Geografija na maturi

GEOGRAFIJANA MATURI

Zbirka nalogza pripravona maturo

14,90 €

GE

OG

RA

FIJA

NA

MA

TU

RI

– Z

birk

a na

log

za p

ripra

vo n

a m

atur

o

Geografija je zanimiv in prijeten predmet. Zakaj ne bi taka ostala tudi na maturi?Za prijetno in brezskrbno pripravo na “maturitetno geografijo” priporočamo

geografsko zbirko nalog za geografijo na maturi, ki je celovit priročnik z rešitvami za preverjanje znanja iz geografije. Omogoča sistematičen, celovit in slikovit

pregled in ponovitev srednješolske učne snovi. Vsebuje štiri sklope vaj in nalog – občo geografijo, geografijo sveta (Azija, Afrika, Severna Amerika, Latinska Amerika,

Avstralija, polarni kraji), geografijo Evrope in geografijo Slovenije.Vsebina je usklajena z učnim načrtom in s predmetnim izpitnim katalogom.

Priporočamo:

GEOGRAFIJA NA MATURIZbirka nalog za pripravo na maturo


geografija na maturi 2012 0 uvod.indd 1 20.12.11 10:42

I. OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA ......... 5

1. NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE ........ 5 2. POVRŠJE ZEMLJE ........................................ 7 3. VREME IN PODNEBJE .............................10 4. PRST .............................................................15 5. RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO .............17 6. VODOVJE ....................................................19

I. OBČA GEOGRAFIJA – DRUŽBENA .. 23

1. PREBIVALSTVO .........................................23 2. NASELJA ......................................................25 3. KMETIJSTVO .............................................27 4. ENERGETIKA IN INDUSTRIJA .............29 5. PROMET ......................................................31 6. TURIZEM ....................................................33 7. TRAJNOSTNI RAZVOJ .............................34

Rešitve: Obča geografija – fizična .............. 36 1. Nastanek in zgradba Zemlje .................36 2. Površje Zemlje ........................................36 3. Vreme in podnebje .................................37 4. Prst ...........................................................39 5. Rastlinstvo in živalstvo ..........................39 6. Vodovje ....................................................40

Rešitve: Obča geografija – družbena .......... 41 1. Prebivalstvo .............................................41 2. Naselja ......................................................41 3. Kmetijstvo ...............................................42 4. Energetika in industrija .........................43 5. Promet .....................................................43 6. Turizem ...................................................44 7. Trajnostni razvoj ....................................44

II. GEOGRAFIJA SVETA ........................ 45

1. AZIJA ............................................................45 2. AFRIKA ........................................................50 3. SEVERNA AMERIKA ................................54 4. LATINSKA AMERIKA ..............................58 5. AVSTRALIJA IN OCEANIJA ...................62 6. POLARNA OBMOČJA ..............................65

Rešitve: ......................................................... 66 1. Azija .........................................................66 2. Afrika .......................................................67 3. Severna Amerika ....................................68 4. Latinska Amerika ...................................70 5. Avstralija in Oceanija .............................71 6. Polarna območja .....................................72

III. EVROPA ............................................ 73

1. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ...........................................73

2. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ...........................................77

3. SEVERNA EVROPA ...................................82 4. ZAHODNA EVROPA ................................84 5. SREDNJA EVROPA ....................................88 6. JUŽNA EVROPA ........................................93 7. JUGOVZHODNA EVROPA .....................95 8. VZHODNA EVROPA ................................97

Rešitve ........................................................ 101 1. Naravnogeografske značilnosti ..........101 2. Družbenogeografske značilnosti ........102 3. Severna Evropa .....................................103 4. Zahodna Evropa ...................................104 5. Srednja Evropa ......................................105 6. Južna Evropa .........................................106 7. Jugovzhodna Evropa ............................107 8. Vzhodna Evropa ...................................108

KAZALO


IV. SLOVENIJA ...................................... 109

1. LEGA SLOVENIJE IN NJEN POMEN ZA NARAVNO IN DRUŽBENO OKOLJE ......................................................109

2. POVRŠJE IN KAMNINSKA ZGRADBA .................................................109 3. PODNEBJE, PRSTI, RASTLINSTVO,

ŽIVALSTVO IN VODOVJE ....................112 4. KMETIJSTVO IN PODEŽELJE ..............121 5. ENERGETIKA IN SUROVINE ..............123 6. INDUSTRIJA .............................................125 7. PROMET ...................................................127 8. TURIZEM .................................................129 9. PREBIVALSTVO .......................................130 10. NASELJA ..................................................133 11. POKRAJINSKA IN OKOLJSKA

PROTISLOVJA ........................................134

A. ALPSKE POKRAJINE .............................136 B. PREDALPSKE POKRAJINE

(PREDALPSKA HRIBOVJA, KOTLINE IN DOLINE) ..........................139

C. OBSREDOZEMSKE (SUBMEDITERANSKE) POKRAJINE ..144

Č. DINARSKOKRAŠKE POKRAJINE (DINARSKOKRAŠKE PLANOTE IN HRIBOVJA, DINARSKOKRAŠKA PODOLJA IN RAVNIKI) ........................146

D. OBPANONSKE (SUBPANONSKE) POKRAJINE (OBPANONSKE RAVNINE, OBPANONSKA GRIČEVJA) .................149

E. SLOVENCI V ZAMEJSTVU ..................152

Rešitve ....................................................... 155 1. Lega Slovenije in njen pomen za

naravno in družbeno okolje ................155 2. Površje in kamninska zgradba ............155 3. Podnebje, prsti, rastlinstvo,

živalstvo in vodovje ..............................156 4. Kmetijstvo in podeželje .......................159 5. Energetika in surovine .........................160 6. Industrija ...............................................161 7. Promet ..................................................161 8. Turizem ................................................162 9. Prebivalstvo ...........................................162 10. Naselja .................................................163 11. Pokrajinska in okoljska protislovja ..163

A Alpske pokrajine ..................................164 B Predalpske pokrajine (predalpska

hribovja, kotline in doline) .................165 C Obsredozemske (submediteranske)

pokrajine ..............................................166 Č Dinarskokraške pokrajine

(dinarskokraške planote in hribovja, dinarskokraška podolja in ravniki) ..................................................167

D Obpanonske (subpanonske)pokrajine (obpanonske ravnine, obpanonska gričevja) ..........................168

E Slovenci v zamejstvu ............................169

KAZALO


OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA I.

5

1. NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE

1.Zemljino površje oblikujejo notranji in zunanji procesi. Naštejte dva notranja in dva zunanja preoblikovalna procesa.

Notranja procesa: ,

Zunanja procesa: , (2 točki)

2.aImenujte plast v Zemljini notranjosti, ki je na sliki označena s črko A.

(1 točka)

b Med spodaj navedenimi trditvami obkrožite tisti dve, ki pravilno opisujeta značilnosti plasti A.

A – Plast je povsod enako debela.B – Plast je razdrobljena na manjše dele, ki se ne premikajo.C – Plast je v trdem agregatnem stanju.Č – Plast je v tekočem agregatnem stanju.D – Plast je debelejša pod kontinenti.

(1 točka)

3.a Na isti sliki je narisan tudi vulkan. Opišite vzrok za nastanek vulkana na tem območju in eno posledico vulkanskega delovanja, ki je razvidna iz slike.

Vzrok za nastanek vulkana:

Posledica vulkanskega delovanja:

(2 točki)

b Navedite skupino kamnin po nastanku, ki gradijo vznožje tega vulkana.

Skupina kamnin po nastanku: (1 točka)

4.Vulkanizem ima lahko tudi pozitivne učinke na gospodarstvo, zlasti na kmetijstvo in turizem. Za vsako omenjeno gospodarsko panogo navedite eno naravno danost in ovrednotite (utemeljite) njen vpliv na hitrejši razvoj kmetijstva oz. turizma.

Kmetijstvo – naravna danost:

Vpliv:

A

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 5 20.12.11 10:42

OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNAI.

6

odmikanje dveh plošč

kontinentalni jarki

smer gibanja plošče

stiskanje dveh plošč

plošči drsita druga ob drugo

tonjenje plošče

A n t a r k t i č n a p l o š č a

S c o t p l o š č a

Tihooceanska(Pacifiška)

plošča

Nazcaplošča

Kokosplošča

Južnoameriška

plošča

Karibskaplošča

S evernoamerišk a

plošča

Filipinskaplošča

Turizem – naravna danost:

Vpliv:

(3 točke)

5. aGeološke dobe, naštete v levem stolpcu, povežite s pomembnejšimi gorotvornimi fazami, tako da številko geološke dobe zapišete na prostor pred ustrezno gorotvorno fazo.

1. predkambrij kaledonska

2. paleozoik alpidska

3. mezozoik hercinska

4. kenozoik (1 točka)

bKamnine, naštete v levem stolpcu, pravilno umestite v skupine kamnin po nastanku, tako da številko kamnine zapišete na črto pred posamezno skupino kamnin.

1 – apnenec magmatske kamnine2 – granit 3 – breča metamorfne kamnine4 – bazalt 5 – gnajs sedimentne kamnine

(2 točki)

cNaštejte tri primere uporabe apnenca.

(1 točka)

6.Primikanje litosferske plošče A litosferski plošči B je povzročilo nastajanje gorovij na robnih delih obeh plošč. Imenujte dve gorovji, ki sta nastali ob trku litosferskih plošč, in geološko dobo, v kateri sta nastali.

Gorovji:

Geološka doba: (2 točki)



7

2. POVRŠJE ZEMLJE

1. a Oglejte si fotografijo in imenujte prikazano površinsko obliko ter proces, katerega posledica je nastanek te površinske oblike.

Površinska oblika:

Proces:

(2 točki)

b Navedite dve posledici, ki se z nastankom zgoraj omenjene površinske oblike kažeta v pokrajini.

1. posledica:

2. posledica:

(2 točki) 2. a Imenujte procesa, ki močno preoblikujeta rečni

brežini in sta na fotografiji označena s številkama 1 in 2.

1. proces:

2. proces:

(1 točka)

b Razložite, kako se bo preoblikovala struga reke, če se bosta procesa nadaljevala.

(1 točka)

3. Ocenite in razložite dve prednosti naselitve na površinski obliki, vršaju, prikazani na sliki.

(1 točka)



8

4. Ledeniško površje se je izoblikovalo na območjih, ki so bila v pleistocenu poledenela. Iz zemljevida izpiši črko območja, ki ga je v času pleistocena zajela celinska poledenitev in črko območja, ki je v istem obdobju doživelo gorsko poledenitev.

Celinska poledenitev:

Gorska poledenitev: (1 točka)

5. Pod slike vpišite številke v ustreznem vrstnem redu nastanka ledeniške doline.

(2 točki)

6. Imenujte ledeniške površinske oblike na fotografiji in pojasnite njihov nastanek.

A

Nastanek:

B

Nastanek:

C

Nastanek: (3 točke)

7. Opredelite prometno prehodnost Vzhodnih Alp tako, da k navedeni smeri prehodnosti dopišete ugodna ali neugodna. Svoji odločitvi za posamezno smer prehodnosti tudi utemeljite.

Smer S–J:

Utemeljitev:

Smer V–Z:

Utemeljitev:

(3 točke)

A

B C

A

B

C



9

8. Obkrožite pravilni odgovor. Kako imenujemo proces kemičnega preperevanja, ki je pogoj za nastanek kraškega površja?

klorozija kerozija korozija korazija(1 točka)

9. Natančno si oglejte sliko kraškega površja in imenujte oštevilčene kraške oblike.

1:

2:

3:

4: (2 točki)

10. Imenujte največjo kraško površinsko obliko, označena je s št. 4, in pojasnite eno prednost in eno pomanjkljivost, ki jo ima imenovana površinska oblika za kmetijstvo.

Kraška oblika:

Prednost:

Pomanjkljivost:

(3 točke)

11.

Ugotovite, katera izmed fotografij prikazuje rečno in katera kraško površje. Svoj odgovor utemeljite.

1. fotografija prikazuje:

2. fotografija prikazuje:

Utemeljitev:

(2 točki)



10

12. Imenujte površinsko obliko na fotografiji in opišite njen nastanek.

Površinska oblika:

Opis nastanka:

(2 točki)

13.

Imenujte tipa obal na fotografijah.

Fotografija 1 prikazuje:

Fotografija 2 prikazuje: (2 točki)

14. Ovrednotite primernost obale na 1. fotografiji (iz prejšnje naloge) za poselitev in primernost obale na 2. fotografiji za gradnjo pristanišč. Obkrožite in zapišite.

Primernost obale 1 za poselitev: primerna manj primerna

Obrazložitev:

Primernost obale 2 za gradnjo pristanišč: primerna manj primerna

Obrazložitev:

(3 točke) 3. VREME IN PODNEBJE 1. Smiselno povežite pojme tako, da pripišete črke iz levega stolpca desnemu.

A – temperatura B – nadmorska višina podnebni element C – zračni tlak Č – veter D – morski tokovi podnebni dejavnik E – geografska širina

(2 točki)



11

2.Obkrožite črko P za pravilno trditev in črko N za nepravilno.

Temperatura se z nadmorsko višino spreminja povprečno 1 °C/100 m. P N

Veter piha iz območja z visokim zračnim tlakom proti območjem z nizkim zračnim tlakom. P N

Absolutna zračna vlaga znaša 100 %. P N

Zračni tlak v jedru ciklona je visok in je višji od 1013 mb. P N (2 točki)

3.Na vreme v Evropi vpliva tudi Islandski ciklon. Na kratko razložite njegov vpliv: napišite, kje nastaja, v katerem letnem času najpogosteje vpliva, na katere dele Evrope ima največji vpliv in kakšen je ta vpliv.

(2 točki)

4.aNa spodnja shematska zemljevida vrišite območje visokega zračnega tlaka z znakom +, območja nizkega zračnega tlaka z znakom –, s puščicami pa smer vetrov. Na levi skici označite razmere za obdobje od maja do oktobra, na desni pa za obdobje od novembra do aprila.

b Zakaj vetrovi julija pihajo v označeno smer?

(3 točke)

AZIJA

Tihi ocean

AZIJA

Tihi ocean

maj – oktober november – april



12

5. Kaj so pasati?

(1 točka)

6.Smiselno povežite pojme tako, da pripišete črke iz levega stolpca desnemu. Nekaj črk bo ostalo nerazporejenih.

A – ekvatorialno podnebje B – savansko podnebje C – subtropsko suho in polsuho podnebje Č – celinsko vlažno podnebje tropski pasD – celinsko suho podnebjeE – zmerno hladno podnebjeF – oceansko podnebje zmerno topli pasG – sredozemsko podnebjeH – subpolarno podnebje

(2 točki)

7. Katera je glavna temperaturna značilnost podnebnih tipov v tropskem pasu? Razložite, zakaj je tako. Pomagajte si s klimogramoma.

Temperaturna značilnost:

Razlaga:

(2 točki)

8. Naštejte dve značilnosti sredozemskega podnebja in imenujte dve pokrajini oz. območji s sredozemskim podnebjem.

Značilnosti:

n. v. = 48 mP = 1997 mm T = 26,9 °C



14

cKje leži plast ozona in zakaj je pomembna?

(2 točki)

12.aRazložite, zakaj vsi deli Zemljinega površja ne prejmejo enake količine Sončevega sevanja?

(1 točka)

b Za koliko stopinj je Zemljina os nagnjena proti ravnini ekliptike? Naštejte tri posledice nagnjenosti Zemljine osi in opišite razporeditev toplotnih pasov.

Nagnjenost Zemljine osi je:

Posledice:

Razporeditev toplotnih pasov:

(3 točke)

13.Opišite gibanje zraka med ekvatorjem in severnim povratnikom prek dneva. Pri opisu si pomagajte s podvprašanji: Kako imenujemo padavine, ki nastajajo ob tem gibanju zraka? Kako se imenujejo vetrovi pri tleh, ki pihajo med povratnikom in ekvatorjem?

(3 točke)

14.Govorimo o vremenski fronti – o topli fronti. Opišite, kaj se dogaja v njej. V razlagi upoštevajte lego v zmernem pasu in uporabite sklepanje iz lastnosti zračnih mas: temperatura, vlažnost. Napovejte vremenske spremembe ob fronti.

(4 točke)

TOPEL ZRAK

PREREZ TOPLE FRONTE



13

Pokrajini oz. območji:

(3 točke)

9. Iz klimograma za kraj A razberite značilnosti podnebja in povejte, kateri podnebni tip je značilen za ta

kraj.

Povprečna mesečna temperatura januarja:

Povprečna mesečna temperatura junija:

Povprečna letna temperatura kraja:

Padavinski višek (kdaj in koliko):

Letna količina padavin:

Nadmorska višina kraja:

Podnebni tip: (2 točki)

10.

Vetrovi pihajo z morja proti kopnemu. Kje se bo pojavila oblačnost? Kako imenujemo padavine, ki nastanejo na ta način? Navedi tudi en primer območja s takšnimi padavinami iz sveta.

(2 točki)

11.a Ozračje (atmosfera) je mešanica različnih plinov. Katerega plina je v ozračju največ (78 %) in koliko je v ozračju kisika? Kaj so toplogredni plini?

Največ je :

Kisika je :

Toplogredni plini so:

(2 točki)

bRazvrstite plasti ozračja glede na oddaljenost od Zemljinega površja. Oznako 1 pripišite plasti, ki je najbljižja Zemljinemu površju in nadaljujte proti oznaki 4.

Troposfera Stratosfera Termosfera Eksosfera (1 točka)

n. v. = 1260 mP = 1414 mm T = 22,7 °C


OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA – REŠITVEI.

36

1. NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE 1. Notranji: premikanje litosferskih plošč (tektonika plošč), gubanje (nastajanje gorovij, orogeneza), potresi, vulka

nizem. Zunanji: preperevanje (mehansko, kemično, biološko), denudacija (ploskovno odnašanje), erozija, akumulacija.

Za štiri pravilne odgovore 2 točki, za tri ali dva pravilna odgovora 1 točka, kar je manj, 0 točk. 2.a Litosfera.

1 točka. b C in D.

Za obe pravilni rešitvi 1 točka, za eno pravilno 0 točk. 3.a Vzrok: subdukcija; podrivanje ene litosferske plošče pod drugo. Posledica: nastanek vulkanskega otočja.

Oba pravilna odgovora 2 točki, en pravilen odgovor 1 točka. b Magmatske.

1 točka. 4. Kmetijstvo naravna danost: (zelo) rodovitna vulkanska prst; vpliv: večji pridelek; manjša poraba gnojil in

posledično manj stroškov. Turizem naravna danost: zanimivi vulkanski pojavi; izbruhi vulkanov so redki; gejziri in termalni vrelci;

vpliv: termalni vrelci omogočajo razvoj zdraviliškega turizma; pokrajina je zanimivejša in pritegne več turistov.Štirje pravilni odgovori 3 točke, trije ali dva pravilna odgovora 1 točka, en pravilen odgovor 0 točk.

5. a Palozoik – kaledonska; mezozoik – hercinska; kenozoik – alpidska.1 točka

b Magmatske kamnine: granit, bazalt; metamorfne kamnine: gnajs; sedimentne kamnine: apnenec, breča.Za tri pravilne odgovore 2 točki, za dva pravilna odgovora 1 točka.

cSurovina za gradbeni material; apno; gradbeni material: v kosih, blokih, v stavbarstvu, pri gradnji cest; umetnost: kipi, dekorativni izdelki. Za pravilen odgovor 1 točka.

6. Gorovji: Himalaja, gorovja Indokitajskega polotoka. Geološka doba: kenozoik.

Za vsak pravilen odgovor po 1 točka.

2. POVRŠJE ZEMLJE

1. aPovršinska oblika: zemeljski plaz; proces: denudacija, ploskovno odnašanje. Za vsak pravilen odgovor 1 točka.

b Posledice: degradirana prst, poškodovano rastlinstvo, poškodovana infrastruktura (cesta, daljnovodi), poškodovane hiše (razpoke, porušenje).Za vsak pravilen odgovor 1 točka.

2.a 1 je (bočna) erozija; 2 je akumulacija.Za pravilno poimenovanje obeh procesov 1 točka, pravilno poimenovanje enega procesa 0 točk.

b Reka bo prestavljala strugo in meandre (okljuke) ter tako ustvarila mrtvice ...Za smiseln opis 1 točka.

3. Prikazana površinska oblika (vršaj) je ugodna za naselitev, saj se na rečnih nanosih razvije debela in rodovitna prst, ki je lahko poleg reke oz. potoka osnova za naselitev; nekoliko dvignjen svet, ki je varen pred poplavami ...Za smiselno oceno 1 točka.

4.Celinska poledenitev: A; gorska poledenitev: C.Za obe pravilni območji 1 točka, za eno pravilno območje 0 točk.

5. 4, 3, 1, 2.Za 4 pravilne odgovore 2 točki, za 3 ali 2 pravilna odgovora 1 točka, za 1 pravilen odgovor 0 točk.

6. A – grbine (grbinasti travnik); nastanek: gorski ledeniki so neenakomerno obrusili površje; B – Udolina, koritasta dolina; nastanek: gorski ledenik je z erozijo poglobil in razširil dolinsko dno; C – priostreni vrh; nastanek: zaradi ledeniške erozije so se zadenjsko zbližale krnice, močno mehansko preperevanje.Za šest in pet pravilnih odgovorov 3 točke, za štiri in tri pravilne odgovore 2 točki, za dva pravilna odgovora 1 točka, za en pravilen odgovor 0 točk.

7. Smer S–J: neugodna; utemeljitev: slemena in doline potekajo v smeri V–Z in s tem predstavljajo oviro (potrebni prelazi, predori ipd.).


OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA – REŠITVE I.

37

Smer V–Z: ugodna; utemeljitev: široke ledeniško preoblikovane doline potekajo v isti smeri.Za oba pravilna dopisa ugodno/neugodno 1 točka, za posamezno utemeljitev 1 točka.

8.Korozija.1 točka.

9. 1: vrtača; 2: brezno; 3: jama; 4: kraško poljeZa štiri pravilne odgovore 2 točki, za tri ali dva pravilna odgovora 1 točka, za en pravilen odgovor 0 točk.

10. Oblika: kraško polje; prednost: ravnina, ravno površje, debelejša prst, prometna odprtost; pomanjkljivost: možnost poplavljanja ponikalnice, ekstremne temperature (temperaturni obrat).Za navedbo oblike 1 točka; za pojasnilo prednosti in pomanjkljivosti po 1 točko.

11. 1. fotografija: kraško površje; 2. fotografija: rečno površje; utemeljitev: na prvi fotografiji ni površinsko tekočih voda, dobro so vidne vrtače, ki so kraške površinske oblike, na drugi fotografiji je dobro vidna rečna dolina.Za pravilen tip površja na obeh fotografijah 1 točka, za smiselno utemeljitev 1 točka.

12. Površinska oblika: (peščena) sipina; opis nastanka: veter je zaradi zmanjšane moči odlagal pesek.Za pravilno poimenovano površinsko obliko 1 točka, za pravilen opis nastanka 1 točka.

13. Fotografija 1: fjordski tip; fotografija 2: lagunski tip.Za vsak pravilno poimenovan tip obale po 1 točka.

14. Primernost obale 1 za poselitev: manj primerna; obrazložitev: zelo strme obale, slaba dostopnost s kopnega. Primernost obale 2 za gradnjo pristanišča: manj primerna; obrazložitev: plitvo morje predstavlja oviro za ladijsko plovbo, mokroten svet predstavlja oviro za gradnjo pristanišč.Za pravilno navedbo primerno/manj primerno v obeh primerih 1 točka. Za vsako pravilno (smiselno) obrazložitev po 1 točka.

3. VREME IN PODNEBJE

1. A, C, Č – podnebni elementi B, D, E – podnebni dejavniki

Vsi pravilni odgovori 2 točki, pet pravilnih odgovorov 1 točka, štirje pravilni odgovori ali manj 0 točk. 2. P, P, N, N.

Vsi pravilni odgovori 2 točki, trije pravilni odgovori 1 točka, dva pravilna odgovora 0 točk. 3. Islandski ciklon je območje nizkega zračnega tlaka, ki nastaja nad severnim Atlantskim oceanom in z zahodni

mi vetrovi vpliva na vreme v Evropi. Prinaša padavine v obliki dežja in nižje temperature v poznopoletnem ter jesenskem času (prevladujoč vpliv). Ob nižjih temperaturah prinaša tudi padavine v obliki snega …Za opis z vsemi naštetimi elementi 2 točki, za »polovičen« opis 1 točka, za dve ali več napak 0 točk.

4.

Vetrovi vedno pihajo iz območja z visokim zračnim tlakom proti območjem z nizkim zračnim tlakom.Pravilno zrisana zemljevida in pravilen odgovor 3 točke, pravilno zrisana zemljevida 2 točki, samo pravilna razlaga 1 točka. Manjkajoča definicija in napaka na zemljevidu 0 točk.

5. Pasati so stalni, suhi vetrovi, ki pihajo iz subtropskega v ekvatorialni pas; so stalni vetrovi, ki pihajo iz območja visokega tlaka proti območju nizkega tlaka ob ekvatorju. Za smiseln opis z navedbo dveh tipičnih lastnosti 1 točka.

6. Tropski pas: A, B. Zmerno topli pas: Č, D, E, F.

Vsi pravilni odgovori in pravilne neuporabljene črke 2 točki, ena napaka (ali napačna razporeditev ali odvečna črka) 1 točka, dve ali več napak 0 točk.

7. Majhna letna temperaturna nihanja (amplituda); visoke povprečne letne temperature, zaradi visokih temperatur ni letnih časov …

AZIJA

Tihi ocean

AZIJA

Tihi ocean

+

-

-

+


GEOGRAFIJANA MATURI

Zbirka nalogza pripravona maturo

14,90 €

GE

OG

RA

FIJA

NA

MA

TU

RI

– Z

birk

a na

log

za p

ripra

vo n

a m

atur

o

Geografija je zanimiv in prijeten predmet. Zakaj ne bi taka ostala tudi na maturi?Za prijetno in brezskrbno pripravo na “maturitetno geografijo” priporočamo

geografsko zbirko nalog za geografijo na maturi, ki je celovit priročnik z rešitvami za preverjanje znanja iz geografije. Omogoča sistematičen, celovit in slikovit

pregled in ponovitev srednješolske učne snovi. Vsebuje štiri sklope vaj in nalog – občo geografijo, geografijo sveta (Azija, Afrika, Severna Amerika, Latinska Amerika,

Avstralija, polarni kraji), geografijo Evrope in geografijo Slovenije.Vsebina je usklajena z učnim načrtom in s predmetnim izpitnim katalogom.

Priporočamo:


Documents

Geografija na maturi