Izraziti tereni polzenja zemlje so pod Hrovatin bregom, pod Kavin bregom, v Gornjih Slaveih, v Doliu. V Srdici, v Doliu in

    SI. 18. Usadi na poboju Sotinskega brega v soteski Kugel Strmine (do 38) na skrilavcih so za Goriko izredne

    Vidoncih so domaini vedeli povedati za primere, ko so zaradi pol-zenja zemlje razpokale ali razpadle hie.

    Polzenju zemlje podvreni tereni so navadno na neogenih ilovi-cah in glinah. Na njih so najvekrat travniki ali njive.

    U s a d i so na Gorikem manji, a tevilni. Poleg kulturnih usadov na spodnjih robovih njiv, ki so znailni tudi za druge slo-venske pokrajine, se pogosto javljajo tudi v gozdu, najvekrat na rahlo sprijetih, vasih pa tudi na kompaktnih sedimentih.

    Ugodno za polzenje zemlje in za usade je na Gorikem splono ivahno menjavanje terciarnih in kvartarnih glinenih, ilovnatih, pe-enih in prodnatih sedimentov.

    A s i m e t r i n o s t dolin na Gorikem ni tako oitna kot jo opi-sujejo na sosednjem Grabenlandu. Vzdol potokov, ki teejo proti

    16 Geografski zbornik 2 4 1

  • jugu k Ledavi, nastopa le lokalna asimetrija, strmeja poboja pa so zdaj na levi, zdaj na desni strani. Lokalni tudij strmin v Ropoi je pokazal, da je povrje najbolj strmo na najbolj kompaktnih sedi-mentih, ki so tam laporji in prodi.12 Da je asimetrinost posledica bolj kompaktnih sedimentov na eni strani doline, je vidno pri Rogaevcih, kjer je strmeje desno poboje Penega (n. Peni breg od pei) brega s prevlado nulipornih apnencev, pri naselju Grad, kjer so str-meja leva poboja na grohih. Stalnejo asimetrijo doline s polo-nejim levim bregom je mogoe ugotoviti le ob potokih, ki teejo proti vzhodu v Krko (Velika in Mala Krka, Curek, Radkovski potok).

    O asimetrinosti dolin v Grakem niavju so napisali e obilo razlag, ki jih omenja A. Winkler (2, str. 104106). Med njimi po-gream eno, ki je, kot kae, na Gorikem najvaneja, to je vpliv pedoklime odnosno ekspozicije poboja. Ker na Gorikem niso asi-metrine proti jugu usmerjene doline, ampak samo te s smerjo W-E, je vanost ekspozicije oitna. Drobne oblike poboja so ve ali manj produkt denudacije, polzenja zemlje in usadov. Na te pojave pa mono vpliva pedoklima, ki je na sonnih (goriko: sunini) pobojih precej drugana kot na osojnih13 (sojerici). Kateri od pedoklimat-skih elementov, ki povzroajo asimetrinost dolin,14 so odloujoi na Gorikem, bo moglo precizirati nadaljnje prouevanje.

    Ker je ve ali manj oitno, da so denudacijski procesi ivahneji na eksponiranih mestih, ki so v dolinah s smerjo ZV severna po-boja, pri dolinah s smerjo SJ pa v zelo omiljeni meri zahodna poboja slemen odnosno leva poboja dolin, obdobni pritoki s pri-sojnih poboij bolj nasipavajo in skupno s tevilnimi usadi s te strani bolj odrivajo potok k nasprotnemu poboju. Iz istega razloga nasipavajo verjetno severni pritoki Mure bolj kot juni ter reko bolj odganjajo proti jugu. Asimetrija renega omreja Mure more imeti tedaj tudi klimatske vzroke.

    Gospodarska izraba tal

    Na debelino in rodovitnost prsti ima na Gorikem velik vpliv petrografska sestava tal in talna voda. Na zapadnem Gorikem je na sarmatskih kameninah razmeroma ve obdelovalne zemlje, zemlja pa je v celem manj kisla. Bolj kot na vzhodnih pliocenskih kameninah so tu v prevladi peski, ve je tudi laporjev in apnenca.15 Na peenih

    12 I. G a m s , Agrarno-geografska . . . , o. c. 13 Glej J . F a b i j a n o w s k i , Untersuchungen iiber die Zusammen-

    liange zwisehen Exposition, Relief, Makroklima und Vegetation in der Fal-latsche. Beitrage zur geobotanischen Landesafnahme der Schweiz, zv. 29. Bern 1950.

    14 Glej E. A. P r e s n j a k o v , Ob asimetriji dolin v Sibiriji. Vopr. geolog. Azii, 2, M, AN SSSR, 1955, 391396.

    15 Zahodno od Rogaevcev lomijo nuliporni apnenec za ganje apna.

  • in lapornih zemljah je najve sadovnjakov in najve sledov nekdaj bolj razirjenega vinogradnitva.

    Obseneje srednjeveko vinogradnitvo so lahko ugotovili na so-sednjem Grabenlandu (11), ponekod na Gorikem pa je zavzemalo veje povrine e v preteklem stoletju.16 Na nekdanje vinograde spo-minjajo tevilna ledinska imena. Vzhodno od alomencev, Gradu in Kuzme skoraj ni vejega kraja, kjer ne bi bilo ledinskega imena vrej

    SI. 19. Kremenev prod severozahodno od Hodoa Primer java z metrom pove, da imajo prodniki e na vzhodnem Gorikem doka j n jo

    debelino. Prod j e e pres jan in pesek odstranjen

    ali vreja, ki pomeni isto kot vrh v Slovenskih goricah, to je vino-grade. Najve teh imen je na peenih zemljah na griu, nekaj pa tudi na jei teras (n. v. na jei sebeborske terase v vzhodnih Pucon-cih). Tudi imena breg kaejo ponekod na vinogradnitvo in naselja s tem pridevkom (Salovski, Krplivniki, Barabain breg itd.) so vsa na pobojih, majhna in raztresena, kar bi moglo biti posledica na-stanka iz nekdanjih kleti, t. j. zidanic. V Murski dolini ima podoben pomen kot vrej ime gorica. Vsebujeta ga imeni dveh vasi, ki sta obe ob jei teras (Gorica pri Puconcih in Slovenska Gorica v Radgon-skem kotu), kot ledinsko ime pa ga sreamo tudi za prodnate ali penate vzpetinice na Ravenskem in Dolinskem.

    16 I. G a m s , Gospodarsko-geografska . . . , o. c.

    J 6 * 2 4 3

  • Prst na glinastih skrilavcih (Srdiki in Sotinski breg ilovnat kamen) in na grohih pri Gradu ni rodovitna in je najvekrat pod gozdom ali panikom.17

    Najbolj plitva in slabo rodovitna je prst na kremenevih prodih (goriko: brode). V manjih zaplatah je prod raztresen po vsem Go-rikem, posebno po vrhovih slemen. Med nekompaktnimi kameninami je proti eroziji najbolj odporen sediment. Zato gradi tevilne vzpeti-nice. Ker je med pliocenskimi sedimenti edini kamen, imajo te vzpetinice pogosto ime Kamenek ali Kamenec.18 V celem je debelina prodnikov na vzhodnem Gorikem nekoliko manja kot na zapadu, vendar so velike krajevne razlike. Ker je zelo ist, ga pogosto kopljejo za posipanje cest. Ker propua vodo, je na njem prst zelo suha. Na istih prodih, kot so predvsem okrog Srebrnega brega (dakijski prodi), je skoraj vedno samo borov gozd, ker je bor med Gorikimi drevesi najmanj zahteven. Zaradi obilice kremenovih prodov v po-virju Velike Krke, Slavekega in Grajskega potoka, je tu najve skle-njenih borovih gozdov, ki dajejo sonnemu svetu prekmurske Go-rike tako svojevrsten fiziognomski peat.19

    Z izjemo kremenevega proda neogene kamenine na Gorikem ne kaejo posebnih razlik, ki bi se odraale v kulturni pokrajini. Naj-slabe prsti imajo ime po drevju (borova zemlja na kremenevem produ, hrastova zemlja v alovcih, brezova zemlja v Brzineku). Matini substrat se oituje tudi v barvah prsti (odtod drajce in rumenice).

    Med kvartarnimi sedimenti v Murski dolini so slabo rodovitne prsti na nanosu pritokov z Gorikega. Zato je veina zemljia na ledavskem poplavnem podroju v panikih in slabih travnikih, kjer je talna voda visoka, pa pod gozdom. Najbolj rodovitni so murski sedimenti. Na prodnatih, peenih in peeno-ilovnatih sedimentih prekmurskega prodnega polja so predvsem njive, na obdobno mo-krotnih ilovnatih tleh paniki in travniki, na stalno mokrotnih ilov-natih tekih prsteh ob rncih in doblih pa redki gozdovi.

    Nije pleistocenske terase so na jugoslovanskem ozemlju znatno bolj kultivirane kot v avstrijskem delu Murske doline. Zemlja pa je tudi pri nas na njih manj rodovitna (borova) kot na aluvialnem dnu doline. Na njih so prsti na gornjem robu pod goricami navadno manj rodovitne, bolj movirne in zato vekrat manj izkrene kot na nijem robu, kar je oitno predvsem pri radenski terasi. Na teh terasah so slabe prsti predvsem na puhlinatih, peenih ilovicah in na

    17 Po znanju starejih ljudi iz Srdice je imel grajak iz Gradu svoje obsene panike s stajami prav na Srdikem bregu.

    18 Griu juno od alovskega brega, ki ima na jugoslovanski topografski karti v merilu 1 : 25.000 madarsko ime Ke Ked, pravijo Slovenci Kamenek ali tudi aji breg, Madari iz Domanjevcev pa Kohegz. Na karti z Big Ked oznaena vzpetinica zraven Kameneka ima slovensko ime Buevnica.

    19 M. W r a b e r , Gozdna vegetacijska slika in gozdno gojitveni pro-blemi Prekmurja. Geogr. V, 1951, str. 208.

  • SI. 20. Separacija kremenevega proda v Puconcih

    SI. 21. Kamnolom bazaltnega groha pri Gradu

    Lomijo ga za ceste in hie, ki so iz kamna (to j e iz groha) v iroki okolici

    Vse fotograf i je so bile posnete v avgustu leta 1954. Pri vseh j e bil fotograf pisec.

  • r j a v i h i lovicah, v kater ih j e izluen elezov hidroks id in so obarvane lomne p loskve (peel ine Vanea) .

    Veinoma p o d gozdom so ostale tudi vi je , e mono razrezane ple i s tocenske terase.

    K e r j e v P r e k m u r j u m e d neogenimi in k v a r t a r n i m i sedimenti m a l o k o m p a k t n i h kamenin , j e s t i ska za gradbeni kamen, ki g a mora jo p r e v a a t i na vel ike r azda l j e . Kremenev prod more jo u p o r a b l j a t i p r e d v s e m le za p o s i p a v a n j e cest. E d i n i ve j i obrat za industr i j sko u p o r a b o j e pr i Puconcih. S e p a r a c i j a p r o d a i z r a b l j a nanos Puconskega potoka , ki g a se s tav l j a okrog 9 8 % kremena. 2 0 Velik del z idanih hi na z a p a d n e m Gor ikem j e zgra jen iz baza ln ih grohov, ki j ih lomijo pr i G r a d u , m a n j iz d i a b a z a , ki g a lomijo v soteski Kuge l , n e k a j p a tudi iz nu l ipornega apnenca , k i g a lomijo pr i Rogaevc ih .

    ZAKLJUNI PREGLED

    tudija zajema Mursko dolino in Goriko, oboje v mejah FLR Jugo-slavije.

    Ko so uvodoma poudarjene znailnosti, da najveja aluvialna ravan v Sloveniji, ta ob Muri, ni razrezana v jee in terase in tee v njenem nivoju brez globjega korita tudi Mura, so opisane stare murske struge, ki kaejo na mlade spremembe tokov. Na Murskem polju so znaki, da je tekla Mura z rokavi ob junem robu proti spodnji avnici. Ob rokavu, ki ga je na-sledila Merica, je cel niz vasi od Vereja, Banovcev, alincev do Norincev. Med murskim aluvialnim prodom prevladujejo apniki. Ker pa je v aluviju pri Gorici v prevladi kremenev prod, a. misli, da ga je nanesel veji potok iz Gorikega Ledava. Morfoloki znaki kaejo, da je Ledava ob izstopu iz Gorikega umetno speljana na jugovzhod in da je naslednik njene prirodne struge zgornji Dobel, ki izvira na ravnici tam, kjer Ledava zavija na rahli Drsaj Grajskega potoka. V nasprotju z Murskim poljem je Mura vzhodneje, med Hotizo in Petievci, v zgodovinski dobi opuala severne rokave in se prestavljala na jug.

    Zbrani podatki o sestavi aluvija, ki ga Mura preree do pliocenske osnove pri Gibini, ne potrjujejo mnenja, da ga sestavljajo spodaj preteno prodi, na vrhu pa ilovice. Debele vrhnje ilovice so predvsem na poplavnem ozemlju gorikih pritokov na severnem robu aluvialne murske ravni.

    Nije pleistocenske terase so v tirih loenih zaplatah, ob Gorikem, na Apakem polju, ob Kapeljskih goricah in ob Medjimurskih goricah. Na severozapadu ima gorika terasa predstopnjo-cankovsko teraso, ki kot na-daljevanje Rottanbodna kmalu izgine pod aluvialno ravnico. Ostalo teraso imenuje sebeborsko (puconsko). Sklepajo po nepomembnem padcu relativne viine med Cankovo in Martjanci bi se lahko nadaljevala e dalje na vzhod, a je od Teanovcev dalje erodirana. Po preteno ilovnati sestavi in po rela-tivni viini teje avtor gornje Apako polje k pleistocenski, spodnje k alu-vialni tvorbi. Radenska terasa dosee najveje relativne viine ob potoku p n vasi Cenjevec, podobno kot je to pri puconski terasi ob Makovskem potoku. Teraso ob Medjimurskih goricah, na kateri prehajajo vrhnje ilovice v puhlico, imenuje martinsko.

    Po opazovanju vodnjakov in po prouitvi golic so zbrani podatki o pe-trogratski sestavi omenjenih nijih pleistocenskih teras. Sestava se zelo spre-

    20 Po podatkih uprave Separacije kremenevega peska (dejansko sepa-rirajo predvsem prod).

  • minja od kra ja do kraja . Ob ustju vejih pritokov iz goric razen Savnice se v spodnjih plasteh najvekrat prepleta kremenev prod in ilovica-glina. Prouitev kremenevega proda z vrtanjem za separacijo pri Puconcih je po-kazala, da je prodni vloek nanos MakovSkega potoka. Veina materiala je vodopropustna. Talna voda se proti goricam mnogo poasneje dviga kot je naklon povrja, ki je enak strmcem gorikih pritokov. A. ne zanika, da je nekaj materiala v teh terasah tudi murska naplavina.

    Ker so ostanki nijih teras ob potokih v Gorikem preredki, je sklepanje na relativne viine negotovo. Znaki so, da je del pleistocenskega materiala v poreju Krke v Gorikem pokopan pod aluvi j na dnu dolin.

    Ostanki najvijih, domnevno e kvartarnih akumulaci jskih teras so pod Gerlinci (80105 m nad Muro), morda pri Filovcih (ca 112 m), pri Zasadih med avnico in Muro (ca 60 m).

    V nasprotju z A. Winklerjem pua a. vpraanje ozporejanja kvartarnih teras odprto. Opozarja, da so se te terase ohranile tam, kjer pritekajo iz goric veji pritoki, ki e danes prenaajo debelji prod in kjer ni z nasprotnih goric daljih pritokov, ali v zatini legi (Apako polje, Radenska terasa). eprav vlogo Mure pri nastanku teras ne moremo zanikati, tevilni petro-grafski znaki in hipsografske razmere priajo, da so terase sklenjeni oraji gorikih pritokov in denudacijskega materiala s poboij. Mura je vraje skra j a la in j im vrezala jeo. Z izjemo Savnice je strmec potokov v goricah glej tabelo na str. 224 veji od murskega in zato ti potoki e danes odlagajo plaoje, ko prispejo na mursko aluvialno teraso. Najbol j izgonski karakter imajo ti potoki vzhodno od Teanovcev. Na prostoru, kjer je Mura erodirala sebeborsko teraso, ustvar ja jo ti potoki novo. Na intenzivnost sedi-mentacije pa je vplivala poleg glacialne oziroma periglacialne klime v po-reju Mure tudi oddaljenost murskega toka od goric.

    Na karti I so vrisani predkvartarni nivoji, kot so ostali na ravnih slemenih med strmejimi odseki. Karta II kae, kako se ti nivoji j av l ja jo na podolnih prerezih nekaterih gorikih slemen. Najpogosteji nivoji so v nadmorskih viinah 280285 m, 295315 m, 320335 m, 33560 m, 370388 m in najvi j i 395410 m. Na jbol j izraziti in pogosti so v n. v. 295315 m (v dveh stopnjah, 295305 in 308315 m), 335360 (Fikinci) in 395410 m, ki je naj-lepe ohranjen na razvodjih med Rabo, Zalo in Muro ter na Sotinskem in Srdikem bregu. Areal nijih nivojev se ne kona ob podroju vijih, ampak se med slednje zajedajo. Priajo, da vrna slemena Gorikega ne predstav-l ja jo ostanek nekdaj enotnega predkvartarnega vrhnjepliocenskega nivoja, ki bi nekako s strmcem podolnega profila Mure bil nagnjen enakomerno proti vzhodu.

    Po viini slemen na obeh straneh Murske doline in po primerjavi ni-vojev, ki jih je v Slovenskih goricah proueval B. Belec, ni nobenih osnov za mnenje, da bi se ozemlje v kvartarni in holocenski dobi poevno tekton-sko premikalo in da bi zato Mura drsela proti jugu in zaradi tega dobivala nesimetrinost poreja. Proti takemu poevnemu tektonskemu premiku govori tudi noveje geoloko znanje, dobljeno pri novih naftnih vrtinah in po ka-terem se selniko-peklenika in kapelska (puconska) antiklinala v Prekmurju poglabl jata proti SV in vedno globlje izginjata pod srednjepliocenskim sedimentnim pokrovom.

    Oino murske doline pri Radgoni in pri Lendavi in njeno irino med Ljutomerom in Genterovci je najnaravneje razlagati s selektivno erozijo. V obmojih antiklinal so na povrju v Slovenskih goricah stareji, bolj spri-jeti in proti eroziji bol j odporni sedimenti kot v ljutomerski sinklinali, v kateri se Murska dolina raziri proti jugu na 18 km. Zato je tudi vdrto poboje doline samo na jug, ne pa na sever, kjer se nagubana zgradba ne kae ve na povrju in kjer je poboje premortno. A. se zdi verjetno, da je pri izoblikovanju genterovskega pretrja med Gorikim in Lendavskimi goricami sodelovalo tudi mlado tektonsko grezanje.

  • Sedanje neskladje v poteku prirodnih enot (JV do V) in geoloke struk-ture (ZJZ) je verjetno mlajega porekla, nastalo z razvojem hidrografske mree. Krka je bila prvotno izvirniea Zale, ki je v nivoju 400 m ali prej segala v poreje zgornje Ledave.

    V nadaljnjem so opisani kodljivi uinki recentne erozije, proti kateri se ponekod kmetovalci borijo s kopanjem jarkov na peenih njivah. Ker je denudacija na prisojnih straneh intenzivneja kot na osojnih pobojih in zato veje nanaanje s poboij z vejim temperaturnim kolebanjem od-ganja dolinske potoke pod osojno stran, je tako mogoe tolmaiti asimetri-nost dolin v Pomurju. S tem v skladu je opaanje, da so na Gorikem najbolj asimetrine doline z vzhodno smerjo (Krka). V drobnem pa je naklon poboij odvisen od petrografske sestave.

    Opisani so tudi kraji in oblike polzenja prsti, usadov in naet problem nastanka zelo tevilnih grapic (grab).

    V poglavju o agrarni izrabi tal je govora o odvisnosti med vegetacijo in petrografsko sestavo. Borovi gozdovi zavzemajo najslabe prsti na kre-menevih prodih. Nakazane so odvisnosti med prstjo in petrografsko osnovo. Prst na naplavinah z goric, posebno z Gorikega, je mnogo bolj kisla kot na murskih naplavinah in je najvekrat pod panikom. Nije pleistocenske terase so im dalje na vzhod tem bolj kultivirane. tevilna krajevna imena govore o nekdaj mnogo bolj razirjenem vinogradnitvu na Gorikem.

    VIRI

    1. M. P l e n i a r , Obmurska naftna nahajalia. Geologija, 2. knj., Ljub-ljana 1954.

    2. A. W i n k l e r v. H., Ergebnisse und Probleme der quartaren Entvvicklungs-gescihchte am ostlichen Alpensaum ausserhalb der Verreisung. Osterr. Akad. d. W., Wien 1955.

    5. A. W i n k l e r , Uber neue Ergebnisse aus dem Tertiarbereich des Steieri-schen Beckens und iiber Alter der osterreichischen Basaltausbriiche. Separat.

    4. A. W i n k l e r , Geologie und Bodenvvirtschaft im Grabenlande und un-teren Murgebiet. Mitt. Geogr. Ges., Wien, 1943, 49.

    5. A. W i n k l e r , Neue Beobachtungen im Tertiarbereiche des Mittelsteieri-schen Beckens. Ber. Reicha. Bod., 1944.

    6. T. W i e s b o c k , Die Terassen des unteren Murtales. Mitt. Geogr. Ges., Wien, 1943, 79.

    7. A. M e l i k , Slovenija I, Ljubljana, 1935. 8. B u l l a , A Maguar medence pliocen e pleistocen terrassai. Foldrajzi Ko-

    zlemenyek, LXIX, 4, 1941. 9. I. G a m s , O intenzivnosti recentnega odnaanja in o starosti reliefa na

    Slovenskem. Geografski vestnik 1955/56. 10. Geoloki arhiv v podjetju Nafta v Lendavi. 11. L a m p r e c h t , Die Entwicklung des Landschaftbildes im Grabenlande

    und unteren Murtale. Mitt. Geogr. Ges., Wien, 79, 1953. 12. Geoloka karta lista Gleichenberg.

  • GEOMORPHOLOGY A N D THE L A N D U S E IN P O M U R J E

    Summary

    The study includes the Mura valley and Goriko, both inside the Jugo-slav state borders.

    Initially the author emphasizes the characteristic peculiarity that the largest Slovene alluvial plain, the Mura valley, has not been cut in terraces and that the river Mura flows on the same level with the plain, having no deep river-bed. The author proceeds with the description of former Mura river-beds that show that the changes of its course have been comparatively recent. In Mursko polje there are traces that indicate that the river Mura with its by-channels flew along its southern edge towards the lover av-nica. There is a whole range of villages, from Verej, Banovci, alinci and Norinci along one of its former by-channels which is now filled by the brook Merica. The alluvial gravel in the Mura river-bed consists mostlv of limestone. In the alluvium at Gorica, liowever, siliceous gravel prevails which has been brought, according to the opinion of the author, by a larger brook from Goriko-Ledava. Morphologic facts show that the present course of Ledava towards the south-east, after it has flown out of Goriko, is artificial, its natural river-bed being now used by the upper Dobel which originates in the valley in the plae where Ledava turns upon the slight fan of Grajski potok. Contrary to the situation in the Mura polje, the river Mura has in the east, betvveen Hotiza and Petievci, given up its northern by-channels and shifted its course more towards the south.

    The so far collected data about the compojition of the alluvium which the river Mura cuts down to its Pliocene basis at Gibina, do not support the opinion that it consists at the bottom mainly of gravel, and of loam towards the top. Thick upper strata of loam exist above ali in the area of tributaries flowing from Goriko along the northern edge of the alluvial Mura plain.

    Lower Pleistocene terraces exist in four separate places along Goriko, in Apako polje, along Kapelske gorice (Kapela hills), and along Medjimur-ske gorice (Medjimurje hills). In the northwest the terrace along Goriko has a preliminary terrace the Cankova terrace which as a continuation of Rottanboden soon disappears under the alluvial plain. The author calls the remaining terrace the Sebeborci (Pnconci) terrace. Because of the insigni-ficant decrease in the relative height between Cankova and Martjanci, the terrace could