of 91/91
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO RAZVOJ TURIZMA V POMURJU – ODNOS DOMAČINOV IN STRATEGIJA Kandidat: Študent: Številka indeksa: Program: Študijska smer: Mentor: Slavko JAKLIN redni 81547573 univerzitetni podjetništvo dr. Anton OGORELC, izr. prof. Velika Polana, oktober 2005

RAZVOJ TURIZMA V POMURJU - old.epf.uni-mb.siold.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jaklin-slavko.pdf · univerza v mariboru ekonomsko-poslovna fakulteta maribor diplomsko delo razvoj turizma

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of RAZVOJ TURIZMA V POMURJU - old.epf.uni-mb.siold.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jaklin-slavko.pdf ·...

  • UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

    MARIBOR

    DIPLOMSKO DELO

    RAZVOJ TURIZMA V POMURJU –

    ODNOS DOMAČINOV IN STRATEGIJA

    Kandidat: Študent: Številka indeksa: Program: Študijska smer: Mentor:

    Slavko JAKLIN redni 81547573 univerzitetni podjetništvo dr. Anton OGORELC, izr. prof.

    Velika Polana, oktober 2005

  • PREDGOVOR Turizem je v zadnjem stoletju postal način življenja razvitega in srednje razvitega sveta. Moderna tehnologija nam omogoča, da v kratkem času premostimo velike razdalje ter se tako odpravimo na »obisk« v drugačno podnebje, naravno in kulturno okolje. Na turizem v prejšnjem stoletju pa je seveda vplivalo tudi povečanje blagostanja precejšnjega dela svetovne populacije. Tako so se ljudje čedalje pogosteje odločali za potovanja v oddaljene kraje. Prav tako se je, še posebej v Evropi, zelo povišal odstotek potovanj v kraje, ki so oddaljeni do 200 km od samega bivališča. Tako je nastal pomemben gospodarski sektor – turistični sektor. Le-ta je močno prepleten z mnogimi sektorji gospodarstva, na njih pa prenaša tako svoje pozitivne kot tudi negativne vplive. Zaradi močnega vpliva na gospodarstvo (lokalno, regionalno, nacionalno…) je razvoj turizma tako postal eno najmočnejših orodij za pospeševanje regionalnega razvoja. Vloge turizma v Pomurju nikakor ne gre spregledati, saj v tem sektorju ta, sicer gospodarsko najšibkejša regija v Sloveniji, ustvari kar zajeten del prihodkov. Strategije, ki uravnavajo razvoj turizma v Pomurju, lahko delimo na nacionalne in regijske. Pri vseh lahko brez težav najdemo pomanjkljivosti. Nacionalne regiji ne pripisujejo pomembnejše vloge znotraj slovenskega turizma. Regionalna strategija pa zaradi slabe strukture, vsebine planov le s težavami daje rezultate v praksi. Govora o pomenu turizma za Pomurje je v regiji veliko. Le-ta je namreč bogata z naravnimi viri, pestro zgodovino, kulinariko, čudovito naravo ter prijaznimi ljudmi. Tudi bližina številnih potencialnih tržišč govori o tem, da so možnosti razvoja tega sektorja velike. Za njegov razvoj, poleg dobrih in v ustvarjanje dobre prakse naravnanih strategij, potrebujemo vsekakor še naklonjenost prebivalstva. Le-ti so namreč vsakodnevni del turizma in z njimi se turisti srečujejo na vsakem koraku. Analiz o odnosu prebivalstva do razvoja turizma v regiji praktično ni bilo. Na podlagi moje pa ugotavljam, da imajo domačini do turizma pozitiven odnos. Menijo, da sta za turiste, ki obiščejo Pomurje, najpomembnejša prijaznost prebivalcev ter termalna voda. Kot prednosti, ki jih turizem prinaša v regijo, največji pomen pripisujejo večji možnosti zaposlitve ter dodatnemu zaslužku. To je razumljivo, saj regija gospodarsko močno zaostaja. Turizem v Pomurju se jim zdi slabo izkoriščen, kar kaže, da si želijo njegovega razvoja. Počasnega razvoja turizma v regiji ne gre nikakor pripisovati nepripravljenosti prebivalstva za sodelovanje v njem. Mnogo jih celo razmišlja o zaposlitvi na tem področju. Po drugi strani pa odločno menijo, da država za razvoj turizma v Pomurju stori premalo. V prihodnjih letih bo za pospešitev razvoja turizma v regiji potrebno narediti kar nekaj korenitih premikov. Prvo potezo bi morala storiti država in Pomurju prisoditi večji pomen znotraj strategij, ki definirajo razvoj turizma v Sloveniji. To pa še posebej zato, ker lahko tako, tej gospodarsko najmanj razviti slovenski regiji, občutno pomaga na njeni poti v boljše čase.

    2

  • KAZALO

    1 UVOD_________________________________________________________________5 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja ______________________ 5 1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela ________________________________ 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave _________________________________________ 6 1.4 Metode raziskovanja______________________________________________________ 7

    2 TEORETIČNI OKVIR ZA RAZISKOVALNI PROBLEM _______________________8 2.1 Opredelitev turizma ______________________________________________________ 8 2.2 Vloga države v razvoju turizma ____________________________________________ 9

    2.2.1 Potreba po vmešavanju države v razvoj turizma _______________________________________ 9 2.2.2 Vpliv države na razvoj turizma ___________________________________________________ 11 2.2.3 Državne institucije in turizem ____________________________________________________ 11

    2.3 Sistem partnerstva ______________________________________________________ 13 2.4 Temelji planiranja v turizmu______________________________________________ 13

    2.4.1 Struktura turističnega sistema ____________________________________________________ 13 2.4.2 Zunanji faktorji turističnega sistema _______________________________________________ 15 2.4.3 Trije nivoji planiranja __________________________________________________________ 16

    3 STRATEGIJE RAZVOJA TURIZMA V SLOVENIJI _________________________18 3.1 Stanje turizma v Sloveniji ________________________________________________ 18 3.2 Strategija razvoja turizma in ostali temeljni razvojni dokumenti ________________ 18

    3.2.1 Strategija razvoja slovenskega turizma 2002-2006 ____________________________________ 18 3.2.2 Strategija trženja slovenskega turizma 2003-2006 ____________________________________ 21 3.2.3 Ostali dokumenti ______________________________________________________________ 22

    3.3 Usmeritve EU __________________________________________________________ 23 4 STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V POMURJU __________________________24

    4.1 Oris stanja _____________________________________________________________ 24 4.2 Nosilci razvoja turizma v Pomurju _________________________________________ 25

    4.2.1 Javni sektor __________________________________________________________________ 25 4.2.2 Zasebni sektor ________________________________________________________________ 26 4.2.3 Civilni sektor _________________________________________________________________ 28

    4.3 Regionalni razvojni program Pomurje 2000+ in turizem _______________________ 29 5 ANALIZA ANKETE O ODNOSU PREBIVALCEV POMURJA DO TURIZMA ____31

    5.1 Struktura in način izvedbe________________________________________________ 31 5.2 Struktura anketirancev __________________________________________________ 32 5.3 Analiza elementov turistične ponudbe pomurskega turizma ____________________ 34 5.4 Analiza prednosti turizma v Pomurju ______________________________________ 38 5.5 Analiza turističnega potenciala Pomurja ____________________________________ 45 5.6 Analiza turistične ponudbe z vidika zadovoljevanja potreb domačinov ___________ 49

    3

  • 5.7 Analiza zadostnosti državnih spodbud ______________________________________ 52 5.8 Analiza želenih smeri razvoja turizma ______________________________________ 56 5.9 Analiza pripravljenosti domačinov za sodelovanje v turističnih aktivnostih _______ 62 5.10 Povzetek ugotovitev raziskave _____________________________________________ 66

    6 SKLEP _______________________________________________________________68

    7 POVZETEK ___________________________________________________________70

    ABSTRACT _______________________________________________________________71

    SEZNAM LITERATURE ____________________________________________________72

    SEZNAM VIROV __________________________________________________________73

    SEZNAM SLIK ____________________________________________________________75

    SEZNAM TABEL __________________________________________________________76

    PRILOGE_________________________________________________________________77

    4

  • 1 UVOD

    1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja Zaradi pomembnosti in prepletenosti turizma z ostalimi gospodarskimi sektorji, se je hitro pojavila potreba po nadzoru, pospeševanju ter uravnavanju njegovega razvoja. Pri tem igrajo državni organi eno odločilnih vlog. Sprejemajo namreč zakonodajo, strategije razvoja ter ostale ukrepe, s katerimi vplivajo na turizem tako posredno kot neposredno. Prav tako ne gre zanemariti pomena turističnih društev, saj pomembno vplivajo na vlogo turizma v družbi. Nenazadnje pa je pomemben tudi privatni sektor, ki v glavnem prejema koristi turizma ter jih prenaša na gospodarstvo in prebivalstvo. Turizem pa za svoje delovanje, poleg ostalih virov, primarno potrebuje predvsem naklonjenost prebivalstva: da turiste sprejema, jim zna prisluhniti in da je pripravljeno delovati v turizmu. Področje raziskovanja v tej diplomski nalogi je regionalni razvoj turizma. Natančneje: nosilci, strategije razvoja - tako na nacionalni, nadnacionalni ter regionalni ravni. Zaradi številnih akterjev ter strategij, ki vplivajo na razvoj turizma v Pomurju, je namreč težko ugotavljati vlogo ter pomembnost le-teh. Nacionalne strategije razvoja turizma so za Pomurje neugodne in regiji ne pripisujejo pomembnejše vloge. Regionalna razvojna strategija (Pomurje 2000+) pa je slabo definirana in le stežka uspeva v praksi. Takšna razvojna izhodišča imajo le skromne vplive na gospodarsko sliko te najmanj razvite slovenske regije. V razvoj turizma se mora vključiti tudi lokalno prebivalstvo. Toda v regiji obstajajo številna nasprotujoča si mnenja o turizmu, analiz le-teh pa ni. Zato bom v empiričnem delu opravil raziskavo mnenja lokalnega prebivalstva o tipih turizma, ki si jih želijo, njihovi pripravljenosti za delovanje na tem področju, stanju, izkoriščenosti pomurskega turizma. Seveda pa tudi o delu države na področju razvoja turizma.

    1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela Namen Podrobneje želim raziskati, kdo so nosilci razvoja turizma v Pomurju ter katere razvojne strategije (nacionalne, regionalna) ga definirajo, spodbujajo ter omejujejo. Prav tako želim oceniti dosedanjo uspešnost teh strategij, še posebej regionalne Pomurje 2000+, saj je kritika zastavljenega razvoja Pomurja še vedno tabu tema. V Pomurju ni opravljenih nobenih analiz mnenja pomurskega prebivalstva o turizmu v regiji (ali pa jih ni moč zaslediti). Zato bom analiziral odnos prebivalstva do razvoja turizma v regiji, njihove želje, ocene ter pripravljenost za sodelovanje v tem razvoju.

    5

  • Cilji Predstaviti želim vlogo države, nosilce ter kritično pregledati osnovne dokumente, ki definirajo razvoj pomurskega turizma. Tako bom podal celovit kritičen pregled vplivov na njegov razvoj. Za mnenje bom povprašal tudi lokalne prebivalce, saj je njihov pozitiven odnos do turizma, eden bistvenih pogojev za njegov razvoj. Cilji naloge so:

    - predstaviti osnove strateškega planiranja v turizmu ter vlogo države v razvoju turizma, - orisati nosilce turizma na regionalni ravni, - podati pomanjkljivosti strategij (nacionalnih in regionalnih), ki vplivajo na razvoj

    turizma, - podrobneje analizirati ter predstaviti Regionalni razvojni program Pomurje 2000+, - analizirati ter predstaviti mnenje pomurskega prebivalstva o potencialu, želenih

    usmeritvah ter odnosu države do razvoja turizma v tej regiji. Osnovne trditve Razvoj turizma zahteva precejšnjo harmonizacijo raznih akterjev v njegovem razvoju. Pomurje je v strategijah, povezanih z razvojem turizma, obravnavano le skromno. Lahko celo trdimo, da je zapostavljeno. Del razvojne strategije Pomurje 2000+, ki obravnava turizem, v praksi uspeva zelo slabo. Prebivalci Pomurja podpirajo ter si želijo hitrejši razvoj turizma v regiji. Menijo, da država za to stori premalo. Turistični potencial Pomurja je slabo izkoriščen. Najbolj želijo razvijati zdraviliški turizem.

    1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke V diplomski nalogi izhajam iz predpostavk, da:

    • država lahko preko svojih institucij pomembno vpliva na razvoj turizma v regiji, hkrati pa ima interes, da do tega razvoja tudi pride,

    • ima turizem v Pomurju še veliko neizkoriščenega potenciala, • bodo prebivalci pripravljeni sodelovati pri izvajanju ankete in da bo na podlagi zbranih

    podatkov mogoče prepričljivo podati ugotovitve o odnosu le-teh do razvoja turizma v Pomurju.

    Omejitve Vsebinsko se omejujem na strategije, usmeritve in zakone, ki vplivajo na razvoj turizma v Pomurju ter na glavne nosilce oziroma akterje v njegovem razvoju.

    6

  • Prav tako se omejujem na regionalno ter nacionalne strategije. Bilateralnih ter multilateralnih strategij ne obravnavam. Prav tako ne obravnavam strategij razvoja turizma, ki so jih izdelovale posamezne občine. Zaradi težke dostopnosti izpuščam tudi strategije akterjev privatnega sektorja. V empiričnem delu raziskave se omejujem na Pomurje brez Goričkega, saj ima ta podregija bistveno drugačna izhodišča ter trenutno drugačno stanje v turizmu.

    1.4 Metode raziskovanja Diplomska naloga je makroekonomska statična raziskava. Za predstavitev metod razvoja, nosilcev ter strategij razvoja turizma uporabljam deskriptivni pristop. Tukaj pogosto uporabljam zgodovinsko ter primerjalno metodo. Za analizo strategij uporabljam analitičen pristop. Pri analizi ankete nameravam uporabljam analitičen pristop ter v sklepu deskriptivno povzemam ugotovitve. Odnos prebivalstva do razvoja turizma v regiji, njihove želje, ocene ter pripravljenost za sodelovanje v tem razvoju ugotavljam z anketo. Prav tako bi rad dobil mnenje o potencialu pomurskega turizma in zadostnosti državnih spodbud. Podatke sem zbiral na terenu. Urejal in obdelal sem jih s pomočjo računalniškega programa SPSS. Ciljno število anketirancev je bilo okoli 100. Uporabljal sem tudi metodo osebnega spraševanja. Za analizo razlik po posameznih segmentih anketirancev uporabljam primerjalno metodo. Podatke sem zbiral s pomočjo knjižničnega informacijskega sistema, mentorja, domače in tuje literature, spleta, elektronske pošte ter poznanstev.

    7

  • 2 TEORETIČNI OKVIR ZA RAZISKOVALNI PROBLEM

    2.1 Opredelitev turizma1 Turizem je močno specifična dejavnost. Vsebuje namreč številne elemente, ki jih težko kategoriziramo. Mnogi so mnenja, da turizem ni industrija, ampak posebna vrsta trgovanja. Skozi čas so se oblikovale številne definicije turizma. Mnoge od njih (predvsem prve), so bile oblikovane predvsem v navezavi na turista kot osebo. Šele po devetdesetih letih se je turistična industrija začela definirati tudi drugače kot le skozi turiste kot osebe. Potreba po definiciji turizma pa se je pojavila predvsem iz statističnih razlogov. Jeffries (2001, 4) tako navaja razlikovanje med potniki, obiskovalci, turisti in istodnevnimi obiskovalci. To razlikovanje povzema po Avstralskem statističnem uradu, ki ga je objavil v Okvirih za zbiranje in objavo turistične statistike (ibid., 4-5). Tako je potnik na potovanju med dvema ali več državami ali pa med dvema lokalnima krajema znotraj njegove države bivanja ali prebivališča. Potniki se razdelijo na obiskovalce in ostale potnike. Obiskovalci so tako osnova za prepoznavanje oseb, katerih aktivnosti sestavljajo turizem. Obiskovalec je tako definiran kot oseba, ki potuje v kraj, ki ni kraj njegove običajne nastanitve, za manj kot 12 mesecev; in čigar glavni namen potovanja je drugačen od izvajanja običajnih aktivnosti v kraju obiska. Obiskovalci se delijo na turiste, ki ostanejo en dan ali več ter na istodnevne obiskovalce (sameday visitors). Tako so oblikovali definicijo turizma, ki ga opredeljuje kot dejavnost, ki skrbi za potrebe turistov ter istodnevnih obiskovalcev. Pri tej definiciji se pojavlja vprašanje kategorizacije lokalnih prebivalcev, ki so pogosto uporabniki turistične ponudbe. Jeffries (2001,7) pravi, da je v visoko razvitih državah lokalna infrastruktura (rekreacijska) in ponudba pogosto temelj, na katerem se gradi turizem. Lokalni prebivalci pa imajo pogosto velik vpliv na razvoj turizma v lastnem okolju. To je še posebej izrazito v Sloveniji, ki je dokaj majhna država. Planina, ki je pripravil bogat kronološki pregled definicij, pogojuje turizem z gibanjem oseb v prostoru (Planina 1997, 16). Proces deli v 3 faze:

    • potovanje iz kraja stalnega bivanja v namembni turistični kraj, regijo ali državo (turistično destinacijo),

    • bivanje v turističnem kraju, • potovanje iz turističnega kraja v stalno bivališče.

    1 Povzeto Jeffries, David: Governments and Tourism 2002, str. 4-11.

    8

  • Tudi ta definicija le slabo opredeljuje lokalno prebivalstvo kot potrošnike v lokalnem turizmu.. Z ekonomskega vidika pa se pojavlja močna potreba po definiranju turističnega gospodarstva, oz. industrije. Turizem postaja pomemben element narodnih gospodarstev, lokalnega razvoja. Turizem ima namreč enega največjih multiplikatorjev, se pravi vpliv na stanje celotnega gospodarstva. Prav tako definicijo turistične industrije potrebujejo številne javne ter zasebne institucije ter organizacije, ki se ukvarjajo z razvojem turizma, ali pa iz njega črpajo svoje prihodke. Prav zaradi prepletenost lokalnih skupnosti ter turistov, oboji namreč pogosto zadovoljujejo potrebe iz istih virov, je izjemno težko postaviti definicijo turistične industrije, ki bi bila dovolj celovita. Jeffries (2001, 9) tako navaja Leiper-jevo (1990, stran neznana) kot najpogosteje citirano: Turistična industrija je sestavljena iz vseh podjetij, organizacij ter obratov, ki so namenjena zadovoljevanju specifičnih potreb in želja turistov. Prav tako izpostavlja (Jeffries 2001, 8) statistični problem, ki se pojavlja zaradi prej omenjene prepletenosti lokalne skupnosti ter turistov. Ponazori ga na gostilni, kamor zahajajo lokalni prebivalci ter turisti. Oboji predstavljajo prihodek te gostilne. Toda kako spremljati prihodke iz turizma? Rešitev so turistični satelitski računi, ki omogočajo beleženje deleža prihodka iz turizma (v primeru gostilne). Se pravi, da je turizem na nek način opredeljen tudi v postavkah teh satelitskih računih, saj se njegovi učinki merijo po njih. Satelitski računi so omenjeni tudi v Strategiji razvoja slovenske ga turizma 2002-2006 (MG 2002, 17), kjer so opredeljeni kot temelj spremljanja in vrednotenja vseh tistih elementov, ki so relevantni za ocenjevanje različnih učinkov turističnega razvoj. Satelitski računi so se po svetu začeli eksperimentalno uvajati v devetdesetih letih.

    2.2 Vloga države v razvoju turizma

    2.2.1 Potreba po vmešavanju države v razvoj turizma Iz turizma, kot specifične in interdisciplinarne dejavnosti, izhajajo številne koristi, tako na makro, kot na lokalnem nivoju države. Na obeh nivojih se namreč kažejo različni pozitivni in negativni učinki turizma, kateri močno vplivajo na sliko gospodarstva, sociale, … Torej je potrebno gledati na potrebo po vmešavanju države v turizem na podlagi učinkov njenega delovanja. To zagovarjajo tudi številni avtorji. Jeffries (2001, 102) tako citira predgovor WTO-jevega dela: Napram novim oblikam partnerstva javnega in privatnega sektorja (1996c): »Čeprav je turizem aktivnost, ki jo v glavnem vzdržuje privatna iniciativa, so vlade večinoma igrale glavno vlogo v njegovem razvoju…«.

    9

  • Podobno trdi tudi Williams (1998, 375), ki pravi, da obstajajo številni razlogi, zakaj država ne prepusti turizma v uravnavanje kapitalu. Glavni razlog za to bi naj bil, da posamezen kapital ni sposoben zagotoviti pogojev za reprodukcijo turistične industrije. Prav tako država spremlja turizem zaradi njegovih vplivov na več nivojih. Z njim lahko izpolnjuje široke gospodarske cilje, kot so: uravnavanje ravnovesja med deviznimi prilivi in odlivi, ustvarjanje delovnih mest, izboljševanje imidža države, kakovost bivanja prebivalcev, itd. Spodbujanje turizma je prav tako postalo močno orodje v regionalni razvojni politiki. Evropski regionalni razvojni skladi so postali najpomembnejše področje skupne politike EU po vplivu na turizem (Williams 1998, 280 citira Wanhill-a 1996, stran neznana). Države morajo v področje turizma pogosto posegati zaradi strukture ekonomskih subjektov, ki sodelujejo v njem. To so najpogosteje majhna in srednje velika podjetja, ki nimajo sredstev za raziskave in razvoj, vzdrževanje, obširen marketing, itd. Vmešavanje države je tudi pomembno, ker mehanizmi trga ne zagotavljajo pravične delitve virov. Turisti namreč pogosto povprašujejo po javnih dobrinah, ki jih lahko uživajo vsi. V turizmu predstavljajo javne dobrine: narava, zgodovina, kultura, itd; in država je dolžna vzdrževati te dobrine na podlagi odgovornosti ter obveznosti do javnosti. Tudi država iz turizma črpa številne koristi, kot so:2

    • diverzifikacija gospodarstva, • povečan prihodek, • nova delovna mesta.

    Turizem je močno povezan s samo infrastrukturo. Važnejše prometne povezave so skoraj v celoti v domeni države. Država pa s svojimi instrumenti vpliva na razvoj le-te. Tako recimo s sprostitvijo zračnega prometa (konkurenca) lahko močno vpliva na število turistov. Prav tako je važna infrastruktura, ki vodi do turističnih krajev ter v samih krajih. Z gradnjo privlačne ceste do turističnega kraja se gradi tudi imidž države. V domeni države je tudi oskrbovanje turistov z informacijami. Vloga države naraste posebej na naslednjih segmentih: (Ogorelc 2001, 44)

    • načrtovanje razvoja turizma (sonaravni razvoj turizma), • izobraževanje v turizmu, • raziskave v turizmu (zagotavljanje finančne in druge pomoči), • spodbujanje podjetništva v turističnem gospodarstvu, • promocija turizma v tujini, • nadzor nekaterih sektorjev v turizmu, • zaščita naravne in kulturne dediščine.

    Le težko bi lahko kdo drug, kot država, dovolj uravnoteženo uravnaval te segmente.

    2 Williams 1998, 376.

    10

  • 2.2.2 Vpliv države na razvoj turizma Države lahko na razvoj in uravnavanje turizma vplivajo:

    • neposredno • ter posredno.

    Težko bi rekli, kateri način je pomembnejši ali učinkovitejši. Dejstvo pa je, da sta oba načina med saboj prepletena ter povezana. Zato je včasih tudi težko ločiti posamezne dejavnike na neposredne in posredne. Oba načina pa se lahko učinkovito vključita v oblikovane nacionalne strategije. Neposredno država vpliva preko neposrednih naložb (npr. predvsem socialistične države so same gradile hotele), subvencij določenim projektom, namenskih skladov, s posebnimi uredbami za turistične kraje (npr. prodaja alkoholnih pijač po 21h, …), z zagotavljanjem informacij za turiste (turistične pisarne, LTOji), z izdelavo turističnih planov, strategij, predstavljanjem države in gospodarskih subjektov na raznih sejmih, s prostorskimi akti. Država neposredno sodeluje pri razvoju turizma preko namensko oblikovanih institucij, ki sodelujejo z gospodarskimi subjekti. Posredno pa država vpliva preko davčne politike, z ustvarjanjem ugodnega podjetniškega okolja, izobraževalnih sistemov, vzdrževanjem kulturne ter naravne dediščine, vlaganji v imidž države, deregulacijo letalskega transporta, dobro splošno in posebno infrastrukturno razvitostjo, z raznimi »mehkimi« posojili za razvoj turizma, z zagotavljanjem tržnih informacij, ozaveščanjem prebivalstva, itd. Država pomembno vpliva tudi na varovanje okolja. Prav tako pa ne smemo pozabiti na zagotavljanje politične stabilnosti države, kajti en teroristični napad lahko močno zamaje privlačnost manjše dežele za turiste. Posebej moramo izpostaviti vpliv države, preko centralne banke, na menjalniške tečaje, na obrestne mere ter na ustvarjanje stabilnosti in zaupanja za investitorje.3 Seveda bi se našlo še dosti različnih vplivov države na razvoj turizma, saj lahko nanj vpliva na številnih področjih delovanja, preko raznih sektorjev, kot sta kmetijstvo, kultura, umetnost, šport, komunikacije, informatika,…

    2.2.3 Državne institucije in turizem Če se sprašujemo o tem, kako država vpliva na razvoj turizma, se nam takoj odpre vprašanje institucionarnosti. Kdo naj izvaja državno turistično politiko, kdo so njeni nosilci, kdo nosi odgovornost ter določa stopnjo ter način vmešavanja države? Kot sem že omenil, je turizem medsektorska interdisciplinarna dejavnost. Zgleden je primer Velike Britanije (Jeffries 2001, 103), kjer Travis že leta 1979 ugotavlja, da lahko sedem različnih ministrstev vpliva na razvoj turizma. To so bila Ministrstvo za trgovino, transport, okolje, kmetijstvo, izobraževanje, socialo ter domače zadeve. Vsako ministrstvo je bilo odgovorno za eno ali več relevantnih

    3 Vir: Sharpley 2004, 221.

    11

  • specializiranih agencij. Vse od Nacionalne turistične organizacije (Ministrstva za trgovino) pa do Komisije za gozdarstvo (Ministrstvo za kmetijstvo). Obstajalo je preko 16 takšnih različnih agencij. Seveda takšna ureditev zahteva močnega koordinatorja, ki stvari med posameznimi agencijami in ministrstvi koordinira ter usmerja. Hkrati prinaša mnogo prednosti, kajti le tako se lahko zagotovi celovitost turističnih rešitev v različnih sektorjih. V Sloveniji dejavnost turizma ureja Ministrstvo za gospodarstvo, ni pa mi uspelo izvedeti, kolikšna je vpletenost ostalih ministrstev. O vpetosti države v turizem obstaja več teorij. Spodnja4 govori o udeleženosti turizma v državno ureditev. Zajema celovit pogled z vidika funkcij države in njenih organov. SLIKA 1: DRŽAVNE INSTITUCIJE IN TURIZEM

    Vir: Hall and Jenkins, 1995,20; citirano v: Sharpley 2004, 221

    Na sliki je predstavljena povezava turizma in države preko njenih institucij. Kot vidimo, so s turizmom povezane številne sfere gospodarstva:

    • zakonodajna ter izvršna oblast – sistemi vladanja, vlada in opozicija, minister odgovoren za turizem;

    • javne storitve (birokracija) – državne agencije in oddelki, sektor za turizem, nacionalne turistične organizacije (promocija), turistična birokracija;

    • pravni in regulativni sistem – sodišča; • varnostne službe – policija, vojska, posebne enote; • državne agencije in mreže – razni sveti, komiteji, konference, mreže in partnerstva

    (formalna in neformalna), ministrski sveti za turizem; • državna podjetja – trgovinske banke, zagotavljanje osnovnih storitev (npr.

    komunikacije in transport), razvojne agencije, agencije za promocijo turizma;

    4 Vir: Hall and Jenkins, 1995,20; citirano v: Sharpley 2004, 221.

    Zakonodajna ter izvršna oblast

    Javne storitve (birokracija)

    Nižji nivoji državne ureditve Pravni in

    regulativni sistem

    Državne institucije Paradržavne institucije

    Varnostne službe

    Statutarne ustanove Državne agencije in mreže Državna podjetja

    12

  • • statutarne ustanove – centralna banka, izobraževalne ustanove, regionalne razvojne ustanove;

    • paradržavne institucije – mediji, interesne skupine, trgovinska združenja, glavni turistični akterji, gospodarske zbornice, regionalna turistična združenja;

    • nižji nivoji državne ureditve – pokrajinska/regionalna/lokalna oblast. Ta delitev nam pomaga pri ustvarjanju predstave o tem, kako kompleksen in širok je vpliv države na turizem in njegov razvoj. Vsak od zgoraj navedenih delov državnega aparata ima svoje posebnosti glede vpliva na turizem, ki jih je potrebno dobro preučiti. Tako, na primer prevelika navzočnost policije v določenem kraju odvrača turiste. V določenih krajih pa je ravno navzočnost policije zaželena, da se turisti počutijo varne.

    2.3 Sistem partnerstva Predvsem v novejši literaturi je veliko govora o tako imenovanih partnerstvih. Le-ta predstavljajo sistem, ki poizkuša še celoviteje zadostiti medsektorski naravi turizma in njegovi prepletenosti z družbo. Govora je predvsem o dveh nivojih partnerstva:

    • notranje državno partnerstvo – s tem je mišljeno povečano sodelovanje posameznih državnih agencij, ministrstev, oddelkov, ustanov med sabo. Potreba po njihovem sodelovanju je temelj uspešnosti pri planiranju in uravnavanju turizma, njegovega razvoja in njegovih vplivov. Pomemben kazalnik, ki ima od takšnega povezovanja korist pa je učinkovitost samega državnega aparata. Murphy5 tako navaja primer, ko so v Avstraliji med cilje turistične politike uvrstili tudi povečanje zavesti o pomembnosti turizma v državni upravi.

    • medsektorsko partnerstvo – o tem govori tudi Strategija razvoja slovenskega turizma 2002-2006 (MG 2002, 54), ko govori o sodelovanju subjektov javnega, zasebnega in civilnega sektorja.

    Osnova delovanja obeh nivojev partnerstva je koordiniranje, usklajevanje in dogovarjanje med temeljnimi subjekti. Le-ti imajo svoje pristojnosti, odgovornosti in so nagnjeni k izpolnjevanju svojih ciljev in nalog6.

    2.4 Temelji planiranja v turizmu

    2.4.1 Struktura turističnega sistema Da bi zajeli celovito vključevanje turizma v narodne ali pa lokalne ekonomije, se je pojavila potreba po upoštevanju številnih akterjev, ki pomembno ter na različne načine vplivajo na razvoj. Glede primernosti različnih modelov planiranja Gunn (1988, 67) trdi, da ne glede na politične ideologije ter tradicije, ima turistično planiranje po različnih državah nekatere skupne točke. Pravi, da se največje razlike po državah pojavljajo pri tem, kako se upravlja s turizmom

    5 Murphy 2004, 318 citira Tourism Victoria, 2002. 6 Vir: MG 2002, 54 - pomembnost sistema partnerstva v razvoju slovenskega turizma.

    13

  • in ne v tem, kaj sestavlja njegov razvoj. Podobni elementi se pojavljajo vsepovsod, prav ti bi naj bili temelji za izgradnjo turizma. SLIKA 2: DELUJOČ TURISTIČNI SISTEM

    PREBIVALSTVO POVPRAŠEVANJE

    Zanimanje za potovanje Sposobnost potovanja

    Vir: Gunn 1988, 68

    ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJ - PROMOCIJA

    TRANSPORT

    Na zgornji sliki vidimo ključne komponente, ki tvorijo dinamični in povezan turistični sistem. Da bi ta sistem tekoče deloval, morajo biti te ključne komponente med seboj pravilno usklajene. Kajti razmerje med njimi je krhko in se zlahka poruši; npr. zaradi sprememb na deviznih trgih. Zlasti pomembno je razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Tudi znotraj same ponudbe pogosto prihaja do nepotrebnih odstopanj. Tako se je mnogokrat zgodilo, da je določena država dajala preveč poudarka promociji, obenem pa pozabila na zagotavljanje produktov, po katerih so turisti povpraševali. Ali pa je določena država zgradila mnogotere hotele, ki pa so bili brez zanimivosti le malo vredni. Na krhkost turistične ponudbe je potrebno še posebej paziti med samim razvojem turizma, kajti takrat je potrebno kompenzirati za spremembe na posameznih področjih; recimo, če se spremenijo cene transporta, okusi na strani povpraševanja, ali pa se zgradijo nove zanimivosti. Obstajajo tudi številne zmote o tem, kaj je turistični produkt. Tako mnogi hotelirji mislijo, da so njihov produkt sobe, čeprav so močno odvisni od promocije, dostopnosti, zanimivosti znotraj njihovega dosega, itd. Prav tako je težko predvideti ter uspešno usmerjati lokalne prebivalce, ki se tudi pojavljajo kot povpraševalci po lokalni turistični ponudbi.

    ZANIMIVOSTI Razvoj virov za kvalitetno

    zadovoljevanje potreb turistov

    PONUDBA PONUDBA/STORITVE

    Obseg in kvaliteta vseh vrst transporta

    Raznolikost in kvaliteta hrane, nastanitve ter ostalih produktov

    14

  • 2.4.2 Zunanji faktorji turističnega sistema7 Na delovanje ključnih komponent (opisane zgoraj), vplivajo številni zunanji dejavniki, katerih vpliv je potrebno pri planiranju upoštevati. Poznavanje le-teh pomaga pri razumevanju kompleksne realnosti turizma, ki je še kako pomembna za planiranje.

    • Naravni viri Veliko turistične ponudbe je oblikovane na podlagi naravnih danosti, zato imajo le-te velik vpliv na razvoj turizma na določenih področjih. Naravni viri se delijo na: klima in atmosfera, voda in vodno življenje, vegetacija, topografski pogoji in površinska geologija. • Kulturni viri Kraji, ki imajo ali predstavljajo posebno kulturo ali zgodovino, so pogosto tarča zanimanja turistov. Tukaj ločimo umetno ustvarjene znamenitosti (muzeji, tematski parki,…) ter ostale, ki so zasidrane v določen kraj (npr. arheološka najdbišča, zgodovinski kraji). • Podjetništvo Zaradi dinamičnosti turizma, je potrebno hitro reagiranje ter fleksibilnost pri oblikovanju turistične ponudbe. Prav tako je moderni turizem v veliki meri sestavljen iz malih in srednje velikih podjetij. V teh pa igra podjetništvo odločilno vlogo. V industrijskih državah je le-to del kulture. Zaradi slabo razvitega podjetništva je razvoj turizma v manj razvitih regijah še toliko težji. • Finančni viri Turizem ne slovi kot finančno stabilna dejavnost, namreč v njem se pojavljajo številna nihanja, tako sezonska kot spreminjanje trendov. Zato so posojilodajalci pogosto skeptični glede posojanja finančnih sredstev za potrebe investiranja v turizem. Ta problem lahko močno omilijo razna jamstva s strani države. • Trg dela To, da ima določeno področje na voljo dovolj usposobljenih kadrov s področja turizma, ima lahko močan vpliv na razvoj turizma v določenem področju. Z naraščanjem zahtevnosti gostov se toliko bolj povečuje potreba po dobro usposobljeni delovni sili. • Konkurenca Konkurenca je pogosto tista, ki sili razne akterje v turizmu k stalnemu izboljševanju in nadgrajevanju svoje ponudbe. Važno je, da podjetja stalno spremljajo konkurenco ter razmišljajo, kako opraviti iste stvari ceneje, kako se od nje razlikovati,… Še posebej je to potrebno pred večjimi širitvami, saj se včasih posamezni segmenti hitro zasitijo. • Lokalna skupnost Odnos lokalnih skupnosti do turizma lahko močno vpliva na razvoj turizma na tistem območju. Medtem, ko bi, recimo poslovni sektor, želel povečati rast turizma, lahko lokalne skupnosti zaradi povečanih negativnih vplivov turizma (socialni, psihološki, ekonomski,…), rast močno zavirajo. Tudi politične, okoljske, verske, kulturne, etične ali ostale skupine na določenem področju lahko ustavijo razvoj turizma ter ogrožajo že dosežene rezultate.

    7 Povzeto po Gunn 1988, 73-79.

    15

  • • Državna politika Državna politika lahko na več nivojih zavira ali pa pospešuje razvoj turizma. To lahko počne z raznimi regulativnimi in administrativnimi ukrepi. Na turizem vpliva še na mnoge načine: z raznimi namenskimi organizacijami, z izgradnjo infrastrukture,…Na turizem vpliva tudi preko vseh tistih državnih institucij, ki vplivajo na to, kako so človeški, naravni in kulturni viri uporabljeni. • Organiziranost, vodenje razvoja - iniciativnost (leadership) Dejavnost turizma se razteza preko številnih sektorjev. Na številnih področjih pa razvoj turizma ni potekal kot bi bilo zaželeno, predvsem zaradi pomanjkanja organiziranosti ter iniciativnosti. Za razvoj turizma je namreč zelo pomembna organiziranost ter iniciativnost tako javnega kot zasebnega sektorja.

    Portfolio zgoraj opisanih zunanjih faktorjev predstavlja velik del vplivov na razvoj turizma. Prav zaradi takšne množice vplivov je napovedovanje v turizmu tako težko in netočno. Toda prav zaradi takega števila vplivov je planiranje toliko bolj pomembno, še posebej celovito, ki poizkuša zadostiti medsektorski naravi turizma.

    2.4.3 Trije nivoji planiranja O turističnem planiranju je nesmiselno govoriti, če ga ne opredelimo v določene okvirje, nivoje planiranja. Kljub enakim ciljem planiranja, se pristopi in procesi za različne geografske in politične nivoje lahko močno razlikujejo. Tako Gunn (1988, 214-283) razdeli planiranje v turizmu na naslednje nivoje:

    • Kontinuirano planiranje turizma Proces je oblikovan z namenom celovitega notranjega preverjanja izbranih rešitev. Se pravi, kontinuirano popravljanje ter dopolnjevanje planov. Ta proces bdi nad usklajenostjo strategij ter jih nenehno spremlja ter posodablja. Pri tem planiranju gre za usklajevanje vrhnjih strategij, ki se oblikujejo v sodelovanju državnih agencij ter ostalih organizacij (tako javnih kot privatnih). Čedalje bolj se pojavlja potreba po integraciji turističnega planiranja v navezavi s socialnim, ekonomskim ter ostalimi vrstami planiranja. Kontinuirano planiranje turizma pa ni vrhnja strategija, ampak predstavlja bolj interaktiven sistem, kjer planiranje v vsakem sektorju ni odvisno od zgornjih nivojev planiranja. Namesto tega se vsak sektor z lastno iniciativo povezuje ter odločuje. Se pravi, gre pri kontinuiranem planiranju za vertikalno ter horizontalno povezovanje posameznih organizacij, planov. Tako je omogočena decentralizacija posameznih pristojnosti v razvoju po nivojih in hkratna usklajenost posameznih smeri razvoja. • Regionalno strateško planiranje turizma To planiranje je usmerjeno na specifične regije ter vsebuje določene roke za izvedbo priporočenih akcij. Zahteva konkretne informacije, na podlagi katerih se nato oblikujejo plani. Ta sistem pogosto vključuje tudi področja, kot so: socialno, ekonomsko, ekološko, itd. Njegova učinkovitost je odvisna od več faktorjev: jasnost ciljev, sprejetost ciljev v

    16

  • ciljnih skupinah strategije, zavezanost politikov k izvedbi strategij, uspešnost alternativnih prijemov na področjih, kjer je tehnični pristop (zgolj na kvantitativnih informacijah) neprimeren. • Lokalno planiranje turizma Pri lokalnem planiranju turizma pa govorimo o razvojnih strategijah, ki jih sprejmejo posamezne skupnosti (npr. Strategija razvoja turizma v Občini Ruše). Tudi ti plani so izjemno pomembni, kajti učinki turizma se v veliki meri kažejo prav na nivojih lokalnih skupnosti (ekonomski, socialni, ekološki,… učinki). Pri teh planih gre za največjo konkretizacijo aktivnosti, ki v prakso prehajajo preko posameznih programov ter planov. Žal si pa številne lokalne skupnosti takšnega planiranja ne morejo privoščiti; pogosto zaradi majhnosti ter posledično skromnih finančnih sredstev.

    Ti trije pristopi se med sabo razlikujejo predvsem po nivojih uporabe, čeprav je prvi pristop namenjen predvsem povezovanju ravni ter oblikovanju splošnih smernic. Za uspešno uporabo turizma, kot razvojnega orodja regije, pa je v največji meri zanimivo regionalno strateško planiranje turizma, ki mu mora biti v določeni meri podrejeno lokalno planiranje.

    17

  • 3 STRATEGIJE RAZVOJA TURIZMA V SLOVENIJI

    3.1 Stanje turizma v Sloveniji Da bi razumeli pomen turizma za Slovenijo, je nujno, da si pogledamo nekaj statističnih podatkov za zadnja leta. Podatki so dokaj razpršeni po letih, toda dokaj dobri za ustvarjanje predstave o turizmu v Sloveniji. Večjih sprememb v teh letih ni bilo zaznati. Slovenija je konec leta 2003 razpolagala z ca. 78 tisoč ležišči, kar predstavlja skoraj 1% povečanje kapacitet glede na leto poprej. Prav tako so istega leta zabeležili okoli 7,5 mio nočitev, od katerih je bilo 55 % tujih turistov. Šest najpomembnejših izvornih držav je: Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Velika Britanija in Nizozemska. Države EU ustvarijo 70 % nočitev tujih turistov. Povprečno število nočitev na turista znaša 3,3 noči, kar je za 3 % manj kot leta 2002 ter za 20 % manj kot leta 1993. Turisti se najdlje zadržujejo v zdraviliških krajih – 4,7 noči. Tudi v teh krajih število nočitev na turista pada (vir: SURS). Povprečna letna zasedenost nastanitvenih kapacitet je bila leta 2003 nekaj manj kot petino, medtem ko se povprečna zasedenost ležišč v razvitih turističnih centrih giblje med 50 % (hoteli) in 75% (zdravilišča). Multiplikator turistične dejavnosti znaša 1,8 (2001), kar je eden najvišjih panožnih multiplikatorjev pri nas.8 Turistična potrošnja je leta 2003 znašala 440 mrd SIT, dodana vrednost pa je znašala okoli 200 mrd SIT – tu gre za čisto dejavnost turizma, brez vrednosti gostinstva za domače prebivalstvo (smernice-MG 2005, 4) Leta 2001 je turizem pri nas obsegal 9% BDP, 52.500 zaposlenih, 10% deviznega priliva v tekoči del plačilne bilance. (strategija-MG 2002, 11). Turistični priliv je leta 2000 znašal okoli 1,2 mrd EUR in okoli 10% slovenskega izvoza blaga in storitev (Sirše 2001). V turističnem gospodarstvu je leta 2001 delovalo okoli 7500 poslovnih subjektov. Od tega je okoli 1750 poslovno aktivnih gospodarskih družb, 4500 zasebnih gostiln, 482 turističnih kmetij in 165 planinskih koč in bivakov. Prav tako se s turizmom kot poslovno dejavnostjo posredno ukvarja 63 turistično informativnih centrov in 520 turističnih društev in zvez. Posredno se je s turizmom v Sloveniji leta 2001 ukvarjalo kar 13000 poslovnih subjektov (strategija-MG 2002, 7).

    3.2 Strategija razvoja turizma in ostali temeljni razvojni dokumenti

    3.2.1 Strategija razvoja slovenskega turizma 2002-2006 Strategija razvoja slovenskega turizma 2002 - 2006 opredeljuje vlogo države pri uresničevanju skupno postavljenih strateških ciljev in želenih smeri razvoja slovenskega turizma.9

    8 Vir: Strategija razvoja slovenskega turizma 2002-2006; MG 7, 2002. 9 Vir: spletna stran MG (www.mg-rs.si).

    18

  • Ta strategija je bila objavljena julija 2002 in predstavlja osnovni razvojni dokument na področju turizma v Sloveniji. Pripravil jo je Direktorat za turizem10 pri Ministrstvu za gospodarstvo, ki je imel vlogo glavnega koordinatorja. Sooblikovali pa so jo vsi, ki oblikujejo slovensko turistično ponudbo. Tako je strategija skupen partnerski dokument države, turističnega gospodarstva, lokalnih skupnosti, organizacij civilne družbe in vseh ostalih subjektov, ki delujejo na področju turizma. Ta strategija je bila torej oblikovana z namenom, celovito povezovati ter seveda tudi celovito delovati na področju turizma v Sloveniji. Temelji na strategijah vodilnih turističnih podjetij, na razvojnih usmeritvah pomembnih turističnih področij, na razvojnih dokumentih regionalnih in lokalnih turističnih območij in gosti mreži številnih podjetniških, javnih in civilnih turističnih iniciativ. Slovenska turistična strategija sledi novi razvojni paradigmi slovenskega gospodarstva in temeljnim razvojnim ciljem nove gospodarske strategije. Nova razvojna paradigma pa zajema načela trajnostnega razvoja, se pravi enakovredno obravnava gospodarske, socialne in okoljske razvojne komponente. Pod vprašaj lahko postavimo načela trajnostnega razvoja v strategiji, saj je le-ta med drugim oblikovana tudi na podlagi strategij vodilnih podjetij, vprašanje pa je, koliko bodo podjetja ta načela prepoznala tudi za svoja. Širše opredeljena nova razvojna paradigma sledi:11

    • konceptu trajnostnega družbeno-gospodarskega razvoja, • konceptu celovitega prostorskega razvoja države, • konceptu celovite skrbi za zdravje in kakovost življenja, • konceptu tržnih niš in kakovostne ponudbe, • konceptu storitvenih grozdov in razvojnih jeder, • konceptu podjetništva, projektnega pristopa in timskega dela, • konceptu socialnega kapitala in poslovnega partnerstva.

    Sprememba v jedru planiranja slovenskega turizma je bila nujno potrebna, saj so se prejšnje strategije izkazale kot dokaj neučinkovite (razen leta 2000). Bile so narejene same zase, brez horizontalne in vertikalne usklajenosti, brez celovitega povezovanja turističnih akterjev ter brez dobro načrtovanih akcijskih načrtov. Tako je, v sedaj aktualni strategiji, ocenjeno, da Slovenija v obdobju 1996-2000 ni imela učinkovite turistične politike niti na državni niti na poslovni ravni (strategija, 12). Vizija, ki je zastavljena v strategiji pravi (ibid., 25): »Slovenija želi postati v naslednjih desetih letih razvita država s primerljivo evropsko kakovostjo turističnih storitev in raznovrstno turistično ponudbo, ki bo konkurenčna v razmerju do drugih turističnih območij.« 10 Bogomir Kovač s sodelavci. 11 Povzeto po: Strategija razvoja slovenskega turizma 2002-2006, 8.

    19

  • Temeljne usmeritve pa opredeljuje na treh temeljnih področjih (ibid., 31):121. produktno, 2. geografsko, 3. programsko.

    Da bi zadano vizijo tudi uresničili, pa je potreben tudi ambiciozen načrt Težave se bodo pojavljale predvsem zaradi zaostanka v izpolnjevanju prejšnjih razvojnih planov, neizpeljanih investicijskih ciklusov ter zaradi terorizma zaostrenih globalnih razmer (čeprav bi se te dalo izkoristiti –upadanje potovanj v bolj odročne kraje; saj Slovenija meri predvsem na trge v krogu 150-300 km). Strategija razvoja slovenskega turizma opredeljuje sistem strateških ukrepov za doseganje želenih ciljev turističnega razvoja na naslednjih področjih (ibid., 76):

    • prostorski razvoj turizma, • finančna politika in viri financiranja, • razvoj človeških virov, • turistična infrastruktura, • organizacijska struktura, • nacionalno pomembni turistični projekti.

    Za vsako področje je zastavljenih več ukrepov, ki imajo opredeljene cilje, namen, instrumente/aktivnosti, nosilce ter roke izvedbe/pripravo. Viri sredstev ter obseg le-teh nista opredeljena. Se pravi, da gre za nekakšen program projektov. Kritika Strategija sicer poizkuša celovito zajeti temeljna turistična področja v Sloveniji13, toda še vedno ostaja nerešeno vprašanje razmejevanja med temi področji. Se pravi, kako se bodo projekti uvrščali v posamezno področje ter kako se bodo med njimi zastavljale same meje. Hkrati pa je potrebno rešiti še vprašanje povezovanja posameznih projektov (npr. podeželski in zdraviliški turizem). Odprto ostane tudi vprašanje prioritet posameznih področij. Če se pripiše glavni pomen razvoju po geografskih področjih, lahko to recimo Pomurju povzroči kar nekaj težav pri pridobivanju spodbud. Geografska območja so le štiri14. Pomurje si vsekakor zasluži, da bi bilo uvrščeno mednje, saj ustvari preko 10 % slovenskih nočitev, hkrati pa ima izvrstna izhodišča za razvoj turizma. Razvoj turizma v Pomurju pa ima tudi pomembne gospodarske vzgibe. Sedaj je prisiljeno, da se poizkuša najti v produktnem in programskem področju strategije. S tem je ob dobršen del spodbud. Po besedah predstavnika MG naj bi se v prihodnjih strategijah to spremenilo15. V

    12 Za podrobneješi opis, glej prilogo. 13 Produktno, geografsko, programsko področje. 14 Turistična območja (geografsko): Julijske Alpe, Pohorje–Maribor, Kras, Obala. 15 Izjava direktorja direktorata za turizem pri MG, na okrogli mizi: »Turizem kot najperspektivnejša dejavnost v Pomurju.«

    20

  • kolikor se ne bo, bo za Pomurje toliko bolj važno multilateralno sodelovanje, torej oblikovanje evropske kohezijske regije. Oboje pa predstavlja priložnost nasploh. Delitev po geografskih področjih sicer deloma uvršča Pomurje pod Maribor s širšo okolico, toda takšna delitev ne upošteva topoloških, krajinskih, kulturnih in socialnih razlik. Prav tako ne upošteva že razvitih tipov turizma, ki so razviti na teh dveh področjih. Zaradi neobstoja Pomurja kot turističnega področja, se to prenaša na dokumente, ki izhajajo iz strategije razvoja slovenskega turizma 2002-2006. To se še posebej vidi v Strategiji trženja slovenskega turizma 2003-2006. Če natančneje pogledamo tri ravni organiziranosti slovenskega turizma, ugotovimo, da so zasnovane na sedanji stopnji razvitosti po posameznih področjih. Največ poudarka daje že razvitim področjem, medtem ko ostala prepušča regionalni organiziranosti, ki pa nima niti definirane povezanosti z že razvitimi področji, iz katerih bi lahko črpali znanje, izkušnje, dobro prakso in nenazadnje tudi kapital. To še dodatno govori o pomenu, ki je v sami strategiji pripisana turističnim področjem.

    3.2.2 Strategija trženja slovenskega turizma 2003-200616 Strategija trženja slovenskega turizma je strategija trženja celotnega turističnega gospodarstva na nacionalni ravni. Na podlagi razpisa jo je leta 2002 pripravilo avstrijsko podjetje Zolles & Edinger GmbH. Nad pripravo strategije je bdela 13-članska projektna ekipa strokovnjakov s področja trženja v turizmu, ki so ga sestavljali predstavniki iz posameznih geografskih področij in produktov (STO 2002, 4). Se pravi, so se priprave te strategije poizkusili lotiti celovito, z lokalnim znanjem, ustreznim in kakovostnim vodstvom.17 Strategija kot enega glavnih problemov izpostavlja propad med povpraševanjem in rezervacijo, zaradi česar je učinkovitost trženih naporov nizka (STO 2002, 17). Plavanje in kopanje, pohodništvo, kolesarjenje, zdravje in wellness izpostavlja kot glavne promocijske teme v prihodnosti (STO 2002, 31). Se pravi, gre za dejavnosti, ki so v veliki meri povezane z naravo in naravnimi viri, manj pa s kulturo, igralništvom, kar ustreza usmeritvi trajnostnega razvoja. Za ustrezno promocijo Slovenije predlaga uvedbo krovne blagovne znamke, katerim sledijo pod-blagovne znamke, ki so nadaljnje razdeljene na teme –oblika piramide (STO 2002, 39). Tako naj bi povečali sodelovanje na področju promocijskega materiala ter podobe Slovenije. Kritika Akcijski plan je v tej strategiji skromen, relativno neopredeljen do trženja obstoječe ponudbe, brez opredeljenih potrebnih sredstev, brez jasneje določenih indikatorjev ter brez natančno določenih nosilcev aktivnosti. 16 Vir (STO 2002), ki je uporabljan je Strategija trženja slovenskega turizma 2003-2006. 17 Toda, ob prebiranju strategije se nikakor nisem mogel znebiti občutka, da je hitro in nekakovostno sestavljena.

    21

  • Strategija trženja ni regijsko zasnovana, ampak obravnava Slovenijo kot celoto. Regijsko je opredeljena predvsem o delu, ko govori o tem, da bi bilo začetno potrebno postaviti večji poudarek promociji Julijskih Alp, Obale, Krasa ter nadalje Ljubljane, šele nato pa Maribora (STO 2002, 32). Odsotnost Pomurja med temi kraji izhaja iz Strategije razvoja slovenskega turizma 2002-2006. Nedvomno bo promocija Slovenije, ki bo temeljila na teh geografskih področjih, prinesla največ koristi prav tem področjem, ki pa so že najbolj poznan del Slovenije v tujini. Na ostale dele Slovenije gleda le kot na bogato zaledje za produkte in programe. To se nekako ne staplja z usmeritvami trajnostnega razvoja. Ocenjujem, da se bodo s tem razlike med turističnimi regijami le še povečale. Žalostno je, da se je izbrala pot, ki omogoča/spodbuja najbolj razvitim še večji razvoj, medtem ko se na ostale turistične regije gleda tako: »Že bo prišel čas tudi za njih.« Menim, da bi bilo strategijo trženja mogoče zasnovati tudi tako, da bi se lahko identiteta Slovenije gradila preko celotnega geografskega področja Slovenije.

    3.2.3 Ostali dokumenti Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-200618 Ta program je osnova za dodeljevanje proračunskih sredstev, s področja državne pomoči. Turizma se dotika posredno ter neposredno. Posredno se ga dotika preko skoraj vseh podprogramov, iz katerih je možno črpati sredstva tudi podjetjem, ki se ukvarjajo s turizmom. Neposredno pa se ga dotika preko podprograma 3.3 z naslovom: »Spodbujanje razvoja turizma«. Ta podprogram je v veliki meri usmerjen v spodbujanje sodelovanja nosilcev turističnega razvoja. Sodelovanje želi pospešiti preko dveh ukrepov:

    • spodbujanje razvoja novih in komplementarnih turističnih proizvodov in storitev, • spodbujanje razvoja skupne turistične infrastrukture.

    Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT)19 Temu zakonu namenjam posebno podpoglavje, ker časovno presega sedaj veljavno strategijo razvoja turizma in je bil pogoj za izvedbo omenjene strategije. Po sprejetju strategije razvoja turizma je bila namreč potrebna obširna prilagoditev zakonodaje, da bi se razvoj turizma lahko tudi dejansko zagnal. Rezultat je tega je bil ZSRT, ki je bil sprejet decembra 2003 in je nadomestil Zakon o pospeševanju turizma, resolucijo o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji, itd.

    18 Sektor za turizem pri MG RS, mu na svoji spletni strani pripisuje precejšnjo pomembnost. 19 Uradni list RS št. 2/15.01.2004, stran 207.

    22

  • 3.3 Usmeritve EU20 Evropska komisija je usmerjena predvsem v spodbujanje konkurenčnosti ter razvoja. Prav tako je močno usmerjena v razvoj »trajnostnega turizma«, se pravi na prispevek turizma k trajnostnemu razvoju, s posebnim poudarkom na naravnih ter kulturnih virih v okviru Agende 21. Da bi izboljšali sodelovanje ter koordinacijo med akterji (še posebej kapitalom) v turističnem sektorju, je Evropska komisija v sodelovanju s turističnimi akterji izdelala dokument, ki postavlja osnovne elemente sodelovanja med državami in kapitalom za razvoj turizma. Poimenovali so ga »Komunikacija«. V Komunikaciji je zajetih 5 ključnih področij za razvoj turizma v EU:

    • informiranost, • usposabljanje, • kvaliteta, • trajnostni razvoj • ter nove tehnologije.

    S tem dokumentom želi Evropska komisija pospešiti prenos znanja med posameznimi akterji, jih med seboj povezati ter povečati učinkovitost instrumentov za pospeševanje razvoja turizma. Iz teh področij lahko razberemo ključne usmeritve evropskega turizma, se pravi, na znanju in kvaliteti temelječ trajnostni razvoj turizma. Leta 2002 je bila sprejeta prva resolucija (Council Resolution of 21 May 2002 on the future of European tourism) v EU, ki neposredno zadeva turizem. Ta je nastala na temelju Komunikacije in predlaga podrobnejše spremljanje vplivov evropske zakonodaje na turizem ter raziskovanje možnosti promocije Evrope kot turistične destinacije. Prav tako pa poziva turistično industrijo, da podpre prizadevanja EU za razvoj turizma.

    20 Povzeto po spletni strani Evropske komisije: Oddelek za turizem (Tourism Unit).

    23

  • 4 STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V POMURJU

    4.1 Oris stanja Glavni nosilec razvoja turizma v Pomurju so nedvomno Panonske terme. Le-te združujejo Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Lendava, Terme Banovci, Terme Radenci in Terme Ptuj. Obstaja še več ostalih akterjev: Hotel Diana, Hotel Vivat, Grad goričko, kmečki turizmi, turistična društva, Pomurska turistična zveza (PTZ), več turistično informacijskih centrov (TIC),… Vsi ti se s turizmom ukvarjajo neposredno. Oglašajo pa še ostali akterji, ki imajo na turizem posreden vpliv: občine, Obrtna zbornica, Gospodarska zbornica, kulturna društva, kolesarska društva, itd. V strukturi slovenskih nastanitvenih zmogljivosti po številu sob v letu 2000, je pomurski delež znašal 8,10 %, po številu ležišč (stalnih) pa 6,96 %. Po številu turistov je bilo Pomurje v letu 2000 zastopano v strukturi turistov Republike Slovenije s 7,2 % deležem, realiziranih pa je bilo 9,5 % vseh slovenskih turističnih prenočitev. Povprečna zasedenost pomurskih nastanitvenih kapacitet v zdraviliških krajih je v letu 2000 znašala 54 %, povprečna zasedenost ostalih kapacitet pa le 42 %. Delež turističnih obiskov v Pomurju v strukturi turističnih obiskov Slovenije je znašal leta 1996 6,2 %, leta 1997 6,1 %, leta 1998 6,6 %, leta 1999 7 % in leta 2000 pa 7,2 %.21 Na splošno je turizem v Pomurju zaenkrat še bolj ali manj v domeni zdravilišč. Postopoma, se razvijajo tudi ostala področja:

    • nove atrakcije: Bukovniško jezero, Grad na Goričkem, priprava projekta Lendava – kolesarsko mesto, Natura 2000, Razkriški križ, romarske poti…

    • infrastruktura: gradnja avtoceste, intenzivnejše urejanje turističnih območij, kolesarske poti…

    • turistični in športni objekti: golf igrišče v Moravskih toplicah, izgradnja novih ter obnova starih nastanitvenih kapacitet, obnova ter izgradnja vodnih parkov…

    • izobraževanje: izgradnja nove knjižnice v Murski Soboti, ustanavljanje Visoke šole za turizem v Radencih,…

    • …

    21 Podatki so iz razvojne strategije Pomurje 2000+, stran 17. Enotne in novejše statistike za celotno regijo žal ni (pri SURS); obstaja le statistika po posameznih občinah, kjer pa niso na voljo vse občine, ki nudijo nastanitvene zmogljivosti.

    24

  • 4.2 Nosilci razvoja turizma v Pomurju

    4.2.1 Javni sektor Regionalna razvojna agencija Mura RRA Mura je vodilna razvojna institucija v Pomurju. Njen večinski družbenik je država z 39 % deležem, ostali družbeniki pa so pomurske občine. Začetki RRA Mura segajo v leto 1996, ko je bil ustanovljen Regionalni podjetniški center Murska Sobota. Pod njenim okriljem je junija 2002 nastal izdani Regionalni razvojni program Pomurje 2000+ (RRP 2000+). Le-ta definira osnovne razvojne usmeritve v konkretnih programih za številna področja. Deli se na strateški in izvedbeni del. Razen s pripravo RRP, se ukvarjajo še s pomočjo pri črpanju sredstev iz programov ter skladov EU, podeljevanjem finančnih vzpodbud, garancijskimi shemami, podporo pri raziskovanju in razvoju za podjetja, razvojem človeških virov (razne delavnice, vključevanje študentov, …) ter svetovanjem. Tako ponujajo kar širok nabor podpornih storitev za javni, zasebni in civilni sektor. V agenciji uveljavljajo integrirani pristop pospeševanja malega gospodarstva na regionalni ravni. Kot prioritetno področje delovanja je opredeljeno gospodarstvo, podeželje in čezmejno sodelovanje v sklopu projektov EU. Občine »V preteklih desetletjih je bil turizem deležen državne podpore, predvsem zaradi pozitivnih učinkov na dotok deviz, danes pa je glavni motivator razvoja turizma ustvarjanje podjetniških dobičkonosnih priložnosti ter številnih neposrednih in posrednih mest v turizmu.« Citat iz Strategije razvoja turizma na območju občin: Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče. april 1998. stran 3 Občine se čedalje bolj zavedajo pozitivnih učinkov turizma, zato se tudi same pogosto aktivirajo za njegov razvoj. To počnejo preko namenske porabe turistične takse, financiranja/podpore turističnega gospodarstva ter preko raznih aktov in strategij, ki jih sprejemajo v okviru razvojnih politik. Na tem nivoju se pojavljajo številne težave, kot so: sprejemanje razvojnih strategij turizma v občinah brez upoštevanja krovnih strategij, nenamenska poraba turistične takse, skromno povezovanje z okoliškimi občinami (izpade učinek sinergije), prazne besede občin, ki dejansko ne naredijo ničesar, velika usmerjenost v samo promocijo kulturne dediščine brez razvoja lokalnih profitnih centrov, ki bi lahko črpali prihodke iz turizma, itd. V Pomurju je razdeljenost na majhne občine še posebej opazna; tako gre, namesto v konkretne projekte, dosti denarja v samo administracijo.

    25

  • Razni zavodi, LTO, TIC ter ostale oblike organiziranosti za pospeševanje turizma Več občin ima ustanovljene zavode za turizem, katerih namen je v glavnem pospeševanje turizma v občini. Prav tako se ti zavodi pogosto ukvarjajo z organizacijo, koordinacijo raznih prireditev. Primer: Zavod za turizem Beltinci. Zelo priljubljeno je ustanavljanje lokalnih turističnih organizacij (LTO), to ponavadi storijo občine s podporo sponzorjev, ki so zainteresirani za obstoj takšnih organizacij. Občine pa ustanavljajo tudi turistične informacijske centre (TIC), ki se nahajajo v vseh večjih mestih ter v glavnih turističnih krajih po Pomurju. Pomurska turistična zveza (PTZ) jih navaja deset.22 Razen zavodov, se pojavljajo tudi druge oblike formalne organiziranosti, ki imajo prav tako namen pospeševati razvoj turizma. Le-te se večji ali manjši meri povezujejo s ponudniki turističnih storitev. Primer: Turizem Lendava d.d.

    4.2.2 Zasebni sektor Panonske terme 23 Panonske terme so se oblikovale po prevzemu Term Lendava, Term Banovci, Term Radenci, Term Ptuj s strani Term 3000 Moravske toplice. Moravske toplice je nato prevzela Sava turizem d.d. . S temi prevzemi je v Pomurju nastal močan steber predvsem zdraviliškega turizma, ki pa se je že začel dopolnjevati z dodatno ponudbo: golf, kolesarjenje, pohodništvo, povezovanje s kmečkimi turizmi, igralništvo, itd. Nudijo 2500 postelj v hotelih, apartmajih, bungalovih in kampih. Združevanje pomurskih term je bilo nujno, saj se le tako lahko dolgoročno zagotovi konkurenčnost, izkoriščenost razvojnih potencialov ter princip sodelovanja namesto konkuriranja med pomurskimi termami. Omogočilo je uvajanje turističnih produktov po Pomurju z boljšim izpolnjevanjem želja ciljnih skupin gostov, po posameznih termah. Temeljni cilj "Panonskih term" je, postati vodilna turistična družba v Sloveniji, s 5000 posteljnimi kapacitetami, s čimer želijo ustvariti 1 milijon nočitev letno oziroma 10 milijonov € prihodkov letno ter zaposlovati 1000 oseb. Zaenkrat so Panonske terme le prodajna znamka. S 1.1.2006, pa bi se naj vse terme, ki sestavljajo to družbo, združile v delniško družbo.

    22 Vir: splet – www.pomurje.com . 23 Podatki povzeti s spletne strani: www.panonske-terme.si .

    26

    http://www.pomurje.com/http://www.panonske-terme.si/

  • Da bi dosegli ta cilj so izdelali obširen investicijski plan v vrednosti 50 mio € (EU sofinancira v 16 %) za leta 2004-2006. Načrt vključuje:

    • izgradnja Termalnega parka v Termah Ptuj (1,9 mio €), • prenova Wellness centra Thermalium v Termah 3000 (2,56 mio €), • obnova zdravstvenega centra Tri srca v Termah Radenci (2,1 mio €), • izgradnja apartmajskega naselja Lipov gaj v Termah Lendava (3,16 mio €), • gradnja hotela 5* v Termah 3000 (18 mio €), • širitev in adaptacija objektov v Termah Banovci (1,75 mio €), • obnova hotelov Radin in Miral v Termah Radenci (5,4 mio €), • obnova hotela Lipa v Termah Lendava (3 mio €), • gradnja hotela 4* v Termah Ptuj (12 mio €).

    Vidimo, da gre za pomembnega nosilca turizma, ne le na pomurskem nivoju, ampak tudi na vse slovenskem ter ožjem multilateralnem področju (Avstrija, Madžarska, Hrvaška). Njihova glavna usmeritev postaja usmeritev v kvaliteto.

    Turistične agencije

    Lokalnih turističnih agencij, ki se ukvarjajo z organizacijo izletov po Pomurju ter z aktivnejšim trženjem pomurskega turizma je zelo malo. Verjetno je na tem področju še najaktivnejša TA Pütra. Kompas Pomurje pa se ukvarja predvsem s trženjem pomurskih nastanitvenih kapacitet.

    Touroperaterji

    Močnejšega delovanja tour operaterjev v Pomurju ni zaznati, prav tako pa le-ti nimajo zgrajenih nobenih nastanitvenih kapacitet.

    Druga podjetja

    To so predvsem mestni hotel Diana, hotel Vivat, številni ponudniki prenočišč (predvsem v Moravskih toplicah), kmečki turizmi, turistične kmetije in turistične agencije.

    Seveda pa lahko sem uvrstimo, poleg zgoraj omenjenih, tudi podjetja, ki se s turizmom ukvarjajo posredno (npr. Bike center – Pomurje on bike).

    Ne smemo pozabiti tudi gostinskih ponudnikov, ki s svojo ponudbo pomembno prispevajo h kakovosti bivanja turista v Pomurju. Pri njih je zadnja leta opazna povečana ponudba domače tradicionalne hrane, ki je za turiste še posebej zanimiva.

    Dodamo pa lahko tudi razno razne prevoznike, podjetja, ki se ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo, itd., saj so želje turistov res raznovrstne.

    Pomembni pa so seveda tudi različni muzeji, galerije, spominske sobe,…

    27

  • 4.2.3 Civilni sektor Turistična in ostala društva Turističnih društev je v Pomurju kar nekaj – ima ga skoraj vsak kraj. Ukvarjajo se predvsem z ohranjanjem kulturne dediščine, promocijo lastnih krajev, organizacijo prireditev,… Združena so pri Pomurski turistični zvezi. Sredstva črpajo predvsem iz občin, sponzorstva, lastnih sredstev – iz dobičkov prireditev, članarine ter skladov in razpisov. Ostala društva, ki so povezana s turizmom, so: športna, kulturna društva, društva za ohranjanje kulturne dediščine, društva kmečkih žena, itd. Pomurska turistična zveza Pomurska turistična zveza že vse od svoje ustanovitve, leta 1991, deluje kot regijska organizacija turizma, v njene aktivnosti pa so tako ali drugače vključeni številni najpomembnejši nosilci turizma v Pomurju s svojo dejavnostjo. Pomurska turistična zveza je statusno opredeljena kot društvo, v akcijskem pogledu delovanja pa je razvila tudi sistem delovanja neformalnega gospodarsko interesnega združenja, kar ji omogoča fleksibilnost in dokajšnjo mero privlačnosti delovanja. Njihovi rezultati so vidni v povezovanju in promociji turistične ponudbe regije, pa tudi v vplivu na nastajanje novih turističnih točk in oblik turistične ponudbe v Pomurju. Pridobila si je sloves najuspešnejše regionalne turistične zveze v Sloveniji.

    28

  • 4.3 Regionalni razvojni program Pomurje 2000+ in turizem

    RRP se deli na dva glavna dela: strateški in izvedbeni. V strateškem je turizem opredeljen znotraj analize stanja z SWOT analizo ter opredelitve prioritetnih programov.

    Strateški del RRP in turizem

    V strateškem delu RRP je opisano stanje pomurskega turizma (2.2.2); prav tako pa je turizem opredeljen tudi znotraj prioritetnih programov (2.7.1). Turizem je vpleten tudi znotraj nekaterih ostalih programov, kot so: kmetijstvo, infrastruktura, itd.

    V SWOT analizi (v prilogi) je zanimivo pogledati predvsem priložnosti, ki kažejo začrtane razvojne poti pomurskega turizma. Na podlagi teh so znotraj prioritetnih programov oblikovani glavni programi in podprogrami.

    Priložnosti, ki jih navajajo znotraj SWOT analize pomurskega turizma so (RRA MURA 2002, 17):24

    • bližina obstoječih in potencialnih turističnih trgov, • optimalne možnosti za razvoj drugih, tržno zanimivih turističnih proizvodov, poleg

    zdravilišč, • oblikovanje Pomurja kot turističnega območja in promocija kakovostnih turističnih

    proizvodov pod kolektivno blagovno/storitveno znamko, • sodelovanje obmejnih regij pri realizaciji skupnih projektov s področja turizma, • uvajanje dopolnilnih turističnih dejavnosti na kmetijah poslovanje in spletne trgovine

    imajo v regiji možnosti za razvoj.

    Izvedbeni del RRP in turizem

    Znotraj izvedbenega dela pa so, na podlagi v strateškem delu določenih programov in podprogramov, določeni konkretni projekti po posameznih programih. 25

    Ti projekti imajo zastavljene osnovne terminske načrte ter finančne plane. Viri financiranja so podrobneje navedeni na obrazcih, ki pa jih strategija ne vsebuje. Navedeni so tudi nosilci za posamezne sklope projektov, toda to so bolj ali manj želeni nosilci, med katere ni razdeljenih nobenih odgovornosti.

    Kritika zastavljenega razvoja turizma Terminsko so projekti v izvedbenem delu opredeljeni od leta 2003 do 2006. Večina jih ima plan za pripravo projektne dokumentacije do leta 2002-2003, konci projektov pa so zastavljeni za konec leta 2006. Vse skupaj izgleda kot socialistični sistem petletk, ki se zaključijo 2006. 24 Za celotno SWOT analizo, glejte priloge. 25 Progam projektov, lahko najdete med prilogami te diplomske naloge.

    29

  • Ocene trajanja projektov so zastavljene zelo površno ter so si za skoraj vse projekte enake. Na tak način je enovit ter enakomeren razvoj turizma težko zagotoviti, saj ni predvidene nobene posebne kontinuitete, ki bi zagotavljala nadgrajevanje projektov. Prav tako ni nikjer navedenega nobenega instrumenta ali načina, kako se bo poizkusilo zagotoviti upoštevanje terminskih rokov, saj je izvedba navedenih projektov predvsem v domeni privatnega sektorja in lastne iniciative tako občin kot akterjev v privatnem sektorju in drugih. Ta plan projektov deluje kot seznam zastavljenih in izbranih projektov, ki si so jih zadali turistični akterji v Pomurju. Tako pa taisti razvojni plan deluje le kot podpora zastavljenim projektom akterjev. To je vsekakor dobrodošlo za akterje, toda ta razvojni plan tako ni naravnan na povečevanje samoiniciativnosti le-teh ter, kar je še bolj važno, ni usmerjen v ustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj turizma (izjema ustanovitev visoke šole za turizem). Podjetja morajo dandanes na trgu reagirati izjemno hitro, zato se postavlja vprašanje, koliko od teh projektov bo v času izvedbe še aktualnih ter kaj bo s spodbudami, če se bodo akterji v času veljave RRP odločili za kakšne druge variante razvoja. V bistvu pa v RRP niso opredeljeni niti načini, kako naj bi RRP zaživel. Ali bo deloval preko finančnih vzpodbud ali preko koordiniranja razvoja s strani RRP ali kako drugače. RRP bi prav tako moral vsebovati »Program trženja pomurskega turizma«, saj sedaj to področje ureja »Strategija trženja slovenskega turizma«, ki izpostavlja promocijo predvsem zahodnega dela Slovenije (STO 2002, 32), zaradi česar se Pomurju (skrajni vzhod) dela velika škoda v smislu zapostavljenosti znotraj glavnih promocijskih aktivnosti Slovenije pri privabljanju tujih turistov. Nedvomno imajo pomurski turistični akterji zaradi takšne usmeritve STO-ja) višje stroške trženja in promocije v tujini (o tem več pri točki Strategija trženja slovenskega turizma 2002-2006). Sedaj, ko smo že v drugi polovici leta 2005, lahko počasi tudi spremljamo uresničevanje RRP, le-ta je namreč zastavljen za obdobje 2002 – 2006. Na splošno ugotavljam, da večina projektov ne poteka po planih. Ni še namreč Rimske čarde, Visoke šole za turizem Radenci, oblikovanih blagovnih znamk, turistični produkti se razvijajo le počasi, novih tematskih poti skoraj ni, turizem na podeželju se le slabo razvija, itd. Menim, da je slabo uresničevanje RRP predvsem posledica še zmerom slabo razvitega razvojnega okolja, zastavljeni projekti pa so bili le skromno izvedeni, predvsem zaradi slabe motiviranosti raznih akterjev za njihovo izvedbo. Drugače pa se je v tem razvojnem obdobju za pomurski turizem zgodil velik premik predvsem z nastankom Panonskih term, ki predstavljajo združena pomurska zdravilišča. Le-te sedaj izvajajo (tudi ob podpori državnih sredstev) velik investicijski plan, ki je izjemnega pomena za Pomurje. Država zamuja s podporo, s čimer mislim na ustanovitev Visoke šole za turizem Radenci, širšo promocijo regije, … 26 Sklepam, da ima RRP 2000+ na razvoj pomurskega turizma le manjši vpliv, ki se kaže le v naprej opredeljeni podpori za posamezne projekte. 26 Kar nekaj projektov, ki so zadani znotraj RRP se ne izvaja. Delno je to tudi posledica slabo definirane regionalne razvojne strategije.

    30

  • 5 ANALIZA ANKETE O ODNOSU PREBIVALCEV POMURJA DO TURIZMA

    5.1 Struktura in način izvedbe Anketa je bila izvedena junija 2005. Anketirance sem izbiral naključno na ulicah, povečini v centru treh pomurskih mest (Lendava, Murska Sobota, Ljutomer). Osnovna statistična množica, ki sem jo zajel, je N = 89 ljudi. Od tega je 43 moških in 46 žensk.27 Vsa vprašanja, razen dveh, so bila zaprtega tipa. Tako so anketiranci imeli, pri drugem in šestem vprašanju, poleg ponujenih odgovorov, možnost opisnega odgovora. Te možnosti se niso posluževali. Prvotno sem želel analizirati razlike, v odnosu do razvoja pomurskega turizma, med domačini ter vodilnimi kadri na tem področju. Zaradi slabega odziva zadnjih, sem se osredotočil samo na domačine. Anketni vprašalnik je bil sestavljen za pisno reševanje, toda med izvedbo sem hitro ugotovil, da imajo številni anketiranci težave pri reševanju. Te so se pojavljale predvsem pri prvem in drugem vprašanju. Zato sem posameznikom pomagal, s tem, da sem jim razložil kako naj odgovarjajo na posamezen tip vprašanja. Seveda sem poizkušal čimmanj vplivati na njihove odgovore. Izmed 100 vprašalnikov jih je 11 bilo nepravilno, ali pomanjklivo izpolnjenih. Ljudje so bili dokaj pripravljeni sodelovati pri reševanju ankete. Anketa28 je sestavljena iz devetih vsebinskih sklopov:

    1. ocena elementov turistične ponudbe pomurskega turizma po pomembnosti, 2. prednosti turizma za Pomurje, 3. turistični potencial Pomurja, 4. ocena turistične ponudbe z vidika zadovoljevanja potreb domačinov, 5. zadostnost državnih spodbud, 6. želene smeri razvoja turizma, 7. pripravljenost domačinov za sodelovanje v turističnih aktivnostih, 8. pripravljenost domačinov za delo v turizmu 9. socialno-demografske značilnosti anketirancev.

    V prvem sklopu so anketiranci za določene elemente na likartovi lestvici pomembnosti lastnosti izbirali ustrezno vrednost. V drugem sklopu so odgovarjali tako, da so razvrstili prednosti turizma za Pomurje po pomembnosti. Pri vprašanju o turističnem potencialu so na lestvici označili ustrezno možnost. Isto so storili tudi v četrtem in petem sklopu, medtem, ko je bila v petem sklopu dodana možnost: zadeve ne poznam. Šesti sklop je bil sestavljen v obliki vprašanja z več možnimi odgovori. Vsak anketiranec je izbral natanko 3. Tukaj je bila dodana 27 Množica je natančneje predstavljena pod točko 5.2 Struktura anketirancev. 28 Anketni vprašalnik je v prilogi.

    31

  • še možnost odprtega odgovora (drugo:), ki pa se je anketiranci niso posluževali. Sedmi in osmi sklop je bil sestavljen v obliki dihtomnih vprašanj (da ali ne). Nato je sledil še del o podatkih o anketirancu. Naj omenim, da vprašanja o kraju anketiranja v vprašalniku ni bilo, saj sem sam lahko označil, kje je bila anketa izvedena. Za analizo so bile uporabljene naslednje statistične metode:

    1. sklop: izračun srednjih vrednosti z pripadajočimi standardnimi odkloni po normalni porazdelitvi;

    2. sklop: izračun frekvenc uvrščenosti posameznih elementov po rangih ter navzkrižna primerjava prvega in drugega ranga;

    3. sklop: izračun frekvenc posameznih odgovorov; 4. sklop: izračun frekvenc posameznih odgovorov ter izračun srednjih vrednosti z

    pripadajočimi standardnimi odkloni po normalni porazdelitvi; 5.-8. sklop:izračun frekvenc posameznih odgovorov; 9. sklop: izračun frekvenc posameznih odgovorov, pridobljeni podatki so bili uporabljeni za segmentiranje.

    Anketo sem analiziral v programu SPSS 13 za Windows. Uporaba SPSSa za analizo se je izkazala kot pravilna odločitev, saj sem tako imel dosti več možnosti pri izvedbi analize. Podatki so predstavljeni grafično ter tabelarno. Tabele podatkov za grafe se nahajajo v prilogi.

    5.2 Struktura anketirancev Anketiranci po spolu in starosti Iz tabele je razvidno, da je bilo anketiranih 89 ljudi, od tega največ (53 %) iz starostne skupine od 30 do 60 let. To je tudi delovno najbolj aktivno populacija med anketiranci. Sledijo ji osebe do 30 let, le-teh je 35 %. Tudi te osebe igrajo ključno vlogo v sami anketi, to je namreč populacija, ki se je že zaposlila ali pa se še usmerja v posamezna področja. Prepričanje te skupine, skupaj z osebami od 30 do 60 let, pomembno oblikuje dejansko sliko odnosa ljudi do turizma in njegovih atributov. Skupina oseb čez 60 let obsega le 12 %. Razmerje moški: ženske je 48 % : 52 %, kar približno ustreza razmerju v Pomurju. TABELA 1: ANKETIRANCI PO SPOLU IN STAROSTI

    Starost/spol anketiranih Skupaj do 30 let od 30 do 60 let več kot 60 let Število moških 43 18 18 7 Število žensk 46 13 29 4 Skupaj 89 31 47 11

    Anketiranci po spolu in kraju anketiranja Omeniti je potrebno, da sem prostorsko skušal zajeti celotno Pomurje, kar pa ni bilo mogoče. Anketo sem opravljal v treh pomurskih mestih. S tem sem poizkušal zmanjšati vplive, ki ga ima posamezna značilnost kraja bivanja na mnenje posameznika. Goričkega nisem zajel,

    32

  • zaradi drugačnega stanja v turizmu (Natura 2000, brez term,…). Goričko bi potrebovalo posebno in široko obravnavo, ki si jo vsekakor tudi zasluži. Delitev na različne kraje mi je prav tako prinesla koristne informacije o lokalnih razlikah v odnosu posameznikov do turizma. TABELA 2: ANKETIRANCI PO SPOLU IN KRAJU ANKETIRANJA

    Kraj/spol anketiranih Skupaj Lendava Murska Sobota Ljutomer Število moških 43 11 20 12 Število žensk 46 13 21 12 Skupaj 24 24 41 24

    Anketiranci po kraju bivanja in kraju anketiranja Ker turizem drugače vpliva na mesto in drugače na vas, sem anketirance povprašal po kraju bivanja. TABELA 3: ANKETIRANCI PO KRAJU BIVANJA IN KRAJU ANKETIRANJA

    Kraj bivanja/kraj anketiranja Mesto Vas Lendava 8 16 Murska Sobota 17 24 Ljutomer 5 19 Skupaj 30 59

    Analiza anket temelji na predpostavki, da v Pomurju obstaja več centrov, katere obiskujejo tudi okrožni prebivalci teh mest. Ankete sem namreč izvajal večinoma v mestnih centrih. Pri samih anketirancih pa sem dobil drugačno sliko. Kar 66 % jih je izjavilo, da biva na vasi. Anketiranci po izobrazbi in starosti Z anketami sem iskal tudi razlike med anketiranci po izobrazbi.29 29 % anketirancev je imelo osnovno ali srednjo šolo, 49 % srednjo šolo, ter 22 % visokošolsko ali pa celo višjo izobrazbo. Zaradi skromnega vzorca (N=89), ni imelo smisla slediti izobrazbeni strukturi Pomurja. V lendavskem območju ima dejansko le 4 % prebivalcev šesto ali višjo stopnjo izobrazbe ter le 22 % ljudi srednjo šolo.30 Čez 70 % pa jih ima nižjo izobrazbeno stopnjo od srednje šole. Prav tako sem zaradi majhnega vzorca stopnje izobrazbe združil v tabeli navedene tri kategorije. TABELA 4: ANKETIRANCI PO IZOBRAZBI IN STAROSTI

    Izobrazba/starost anketiranih Skupaj

    OŠ, poklicna šola Srednja šola

    Visokošolska ali višja

    do 30 let 31 6 18 7 od 30 do 60 let 47 14 25 8 več kot 60 11 5 1 5 Skupaj 89 25 44 20

    29 Izobrazbena struktura Pomurja je izredno slaba. 30 Vir: http://www.poslovnipark-lendava.si/slo/informacije/trgsile.htm .

    33

    http://www.poslovnipark-lendava.si/slo/informacije/trgsile.htm

  • 5.3 Analiza elementov turistične ponudbe pomurskega turizma Pri točki: »Oceni posamezne elemente privlačnosti pomurskega turizma po pomembnosti za turiste«, se je odgovor podajal za posamezni element (npr. termalna voda) v obliki likartove lestvice s petimi možnostmi, pri čemer je odgovor 1 pomenil: »ni pomembno«, odgovor 5 pa »zelo pomembno«. TABELA 5: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA

    Termalna voda (2)

    Ugodne cene (5)

    Razne prireditve (6)

    Prijaznost prebivalcev (1)

    Neokrnjena narava (3)

    Pestrost ponudbe (4)

    Srednja vrednost 4,47 4,15 3,84 4,53 4,31 4,28 Standardni odklon 0,7244 0,8861 0,9989 0,6757 0,9605 0,8917

    N = 89 Zaradi načina odgovarjanja, je odgovore smiselno analizirati z izračunom srednjih vrednosti ter standardnih odklonov. Tako sem ugotovil, da so anketiranci pripisali največjo pomembnost prijaznosti prebivalcev; srednja vrednost se giba kar pri 4,53. Pri prijaznosti prebivalcev prav tako ugotavljam najmanjši odklon (0,6757), kar kaže na majhno razpršenost njihovih odgovorov. Pomurje slovi po prijaznosti ljudi in ta anketa kaže na to, da se ti zavedajo njene pomembnosti oziroma ji pripisujejo odločilno vlogo v turizmu. Naslednja po pomembnosti se je uvrstila termalna voda. Tukaj je znašala srednja vrednost 4,47. Odklon se rahlo poveča, toda je drugi najmanjši (0,7244). Oboje uvršča termalno vodo na prepričljivo drugo mesto. Termalni vrelci, s katerimi je Pomurje dobesedno posejano, v očeh njegovih prebivalcev predstavljajo pomemben element turistične ponudbe regije. Na tretje in četrto mesto se uvrščata neokrnjena narava (4,31) in pestrost ponudbe (4,28), ki imata obe približno enako srednjo vrednost, le da so bili pri pestrosti ponudbe anketiranci bolj enotni, kar se kaže v nižjem standardnem odklonu (0,8917). Ugodne cene so srednjo vrednostjo 4,15 ter standardnim odklonom 0,8861 pristale na jasnem petem mestu. To me je rahlo presenetilo, kajti Pomurje ima najnižjo kupno moč v Sloveniji, zato sem predvideval, da bodo anketiranci ugodnim cenam pripisali večjo pomembnost. Višjo oceno sem pričakoval tudi zato, ker je znano, da Pomurje obiskujejo turisti z nižjo kupno močjo.Na zadnjem mestu so se znašle razne prireditve z najnižjo srednjo vrednostjo 3,84 ter najvišjim standardnim odklonom (0,9989). Seveda pa pri opazovanju teh rezultatov ne smemo pozabiti, da so vsi elementi dobili dokaj visoke ocene, namreč skoraj vsi, z izjemo raznih prireditev, se gibajo v območju med 4 in 5, se pravi med bolj ter zelo pomembno.

    34

  • Razvrščanje po spolu Po spolu, so razlike v gledanjih večinoma minimalne. TABELA 6: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO SPOLU

    Moški spolTermalna

    voda Ugodne

    cene Razne

    prireditvePrijaznost

    prebivalcev Neokrnjena

    narava Pestrost ponudbe

    Srednja vrednost 4,37 4,05 3,70 4,51 4,33 4,37 Standardni odklon 0,7245 0,9246 1,0359 0,7676 0,9186 0,9004

    N = 43

    Ženski spolTermalna

    voda Ugodne

    cene Razne

    prireditvePrijaznost

    prebivalcev Neokrnjena

    narava Pestrost ponudbe

    Srednja vrednost 4,57 4,24 3,98 4,54 4,30 4,20 Standardni odklon 0,7196 0,8481 0,9543 0,5852 1,0082 0,8849

    N = 46 Ženske termalni vodi pripisujejo večji pomen kot moški. Prav tako dajejo večji pomen ugodnim cenam ter raznim prireditvam. Moški pa pripisujejo večjo pomembnost pestrosti ponudbe. Standardni odkloni, z razliko neokrnjene narave, so pri ženskah večinoma manjši, kar kaže na to, da imajo bolj izoblikovano mnenje o posameznih elementih privlačnosti turistične ponudbe. Odklon je izrazito manjši (0,5852 napram 0,7676) pri prijaznosti prebivalcev, kjer je tudi večja srednja vrednost (za 0,03 točke), zato lahko trdimo, da je ženskam prijaznost prebivalcev važnejša. Razvrščanje po kraju anketiranja TABELA 7: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO KRAJU

    ANKETIRANJA

    LendavaTermalna

    voda Ugodne

    cene Razne

    prireditvePrijaznost

    prebivalcev Neokrnjena

    narava Pestrost ponudbe

    Srednja vrednost 4,50 4,08 3,96 4,71 4,42 4,54 Standardni odklon 0,7802 0,9286 0,9991 0,4643 0,7173 0,6580

    N = 24

    Murska SobotaTermalna

    voda Ugodne

    cene Razne

    prireditvePrijaznost

    prebivalcev Neokrnjena

    narava Pestrost ponudbe

    Srednja vrednost 4,46 4,27 3,90 4,46 4,34 4,37 Standardni odklon 0,7105 0,8951 0,9166 0,6363 1,0151 0,8293

    N = 41

    LjutomerTermalna

    voda Ugodne

    cene Razne

    prireditvePrijaznost

    prebivalcev Neokrnjena

    narava Pestrost ponudbe

    Srednja vrednost 4,46 4,00 3,63 4,46 4,17 3,88 Standardni odklon 0,7211 0,8341 1,1349 0,8836 1,0901 1,0759

    N = 24

    35

  • Iz tabele je jasno razvidno, da je termalna voda dobro zasidrana v očeh prebivalcev Pomurja, razlike glede na kraj anketiranja so le minimalne. Po tej razčlenitvi je zanimiv predvsem Ljutomer. Tukaj se pojavi največ razlik. Manjši je pomen pestrosti ponudbe, neokrnjene narave, raznih prireditev. To kaže na to, da v Ljutomeru še nimajo izoblikovanih pogledov na dejavnike privlačnosti pomurskega turizma oziroma jim ne pripisujejo takega pomena kot v ostalih dveh mestih. To je razumljivo, saj je ponudba v Ljutomeru napram drugim delom Pomurja skromna. Zanimiva je še Lendava, kjer opažam zelo velik (4,71) ter jasen poudarek (0,463) na prijaznosti prebivalcev. Prav tako dajejo v Lendavi velik poudarek pestrosti ponudbe. Zanimivo je tudi to, da v Lendavi ne pripisujejo tako velikega poudarka termalni vodi kot v Ljutomeru ali Murski Soboti; namreč le Lendava od teh dveh močneje trži termalno vodo. Rahlo večji poudarek ugodnim cenam pa dajejo v Murski Soboti (4,27). Razvrščanje po starosti Pri razvrščanju odgovorov glede na starost, se opazijo številne razlike, v skoraj vseh elementih. TABELA 8: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO STAROSTI

    Do 30 letTermalna

    voda Ugodne

    cene Razne

    prireditvePrijaznost

    prebivalcev Neokrnjena

    narava Pestrost ponudbe

    Srednja vrednost 4,42 4,32 3,97 4,23 4,26 4,52 Standardni odklon 0,6720 0,9087 0,9826 0,8835 0,9298 0,9263

    N = 31

    Od 30 do 60 letTermalna

    voda Ugodne

    cene Razne

    prireditvePrijaznost

    prebivalcev Neokrnjena

    narava Pestrost ponudbe

    Srednja vrednost 4,45 4,15 3,74 4,64 4,23 4,09 Standardni odklon 0,7748 0,8592 1,0523 0,4857 1,0260 0,8805

    N = 47

    Več kot 60Termalna

    voda Ugodne

    cene Razne

    prireditvePrijaznost

    prebivalcev Neokrnjena

    narava Pestrost ponudbe

    Srednja vrednost 4,73 3,64 3,91 4,91 4,82 4,45 Standardni odklon 0,6467 0,8090 0,8312 0,3015 0,6030 0,6876

    N = 11 S starostjo začne naraščati pomen termalne vode (z 4,42 na 4, 73). Presenetljivi so odgovori pri elementu ugodne cene, pomen ugodnih cen z leti namreč močno pada (z 4,32 na 3,64). Za to je mogočih več razlag. Pričakovali bi, da bi mu zaradi slabe kupne moči v Pomurju prebivalci pripisali večjo pomembnost, čeprav je vprašanje postavljeno glede na to, kaj je pomembno za turiste. Pri raznih prireditvah obstoja odstopanje pri prebivalcih med 30 in 60 let, le-ti jim pripisujejo manjši pomen kot drugi dve starostni skupini. Prav tako je opazna tendenca naraščanja pomembnosti elementa prijaznost ljudi, z naraščanjem let. Tako naraste z

    36

  • 4,23 na kar 4,91; hkrati pa se z leti zmanjšuje standardni odklon, ki pade z 0,8835 na izjemno nizkih 0,3015. Z leti prav tako naraste pomembnost neokrnjene narave, toda šele pri osebah starejših od 60 let (4,82). Pri osebah od 30 do 60 let se zaznava pri pestrosti ponudbe manjši pomen kot pri ostalih dveh starostnih skupinah. Pade skoraj za 0,5 točke srednje vrednosti. Manjšo pomembnost pripisujejo tudi raznim prireditvam. Prav tako je omembe vredno še dejstvo, da z leti padajo standardni odkloni. Se pravi, z leti narašča enovitost odgovorov med anketiranci. Razvrščanje po kraju bivanja Same ankete sem izvajal v mestih, toda tja zaide dosti prebivalcev okoliških vasi. Zanimivo je, da prihaja do opaznih razlik med tema dvema skupinama, čeprav sem spraševal po pomembnosti elementov za turiste. Tako se opazi vpliv lastnih prepričanj anketirancev. Le tako si lahko razložimo razlike pri različnih tipih razvrščanja. TABELA 9: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO KRAJU

    BIVANJA

    MestoTermalna

    voda Ugodne

    cene Razne

    prireditvePrijaznost

    prebivalcev Neokrnjena

    narava Pestrost ponudbe

    Srednja vrednost 4,60 4,30 3,87 4,67 4,33 4,20 Standardni odklon 0,6747 0,8367 1,1366 0,7112 1,1547 1,0635

    N = 30

    VasTermalna

    voda Ugodne

    cene Razne

    prireditvePrijaznost

    prebivalcev Neokrnjena

    narava Pestrost ponudbe

    Srednja vrednost 4,41 4,07 3,83 4,46 4,31 4,32 Standardni odklon 0,7455 0,9071 0,9313 0,6518 0,8561 0,7974

    N = 59 Mestni prebivalci večjo pomembnost pripisujejo termalni vodi in ugodnim cenam. V vasi dajejo večji pomen pestrosti ponudbe, kar tudi izrazijo bolj jasno (manjši standardni odklon). Pričakoval sem tudi, da bo na vasi večji pomen na prijaznosti prebivalcev kot v mestu, kajti predvsem vasi so znane po gostoljubnosti ter osebnem odnosu. Razne prireditve ter neokrnjena narava so približno na istem nivoju. Pri obeh zaznavam večji standardni odklon pri mestnih anketirancih. Razvrščanje po izobrazbi Številne razlike v ocenjevanju elementov privlačnosti po pomembnosti za turiste se pojavljajo tudi po izobrazbi.

    37

  • TABELA 10: OCENA ELEMENTOV TURISTIČNE PONUDBE POMURSKEGA TURIZMA – PO IZOBRAZBI

    OŠ, poklicna šola

    Termalna voda

    Ugodne cene

    Razne prireditve

    Prijaznost prebivalcev

    Neokrnjena narava

    Pestrost ponudbe

    Srednja vrednost 4,64 4,20 3,92 4,60 4,20 4,44 Standardni odklon 0,5686 0,8660 0,8622 0,7071 1,2583 0,7118

    N = 25

    Srednj