/

G E O L O G I J A KOZJANSKEGA

K A R E L G R A D

SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE I N MEDIC INSKE VEDE

SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI D N E 19. APRILA 196?

Kozjansko je geografski pojem, k i ima ime po Kozjem, geološko pa je del vzhodnih Posavskih gub.

Morfološko sta za ozemlje Kozjanskega znači lni h r ibov i t i območji Or l ice i n Bohorja, k i sestojita v glavnem iz t r d ih mezozojskih dolomi-tov in apnencev. Mehkejš i skr i lavci i n peščenjaki paleozojske in me-zozojske starosti so tod man j razšir jeni i n morfološko ne pr iha ja jo do izraza. N i ž j i del i Kozjanskega sestoje skoro izk l jučno iz terciarnih lapor jev in peskov, k i obrobl jajo Or l ico skoro z vseh strani i n jo lo-čijo od Bohorja. Sklenjena pasova terc iarnih sedimentov obdajata Bohor t ud i s severne in južne strani.

Pregled dosedanjih raziskovanj

Geološka in ekonomska pomembnost (premog, svinec, cink) Koz-janskega sta že v preteklosti p r i v lač i l i geologe. Zato je to ozemlje v geološki l i teratur i večkrat omenjeno.

Pomembnejši raziskovalci, k i so preučevali to ozemlje i n njegovo neposredno soseščino, so b i l i Z o l l i k o f e r (1861—1862), S t u r (1864, 1871), D r e g e r (1907, 1920) i n M u n d a (1939, 1943). Terciarno ob-močje je z v id ika premogovnosti raziskoval H a m r l a (1950, 1957. 1962). Ožje območje svinčevo-cinkovega rudišča na južn i strani Bo-hor ja sta kar t i ra la G r a d in N o s a n (1954—1955).

Ek ipe Geološkega zavoda so v let ih 1958, 1959 in 1963 regionalno kar t i ra le celotno Kozjansko. P r i ka r t i ran ju so sodelovali B u s e r , G r a d , H i n t e r l e c h n e r - R a v n i k , M i o č , N o s a n , O s o l n i k , O s t e r c , P l e n i č a r , R i j a v e c in 3 r i b a r .

Območje severno od Kozjanskega je obdelal N o s a n (1963). Terensko delo je vod i l v glavnem G r a d , k i je izdelal tud i geo-

loške karte i n poročila. Terciarno mikrofavno je obdelala Jul i jana R i j a v e c , mezozojsko delno L judmi la Š r i b a r , magmatske kame-nine pa Ana H i n t e r l e c h n e r - R a v n i k .

Kot osnovo smo p r i regionalnih raziskavah uporab l ja l i predvsem D r e g e r j e v o geološko karto Rogatec •— Kozje v mer i lu 1 : 75.000 (1907). Kar ta se je pokazala kot zelo shematična in netočna. Za stra-t ig ra f i jo terc iar ja so pomembne M u n d o v e raziskave (1939, 1943), k i v glavnem še vedno veljajo.

Stratigrafski pregled

Priložena geološka kar ta kaže, da je Kozjansko sestavljeno iz kar-bonskih, permskih, tr iasnih, krednih, terciarnih i n kvar tarn ih sedi-mentov. L i to loški razvoj in ocenjene debeline posameznih formaci j ter plasti so vidne iz priloženega idealnega geološkega prof i la .

K A R B O N I N PERM

Območja paleozojskih sedimentov so položna, poraščena z bujno vegetacijo, bogata z vodnimi i zv i r i in nagnjena k plazovitosti.

Paleozojski sedimenti p r iha ja jo na površje predvsem v jedru an-t i k l i na ln ih struktur. Na jveč j i obseg dosežejo karbonski sedimenti v za-hodnem delu Bohorja med Sevnično in Zabukovjem. Od tu se nada-l ju je jo v ozkem pasu pro t i opuščenemu svinčevo cinkovemu rudišču na južn i strani Bohorja. V sorazmerno ozki progi so karbonski se-diment i razkr i t i v jedru orl iške ant ik l inale. Prevladuje siv in temno siv glinast skrilavec v menjavi s kremenovim peščenjakom in alevro-l i tom. Ponekod opazujemo drobnozrnat kremenov konglomerat.

Karbonske plasti so na območju Bohorja in Or l ice znatno bol j razširjene, kot je označil D r e g e r na svoji kart i .

Permu prištevamo rdeč in zelenkasto siv kremenov peščenjak in skrilavec. Lokalno opazujemo še rdeč kremenov konglomerat. T i se-diment i so ekvivalent grodenskih skladov, k i leže v k rovn in i karbon-skih plast i in so razkr i t i le v ožj ih prek in jenih pasovih v okolici Zabukovja. Majhna razširjenost grodenskih sedimentov je delno po-sledica tektonskih premikanj , upoštevati pa je treba tudi , da so b i l i odloženi v majhn i debelini. D r e g e r j i h na svoji geološki kar t i sploh ni označil. Grodenski peščenjak smo ugotovi l i tud i v temenu orl iške ant ik l inale, vendar ga na geološki ka r t i zaradi majhne debeline tu nismo posebej označili.

N i še dokončno pojasnjeno vprašanje, a l i je b i l na Kozjanskem odložen zgornjeperinski dolomit. Dejstvo je, da opazujemo v razl ičnih p ro f i l i h med grodenskimi in znači ln imi spodnjetr iasnimi sedimenti siv porozen dolomit. Po položaju in l itološko je ta dolomit podoben zgornjepermskemu (žažarskemu) dolomitu zahodno od Ljubl jane, k jer je njegova starost dokazana s fosili. Zanimivo pa je, da smo našli južno od Radeč v l itološko enakem dolomitu zgornjepermsko mikrofavno.

Dolomi t na mej i med grodenskimi in spodnjetr iasnimi sedimenti je tud i ekonomsko pomemben. Novejša raziskovanja kažejo, da je svinčevo cinkova ruda v Ledin i p r i Sevnici, na Bohor ju in verjetno tud i v Tržišču p r i Mokronogu vezana prav na ta horizont.

T R I A D A

Bohor in Or l ica sestojita skoraj v celoti iz t r iadn ih sedimentov. Glinaste in laporne kamenine pr iha ja jo na površje le v ozkih progah, kot kaže pri ložena geološka karta.

NORMALNI GEOLOŠKI PROFIL KOZJANSKEGA IN OKOLICE

M : 1.20.000

STAROST GRAFIČNI PRIKAZ ifmi SESTAVA ,71 - _ Kremenov pesek z vložki /oporja

o :> <

a

do 250

S/v /apor z os/rakodi

i— 1 3 i š K s ^

do 150 Lapor kremenov pesek,peščenjak V laporju je mikrofavna.

%

o

o K,

do 250

Li/o/amnijski apnenec, k/ pričenja o6/čajno s kong/omera/om Navzgor prehaja apnenec v peščen /opor m /opor i/ /aporju je mikrofavno.

5: ^ (J o

S

k. *

"SI

(V

S;

O

do 500

/Aodrosiva /oporna/a g/ina fsivica), ki leži ponekoc/ neposredno na mezozojsk/ pod/ag/ /n prehaja navzgor v peščene ghne m peske Južno od Bohorja fRešfanj. Za kov, Sredo/no) so premogovni s/cj/ V s/v/c / j e šfevi/na mikrofavno

Baza/m kong/omera/, de/oma prod.

5: ^ (J o

S

k. *

"SI z

P/oš čas/ s ve//o s/v apnenec z rožena, g/meno /oporna/ skn/avec ka/kar en i/ apnenčeva 6rečcr ffi/š)

<5

t-,

f

? 0 K <o 5 1 3 ^ v A <-

Z D/adaz. aiabazm /uft, /ufi/i. kiprehajajo v g/mas/e skn/ovce z v/ožk/ kalkarenih Navzgor sledi \ femno siv p/oščas/ apnenec s/v apnenec m apnenec /er do/om// z rožena

De/oma je srednja /nada raz v//o do/omi/no. l/g/inas/ih skri/avcih so školjke Daone/fa /ome/h

<5

t-,

f

I s

s

v A <-

250 Se/o siv m s/v masiven deloma piashv/f dolom/f

V zgornjem delu prevladuje s/v p/as/ovt/ do/om//. mes/omo ga nadomešča

<5

t-,

f

i

I <\ i rt ""T-"-*]

do 350

90

Zaporna/ apnenec s fosil/ T/rcZ/fes cass/onus in Nof/ce//a cos/a/a

V spodnjem de/u prev/oduje siv do/om// v menjav/ s peščen/m skn/avcem

<5

t-,

f

i

I

do 350

90 Prev/aduje rdečkas/ kremenov peščenjak v krovn/ni dolomit

KAR

BON

Z Menjavanje /emno s/vega g/mas/ega skr//avca /n s/judnega kremenovega peščenjaka red k/ so prehod/ v drobnozrnat kremenov kong/omera/.

A t r iad i prevladujejo dolomit i in apnenci, to je karbonatni sedi-menti, k i so prot i erozij i odpornejši od gl inastih skri lavcev in pešče-njakov.

Spodnja tr iada (scitska stopnja) sestoji iz sivega in rumenega plastovitega dolomita, peščenega skri lavca i n lapornega apnenca. Zaradi glinastega skri lavca in laporne primesi v apnencu so pobočja sorazmerno položna.

Spodnjetr iadni sednnenti so razkr i t i severno od Sevnične, v cen-tralnem delu Bol ior ja in fragmentarno tud i dal je prot i vzhodu. Na Or l i c i pr iha ja jo spodnjetriaclne (scitske) kamenine na površje ob mej i s paleozojskimi sedimenti. Na jveč j i obseg dosežejo južno od Podsrede.

Srednjetr iadni sedimenti so l i tološko zelo raznovrstni. Spodnj i del srednje tr iade sestoji iz dolomita, zgornj i del srednje tr iade (ladinska stopnja) pa je l i tološko mnogo bol j pester. V lad inu so b i l i na ob-močju Bohorja in na Or l i c i i z l i v i diabaza. Na jveč j i obseg ima diabaz severovzhodno od vrha Bohorja.

Petrografsko sestavo diabaza sta preučevala D u h o v n i k (1953) i n O c e p e k (1955) in ga imenovala avgi tn i por f i r i t . H i n t e r l e c h -n e r - R a v n i k o v a (1959) je ugotovila, da gre za sp i l i t iz i ran diabaz. Poleg diabaza, tufov in tu f i tov sta še kremenast in glinast skrilavec z v ložk i kalkareni ta ter apnenčeve breče. Na Bohor ju je precej raz-š i r jen tud i ladinski črn ploščat apnenec.

Večina znači lnih lad insk ih kamenin se nahaja na območju Bo-horja. O d tu se bol j a l i man j prekinjeno nadal ju jejo do Mrčn ih sel. Nadal je so razkr i te podobne kamenine še na severni strani Or l ice južno in jugovzhodno od Podsrede.

V večj i oddaljenosti od erupci jsk ih centrov vsebujejo sedimenti vedno manj tu fsk ih primesi. Lateralno in vert ikalno j i h nadomeščajo sprva kremenast skrilavec, nato pa glinast skrilavec in črn ploščast apnenec. Te značilne ladinske kamenine ponekod nadomešča dolomit. Zato moremo sklepati, da je ponekod cela srednja t r iada razvita do-lomitno.

De l dolomita i n sivega apnenca sega še v zgornjo tr iado, kar dokazujejo preseki megalodontov iz okolice Kozjega in severno od Podsrede; zaenkrat ga na geološki ka r t i nismo posebej označili.

ZGORNJA KREDA +

Zgornjekredni sedimenti leže na različno starih skladih. Ohra-njeni so le severno od Bohorja. Ob mej i s terciar jem je opazi t i apnen-čevo brečo, k i leži v bazi glinastega skri lavca i n kalkarenita. V kal-kareni tu je Š r i b a r j e v a našla poleg netipične mikrofavne slabo ohranjene globotrunkane in vrsto Orbiiolina conoidea.

TERCIAR

Območja terc iarnih sedimentov že morfološko ločimo od t r iadn ih karbonatnih kamenin, ker so man j odporni p ro t i preperevanju. Raz-ši r ja jo se v vzdolžnih pasovih od zahoda p ro t i vzhodu. Med n j im i prevladujeta lapor i n pesek, le manjš i del p r ipada odpornejšemu apnenčevemu in kremenovemu konglomeratu ter l i tavskemu apnencu.

Najstarejši oligocenski sediment je konglomerat, vendar ta n i b i l povsod odložen. Mnogo bol j sta razšir jena laporasta gl ina (siviea) in kremenov pesek. Ponekod prevladuje kremenov pesek.

Oligocenski sedimenti so ohranjeni predvsem na južn i strani Bo-hor ja v okol ic i Srebotna, Reštanja in dalje p ro t i Kr ižanemu vrhu in Sušici. V tem oligocenskem pasu je premogovnik Senovo, manjše iz-danke premoga pa najdemo še dalje p ro t i vzhodu.

O ž j i pas oligoc-enskega peska je ohranjen na severnem obrobju Or l ice le zahodno od Podsrede. Obsežno območje oligocenske gline, lapor ja i n peska je na severni strani Bohorja med Pi lštanjem in Go-lobinjekom južno od Planine. Te oligocenske plast i imajo precejšnjo debelino, vendar vsebujejo le posamezne gospodarsko nepomembne izdanke premoga.

Oligocenski lapor in gl ina vsebujeta makrofavno in mikrofavno. Makrofavno iz okolice Senovega je obdelal M u n d a (1939), mikro-favno pa je določila R i j a v č e v a (1959).

Kremenov pesek v k rovn in i premoga je po H a m r l i (1962) še oligocenski, medtem ko ga je M u n d a uvrščal v miocen in ga štel med govške plasti. H a m r l o v o tolmačenje je verjetno pravilnejše, ker opazujemo postopen prehod sivice v kremenov pesek. Zaenkrat pa v pesku nismo našli določ l j iv ih fosi lnih ostankov, zato j i h ne mo-remo z gotovostjo pr iš te t i v oligocen.

Na delno erodirane oligocenske (miocenske?) sedimente je odlo-žen tortonski l i tavski apnenec, k i se pr ične s tank im horizontom ba-zalnih tvorb. L i tavsk i apnenec je na jbo l j razšir jen terciarni sediment na Kozjanskem, kar se zaradi njegove večje odpornosti p ro t i prepe-revanju odraža tud i morfološko.

Više prehaja apnenec v apnen peščenjak in lapor, k i sta tud i tortonske starosti. Precejšen obseg dosežeta v okol ic i Kozjega in Pi l -štajna, k jer dobro uspeva vinska trta.

Starost spodnje- in srednjetortonskil i p last i je dokazana z mikro-favno. Značilne so naslednje vrste: Orbulina suturalis, Marginulinop-sis pedum, Dentalina sp., Vaginulina legumen, Uvigerina asperula, Uvigerina semiornata, Uvigerina venusta venusta, Bolivina dilatata idr.

Zanimivo je pr ipomni t i , da ima tortonski lapor v s ink l inal i med Rudnico i n Bohorjem vonj po bitumenu.

Sarmatski sedimenti so dosti manj razši r jeni kot tortonski. Ohra-njeni so le fragmentarno v sinkl inalah. Sarmatu prištevamo lapor i n lapornato glino v senovški kadun j i i n njenem vzhodnem podal jšku. Facies peska z v ložk i gline, peščenjaka in konglomerata pa je znači-

len za sinkl inalno območje med Rudnico in Bohorjem. Sarmat se pr i -čenja tu s konglomeratnim horizontom, k i nakazuje diskordanco.

Pliocen sestoji iz modrikasto sivega mehkega lapor ja, gline in sivkasto rumenega kremenovega peska. Lapor prištevamo spodnjemu panonu. Pesek, k i leži na lapor ju , je po raziskavah R i j a v č e v e zgornjepanonske starosti.

Panonski lapor je v kadun j i med Bohorjem in Rudnico razkr i t le i med Sedlarjevim in Golobinjekom. Zahodneje že pr iha ja jo do površja

starejši sedimenti. V s ink l inaln ih območj ih južno od Bohorja so pa-nonski sedimenti ohranjeni le fragmentarno.

KVARTAR

Kvar tar sestoji iz dol inskih naplavin, pobočnih gruščev in hudo-urn išk ih vršajev. Pobočni grušč je marsik je pomešan z materialom plazov, k i so pogostni predvsem v terciarnih sedimentih v okol ici Se-novega, na severnem vznožju Bohorja in drugod. Posebno številni so plazovi v oligocenski sivici in panonskem lapor ju.

Tektonika

Uvodoma smo že omenil i , da pr ipada Kozjansko vzhodnim Posav-skim gubam, in sicer nj ihovemu južnemu delu. Bohor in Or l ica sta vzhodni podaljšek l i t i jskega ant ik l inor i ja , k i potone na območju Koz-janskega pod terciarne sedimente.

Prevladujoča tektonska smer je vzhod—zahod. V tej smeri po-tekajo terciarne sinkl inale in manjše ant ik l inale. Enako usmerjenost kažejo tud i starejši sedimenti. Bohorska in or l iška ant ik l ina la se po smeri pr ib l ižno ujemata s s t rukturami paleozojskih in spodnjetriad-nih sedimentov.

Osi terciarnih ant ik l ina l in s inkl inal ter pomembnejše prelome kaže priložena geološka karta.

I z l i v i diabaza in erupci je diabaznih tufov na Bohor ju in Or l i c i kažejo na labilno območje v srednji t r iadi , vendar je mlajša, terciarna tektonika zabrisala starejšo. V terc iar ju je prevladovalo v začetku epirogenetsko premikanje, k i se kaže v erozi jskih diskordancah med zgornjo kredo in oligocenom ter med oligocenom in tortonom.

Panonske plast i so nagubane obenem s starejšimi terciarnimi skladi ; po tem sklepamo, da je bi lo glavno gubanje po odložitvi pa-nonskih sedimentov, to je v rodanski fazi.

Prelomi so b i l i pomembni za nastanek terc iarnih depresij med Or l ico in Bohorjem. Vendar so b i l i ak t ivn i tud i še v mlajšem terci-ar ju , po tortonu. Na to sklepamo med drug im po položaju in razšir-jenosti oligocenskih in predvsem tortonskih sedimentov na Bohor ju in Or l i c i ; l i tavski apnenec leži npr. ponekod visoko, na grebenih, drugod pa nizko v s ink l ina ln ih območjih.

Koristne surovine

Že dolgo so znana nahajal išča sfaler i ta in galenita na Bohor ju in v okol ic i Sevnice, k je r so že večkrat geološko in rudarsko raziskoval i ta orudenenja. Rudišče na Bohor ju sta opisala C r a d in N o s a n (1955). Kasnejša regionalna raziskovanja so pokazala, da oruden do-lomit n i anizične starosti, kot smo mis l i l i takra t , ampak permotr iadne. Obsta ja jo ind ikaci je , da je orudenenje singenetsko, ker je vezano na več k r a j i h na isti s t rat igrafsk i nivo in določen facies.

Na severnem pobočju Bohor ja se nahaja na me j i dolomita in di-abaza opuščeno železno rudišče. Železovo rudo so top i l i v neposredni b l iž in i , v Fuž inah p r i Zagorju.

Zanimivo je nadal je, da smo našl i v dolomitu na severni strani Or l ice vzhodno od Podsrede sledove bakrove rude.

Severno od Bistr ice ob Sotl i je b l izu zaselka Srebrnik razkr i t na manjš i površ in i t r i adn i dolomit , k i je p i r i t i z i ran . V i d n i so tud i sledovi star ih raziskovalnih del.

Zaenkrat je na Kozjanskem premog pomembnejš i kot nahajal išča svinčeve in cinkove rude, vendar so r u d n i po jav i še premalo raziskani, da b i mogl i ocenit i n j ihov ekonomski pomen.

V Senovem je najvzhodnejš i zasavski ak t i vn i r udn i k r javega premoga oligocenske starosti. K l j u b obsežnemu raziskovanju tud i v novejšem času n i uspelo na j t i novih premogišč ekonomskega po-mena. Kaže, da je b i l v spodnjem niiocenu precejšnj i del oligocenskih plast i s premogom erodiran.

Tor tonsk i in panonski l apo r j i so p r imern i za izdelovanje cementa. Kremenov pesek oligocenske in pliocenske starosti, posebno

v okol ic i Senovega in Zagorja, b i utegni l b i t i uporaben kot l i varsk i pesek in eventualno v indus t r i j i stekla.

Laporn i terc iarn i sedimenti so ugodna podlaga za goj i tev vinske t r te in poljedelstvo.

Območje terc iarnih sedimentov daje možnost za pr idob ivan je ne-kov insk ih minera ln ih surovin, predvsem lapor ja , peska in apnenca dobre kakovosti. Podrobneje bi b i lo treba raziskat i t ud i rudne pojave. Oboje kaže. da b i t ud i Kozjansko moglo gospodarsko hi t re je napre-dovat i in se p r ib l i ža t i bol j razv i t im delom Slovenije.

Zakl jučki

Kozjansko zajema del ozemlja vzhodnih Posavskih gub na pro-storu med Rudnico, Or l i co in Bohorjem. Geološka ka r t i ran ja v let ih 1957 do 1963 so pokazala precej drugačno sl iko, kot jo daje Dreger-jeva geološka kar ta Rogatec — Kozje 1 : 75.000. Karbonsk i in permski gl inast i skr i lavc i in kremenovi peščenjaki imajo več j i obseg, kot je b i lo znano doslej. Permski—grodenski skladi so sedaj p rv ič p r ikazan i

na geološki kart i . Zelo verjetno je zastopan zgornjepermski dolomit, k i je orudenen s PbS in ZnS.

Mezozoik je zastopan s t r iadn im dolomitom in apnencem, gl ina-st im skri lavcem in kalkarenitom. Vulkanske kamenine, kot so diabazi i n n j ihov i tu f i , so ugotovl jeni na Bohor ju i n Or l ic i . Erupci je so la-dinske—wengenske starosti.

Fosi ln i ostanki rodu Daonella so b i l i najdeni v apnencu in t u f i -t i h na vzhodni strani Bohorja.

Medtem ko so ohranjeni skoro vsi t r iadn i sedimenti, manjka jo ju rsk i i n spodnjekredni sedimenti. Zgornj i k red i prištevamo fl iš. V brečah so ugotovljene orbitol ine, mi l io l ide in valvul in ide.

Terciar se prične z oligocenskimi l apor j i i n peski. V njem so na števi ln ih mestih izdank i r javega premoga. Prevladuje brak ičn i in morski razvoj. Med oligocenom in tortonom je bi lo ozemlje kopno in znaten del oligocena je b i l erodiran. Torton sestoji iz l i totamnijskega apnenca in laporja. Ugotovl jen je spodnj i i n srednji tor ton s pomočjo mikrofavne.

Sarmat je brakično razvit . Sestoji iz peska, lapor ja, g l in i n kon-glomerata. Sarmat severno od Bohorja pr ičenja skoraj vedno s kon-glomeratom, kar istočasno dokazuje diskordanco med tortonom in sarmatom. Na sarmatu leže panonski l apor j i in peski z ostrakodi.

Tektonske smeri so pretežno vzhod—zahod. Isto smer imajo tud i terciarne sinklinale, k i v glavnem tonejo pro t i vzhodu. Starejša tekto-n ika je zabrisana z mlajšo.

Dejstvo, da je tud i panon naguban, je zadosten dokaz, da so bi la glavna gubanja postpanonska. V starejšem terc iar ju pa so prevlado-vala epirogenetska premikanja.

Prelomi so b i l i pomembni za nastanek terc iarnih depresij. Vendar so b i l i ak t i vn i tud i še po odloži tv i tortonskih sedimentov. Na to skle-pamo po tem, da leži l i tavsk i apnenec ponekod visoko na grebenih Bohor ja in Orl ice, v neposredni b l iž in i pa nizko v s ink l inaln ih ob-močj ih.

LITERATURA

B o b n a r L., 1960. Mikropaleontološka preiskava vzorcev iz mezozoj-skih kamenin okolice Blance in Planine pr i Sevnici. Poročilo, arhiv Geolo-škega zavoda v Ljubl jani .

D r e g e r J., 1907, Geologische Karte der Osterr.—Ungar. Monarchie, Blatt Rohitsch — Drachenburg, Wien.

D r e g e r J., 1920, Erlauterungen zur geologischen Karte Rohitsch und Drachenburg, Wien.

G r a d K., 1962, Geološke razmere med Rudnico in Savo. Geologija 7, Ljubl jana.

H a m r l a M., 1950. Poročilo o geološki obdelavi ozemlja med Senovim in Komorivcem. Poročilo, arhiv Geološkega zavoda v Ljubl jani .

H a m r l a M., 1957. Poročilo o geološkem ogledu ozemlja med Kopriv-nico in Podsredo. Poročilo, arhiv Geološkega zavoda v Ljubl jani .

H a m r l a M., 1962. Poročilo o geološkem kart i ranju ozemlja Sevnica— Brezovo—Žabjek. Poročilo, arhiv Geološkega zavoda v Ljubl jani .

H i n t e r l e c h n e r A., 1959, Spil i t izirani diabazi v vzhodni Sloveniji. Geologija 5, Ljubl jana.

Kuščer D., 1962, Terciar Posavskih gub. Elaborat za Sklad Borisa Kidriča, Ljubl jana.

L i p o l d M. V., 1858, Bericht tiber die geologische Aufnahme in Unter-krain im Jahre 1857. Jb. d. geol. R.A., 9, Wien.

M u n d a M., 1939, Stratigrafske in tektonske pri l ike v rajhenburški ter-ciarni kadunji. Inavguralna disertacija, Ljubl jana.

M u n d a M., 1943, Die geologischen Verhahtnisse im Ostteil des Rei-chenburger Tertiarbeckens. \Vieii.

N o s a n T. in G r a d K., 1955, Stratigrafske in tektonske razmere na južnem pobočju Bohorja. Geologija 3, Ljubl jana.

N o s a n T., 1960, Geologija ozemlja med Savo in Konjiško goro. Poro-čilo, arhiv Geološkega zavoda v Ljubl jani .

N o s a n T., 1963, Geologija Voglajnske pokrajine in Zgornjega Sotel-skega. Geogr. zbornik 8, Ljubl jana.

O š o l n i k R., 1961, Poročilo o geoloških raziskovalnih delih v širšem okolišu premogovnika Senovo v 1.1960—1961. Poročilo, arhiv Geološkega za-voda v Ljubl jani .

P e t r a s c h e c k W., 1926—1929, Kohlengeologie der oesterreichischen Teilstaaten. I I . Teil. Katowiee.

R a m o v š A., 1958, Starost »krških skladov« v okolici Krškega. Geolo-gija 4. Ljubl jana.

R i j a v e c J., 1959. Poročilo o mikropaleontološki preiskavi vzorcev ozemlja med Sevnico in Ponikvo. Poročilo, arhiv Geološkega zavoda v L jub Ijani.

S t u r D.. 1871. Geologie der Steiermark. Graz. Z o l l i k o f e r Tli., 1861—1862. Die geologischen Verhaltnisse des siid-

ostlichen Teiles von Untersteiermark. Jahrb. geol. R.A., Wien.

THE GEOLOGY OF THE KOZJANSKO REGION

S u m m a r y

The Kozjansko region covers the eastern part of Sava Folds between Rudnica. Orlica, and Bohor mountains. The geologie mapping made in the years 1957 t i l l 1963 have vielded a rather different pieture than showed D r e g e r ' s geologie map Rogatec — Kozje 1 : 75000. The Carboniferous and Permian clay slates and quartz sandstones have a larger extension than tliis has been known unt i l now. The Permian Groden strata have now for the f irst time been indicated in the geologie map. I t is supposed that the Upper Permian dolomite enriched wi th galena and sphalerite occurs in the eastern Sava Folds.

The Mesozoic is represented by Triassic dolomite, limestone, clay slate and calcarenite. Igneous roeks l ike diabases, tuffs, and tuffites have been foi ind in the Wengen strata of the Bohor and Orlica mountains.

Fossil remains of Daonella found in limestone and tuffites from the eastern part of the Bohor mountain suggest the Ladinian age of the eruption.

While on the one hand ali Triassic sediments are preserved. on the other hand the Jurassic and Lower Cretaceous strata are missing. The Flysch is attributed to the Upper Cretaceous. Orbitolinae, Miliolidae, and Valvulinidae have been established in breccias.

The Tert iarv begins \vith the Oligocene conglomerate or mar l and sand In some localities the Oligocene strata are coal bearing.

In the periode from Oligocene to Tortonian this area was dry land, and a considerable part of the Oligocene strata vas eroded. The Tortonian consists of the Li thothamnian limestone and marl. The Lower and Middle Tortonian sediments were determined through their marine microfauna.

The Sarmatian sho\vs brackish development. I t consists of sand. marl , clay, and conglomerate. North of the Bohor mountain the Sarmatian begins almost always wi th a conglomerate, which proves at the same time the uncon-formi ty between the Tortonian and Sarmatian strata. The Sarmatian sedi-ments are overlain by the Pannonian marl and sand containing Ostracoda.

The older geologic structure is obliterated by the younger one. The folded Pannonian beds prove that the inain folding processes in Post-Pannonian age took plače. Dur ing the older Tert iary, hovvever, the epiroge-netic movements were prevalent.

For the development of Tert iary depressions the main faults trending east — west were important. Nevertheless, thev were also active after the deposition of the Tortonian sediments. We are led to this conclusion because the Li thothamnian limestone can be found high on the ridges of the Bohor and Orl ica mountains, but also low in the synclines in immediate neigh-bourhood.

® M M

mENO

MINA pri SevnidXV ^ISjJf SEDLARJEm-

VIDpri Planini

.KOZJE-

| I 'IQ21A1

>ODGORJF' Sevnični'

Bistrica obSotu

-VETRNIK-,ZA BUKOVJE', '/nad.Sevnici

fMf3TKi=LH>444jU'l'll

--S.LESKOVEC-

SENT)VCL-

LEGENDA LEGEND

1. Naplavine rek in potokov holocen. — 2. Pobočni grušč — holocen. — 3. Kremenov pesek z v ložk i peščenega lapor ja — panon. — 4. Lapor in peščen lapor — panon. — 5. 'Pesek, peščenjak, konglomerat — sarmat. — 6. Lapor — sarmat. — 7. Lapor, peščen lapor — tor ton. — 8. L i to tamn i j -sk i apnenec, apnen peščenjak — torton. — 9. Kremenov pesek, laporasta g l ina — oligocen, miocen? — 10. Bazalni konglomerat i n prod — oligocen. — 11. Ploščat apnenec z rožencem, a rg i l i t , ka lka ren i t , breča — zg. kreda. — 12. Siv plastovi t dolomit in apnenec z rožencem — ladinska stopnja. — 13. Siv in bel dolomit — srednja i n zgornja t r iada. — 1 4. Temno siv ploščat apnenec —ladinska stopnja. — 15. Temno siv gl inast skr i lavec, kal-karen i t — ladinska stopnja. — 16. Tu f i t i n kremenast skr i lavec — ladinska stopnja, wengen. — 17. Diabaz in diabazov tuf — ladinska stopnja, wengen. — 18. Siv plastovi t dolomit , apnenec, peščen skr i lavec — socitska stopnja. — 19. Rdečkast . in sivkast kremenov peščenjak s prehodi v prehodi v skr l iavec in konglomerat — sredn j i perm, grodenski skladi. — 20. Temno siv gl inast skr i lavec in s l j udn i peščenjak — karbon. — 21. Rudni pojav. — 22. Izdank i premoga. — 23. Os ant ik l ina le i n n jen vpad. — 24. Os s ink l ina le in n jen vpad. — 25. Smer in vpad plast i . — f f . N a r i v f l ' ' / ' ^

reverzen prelom. — Prelom ugotovl jen, domneven, t j j

1. A l l uv ion — Holocene. — 2. Scree — Holocene. — 3. Quartz sand intercalated by sandy mar l — Pannonian. — 4. M a r l and sandy mar l — Panno-nian. — 5. Quartz sand, sandstone, and conglomerate — Sarmatian. — 6. Mar l — Sarmatian. — 6. Mar l , sandy mar l — Tor tonian. — 8. L i thothamnian l imestone, calcareous sandstone — Tor tonian. — 9. Quartz sand, mar ly c lay — Oligocene, Miocene? — 10. Basal conglomerate and gravel — Oligo-cene. — 11. Platy l imestone w i t h chert inclusions, arg i l l i te , calcarenite, breccia — Upper Cretaceous. — 12. Grey s t ra t i f ied dolomite and l imestone w i t h chert inclusions — Lad in ian stage. — 13. Grey and wh i te dolomite — Middle and Upper Trias. — 14. D a r k grey p la ty l imestone — Lad in ian stage. — 16. Tu f f i t e , and slate — Lad in ian stage, Wengen. — 17. Diabase and diabasic tu f f — Ladin ian stage, Wengen. — 18. Grey s t rat i f ied dolo-mite, l imestone, sandy slate — Scythian stage. — 19. Reddish and greyish quartz sandstone w i t h transi t ions into slate and conglomerate — Middle Permian, Groden strata. — 20. D a r k grey c lay slate and micaceous sandstone — Carboniferous. — 21. Ore occurences. — 22. Coal outcrops. — 23. Ax is of the p lunging ant ic l ine. — 25. St r ike and dip of strata. — 26. Faul t and supposed faul t . — 27. Over thrust and reverse faul t .