ETRTEK PETEK SOBOTA 29. september 2017 30 ......Anton Pavlovi# %ehov: VANJA 20.00 "entjakobsko gledali!#e Ljubljana Du!an Kova#evi#: MARATONCI TE%EJO %ASTNI KROG (spremljevalni program)

!ETRTEK28. september 2017

10.00Poljanski oder, Gimnazija Poljane Ljubljana Gregor Strni!a: "ABE

16.00Gledali!ka skupina KUD "tefan Kova# Murska SobotaDu!an Kova#evi#: ZBIRNI CENTER

20.00SLAVNOSTNA OTVORITEV FESTIVALA TER PODELITEV LINHARTOVIH LISTIN IN PLAKETE

Little Rooster Productions, Dru!tvo Mali petelin, Mali KamenRok Sanda: FENIKS

Organizator si pridr!uje pravico do spremembe program

PETEK29. september 2017

10.00Koro!ki de$elni teater Slovenj Gradec Jordan Cvetanovi$: TERAPIJA

16.00Gledali!#e Zarja CeljeAnton Pavlovi# %ehov: VANJA

20.00"entjakobsko gledali!#e Ljubljana Du!an Kova#evi#: MARATONCI TE%EJO %ASTNI KROG (spremljevalni program)

SOBOTA30. september 2017

11.00"entjakobsko gledali!#e Ljubljana Ken Ludwig: TI NORI TENORJI

15.00Hlodi, KUD Franc Kotar TrzinMilan Jesih: GRENKI SADE"I PRAVICE

18.00Dramski studio DADA Gledali!ke dru$ine Pinklec in Centra za mlade %akovec, Hrva!ka Sa!ka Rakef: ZOO! (spremljevalni program)

20.00Skupina Me, Gledali!#e Glej Ljubljana Avtorski projekt: UNE DRUGE TRI SESTRE (spremljevalni program)

ZAKLJU%EK FESTIVALA IN PODELITEV MATI%KOV

V #ast in osebno zadovoljstvo mi je, da vas

lahko v imenu Javnega sklada RS za kulturne

dejavnosti prav lepo in iz srca pozdravim na

Linhartovem sre#anju v Postojni.

Gledali!#e je tista umetnost, ki nam morda

bolj kot druge nastavlja ogledalo, je prostor

globokih pretresov in spoznanj, #e le ima

ob#instvo, ki mu dovoli, da se ga dotakne. Prav

snovalci ljubiteljskega gledali!#a so bili prvi,

ki so $e leta nazaj zaslutili, kako pomembna

je uvedba sre#anj gledali!kih skupin in revij.

Tako je bilo pred skoraj !estdesetimi leti, leta

1958, organizirana 1. revija gledali!kih skupin

Slovenije. Praksa se je kasneje prenesla tudi

na druga podro#ja ljubiteljskega ustvarjanja

in se razvila v znan JSKD-jev piramidni sistem

selekcij.

Linhartovo sre#anje ni le sre#anje najbolj-

!ih slovenskih ljubiteljskih gledali!#, ampak

je sti#i!#e védenja o gledali!#u; prostor, kjer se

kakovostna produkcija sre#uje z ustvarjalnimi

potenciali mladih, !ele prihajajo#ih umetnikov.

Postojna je v letih, odkar gosti festival,

postala prostor, kjer se slovenska ljubiteljska

gledali!ka ustvarjalnost ume!#a in predstavlja

kot sodobna umetnost. Linhartovo sre#anje

je postalo del mesta, del njegove identitete, z

njim je postala Postojna pomembna to#ka na

gledali!kem zemljevidu Slovenije.

Ljubiteljsko gledali!#e je fenomen na!e

kulture in na!ega prostora, ki ga je treba ne-

govati in razvijati, #esar se na Javnem skladu

za kulturne dejavnosti zelo dobro zavedamo.

Preko "tudijskega centra ponujamo najrazli#-

nej!e izobra$evalne programe za gledali!ke

ustvarjalce ter jih seznanjamo z metodami in

praksami sodobnega gledali!#a. Rezultat tega

je poglobljeno zavedanje ljubiteljskih gleda-

li!kih ustvarjalcev o sodobnem gledali!#u ter

produkcije, ki $anjejo uspehe v slovenskem in

mednarodnem prostoru.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo

tudi v bodo#e ostal zvest prizadevanjem za ra-

zvoj in napredek gledali!ke dejavnosti. Trudili

se bomo, da bo igralkam in igralcem omogo#e-

na nepozabna izku!nja do$ivljanja gledali!ke

dejavnosti, skupinam pa kakovostna rast, tako

v vsebinskem, kot izvajalskem pogledu.

Ob tej prilo$nosti bi se $elel zahvaliti vsem

ustvarjalcem za trud in trdno voljo, hkrati pa

velja iskrena zahvala tudi tistim, brez katerih

sre#anja preprosto ne bi bilo. Za vsa prizadeva-

nja hvala organizacijskemu odboru, !e posebej

ob#ini Postojna in $upanu Igorju Marenti#u,

vodji obmo#ne izpostav JSKD Silvi Bajc in stro-

kovnemu svetovalcu na podro#ju gledali!#a

Matja$u "malcu.

Lepo vas pozdravljam in vam $elim vse

dobro.

SPOŠTOVANE IGRALKE, CENJENIIGRALCI!

mag. Marko Repnik,

direktor JSKD

Sloven!#ina je resni#no bogat in zanimiv

jezik. "tevilo dvanajst ima #isto svojo besedo.

Ta je ravno tako posebna, kot bo posebno in

neponovljivo 12. Linhartovo sre#anje v Postoj-

ni, ki bo vsem nastopajo#im, gledalcem in

strokovni $iriji $e 56. prikazalo, kaj premore

ljubiteljsko gledali!#e. Ponosni smo, da bo

postojnski kulturni dom gostil $e ducat izvedb

zaklju#nega sre#anja najbolj!ih predstav

ljubiteljskih gledali!kih skupin sezone. In vsaj

tolikokrat smo sli!ali same pohvale, tako o

ob#instvu, kot tudi o na!em hramu kulture.

Je dovolj velik, da lahko izvedemo !e tako

zahtevne produkcije in hkrati dovolj majhen,

da omogo#a intimno izku!njo nastopajo#im

ter gledalcem.

Seveda pa Linhartovega sre#anja ne bi bilo

brez klju#nih ljudi. Ni namre# prostor tisti, ki

dolo#a neko vsebino, ampak jo vedno znova

$iv skupek izku!enj, idej, energije in vizije.

Brez Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti,

profesionalne $irije poznavalcev gledali!#a,

in seveda, najpomembnej!ega – ljubiteljskih

igralcev, re$iserjev, dramaturgov, kostumogra-

fov, scenografov, lu#karjev, maskerjev, glasbe-

nikov, skladateljev … tega, kar bomo spremljali

v Postojni, ne bi mogli prikazati niti v najve-

#jih svetovnih gledali!#ih. In ko spremljam

komentarje ter razlage poklicnih igralcev, ki v

ljubiteljskih predstavah vidijo vrhunske prvine

DUCATLINHARTOV

Igor Marenti#,

!upan Ob"ina Postojna

svojega poklica, sem hvale$en, da lahko na!e

mesto gosti tako pomemben dogodek, kot je

finale Linhartovih sre#anj.

Zato naj bo na!a zaveza, da bomo z vese-

ljem !e naprej gostili Linhartova sre#anja. S

tem ne le, da podpiramo vseslovensko ljubi-

teljsko gledali!#e, ampak tudi lastno $eljo po

kakovostnem dogajanju v mestu.

Naj za popotnico 56. Linhartovemu sre#a-

nju vsem nastopajo#im za$elim, da !e naprej

navdu!ujejo s svojimi predstavami. Priti na

zaklju#ni dogodek je namre# rezultat dobrega

dela, navdiha in seveda tudi talenta. Vsem obi-

skovalcem $elim veliko u$itkov ob spremljanju

predstav in celotnega dogajanja. Za strokovno

$irijo pa vem, da bo imela izredno te$ko delo.

Tako kot ga ima vsako leto.

Zato vsem izrekam iskreno dobrodo!lico v

Postojni. &e dvanajsti# bomo ponosni gostitelj

najbolj!ega, kar premore ljubiteljsko gledali-

!#e v slovenskem jeziku.

spoznati nekaj skupin, katerih delo spremljam

$e ve# sezon in so jim letos uspele izjemne

odrske uprizoritve.

Kot dr$avna selektorica sem spremljala

Linhartovo sre#anja tri leta zapored in lahko

re#em, da sem pri primerjavi leto!nje sezone s

prej!njima opazila veliko pozitivnih spre-

memb in napredka. Vseeno pa je zaskrbljujo#

upad predstav na!ih zamejskih Slovencev, tako

v Italiji kot tudi Avstriji. Seveda pride leto, ko

je produkcija iz kakr!nih koli razlogov manj!a,

sploh ker veliko skupin ustvari novo predstavo

vsako drugo leto. Vendar se je slika letos pono-

vila: izven na!ih meja sem si v leto!nji sezoni

ogledala samo dve predstavi, obe na avstrij-

skem Koro!kem. Predstave zamejskih Sloven-

cev so bile obi#ajno narejene na visoki ravni in

praviloma se je vsako leto katera izmed njih

uvrstila na zaklju#ni festival, $al pa bo tudi le-

tos, $e drugo leto zapored, Linhartovo sre#anje

potekalo brez predstavnikov iz zamejstva.

V leto!nji sezoni je opazen porast tematsko

te$jih in kompleksnej!ih dramskih tekstov ter

kvalitetnih komedij. Izbor besedil je bil zelo

raznolik, bolj sve$, skupine ste posegale po

tekstih, ki jih v preteklih sezonah praviloma

nismo sre#ali. Predstave so nastale na podlagi

avtorskih besedil (Feniks), klasi#nih dramskih

tekstov (Stri"ek Vanja, Na odprtem morju, …) in

besedil slovenskih avtorjev (#abe, Grenki sade!i

ZADNJASELEKTORSKA

Ana Ruter,

dr!avna selektorica 56. Linhartovega

sre"anja

V leto!nji sezoni se je na obmo#na Linhar-

tova sre#anja prijavilo 132 skupin iz Slovenije

in zamejstva, od katerih se je 27 uvrstilo na

regijsko sre#anje. Na zaklju#nem 56. Linharto-

vem sre#anju v Postojni jih bomo lahko sedem

videli v tekmovalnem programu, kateremu

smo dodali !e tri: predstavo Maratonci te"ejo "a-

stni krog, ki se sicer v vseh segmentih popolno-

ma enakovredno postavlja ob bok predstavam

v tekmovalnem programu, ker pa je nastala

v re$iji direktorja festivala Matja$a "malca,

sem jo bila primorana uvrstiti v spremljeval-

ni program, izvrstno predstavo Une druge

tri sestre, zmagovalno predstavo leto!njega

Festivala mladinskih skupin Slovenije Vizije

2017 ter predstavo ZOO, zmagovalno predstavo

lanskoletnega Festivala hrva!kih ljubiteljskih

skupin.

Ob preletu leto!njega programa je

hitro opaziti, da je kar nekaj skupin, #e smo

natan#ni, kar polovica, istih kot lansko oz.

predlansko sezono, kar ka$e na odli#no delo

teh skupin v zadnjih sezonah. Ustvarjajo za-

vzeto, premi!ljeno, resno in imajo dolgoro#no

umetni!ko strategijo. Te skupine so dokaz, da

njihovi pretekli odrski uspehi niso bili slu#aj

ali posledica spleta sre#nih naklju#ij, ampak

so odraz umetni!ke zrelosti in so zato postali

stalnica Linhartovega sre#anja. Hkrati pa sem

neizmerno vesela, da bomo imeli prilo$nost

pravice ...). Videli smo praizvedbo teksta U"inek

kobilice Roka Vil#nika, Fizike Friedricha Dür-

renmatta, Zbirni center Du!ana Kova#i#a, kar

nekaj kakovostnih ljudskih iger, itd. Skratka,

ustvarili ste sezono, ki bi bila lahko v ponos

marsikateri profesionalni gledali!ki hi!i.

Najbolj pa me je razveselilo, da tudi pri zah-

tevnej!ih dramskih tekstih niste »pokleknili«,

ampak ste pokazali svojo ustvarjalno mo# in

gledali!ko znanje ter jim vdihnili edinstveno

in enkratno odrsko $ivljenje.

%e so me v preteklih letih skupine ob na-

!ih pogovorih, sploh v manj!ih in na periferijo

pomaknjenih krajih, ve#krat $alostno opozar-

jale na pomanjkanje mladih gledali!#nikov, ki

bi bili pripravljeni sodelovati pri ustvarjanju

ali vsaj pri tehni#ni podpori predstav, letos

na moje presene#enje skoraj ni bilo pogovora

na to temo. Spoznala sem ogromno mladih in

zagnanih ljubiteljev gledali!#a, ki so sodelovali

v leto!njih produkcijah. In ne le to. Vedno ve#

je skupin, katerih jedro in gonilno silo pred-

stavljajo !tudentje, ki se konec tedna vra#ajo

v doma#a okolja, ali pa mladi zaposleni, ki so

odkrili #ar odrskih desk oz. so kako druga#e

pripravljeni sodelovati pri nastajanju predstav.

Pogovarjala sem sem se celo s skupinami s

toliko #lani, da enostavno niso mogle vsem

omogo#iti igranja v predstavah. Vedno sem

verjela v ljubiteljsko gledali!#e v Sloveniji, saj

je !tevilo predstav ter igralcev vsako leto nav-

du!ujo#e, glede na leto!njo izku!njo pa lahko

mirno zatrdim, da je ljubiteljsko gledali!#e v

odli#ni kondiciji in da se nam ni potrebno bati

za njegovo prihodnost.

Z leto!njim Linhartovim sre#anjem se po

treh sezonah poslavljam z mesta dr$avne stro-

kovne spremljevalke. Hvala vam za vse predsta-

ve, zgodbe, vloge, do$ivetja, za ves smeh in vse

premisleke ter refleksije. Veliko ste me nau#ili,

tako z vidika gledalke, kot tudi igralke.

&elim vam !e veliko uspe!nega odrskega

ustvarjanja in obljubim, da se !e sre#amo, ko

vas bom ob#udovala v malo manj formalni

vlogi. Hvala in sre#no!

Po!tar Lazar iz mesta zaide na barje. Vstopi

v staro kr#mo &abe. Sprejme ga To#aj, ki pove,

da je prostor kr#me meja dveh svetov: barja in

mestnih cest na robu ve#nosti. Lazarjev razum

lahko verjame samo v $abe in klobase, zato ne

zmore dojeti ni#esar. V To#aju ne spregleda Hu-

di#a. A ko ta vendarle je, se mu pusti zapeljati.

Lazarjeva pot na barje ni le pot k bogastvu

in novi identiteti. Je sledenje de!kim sanjam,

ki so se hranile s pogledi na golo Evico sredi

kopalnice, opazujo#o se v hladnem zrcalu. Je

neute!ljiva $elja objeti Evico in z njo v ljubezni

zau$iti jabolko. Toda Evica z jabolkom je rajska

Eva s sade$em spoznanja, obsojena na ve#ni pe-

kel, nesre#na polovica Hudi#a. Lazarjev privid

nedol$ne Evice se v realnosti razbije kot slepilo.

!ETRTEK28. september ob 10.00Kulturni dom Postojna

Poljanski oder, Gimnazija PoljaneGregor Strni!a: "ABE

re!ija, dramaturgija in kostumografija: Katarina

Torkar Pape$

scenografija: Gala Alica Ostan O$bolt

kostumografija: Katarina Torkar Pape$

lu": Matic Pirnat

ton in glasbena oprema: Nik Keber

pomo" pri zasnovi in izdelavi scene: Alen O$bolt

izdelava scenskih dodatkov: Metka Kacin in Pavel

Dov$an

asistentka: Minca Herlec

igrajo:

Lazar: Filip Mramor

Lazarus: Aljo!a Lovri' Krape$

Evica: Gaja Fila#

Hudi"eva babica, Eva: Nina Miri

To"aj: Miha Pohar

Predstava traja 1 uro 10 min in nima odmora.

Tradicija Gimnazije Poljane so predstave, v

katerih sodelujejo dijaki in u"itelji.

Skupina vsaki" nastaja na novo. Tokrat so v njej

"etrto$olci, ki so dovolj zreli za groteskno upoda-

bljanje in poustvarjanje zahtevnej$ih vlog. Vsi so

navdu$enci nad gledali$"em in filmom ter hkrati na

tem podro"ju temeljito razgledani.

Posebno te!o daje predstavi instalacijska scena,

ki je avtorski projekt dijakinje. Prav tako tudi zvok,

delo $tudenta muzikologije.

[email protected]

http://www.gimnazija-poljane.com/


Gledali!ka skupina KUD "tefan Kova#

Murska Sobota Du!an Kova#evi#: ZBIRNI CENTER

re!ija: Luka Martin "kof

scenografija: Izidor Zadravec

kostumografija in maska: Katja Lebar

lu": Branko Novak

ton: Luka Kuto!a

glasbena oprema: Luka Kuto!a

vodja predstave: Malvina Bernjak

igrajo:

Ivan Pavlovi%: Bo!tjan Sinic

Teta Angela: Aleksandra Pör!

Peter: Zlatan Ceri'

Brivec: Nenad Peri'

Zdravnica Jelena Kati% Popovi%: Klara Drakovi'

Pekarka Leposava: Elizabeta Lebar

Milica Pavlovi%: Mojca Jev!ek

Profesor Mihajlo Pavlovi% – Mi$o: Peter Jadri#

Janko Keser: Marko Horvat

doktor Vlado Kati%: Vili Kova#

Pekar Marko: Toma$ Jug

Stevan Savski Keser: Ga!per Lovrec

harmonika$ Sre"ko Evergrin: Matej Mertük

Predstava traja 2 uri in nima odmora.

%rna komedija Zbirni center, avtorja Du!ana

Kova#evi'a (Maratonci te"ejo "astni krog, Balkanski

vohun ...), se na izredno duhovit na#in zazre v

onostranstvo, kjer se zbirajo du!e umrlih prebi-

valcev majhnega mesta. Kaj kmalu ugotovimo,

da so pokojniki !e kako povezani s svojimi $ivi-

mi svojci. In kar jih najboj povezuje, niso lepi

spomini na dneve, pre$ivete na zemlji, temve#

zamere, razo#aranje in konec koncev spozna-

nje, da so ves #as be$ali sem gor, v zbirni center

in !ele, ko so prispeli, spoznali bistvo vsega. Vse

jim je bilo »jasno, ali kasno«.

Gledali$ka skupina KUD &tefan Kova" Murska

Sobota je skupina z dolgoletno tradicijo. Najve"je

uspehe je pisala v letih 1986 do 1997, ko se je uvr$"ala

v sam vrh ljubiteljskih gledali$kih skupin v Sloveniji

in Jugoslaviji ter zastopala Slovenijo na mednaro-

dnem festivalu komornih gledali$" v tujini. Po nekaj-

letnem premoru so leta 2008 spet obudili gledali$ko

dejavnosti. Od takrat vsako leto pripravijo vsaj eno

premiero, s katerimi se redno uvr$"ajo na dr!avne

festivale: predstava Bog je bila uvr$"ena na 51. Lin-

hartovo sre"anje 2012, predstava %uvaja zadnjega

kozarca vode na Festival Vizije 2013, kjer sta igralki

prejeli vizionarja za najbolj uigrani igralski par, To-

krat res republika se je uvrstila na 53. Linhartovo

sre"anje 2014 in prejela posebno priznanje !irije za

igro, na 55. Linhartovo sre"anje 2016 pa se je uvrstila

predstava Na odprtem morju.

[email protected]

www.facebook.com/KUD-%C5%A0tefan-

-Kova%C4%8D-222641874596575


Little Rooster Productions, Dru!tvo

Mali petelin, Mali KamenRok Sanda: FENIKS

re!ija, dramaturgija in oblikovanje svetlobe:

Rok Sanda

scenografija in kostumografija: Ur!ka Mazej

lu" in tehni"ni vodja: Klemen "tih

ton: Andrej %ernel#, Klemen "tih

producent: David Radej

vodja predstave: Jasmina Ra#ki

glasba: Andrej %ernel#

igrajo:

Slavko Opeka: David Radej

Andrej Opeka: Klemen Kova#i#

Marija Le$nik: Tina Lipovec

Bert Magajna: Martin Vali#

Olga Po!ar: Maja Pinteri#

Tobias Stieber: Goran Pulji'

Predstava traja 2 uri in nima odmora.

Ko so tuji osvajalci vkorakali v na!e kraje,

si prisvojili slovenska mesta in slovenske urade,

so vdrli tudi v na!e domove, na!e ume in vnesli

razkol v $e tako razpet narod.

Zgodba Feniksa se nadaljuje z naslednjo

generacijo dveh sinov Metoda Opeke in njune

bitke z vojno, ki se je rodila iz ru!evin prej!nje

in njune borbe s fa!isti#nimi silami, ki so raz-

klale narod in njegove potomce.

Ali lahko v teh #asih velikih izdajstev in

upora zraste novo upanje? Lahko iz pepela po$-

ganih domov za$ivi Feniks? Prerojen, predruga-

#en in napojen z bitkami, ki so ga ustvarile?

Kdo bo stal na pogori!#u razklanega naroda

in kdo bo stal kot zmagovalec po bitki med

pravi#niki?

Feniks je ideja. In ideje so ve#je od posame-

znikov, ki jih rojevajo.

Little Rooster Productions sestavljajo navdu$enci

nad gledali$ko in filmsko umetnostjo. Dru$tvo izhaja

iz male vasice v bli!ini Kr$kega, vendar je njen dom

celoten slovenski prostor, saj se trudijo podirati

meje lokalnih meja. Njihovi "lani in ustvarjalci tako

prihajajo iz vseh koncev na$e male koko$ke. So mladi

petelini z velikimi ambicijami.

Njihov namen je pripovedovanje izvirnih, drznih

in vizualno privla"nih zgodb v slovenskem in med-

narodnem okolju. Pod okriljem organizacije je zdru-

!enih veliko posameznikov, ki s svojimi inovativnimi

pristopi na svojem podro"ju dela premikajo mejnike

vizualnih umetnosti. Jedro tvorita pisatelj in re!iser

Rok Sanda ter producent David Radej, ki sta gonilni

sili in ustanovitelja organizacije.

[email protected]

littleroosterproductions.com

www.facebook.com/little.rooster.productions

Tekst Terapija mladega srbskega avtorja Jor-

dana Cvetanovi'a je bil poseben izziv za ekipo

Koro!kega de$elnega teatra. Odli#en prevod Du-

!ana Stojanovi#a je bil !ele za#etek gledali!kega

raziskovanja teksta, ki se je s priredbo Sergeja

Dolenca in avtorsko glasbo Benjamina Pirnata

za#el v rokah igralcev transformirati v zgodbe

na!ega vsakdana.

So to zgodbe (ne)znanca ali zgodbe na!ega

$ivljenja? Kje je meja na!ega in va!ega? Je

$ivljenje komedija ali tragedija? Odgovore na ta

vpra!anja nam ponavadi ponudi terapevt.

A tokrat boste ta terapevt vi, gledalke in

gledalci.

Pridite na Terapijo, smejte in jo#ite se z

njimi.

Igralci v predstavi nimajo imen, saj si gle-

dalci v vlogi terapevta sami oblikujejo podobo

nastopajo#ega in mu, tako kot v $ivljenju izven

odra, prilepijo ustrezno (ali pa tudi neustrezno)

etiketo.

PETEK29. september ob 10.00Kulturni dom Postojna

Koro!ki de$elni teater Slovenj GradecJordan Cvetanovi$: TERAPIJA

re$ija in scenografija: Sergej Dolenc

kostumografija: Helena Dolenc

lu" in ton: Marjan Areh

avtor glasbe: Benjamin Pirnat

tehni"na podpora: Igor Ko!ak

igrajo:

Matej Bla$un

Renata Cigale

Helena Dolenc

Sergej Dolenc

Klavdija Kamenik

Bo!tjan Knez

Benjamin Pirnat

Du!an Stojanovi#

Predstava traja 1 uro 10 min in nima odmora.

Gledali$ko zdru!enje Koro$ki de!elni teater je

bilo ustanovljeno leta 2011. Pod svojim okriljem

zdru!uje ljubiteljske igralke in igralce, ki so !e

vrsto let aktivni in uspe$ni na igralskem podro"ju.

Dru$tvo je bilo ustanovljeno z namenom gledali$kega

izobra!evanja ob"ank in ob"anov Mestne ob"ine

Slovenj Gradec ter celotne Koro$ke.

V letu 2013 so izvedli dve premieri, Heroji

ljudskih mno$ic, s katero so se predstavili tudi na

9. festivalu komedije v Pekrah, in Amaterji, s katero

so se uvrstili na regijsko Linhartovo sre"anje Koro$ke,

kjer je Du$an Stojanovi" prejel posebno priznanje

regijskega selektorja za najbolj$o stransko mo$ko

vlogo.

Leta 2014 so pripravili novo predstavo Vse

zastonj! Predstava je imela ve" kot 30 ponovitev, z

njo so se uvrstili na 54. Linhartovo sre"anje 2015, na

11. Festival komedije Pekre ter na 'ufarjeve dneve na

Jesenicah.

[email protected]

https://www.facebook.com/Koro%C5%A1ki-

-de%C5%BEelni-teater-264235760320789/


Gledali!#e Zarja CeljeAnton Pavlovi# %ehov: VANJA

re!ija, scenografija in glasbena oprema: Toma$

Krajnc

kostumografija: Darja Vrebac

lu": Vili Pajk

ton: &an Kro!l

svetovalec za gib: Branko Zavr!an

inspicientka in tajnica re!ije: Nada Jelen

asistenta inspicientke: Medeja Mahni#, &ivko

Be!kovnik

scenska dela: Erih Weissenbach

igrajo:

Serebrjakov: Nejc Jezernik

Jelena: Tara Prodnik

Sonja: Ne$a Stren#an

Marija Vasiljevna: Anita Kepe

Vanja: &iga Medve!ek

Astrov: Alen Mastnak

Marina: Ur!ka Klajn

Predstava traja 1 uro 40 min in ima odmor ali pa

tudi ne, odvisno od razpolo!enja.

(Stri#ek) Vanja je eno temeljnih del ruskega

realizma ter evropske klasike. Problem nezain-

teresiranosti dru$be in posameznika, nemo#i in

prepri#anja, da se na splo!no dru$beno klimo

in $ivljenje tako ali tako ne da ali ne spla#a

vplivati, je prepoznal $e Anton Pavlovi# %ehov.

Njegovi junaki ugotavljajo, kako so zamudili

vse prilo$nosti v $ivljenju ter se prepustijo toku

(ne)dogajanja. Podobno danes do$ivljajo mladi

izobra$enci, ki se zaradi nestabilnosti v $ivlje-

nju, brez ciljev, idej, $elj in volje po spremembi,

prepustijo usodi …

Gledali$"e Zarja Celje je eno najprepoznavnej$ih

ljubiteljskih gledali$" v Sloveniji z ve" kot 70-letno

tradicijo kulturnega ustvarjanja na najvi$jem nivoju,

kar potrjujejo vsakoletna priznanja in nagrade

dru$tvu in sodelujo"im posameznikom na lokalnem,

regijskem in dr!avnem nivoju. V zadnjih letih se s

svojimi predstavami redno uvr$"ajo na zaklju"ni

festval Linhartovo sre"anje (Godpod Lovec, 2008;

Knezi Celje – skrivnost gradu Ojstrica, 2011;

Nora Nora, 2013; Kr#marica Mirandolina, 2014;

Blazinec, 2015; Macbeth, 2016). Najve"ji uspeh so

do!iveli s predstavo Blazinec, ko so na 54. Linharto-

vem sre"anju poleg mati"ka za najbolj$o predstavo

v celoti prejeli $e mati"ka za najboljo re!ijo ter dva

mati"ka za igralski stvaritvi.

Poleg ostalih kulturnih projektov na repertoar

vsako leto uvrstijo najmanj 3 nove gledali$ke pred-

stave, primerne za razli"ne generacije in organizirajo

festival ljubiteljskih gledali$kih skupin Nova"anova

gledali$ka sre"anja. Pri projektih (letno organizirajo

ali sodelujejo pri ve" kot 50 kulturnih dogodkih!)

poleg "lanov in drugih priznanih ljubiteljskih

gledali$"nikov, sodelujejo tudi s profesionalnimi

gledali$kimi ustvarjalci (re!ija, izobra!evanja –

gledali$ke delavnice, selekcijski izbor predstav za

lasten festival ...).

[email protected],

www.kud-zarja.si,

www.facebook.com/kudzarja

glavno besedo v dru!ini. Po srcu dober: Sa!a Klan#nik

Laki Topalovi%, 44 let, Milanov sin, od vseh v dru!ini

najve" dela. Tudi on po srcu ...: Sre#ko Laki

Kermavner

Mirko Topalovi%, 24 let, sin marljivega Lakija.

Dru!inski problem. Tudi on ...: Elias Rudolf,

Kristina, velika ljubezen najmlaj$ega Topalovi%a,

po srcu seveda dobra: Nina Igrutinovi#

Stane Satan, Mirkov prijatelj. 'ista baraba. Zase

bi dal vse. Po srcu dober: Samo Ravnikar

Bili Kobra, dru!inski in poslovni prijatelj Topalovi%ev.

Zelo, zelo ...: Toma$ Urgl

Olga, dela pri dru!ini Topalovi%, Stanetova punca,

ne!no bitje. V srcu dobra: Pika Miheli# Kadunec /

Tja!a Valentin#i#

Povo!en mo!akar, bil zelo dober: Jo$e Pav!i#

#alovalke, po srcu dobre: Lenka Blejec, Nina Igruti-

novi#, Luka Marcen, Pika Miheli# Kadunec, Tja-

!a Valentin#i#, Marko Skok, Irena Mrak Kranjc

Predstava traja 1 uro 50 minut in ima en odmor.

Maratonci te"ejo "astni krog je zgodba o neumr-

ljivem in neuni#ljivem klanu Topalovi'ev, krimi-

nalne zdru$be, formirane znotraj pogrebnega

podjetja, ki se bolj kot z izdelavo krst ukvarja z

njihovo recikla$o. Le da so njihovi »centri ponov-

ne uporabe« pokopali!#a, kjer krste kradejo in

jih na novo prebarvane prodajajo dalje. S spre-

tnim »poslovanjem« podjetje raste in se razvija,

dokler nenadoma, v 155. letu ne umre ustanovi-

telj podjetja, Veliki Pantelejmon Topalovi'. Takrat

pridejo na dan vsa nesoglasja med vsemi petimi

generacijami Topalovi'ev – od reakcionarja Aksen-

tija, diktatorja Milana pa do tehnokrata Lakija

in znanilca nove dobe, najmlaj!ega Mirka, ki po

tem, ko njegovi na#rti o modernizaciji podjetja ne

padejo na plodna tla, prihodnost na#rtuje v tujini

– klasi#na »normalna« dr$ava torej.

"entjakobsko gledali!#e Ljubljana je dru$tvo,

ki s svojo ve" kot petindevetdesetletno tradicijo velja

za eno najstarej$ih repertoarnih ljubiteljskih gledali$"

abonmajskega tipa v Evropi. Dolgotrajno neprekinjeno

delovanje (z izjemo kulturnega molka med drugo

svetovno vojno) ka!e na trdno vpetost v ljubljanski in

slovenski kulturni prostor, ki ga s svojo programsko

pestrostjo, na"inom delovanja in organiziranostjo na

podro"ju ljubiteljskega gledali$kega ustvarjanja !e vsa

ta leta pomembno bogati in dopolnjuje.

Za svoje delo so gledali$"e in njegovi "lani prejeli

$tevilne nagrade, priznanja in dr!avna odlikovanja, iz

njegovih vrst pa so med drugimi iz$la tako imenitna

gledali$ka imena kot so Stane Sever, Mira Danilova,

Frane Mil"inski – Je!ek, Rudi Kosma", Bine Matoh,

Dragica Poto"njak, Sa$a Pav"ek, Maja Kon"ar, Barbara

Cerar, Nata$a Barbara Gra"ner, Jurij Zrnec itd....

[email protected]

www.sentjakobsko-gledalisce.si


"entjakobsko gledali!#e LjubljanaDu!an Kova#evi$: MARATONCI TE%EJO %ASTNI KROG

re!ija in glasbena oprema: Matja$ "malc

scenografija: Ana Rahela Klop#i#

kostumografija: Katarina Zalar

koreografija: Nina Igrutinovi'

lu": Gregor Toerner, Ela "egina

ton: Miha Vlaj, Gregor Toerner

asistent re!ije: Luka Marcen

asistent kostumografije: Bojan Vister

svetovalec za gib: Brane Zavr!an

maska: Nata!a Castaldi, Ur!a Vrban#i#, Anja Blagonja

vodja predstave in rekviziter: Marko Skok

$epetalka: Irena Mrak Kranjc

igrajo:

Maksimiljan Topalovi%, 126 let, sin velikega Pantele-

jmona, hrom v obe nogi, ne more govoriti, skoraj

povsem gluh: Bo$o Okorn

Aksentij Topalovi%, 102 leti, sin nepokretnega

Maksimiljana, hrom v eno nogo, slabih !ivcev, po

srcu zelo dober: Bojan Vister

Milan Topalovi%, 79 let, Aksentijev sin, mo!, ki ima

SOBOTA30. september ob 10.00Kulturni dom Postojna

"entjakobsko gledali!#e LjubljanaKen Ludwig: TI NORI TENORJI

re!ija: Gojmir Le!njak - Gojc

scenografija: Branko Arandjelovi'

kostumografija: Zvonka Makuc

oblikovanje svetlobe: Pascal Merat

lu": Gregor Törner, Ela "egina

ton: Miha Vlaj, Gregor Törner

glasbena oprema: Bojan Jurjev#i# - Jurki

maska: Ur!a Vrban#i#, Anja Blagojna, Nata!a

Castaldi

asistent kostumografije, vodja predstave, rekviziter in

garderober: Bojan Vister

$epetalka: Laura Ivan#i#

igrajo:

Max, Saundersov pomo"nik: &iga Sedmak

Maggie, Maxovo dekle: Maja Jaklin

Saunders, Maggiejin o"e, direktor opere: Leopold

Punger#ar

Tito Merelli, svetovno znan tenorist: Damijan Perne

Maria, Titova !ena: Katarina Glavan Batagelj

Franz, hotelski gospodinjec: Marko Skok

Diana, sopranistka: Ur!ka Ko$elj

Julia, predsednica sveta opere: Tatjana Rebolj

Vodstvo opere, osebje presti$nega hotela

in celotno mesto nestrpno pri#akujejo prihod

tenorista svetovnega slovesa Tita Merellija.

Direktor opere ga pri#akuje predvsem kot

odre!enika in re!itelja zavo$ene sezone, njegovi

obo$evalci, v prvi vrsti hotelski gospodinjec,

h#i direktorja opere, predsednica sveta opere in

sopranistka Diana pa si $elijo bli$njega sre#anja

z njim. Toda stvari niso tako enostavne, kot so

videti na prvi pogled!

Merelli je, kot se za zvezde njegovega kova

spodobi, zelo muhast in svojeglav; njegova $ena

pa pohotna koko!, ki nima kaj dosti od mo$a.

Ob njej si $elijo Titove pozornosti !e tri malo

prej omenjene pohotnice: direktorjeva h#i

Maggie, sopranistka Diana in predsednica sveta

opere madam Julija. A direktor Saunders ima

s svojim pomo#nikom Maxom re!itve za vse in

vsakr!ne zaplete.

Predstava traja 1 uro 55 minut in ima en odmor.

&entjakobsko gledali$"e Ljubljana je dru$tvo, ki

s svojo ve" kot petindevetdesetletno tradicijo velja za

eno najstarej$ih repertoarnih ljubiteljskih gledali$"

abonmajskega tipa v Evropi. Dolgotrajno neprekinje-

no delovanje (z izjemo kulturnega molka med drugo

svetovno vojno) ka!e na trdno vpetost v ljubljanski in

slovenski kulturni prostor, ki ga s svojo programsko

pestrostjo, na"inom delovanja in organiziranostjo na

podro"ju ljubiteljskega gledali$kega ustvarjanja !e

vsa ta leta pomembno bogati in dopolnjuje.

Za svoje delo so gledali$"e in njegovi "lani prejeli

$tevilne nagrade, priznanja in dr!avna odlikovanja,

iz njegovih vrst pa so med drugimi iz$la tako

imenitna gledali$ka imena kot so Stane Sever, Mira

Danilova, Frane Mil"inski – Je!ek, Rudi Kosma", Bine

Matoh, Dragica Poto"njak, Sa$a Pav"ek, Maja Kon"ar,

Barbara Cerar, Nata$a Barbara Gra"ner, Jurij Zrnec

itd....

&GL $teje okrog 150 "lanov. Obi"ajno na sezono

pripravi 5-6 premier, z okrog 150 ponovitvami, ki

si jih doma in na gostovanjih ogleda okrog 20 tiso"

gledalcev.

[email protected]

www.sentjakobsko-gledalisce.si

foto

: Pet

er H

udn

ik

Grenki sade!i pravice je drama o vsem in

ni#emer naenkrat. Napaberkovani prizori, ki

mehko prehajajo en v drugega, prikazujejo

#loveka v vsem svojem sijaju, bedi, $alosti, sre#i,

nizkotnosti in o#arljivosti. Kljub temu, da je

besedilo nastalo pred skoraj !tiridesetimi leti

(1978), so njegovi prizori ravno zaradi #love!ko-

sti nenavadno aktualni !e danes.

Tokratna izvedba se bolj kot na virtuozno

prehajanje med besedilom posameznih slik

osredoto#a na gibanje, na valovanje gledali-

!kega izraza, na telo v prostoru, na igralce, ki

i!#ejo smisel. Zaman. Smisla predstave ni. Vsaj

ne v obi#ajnem smislu. %eprav … Mogo#e pa

vendarle … No, ni va$no. Sedite in u$ivajte!

KUD Trzin je hotel zajadrati tudi v popolnoma

druga"ne vode od tistih, ki jih je bil vajen. Porast

"lanstva in njegova pomladitev sta to dopu$"ala

in $e ve", celo zahtevala. &li so v globine gibalnega

teatra. &e vedno je prikaz skupine Hlodi gledali$"e,

vendar z osmi$ljeno govorico ali plesom telesa,

njegovim gibanjem in valovanjem, z njegovimi

emocijami, ki podpirajo emocije govorjenega.

Raziskovanje telesa kot orodja v gledali$"u je tej

novi, samoironi"no poimenovani skupini Hlodi,

dalo novo nalogo: iztisniti iz sebe $e ve" kot eno-

stavno mizansceno - iztisniti iz sebe mo", mo" fizisa

pome$ano z mo"jo psihe.

[email protected]

www.facebook.com/kudtrzin


Hlodi, KUD Franc Kotar TrzinMilan Jesih: GRENKI SADE"I PRAVICE

re!ija in koreografija: Sebastjan Stari#

dramaturgija: Marko Bratu!

scenografija: ekipa

kostumografija: Polonca "epic

lu": Marko Bizjak

ton in glasbena oprema: Luka Ter#on

oblikovanje svetlobe: Domen Dalan, Simon

Maglica

igrajo:

Aleksandra Kmeti#, Tina Lipovec / Matev$

Peternel, An$e Zupanc, Polonca "epic, Veronika

Weixler / Nina Gorope#nik, Ana Cimperman.

Predstava traja 55 minut in nima odmora.

audio izvedba: Jelena Dokleja (mama) in Igor

Baksa (tata)

punk rock glasbo izvajajo: Nina Bo#kaj (solo), Vinko

Mohari' (el. kitara), Ivana &uli' (solo), Katarina

Pintari' (el. kitara)


Predstava, narejena po motivih romana Mi,

otroci s postaje ZOO, govori o aktualnih proble-

mih najstnikov v dru$bi, ki po#asi, a zanesljivo

izgublja svojo vrednost. Dru$be, v kateri po

eni strani tehnologija prevzema pobudo in

dela $ivljenje vsak dan la$je, po drugi strani pa

socialno, kulturno in zdravo $ivljenje propada.

Dru$be, v kateri najstniki svoj obstoj in potr-

ditev i!#ejo v virtualnem svetu, a ga v realnem

svetu izkrivljajo z u$ivanjem sinteti#nih drog in

alkohola. Dru$be, kjer ima dru$ina, !ola, delov-

no okolje in virtualni svet skupni imenovalec

- nasilje. Dru$be, v kateri so najstniki izgubljena

generacija, ki svoje vrline redko pretvorijo v

$ivljenjske prilo$nosti.

Predstava temelji na izku!njah igralcev

Dramskega studia Dada in !olskih zdravnikov s

podro#ja mladoletni!ke zasvojenosti. Predstava

je skupni projekt Dramskega studia Dada in

Koordinacijskiga odbora mesta %akovec - prijate-

lja otrok. Predstava je prejela ve# nagrad na

Hrva!kem in v tujini, med drugim nagrado za

najbolj!o predstavu na 56. festivalu hrva!kih

ljubiteljskih gledali!kih skupin (Vodice 2016)

ter Grand prix festivala Juventafest v Sarajevu.

Dramski studio Dada je bil ustanovljen 2004

kot gledali$ka skupina v mladinskem centru CEZAM

'akovec in od samega za"etka zdru!uje starej$e

osnovno$olce, dijake in $tudente, !eljne raziskovanja

gledali$ke umetnosti. Od leta 2011 studio ustvarja v

okviru gledali$ke dru!ine Pinklec. Od svoje ustano-

vitve do danes je Dada uprizoril 23 gledali$kih pred-

stave in tri uli"ne predstave. Trenutno v Dramskem

studio Dada deluje 7 razli"nih skupin z ve" kot 100

otroki in mladimi, starimi od 6 do 26 let.

[email protected]

www.kdpinklec.com


Dramski studio DADA Gledali!ke dru$ine Pinklec in Centra za mlade %akovec, Hrva!ka Sa!ka Rakef: ZOO!

re!ija: Davor Dokleja

dramaturgija: Sa!ka Rakef

scenografija: Davor Dokleja

avtor elektronske glasbe: Filip Vargek

poezija v predstavi: Tina %atlai'

kostumografija: ekipa predstave

oblikovanje svetlobe: Neven Taradi

ton: Mario Zelenbaba

igrajo:

Vera: Ena Jagec

Christiane: Antonija Mrla

Bebsi: Ivana &uli'

Stella: Hana Marciu!

Nicol: Nina Bo#kaj

Ana: Tina %atlai'

Vanda: Katarina Pintari'

Bernd: Marko Erli'

Axel: Vinko Mohari'

Detlef: Neven Mato!a


Skupina Me, Dru!tvo Gledali!#e GlejAvtorski projekt: UNE DRUGE TRI SESTRE

mentorstvo: Nina "orak

re!ija: Zala Mojca Jerman Ku$eli#ki, Tanja

Srednik in Gaja Vudrag, Katarina %erne

igrajo:

Zala Mojca Jerman Ku$eli#ki

Tanja Srednik

Gaja Vudrag


Trem sestram, ki se namesto z ruskimi

vojaki raje spogledujejo z Marxom, posodo in

zobnimi !#etkami, se pokvari pomivalni stroj.

Kaj se zgodi, ko odpove to $ari!#e $ivljenja, srce

doma, zavetje dru$ine? Katera bo pomila poso-

do? Katera bo dosegla svoje sanje? Katera sploh

sanja? Posoda se kopi#i, konflikti se zaostrujejo,

odre!i ji lahko samo ...

»Me« so se spoznale na projektu Gledali$"a

Glej in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti

&tudenTeater, se ujele in dale na kup, da bi postavile

na oder nekaj svojega, lastnega. Rade pojejo in zelo

velikokrat ple$ejo; potem ugotovijo, da je vse zelo

hermeti"no in zato $e kaj povedo. Berejo poezijo in

poslu$ajo opero, ne nujno v tem vrstnem redu. Nekat-

ere "isto zares $tekajo jazz, druge so bolj politi"ne,

pa ne, da se to nujno izklju"uje. So zelo razli"ne, a ko

pade gledali$ki mrak in se pri!gejo vro"i !arometi,

vse govorijo isti jezik: Teater je zakon.

[email protected]

www.glej.si

Ana Ruter je diplomirala na ljubljanski

Akademiji za gledali!#e, radio, film in televizi-

jo (AGRFT) pod mentorskim vodstvom Du!ana

Jovanovi'a in Sebastijana Horvata v uprizo-

ritvi Pavilijoni ali kam grem, od kod prihajam in

kaj je za ve"erjo. &e v #asu !tudija je nastopala

v Mestnem gledali!#u Ljubljanskem, v SNG

Drami Ljubljana in v Mestnem gledali!#u Ptuj.

Po kon#anem !tudiju je sodelovala v razli#nih

slovenskih gledali!#ih, v SNG Drama Ljubljana,

v Anton Podbev!ek teatru v Novem mestu ter v

Lutkovnem gledali!#u Ljubljana. Leta 2009 se

je zaposlila v SLG Celje, trenutno pa ima status

samozaposlene v kulturi.

Selektorica 56. Linhartovega sre#anja:

ANARUTER

Milada Kalezi' je !tudij gledali!ke igre

zaklju#ila leta 1975 z vlogo Helene Charles v

uprizoritvi drame Johna Osborna Ozri se v gnevu.

&e v sezoni 1976/1977 je postala stalna #lanica

SLG Celje, kjer je takoj na za#etku opozorila

nase z vlogo Darinke v "eligovi 'arovnici iz

Zgornje Dav"e, za katero je prejela Bor!tnikovo

in Sterijino nagrado ter Zlati lovorjev venec na

festivalu MES v Sarajevu.

Iz sezone v sezono je nizala zanimive,

ekstremne, velike vloge, ki jih je upodabljala z

izjemnim, prefinjenim #utom za detajl po eni,

in veliko tragi#no noto po drugi strani. Laura v

Williamsovi Stekleni mena!eriji, Medeja v Zaj#evi

istoimenski drami, Helena Alvingova v Ibseno-

vih Strahovih, Katarina v Shakespearovi Ukro"eni

trmoglavki, Lee v Sestrah Wendy Kesselman - za

katero je ponovno prejela Bor!tnikovo nagra-

do - so vloge, ki se bodo vpisale v slovensko

gledali!ko zgodovino in ki zgovorno potrjujejo,

da je Milada Kalezi' ustvarjalna tako v svetovni

klasiki in moderni, kot v slovenski klasiki in

sodobnej!ih doma#ih tekstih.

Leta 1997 je gostovala v mariborski Drami

v vlogi Elizabeth Proctor v "edlbauerjevi

uprizoritvi Smrt trgovskega potnika in za to vlogo

ponovno prejela Bor!tnikovo nagrado, leto

kasneje pa za vloge v teko#i sezoni nagrado

Pre!ernovega sklada.

Leta 2002 je zapustila SLG Celje in se zapo-

slila v Drami SNG Maribor. Ponovno je za#ela

nizati izjemne vloge: nekajkrat nagrajeno Mater

v Debeluhih v krilcih, Veliko mamo v Williamsovi

Ma"ki na vro"i plo"evinasti strehi, Gospo Jurdain v

Molierovem Plemenitem me$"anu in ne nazadnje

Strokovna $irija 56. Linhartovega sre#anja:

MILADAKALEZI#

tri izjemne vloge, za katere je prejela Glazerjevo

listino mesta Maribora leta 2010: Frido Khalo,

Peerovo mater Aase v Peeru Gyntu in Gospo

Prentice v Ortonovi komediji Pornoskop ali kaj je

videl batler.

Leta 2011 je za svoj izjemen igralski opus

prejela najvi!je igralsko priznanje – Bor!tnikov

prstan.

Tudi v filmskem svetu igralka Milada

Kalezi' ni neznanka, zanesljivo pa se je kot

mlada igralka slovenskemu ob#instvu vtisnila v

nepozaben spomin v filmu To so gadi z danes $e

ponarodelim stavkom: »Jok brate, odpade.«

Maja Gal "tromar je vsestranska umetni-

ca: igralka, pesnica in pisateljica, prevajalka,

gledali!ka pedagoginja. Sicer diplomirana

romanistka je diplomantka Mednarodne !ole za

gledali!#e Jacquesa Lecoqa v Parizu. V gledali-

!#u je tako doma kot v tujini odigrala 41 vlog in

posnela ve# kot 30 filmov. Izdala je 12 avtorskih

knjig, od tega !tiri pesni!ke zbirke (Goga 66000,

Na predpomlad mi reci ti, #e "e$nje"as ter pesni!ka

zbirka s CD Boginja z zamudo – Dea in ritardo),

pet romanov (Amigdalino srce, Lju.beznica ali

Svetloba po dekretu, Misli name, ko ti je lepo, Pota-

knjenci in 7kg do sre"e), monodramo Alma Ajka,

ki je slovensko-arabska izdaja Aleksandrijske

Knji$nice ter gledali!ki vademecuum s pravljico

'rkolandija in pravljico Dobrodelna pravljica

Anina Zvezdica. Na izid pri Zalo$bi Goga #aka

roman #enska drugje. Pi!e gledali!ka besedila

za otro!ke predstave, radijske igre za odrasle in

mladinske igrane igre v ve# delih. Leta 1991 je

prejela Severjevo nagrado za igralske dose$ke.

Odlomek njenega romana Misli name, ko ti je

lepo v angle!kem jeziku je bil leta 2017 izbran

za objavo v zborniku BEF Best European Fiction

2017, Dalkey Archive Press.

Svoje bogate izku!nje posreduje tudi

ljubiteljskim gledali!kim ustvarjalcem preko

!tevilnih gledali!kih delavnic. Je tudi dolgo-

letna strokovna spremljevalka in selektorica

sre#anj in festivalov v okviru Javnega sklada RS

za kulturne dejavnosti.


MAJA GAL ŠTROMAR

foto

: Jan

ez M

arol

t


DAMJANTRBOVC

Damjan Trbovc je zaklju#il !tudij gledali-

!ke igre in umetni!ke besede na Akademiji za

gledali!#e, radio, film in televizijo v Ljubljani

leta 2000 v letniku Mileta Koruna in Matja$a

Zupan#i#a z vlogo Zevsa v uprizoritvi Kri!tofa

Dovjaka Belle Paris ali Obra"un v Louvru. Takoj po

!tudiju se je zaposlil v SLG Celje, kjer ustvarja

zadnjih sedemnajst let. V tem #asu je odigral

skoraj 50 gledali!kih vlog in postal eden izmed

nosilcev repertoarja SLG Celje.

Ob tem velja opozoriti, da je izjemno zave-

zan mlademu ob#instvu, saj so njegove vloge v

predstavah za otroke vedno posebno do$ivetje;

iskanje novega, vznemirljivega, nenavadnega

v svetu med fantazijo in realnostjo. Prav za

tak!ne vloge je bil $e dvakrat nagrajen z Zlato

pali#ico na istoimenskem festivalu predstav za

otroke in mlade.

Damjan je izredno aktiven tudi izven

doma#e gledali!ke hi!e: kot gost je nastopal v

SNG Drama Ljubljana in Mestnem gledali!#u

Ptuj, ve# let je sodeloval v uli#nem gledali!#u

KD Priden mo$ic. Je izvrsten mentor gledali!kih

skupin in vodja razli#nih gledali!kih delavnic,

v katerih polje gledali!ke umetnosti povezuje

tudi z drugimi podro#ji, kot so lutke, glasba in

folklorna umetnost. V svet ljubiteljskega gleda-

li!#a je vpet tudi kot strokovni spremljevalec in

selektor sre#anj in festivalov v okviru Javnega

sklada RS za kulturne dejavnosti.

Prejemnik Linhartove plakete za leto 2016:

MATJAŽERŽENMatja$ Er$en se je rodil 10. novembra 1948.

Po poklicu je bil ekonomski tehnik in skoraj

vse $ivljenje zaposlen v Iskri. Nekaj let pred

upokojitvijo je bil zaposlen tudi v gledali!#u

Lo!ki oder, kateremu je tako ali tako posvetil

prakti#no vse $ivljenje.

Matja$ Er$en je ustvaril impresivni igralski

opus. Njegova igralska pot se je za#ela z vlogo

Kekca pod re$ijskim vodstvom Podke "tiglic v

KUD Svoboda. Leta 1965 se je pridru$il novou-

stanovljenemu Odru Galeriji, ki so ga pod vod-

stvom Petra Jamnika ustanovili na !kofjelo!kem

gradu. Po desetih letih se je skupina preimeno-

vala v KD Lo!ki oder, kateremu je Matja$ Er$en

zvest !e danes.

Posebno pozornost in priznanje zaslu$i

celoten Er$enov igralski opus: v petinpetdesetih

letih je izoblikoval skupno sedeminpetdeset

vlog na gledali!kih deskah. Pod vodstvom raz-

li#nih priznanih re$iserjev je !iril svoje igralsko

obzorje in brusil svoje igralske izrazne sposob-

nosti. Gledalcem ostajajo v spominu njegove

najve#krat komedijske vloge, npr. Bret!najder v

Dogodiv$"inah Jozefa &vejka, Bera# v Bera$ki operi,

Dr. Einstein v Arzeniku in starih "ipkah, Jo$ef v

Jo!efu in Marji, Meser Nicia v Mandragoli, Jurin

v Slavnostni ve"erji v pogrebnem zavodu, &ika v

Sumljivi osebi, Brif v Prebrisani vdovi, Babu!in v

Strogo zaupno itn. Med njimi je mogo#e nekatere

!teti kar za antologijske, saj so izdelane skrbno,

suvereno in polnokrvno. Natan#no in z veliko

mero ob#utka za humor in zrelo samoironi-

jo je izdelal lik Josepha v komediji Na$i trije

angeli; vlogo, ki je bila kot napisana na ko$o

njegovemu $ivahnemu in nenehno iskavo

begavemu zna#aju. Vloga Elwood P. Doud v

komediji Harvey, je igralcu Er$enu omogo#ila

odpreti skrajne ustvarjalne registre, ko je moral

iz prizora v prizor z bliskovitimi menjavami

stali!# in razpolo$enj ter s skrajno psiholo!ko

prefinjenostjo vzdr$evati ravnote$je v svetu,

ki je zase prepri#an, da je normalen, a se na

koncu izka$e, da je pravzaprav enak njegovemu

– torej nor. Antologijska je tudi vloga Jasperja

v melodrami Igre je konec, ki je fenomen neme

vloge. Matja$ Er$en je to izrazito stati#no vlogo

preobrnil v opazno notranjo dinamiko, s #imer

je ustvaril paradoksalno $ivo osebnost. Njegovi

izrazni sredstvi sta bili zgolj obrazna mimika

in gestika rok ob negibno sede#em telesu, ki pa

sta bili kljub svoji subtilnosti in minucioznosti

dovolj izrazni, da ju gledalec v njuni tragiko-

mi#nosti ni mogel spregledati. Skratka, te$ka in

zahtevna vloga, ki jo je Matja$ Er$en razvil in

o$ivil v igralsko stvaritev, ki bi jo lahko poime-

novali izkristalizirana odrska prezenca.

V minuli sezoni je na Lo!kem odru odigral

v dveh predstavah – komedijah: voj!#aka v

Amfitrionu 38 ter opata v Svetnikih. Vloga voj-

!#aka v Amfitrionu 38 sicer ne sodi med glavne;

je stranska vloga, ki upodablja odslu$enega

in ostarelega voj!#aka, ki kot onemogli starec

vztraja v svoji bojevni!ki dr$i in do absurda pri-

gnani vnemi za bojevanje, ne glede na to, #emu

vojna slu$i. Taka vloga lahko za$ivi in polno

u#inkuje le v izvedbi dovolj mo#nega igralca.

Matja$ Er$en jo je odigral tako, da se je njegov

voj!#ak prepri#ljivo vra!#al v celotno igro in

s svojo pojavo u#inkoval ne le kot katalizator

dogajanja na odru, temve# kot samouresni#u-

jo#a in samouni#ujo#a se groteska, tako da ga

je gledalec dojemal v sicer bridkem, a vendar

spro!#ujo#em humorju.

Vloga opata v »temni komediji o temnem

srednjem veku« Svetniki je terjala od igralca ve#

zaporednih in subtilnih osebnostnih trans-

formacij, od strastne vdanosti veri, Bogu in

Bernard Protner, v gledali!kem svetu

bolj znan po svojem umetni!kem imenu Svit

Vurber!ki, se je rodil leta 1957 v dvojezi#ni

dru$ini v Mariboru. Osnovno !olo je obiskoval

v Mariboru in delno v Nem#iji. Maturiral je na

II. gimnaziji Maribor ter diplomiral iz nem!#ine

in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

In #e se Bernard Protner poklicno ukvarja s pre-

vajanjem, tolma#enjem in pou#evanjem tujih

jezikov, je Svit Vurber!ki stoodstotno zaprise$en

kulturi in umetnosti.

Leta 1999 je ustanovil Gledali!#e GNOSIS,

ki je po prvih za#etkih v Pekarni Magdalenske

mre$e svoj stalni domicil na!la na II. gimna-

ziji Maribor in je danes eno najuspe!nej!ih

mladinskih gledali!# v Sloveniji ter hkrati eno

najpomembnej!ih kalilnic za mlade gledali!#-

nike v Mariboru in okolici. V svojem delovanju

je GNOSIS zavezan k dru$beni kriti#nosti, kar

se izra$a tudi v njegovi programski usmeritvi.

%eprav je GNOSIS mladinsko gledali!#e, so nje-

gove predstave zaradi svoje sporo#ilnosti zelo

aktualne tudi za !ir!e ob#instvo.

V okviru gledali!#a GNOSIS je ustanovil

gledali!ko !olo, kar ka$e na zavedanje o po-

membnosti in koristih samega u#nega procesa

za posameznika, ne le usmeritve h kon#ne-

mu cilju – predstavi. Njen program izhaja iz

razumevanja pomembne povezanosti gledali!#a

z drugimi podro#ji #lovekovega $ivljenja. Vzpo-

redno z gledali!#em GNOSIS na II. gimnaziji

Maribor vodi tudi Goethe Teater, gledali!#e v

nem!kem jeziku.

Svit Vurber!ki je kot umetni!ki vodja, men-

tor in re$iser sodeloval pri vseh predstavah Gle-

dobrodelni skrbi za »uboge«; do vnetega soorga-

nizatorja profane trgovine s #love!kimi okostji,

ki jih kot svetni!ke relikvije samostan prodaja

za izbolj!anje svojega gmotnega polo$aja in vr-

nitev romarske slave samostanu. Od svetega in

posve#enega v posvetno in #love!ko - pri #emer

se posvetni strah izkazuje veliko bolj naraven

kot posve#eni - ves #as notranje polno in prepri-

#ljivo, pri tem pa tako resno, da gledalcu zbuja

spontan in katarzi#en smeh. Matja$ Er$en te

prehode oblikuje kot naravne, same po sebi

umljive in nevsiljive s ter s posebno osebnostno

noto.

Za izjemni igralski opus podeljuje Javni

sklad RS za kulturne dejavnosti Matja$u Er$enu

Linhartovo plaketo.

Prejemnik Linhartove listine za leto 2016:

BERNARDPROTNER

dali!#a GNOSIS. &e s prvo predstavo, V kazenski

koloniji Franza Kafke, je nakazal svojo poetiko in

umetni!ko usmeritev Gledali!#a GNOSIS. Temo

nasilja in ujetosti #loveka v sistemu je nada-

ljeval z re$ijo Peklenske pomaran"e Anthonyja

Burgesa v dramatizaciji Mihe Jesen!ka, #lana

gledali!#a GNOSIS. Predstava se je uvrstila na

regijsko Linhartovo sre#anje in zmagala na

festivalu Transgeneracije.

V naslednjih letih je na oder postavil

Bartolovega Alamuta, Krasni novi svet Aldousa

Huxleya, Bejbe Erica Berlina ter Vi kar mirno

spite naprej, jaz sem samo sen. Predstava, narejena

po motivih Franza Kafke, se je uvrstila na za-

klju#no Linhartovo sre#anje 2005 ter na festival

Transgeneracije.

Po kraj!em izletu v komi#ne vode z re$ijo

Fojeve mojstrovine Niti tat ne more po$teno krasti,

se je njegova pozornost usmerila v Heinerja

Mülerja. Leta 2007 je tako na oder postavil

predstavo Stroj Hamlet ter z njo na Festivalu

Vizije osvojil vizionarja za najbolj!o predstavo

v celoti, istega leta na Linhartovem sre#anju pa

!e mati#ka za ansamblsko igro. K Mülerju se je

vrnil tudi leta 2013 z uprizoritvijo Mauserja, ki

na festivalu Transgeneracije 2013 osvoji glavno

nagrado.

Omeniti velja tudi re$ije Baala Bertolta Bre-

chta, Ionescove Ple$aste pevke, Drakule, nastale po

dramski predlogi #lana GNOSISA Mihe Jesen!ka

in treh avtorjev, Dürenmatove Fizike ter posebej

politi#no anga$irane predstave Gospe in gospodje,

gremo konje krast, ki je opisovala krut zlo#in

norve!kega nacionalista Andresa Brevika, ko je

ubil 69 mladih ljudi.

S predstavama Svita Vurber!kega pa sta

bila zaznamovana tudi zadnja festivala Vizije:

predstava Re$eni Edwarda Bonda je prejela kar

dva vizionarja za igralske dose$ke, velik vtis pa

je pustila tudi Orwellova #ivalska farma, ki je

prejela vizionarja za ansamblsko igro.

Bernard Protner oz. Svit Vurber!ki v svojem

delu ni zavezan zgolj umetni!kemu ustvarja-

nju, temve# svoje poslanstvo vidi predvsem

kot gledali!ki pedagog. V skoraj dvajsetih letih

vodenja gledali!ke !ole in gledali!#a GNOSIS

je z gledali!ko umetnostjo uspe!no ‘zastrupil’

brez!tevilno mno$ico mladih, ki danes bogatijo

ljubiteljsko in tudi poklicno gledali!#e.

Zaradi omenjenih !tevilnih izjemnih

dose$kov na podro#ju re$ije, mentorstva in

gledali!ke pedagogike podeljuje Javni sklad

RS za kulturne dejavnosti Bernardu Protnerju

Linhartovo listino.

Klemen Klemenc je zaklju#il !tudij meta-

lurgije v Ljubljani. Po zaklju#ku !tudija je do

odhoda k vojakom na jeseni!kih !olah pou#eval

fiziko, matematiko in tehni#ni pouk, po vrnitvi

s slu$enja voja!kega roka pa je v &elezarni Jese-

nice opravljal delo tehnologa in nekaj #asa tudi

vodje oddelka. V tem #asu si je med drugim

prislu$il tudi naziv inovator leta. Po razgradnji

&elezarne Jesenice se je vrnil v prosveto, kjer !e

danes na O" Toneta %ufarja pou#uje tehni#ni

pouk in ra#unalni!tvo ter vodi fotografski

kro$ek. Je #lan Fotografskega dru!tva Jesenice,

soustanovitelj in predsednik Astronomskega

dru!tva Nova Jesenice, od lani pa sodeluje tudi

v projektu Gornjesavskega muzeja Jesenice -

O$ivitev spomina na fu$inarstvo v jeseni!kem

koncu.

Svoj ustvarjalni nemir $e od sezone

1968/1969 udejanja tudi na ljubiteljskih odrih

po Gorenjskem, predvsem na odru Gledali!#a

Tonata %ufarja, kjer je en mandat opravljal tudi

predsedni!ko funkcijo. Ob ve# kot petdesetih

vlogah, ki jih je ustvaril v Gledali!#u Toneta

%ufarja, je igral tudi v gledali!kih skupinah

Linhartov oder Radovljica, KUD Rudija Jedreti#a

Ribno, gledali!#u Aksa Slovenski Javornik, KUD

Bohinjska Bela, Oder treh herojev Pirni#e in v

Pre!ernovem gledali!#u Kranj. V 50. letih in

v skoraj 70. vlogah je zbral za drobec manj kot

1000 odrskih nastopov ter je tako nedvomno

eden najbolj prepoznavnih obrazov gorenjskega

ljubiteljskega gledali!#a.

Klemen Klemenc nikoli prvak ali nosilec

glavnih vlog. Usoda mu je namenila pozicijo

manj!ih in podpornih vlog. Rek, da v gledali!#u

ni velikih in majhnih vlog, ampak so samo veli-

ki in majhni igralci in da so nosilci glavnih vlog

dobri samo toliko, kolikor imajo dobro podporo

ostalih soigralcev, v primeru Klemna Klemenca

popolnoma dr$i. Na!el se je v manj!ih vlogah

in jih znova in znova napolnjeval s strastjo,

$ivljenjem in iskro ustvarjalnosti. Tudi ko je v

predstavi Pokvarjeno igral truplo, se je v dvorani

#utila njegova prezenca, ne da bi pri tem zasen-

#il ostalo dogajanje na odru. Pozornosti ni iskal

s pretiravanjem ali koketiranjem s publiko;

temve# z doslednim, domiselnim, humornim

in poglobljenim !tudijem vsake, !e tako majhne

vloge. Skupni imenovalec njegovih vlog je

specifi#en, psiholo!ko in vizualno precizno

izdelan gledali!ki lik, ki je, nadgrajen z njego-

vim smislom za kolektivno igro predstavljal

pomemben kamen v mozaiku vsake predstave,

v kateri je bil.

Klemen Klemenc je eden tistih ljubiteljskih

igralcev, ki se vse svoje $ivljenje gledali!#u


KLEMENKLEMENC

predaja absolutno – z vso svojo du!o, telesom in

srcem. Svojo nalogo igralca vedno jemlje resno

in odgovorno, kar se ka$e v njegovi to#nosti,

vestnosti, pripravljenosti in disciplini - tako na

vajah, kot tudi na predstavah.

Za obse$en igralski opus podeljuje Javni

sklad RS za kulturne dejavnosti Klemnu Kle-

mencu Linhartovo listino. Anton Bertoncelj, rojen 11. maja 1949, je

svojo ljubezen do govorjene besede za#el ude-

janjati najprej na radiu. V letih 1968 in 1969

je opravil !olanje iz tehnike govora za radijske

napovedovalce pri Ani Mlakarjevi na Radiu Lju-

bljana, kjer je potem tudi deloval kot radijski

napovedovalec, pozneje pa tudi na Radiu Koper

in Radiu "tudent. Kot bralec pri sinhronizaciji

radijskih in televizijskih oddaj ob#asno sodeluje

!e danes.

V sezoni 1984/85 je postal #lan "entja-

kobskega gledali!#a Ljubljana in bil s svojo

nezgre!ljivo odrsko prezenco takoj zaseden v

dveh klasikah, Ukro"eni trmoglavki W. Shake-

speareja in Cankarjevem Kralju na Betajnovi.

Zaradi svojega vestnega in predanega odnosa

do ljubiteljskega igralskega ustvarjanja so ga

re$iserji nenehno hoteli v svojih zasedbah, $al

pa se v tistem #asu zaradi zahtevnih slu$benih

obveznosti gledali!#u ni mogel posve#ati tako

in toliko, kot bi si vsi $eleli. Kljub temu je $e v

prvem desetletju svojega #lanstva v "entjakob-

skem gledali!#u nanizal dober ducat odmev-

nih vlog in preko 300 nastopov. Iz teh #asov

nam je !e posebej ostal v spominu kot izvrsten

pape$ Albert IV. v Bethencourtovem Dnevu, ko

so ugrabili pape!a in impozantni J. E. Rockefel-

ler v de Obaldijevem Vetru v vejah Sasafrasa.

S svojim izjemno resnim in poglobljenim

pristopom do raziskovanja in oblikovanja

zaupanih vlog je v svojem tridesetletnem opusu

ljubiteljskega igralskega udejstvovanja pokazal

izjemen igralski razpon, ki sega od vlog v

klasi#nih dramskih delih (Shakespeare, Cankar,

Williams) do lahkotnej!ih komedijskih $anrov


ANTONBERTONCELJ

("ehovi', Ha!ek, Nu!i'). Nemogo#e je pozabiti

njegovega monumentalnega Archieja Leeja v

Williamsovem Ameri$kem bluesu ali Dr. Podboja v

Kraigherjevi &koljki ali na drugi strani resnega, a

s smislom za prefinjeni humor navdahnjenega

gostilni#arja Palivca iz Ha!kovega Dobrega vojaka

&vejka ali na videz na#elnega, vase in v svoj kon-

servativni prav zaverovanega senatorja Keeleyja

v Ti"ji kletki, ki pa mora na koncu, da bi si re!il

ko$o in navidez neomade$evan politi#ni profil,

privoliti ravno v vse tisto, kar najbolj prezira.

Vse omenjene in tudi !tevilne druge vloge

so Toneta Bertonclja v preteklih treh desetle-

tjih v "entjakobskem gledali!#u utrdile kot

enega vodilnih igralcev srednje in zdaj $e tudi

nekoliko starej!e generacije, ki nadaljujejo

in vzdr$ujejo tradicijo svojih predhodnikov v

naj$lahtnej!i obliki ljubiteljskega gledali!kega

ustvarjanja. V tem #asu je v "entjakobskem

gledali!#u ustvaril 32 vlog in z njimi ve# kot

600 odrskih nastopov.

Poleg svojega igralskega udejstvovanja je

Tone Bertoncelj vedno zelo aktivno sodeloval

tudi pri organizacijskem delu v dru!tvu. Kar

dva mandata je bil #lan upravnega odbora, ka-

sneje pa tudi #lan disciplinske komisije, katere

predsednik je !e danes. Svoje pretehtane in

resne argumente in besede pa je za dobro gle-

dali!#a vedno zastavil, tudi takrat, ko ni imel

nobenih formalnih funkcij ali zadol$itev.

Za izredni igralski opus ter za aktivni

prispevek k razvoju ljubiteljske gledali!ke

dejavnosti podeljuje Javni sklad RS za kulturne

dejavnosti Toneta Bertonclju Linhartovo listino.

Predstave, prijavljene na Linhartovo sre#anje 2017

(predstave, ozna!ene krepko,

so se uvrstile na regijska

sre!anja)

Obmo#na izpostava

JSKD Bre&ice

Sekcija Jagodni izbor,

Dru!tvo upokojencev

Bre$ice

Rudi Mlinar: V %AKALNICI

Re!ija: Rudi Mlinar,

Edita Binkovski Kro!l

Obmo#na izpostava

JSKD Celje

KUD Zarja Trnovlje - Celje

Anton Pavlovi# %ehov: VANJA

Re"ija: Toma& Krajnc

Dramska skupina Vojnik,

KUD France Pre!eren Vojnik

Fe(a "ehovi': KURBE

(BALERINE, KURBE,

VOJAKINJE)

Re!ija: Renato Jen#ek

Gledali!ka !ola za mlade,

SLG Celje in OK Celje

Oleg in Vladimir

Presnjakov: TERORIZEM

Re!ija: Tina Kosi, Kristian

Ko$elj

Obmo#na izpostava

JSKD %rnomelj

Gledali!ka skupina ZIK

%rnomelj, Dru!tvo za

gledali!ko dejavnost

Tone Partlji#: PESNIKOVA

&ENA PRIHAJA

Re!ija: Helena Vuk!ini#

Vrtec Otona &upan#i#a

%rnomelj

MOJCA POKRAJCULJA

Re!ija: Simona Miljavac

"trucelj

Obmo#na izpostava

JSKD Dom&ale

Odrasla gledali!ka skupina,

KD Jo$ef Virk Dob

Georges Feydeau: ODLIKOVA-

NJE ZA VSAKO CENO...

Re!ija: Peter Militarev

Hlodi, KUD Franc Kotar

Trzin

Milan Jesih: GRENKI

SADE"I PRAVICE

Re"ija: Sebastjan Stari#

Obmo#na izpostava JSKD

Gornja Radgona

Ljubiteljsko dramsko dru!tvo

Sveti Jurij ob "#avnici

Ray Cooney: MINISTER V

"KRIPCIH

Re!ija: Suzana K!ela

Gledali!ka skupina "est

$ensk in mo!ka glava,

Vrtec Manka Golarja Gornja

Radgona

Avtorsko delo skupine: BABA

%ULA, BABA REKLA

Obmo#na izpostava

JSKD Idrija

B'K Teater, KUD Sloga

%rni Vrh nad Idrijo

Helena Felc: SEJA

V BELEM DOLU

Re!ija: Helena Felc

Peter Klepec, Vrtec Peter

Klepec pri O" Cerkno

Jana Mil#inski, Daniel

Dem!ar: KJER SE PREPIRATA

DVA ...

Re!ija: skupno delo

Obmo#na izpostava

JSKD Ivan#na Gorica

Dramska skupina KD Ambrus

Sa!o Tratar: BIPOLAREN

Re!ija: Sa!o Tratar

Drzne in lepi, Kulturno

dru!tvo Sti#na

Carlo Goldoni: SLUGA DVEH

GOSPODARJEV

Re!ija: Aleksander Bako

Gledali!#e KD Sv. Mihaela

Grosuplje

Josip Jur#i#: KOZLOVSKA

SODBA V VI"NJI GORI

Re!ija: Marjan Adami#

Gledali!ka skupina Vidovo,

KD Vidovo "entvid pri Sti#ni

Tone Partlji#: PARTNERSKA

POROKA

Re!ija: Anica %u#ek

Obmo#na izpostava

JSKD Jesenice

KD Igralska skupina

pri GT% Jesenice

Marcus Köbeli: PEEP SHOW

Re!ija: Vid Klemenc

Seniorke, KD Igralska

skupina pri GT% Jesenice

NAJLEP"E, NAJBOLJ"E

IN NAJBOLJ SLE%ENE

Re!ija: Nika Brgant, Katja

Stu!ek

Igralci dov!kega odra,

Turisti#no dru!tvo Dovje

Mojstrana

Marsel Gomboc: DOM NA

KREDARICI

Re!ija: Leona Gomboc

Gledali!#e Julke Dol$an,

KD dr. France Pre!eren

&irovnica - Breznica

Janez Jalen: OV%AR MARKO

Re!ija: Ale! Jekovec, Jo$e

Resman

Teater, prof., Farno kulturno

dru!tvo Koro!ka Bela

Fernando Arrabal: PIKNIK

NA BOJI"%U

Re!ija: Marija Palov!nik

Obmo#na izpostava

JSKD Kamnik

APIS, Mladinski center

Kotlovnica Kamnik

Benjamin Zajc: MEDENE SOLZE

Re!ija: Benjamin Zajc

Obmo#na izpostava

JSKD Koper

Kulturno dru!tvo 5. kader

Ankaran

Helena "ukljan: VSE

NAJBOLJ"E

Re!ija: Valentina "ukljan

Skupina Gledali!ka dru&e-

nja, Gledali!#e Koper

Slawomir Mro&ek: NA

ODPRTEM MORJU

Re"ija: Gregor Ge#

Obmo#na izpostava

JSKD Kranj

Kulturno umetni!ko dru!tvo

»Pod lipo« Adergas

Anton &umbar: MOJ VINKO

Re!ija: Silvo Sirc

Kulturno umetni!ko dru!tvo

Valentin Kokalj Visoko

Francis Veber: BUTELJ

ZA VE%ERJO

Re!ija: Frenk Kranjec

Alternativna gledali!ka

skupina KD Figura

Domi Vrezec: %AKALNICA

(MODRA KOMEDIJA)

Re!ija: Domi Vrezec

BB Teater, KD BB Teater

Iztok Alidi#: JOHANA

Re!ija: Iztok Alidi#

Obmo#na izpostava

JSKD Kr!ko

Little Rooster Productions,

Dru!tvo Mali petelin

Rok Sanda: FENIKS

Re"ija: Rok Sanda

Gledali!ka skupina

KD Svoboda Brestanica

Georges Feydeau: DAMA

IZ MAXIMA

Re!ija: Margareta Marjeti#

Dramska skupina

KD Leskovec pri Kr!kem

Vesna "inko: PRI ZDRAVNIKU

Re!ija: Vesna "inko

Dramska skupina

KD Leskovec pri Kr!kem

Branislav Nu!i': &ALUJO%I

OSTALI

Re!ija: Mirjana Marin#i#,

Bo!tjan Arh

Gledali!ka skupina

DKD Svoboda Senovo

Avgust Fabjan#i#:

AMERIKANSKI DOLARJI

Re"ija: Bo&a Ojster!ek

Obmo#na izpostava

JSKD Lenart

Dramska skupina KD Sv. Ana

Aleksander Marodi': UPOR

JEZNE GOSPODINJE

Re!ija: Marija "auperl

Kurje oko, MKK Kulturna

zadruga Sveta Ana

Kurje oko: POPRNICA

Re!ija: Nina Kolari#

Obmo#na izpostava

JSKD Lendava

Egy&Más Vándorszínház,

Zavod za kulturo

mad$arske narodnosti

Presser Gábor, Sztevanovity

Dusán, Horváth Péter:

A PADLÁS (PODSTRE"JE)

Re!ija: Attila Mess

Obmo#na izpostava

JSKD Litija

Izredni teater,

"portno-kulturno

dru!tvo Tombas

Marko Djuki': ZAGONIMO

SLOVENIJO

Re!ija: Marko Djuki'

Teater 13, KUD Ven#eslav

Taufer Dole pri Litiji

Dario Fo: NITI TAT NE MORE

PO"TENO KRASTI

Re!ija: Marko Plantan

Teater 13, KUD Ven#eslav

Taufer Dole pri Litiji

Dario Fo: PLESKARJI NIMAJO

SPOMINOV

Re!ija: Marko Plantan

Obmo#na izpostava

JSKD Ljubljana

KUD Svoboda Zalog

Bohuslav Novotny: DEDEK

SE UPRE

Re!ija: Jo$e Valenti#

'entjakobsko gledali!#e

Ljubljana

Du!an Kova#evi$:

MARATONCI TE%EJO

%ASTNI KROG

Re"ija: Matja& 'malc

"entjakobsko gledali!#e

Ljubljana

Lutz Huebner:

MARJETKA, STR. 89

Re!ija: Sebastjan Stari#

"entjakobsko gledali!#a

Ljubljana

Lu#ka Jagodic, Marko Po-

korn, Bo!tjan Tadel: KLINIKA

TIVOLI D.O.O.

Re!ija: Gorazd &ilavec


Ljubljana

Ken Ludwig: TI NORI TENORJI

Re"ija: Gojmir Le!njak - Gojc


Ljubljana

Rok Vil#nik: BLOK II

Re"ija: Andrej Jus

Poljanski oder, Gimnazija

Poljane

Gregor Strni!a: "ABE

Re"ija: Katarina Torkar Pape&

Obmo#na izpostava

JSKD Ljubljana - okolica

Sekcija za ljudski oder,

KUD Fofité

Marcus Köbeli: "PEGANJE

ALI PEEPSHOW POD ALPAMI

Re!ija: Brane Kraljevi#

Sekcija za ljudski oder,

KUD Fofité

Bernard Slade: OB LETU

OSOREJ

Re!ija: Milan Golob

Teater JJ, KD Janez Jalen

Neil Simon: GOVORICE

Re!ija: Nina "orak

Obmo#na izpostava

JSKD Ljutomer

Gledali!ka skupina

KD Ivan Kau#i#

Vinko Möderndorfer:

KO BOM OBLAST

Re!ija: Sre#ko Centrih

Pürga, KD Anton Krempl

Mala Nedelja

Tadej Murkovi#: KAK JE

NEGDA BLO POZIMI

Re"ija: Tadej Murkovi#

Obmo#na izpostava

JSKD Maribor

Kulturno glasbeno dru!tvo

»Pti#ica«

POROKA Z DOLARJI

Re!ija: Jo$e Ekart

Odrasla gledali!ka skupina

KD Pekre Limbu!

Tone Partlji#: SILVESTRSKA

SPRAVA

Re!ija: Tone Partlji#

KUD gledali!ka skupina

Ra#e


OBLAST

Re"ija: Melita Maksimiljana

La!i#

Jana in Petra (KUD Studio

Gledali!#e)

Svetlana Makarovi#:

KOREN%KOV PAL%EK

Re"ija: Jana Jereb in Petra

Bauman

Obmo#na izpostava

JSKD Mozirje

Gledali!ka skupina

KD Lepa Njiva

Tone Partlji#: %AJ ZA DVE

Re!ija: Primo$ Vajdl, Sara

Kramar

Kulturno dru!tvo

Gornji Grad

KADAR MI'I NI DOMA,

MA%KONI PLE'EJO

Re"ija: Anica Stakne

Obmo#na izpostava

JSKD Murska Sobota

Gledali!ka skupina

Strokovnega dru!tva

medicinskih sester,

zdravstvenih tehnikov

in babic Pomurja

Edvard Jak!i#: TRAGEDIJA

DA JE &E KOMEDIJA

Re!ija: Edvard Jak!i#

Ljubiteljska gledali!ka

skupina Zgreba!i, Turisti#no,

kulturno, !portno dru!tvo

Pe#arovci

Danica Kardo!: TRGOVSKI

POTNIK

Re!ija: Danica Kardo!

Dramska skupina Moko!,

Ve#etni#no, kulturno,

izobra$evalno, turisti#no

in !portno dru!tvo, Bakovci

Mi!o Kontrec: VEDE&EVALKA /

"LOGARCA

Re!ija: Mi!o Kontrec

Mo#nikovi, Kulturno

prosvetno dru!tvo Roga!ovci

Zdenko Perec: K"EFT ZA

ZNORETI

Re!ija: Metka Recek

Gledali!ka skupina KUD

'tefan Kova# Murska Sobota

Du!an Kova#evi$:

ZBIRNI CENTER

Re"ija: Luka Martin 'kof

Obmo#na izpostava

JSKD Nova Gorica

Gledali!ko dru!tvo

Kontrada Kanal

Friedrich Dürrenmatt: FIZIKI

Re"ija: Peter Harl

Dramska skupina KD Grgar

Leopold Suhodol#an: NAROBE

STVARI V MESTU PETPEDI

Re!ija: Rado! Bol#ina

Amaterska gledali!ka skupina

"OOV "empas, KPD Lipa "empas

TA NORI DAN ALI NE&KA

SE MO&I

Gledali!ka skupina »FACE«

Lutke 1000 - 1 Solkan,

KD Slavec Solkan

PETER KLEPEC

Re!ija: Marica Faleti#

Obmo#na izpostava

JSKD Ormo&

Dramska skupina KD Simon

Gregor#i# Velika Nedelja

Anton &umbar: KOREN%KOVI

Re!ija: Anton &umbar

Obmo#na izpostava

JSKD Piran

GD Cuker teater Portoro$

Jorge Accame: BENETKE

Re!ija: Vesna Jevnikar, Igor

"tamulak

Obmo#na izpostava

JSKD Postojna

Teater Harlekin, K"D

Harlekin

Nenno Harlekin: KO TE "I"A

Re!ija: Nenno Harlekin

Gledali!ka skupina "#uka,

KUD Planina

Maja Batagelj: MODNA

AGENCIJA GRANDE

Re!ija: Maja Batagelj

Obmo#na izpostava

JSKD Ptuj

Dramska sekcija

KD Podlehnik

Fran Mil#inski:

ZGODBE IZ BUTAL

Re!ija: Danica Kure$,

Milica Jeza

Odrasla gledali!ka skupina

KUD Vitomarci

Tone Partlji#, priredba:

Milan %ernel: GOSPA

POSLAN%EVA

Re!ija: Milan %ernel

Gledali!ka skupina

KD Franceta Pre!erna

Videm pri Ptuju


MRTVE DU'E

Re"ija: Metka Ostro!ko

Obmo#na izpostava

JSKD Radlje ob Dravi

Dramska skupina

KUD Stane Sever Ribnica

na Pohorju

Jakob Ale!ovec: PODLAGA

ZAKONSKE SRE%E

Re!ija: Tone Partlji#,

Jo$e Zape#nik

Obmo#na izpostava

JSKD Radovljica

Dru!tvo Gledali!#e 2B

Bohinjska Bistrica

Marjan Marinc:

KRASEN CIRKUS

Re"ija: Darko %uden

Dramska skupina %ofta,

KD Kropa

An$e Habjan: SROTE&

(SROTE&I)

Re!ija: An$e Habjan

Linhartov oder, KUD

Radovljica

Raymond Queneau:

VAJE V SLOGU

Re!ija: Alenka Bole Vrabec

Kulturno dru!tvo K

in Gledali!#e 2B

Samuel Beckett:

%AKAJO% GODOTA

Re!ija: Niko Kranjc

Odrasla dramska skupina

KD Rudija Jedreti#a Ribno

Franci Tu!ar: MEDENI TEDEN

Re!ija: Janez Kristan

Gledali!ka skupina HOM,

KUD E-NOTA

Lucija in Alja$ Vidic:

USODNA PLETNA

Re!ija: Meta Vodnjov

in Lucija Vidic

Gledali!#e Belansko,

KD Bohinjska Bela

Carlo Goldoni:

BELANSKI IMPRESARIJ

Re!ija: Bernarda Ga!per#i#

Obmo#na izpostava

JSKD Ravne

Kulturno dru!tvo Holmec

Anton &umbar: MOJ VINKO

Re!ija: Jani Mikeln

Kulturno dru!tvo 'OK

Teater Me&ica


TRANSVESTITSKA SVATBA

Re"ija: Miha Pa#nik

Obmo#na izpostava

JSKD Ribnica

KUD Dram'pil

Andreja 'krabec:

KNJI"NI KLUB

Re"ija: Bo!tjan 'torman

Obmo#na izpostava

JSKD Sevnica

Kulturno dru!tvo Franc

Po$un Zabukovje

Rudolf Dobovi!ek:

RADIKALNA KURA

Re!ija: Janez Podlesnik

Obmo#na izpostava

JSKD Se&ana

Kulturno in razvojno

dru!tvo Brce, Gabrovica

pri Komnu

Anton Pavlovi# %ehov

in Anton Toma$ Linhart:

&ENINI, TAK"NI IN DRUGA%NI

(SNUBA% IN &UPANOVA

MICKA)

Re!ija: Minu Kjuder

Kra!ki komedijanti, Kulturno

in !portno dru!tvo "ator - "torje

Bojan Podgor!ek: KOT RE%E",

HUGO

Re!ija: Bojan Podgor!ek

Gledali!ka skupina

Repentabor, Razvojno

zdru&enje Repentabor

in Kulturno dru!tvo

Kra!ki dom

Anja 'kabar: DOHTAR

NA VASI

Re"ija: Anja 'kabar

Obmo#na izpostava

JSKD Slovenj Gradec

Lutkovno-gledali!ka

skupina vrtca Slovenj Gradec

Claudia Fries: PUJSA IMAMO

ZA SOSEDA

Re!ija: Martina Rebernik,

Bernarda "tumpfl, Katja

Hudovernik, Romana

Bernard, Petra Kresnik

Gledali!ko zdru&enje

Koro!ki de&elni teater

Slovenj Gradec

Jordan Cvetanovi$:

TERAPIJA

Re"ija: Sergej Dolenc

Studio A, Slovenj Gradec,

KD Slovenj Gradec

Edward Albee: ZGODBA

O &IVALSKEM VRTU

Re!ija: Aleksandar %aminski

Ljubiteljska gledali!ka

skupina KD "miklav$

Branislav Nu!i': JAZ

BOM POSLANEC

Re!ija: Maksimiljan Kramljak

Studio A, KD Slovenj

Gradec

Suzanne von Lohuizen:

FANT V AVTOBUSU

Re!ija: Aleksandar %aminski

Igralska skupina Anka,

KD "martno pri Slovenj

Gradcu

Hermina Kranjc:

POSKRBELI BOMO ZATE,

MAMA

Re!ija: Hermina Kranjc

Obmo#na izpostava

JSKD Slovenska Bistrica

Odrasla dramska skupina,

KUD Andreja Stefanciosa

Studenice

Maks Real - Maks Ferner:

TRIJE VA"KI SVETNIKI

Re!ija: Maks Valand

Dramska skupina

KUD "martno na Pohorju

Ton#ek &umbar: MOJ VINKO

Re!ija: Marijana Pe#ovnik

Odrasla dramska sekcija

KUD »Gaj« Zgornja Polskava

Goran Gluvi$: VIDEO KLUB

Re"ija: Jo&e Pongra#i#

Dramska sekcija,

Etnolo!ko dru!tvo Lo$nica

Franc &rjav: RIHTARI%A

SO PRIJELI

Re!ija: Franc &erjav

Obmo#na izpostava

JSKD 'kofja Loka

Lo!ki oder, KD Lo!ki oder

'kofja Loka

Michael Hollinger:

SVETNIKI

Re"ija: Ja!a Jamnik

Dramska skupina KUD Zala

Neil Simon: ZARES

%UDEN PAR

Re!ija: Nu!a Jurjevi#,

Maja %ade$

Ne# Bat Teater, KUD Sovodenj

Ne# Bat Teater: "TALA

NA ODRU 2

Re!ija: Lenart "ifrar

in Jelko Podobnik

Ne# Bat Teater, KUD Sovodenj

Ne# Bat Teater: ZAPE%KARJI

Re!ija: Lenart "ifrar

in Niko Bevk

Gledali!ka skupina

DPD Svoboda "iri

Agatha Christie: MI'ELOVKA

Re"ija: Matija Mil#inski

Obmo#na izpostava

JSKD Tolmin

Gledali!ka skupina

Trenta, KD Triglav Trenta

Rudolf Baumbach:

ZLATOROG

Re"ija: Bernarda Ga!per#i#

Gledali!ka skupina »BC«,

KD Golobar Bovec

Joseph Kesserling: ARZENIK

IN STARE %IPKE

Re"ija: Jernej Cuder

Gledali!ka skupina

»Vrtinec«, KD Golobar Bovec

Svetlana Makarovi#:

SOVICA OKA

Re!ija: Erna Woj#icki

Germov!ek

KUD Igralska skupina

Dre$nica

Vika "u!tar: POSLEDNJA

&ELJA ROZALIJE M.

Re!ija: Igralska skupina

Dre$nica

Obmo#na izpostava

JSKD Trbovlje

Gledali!ka skupina Dol,

KUD Svoboda Dol

pri Hrastniku

Jure A!kerc:

NEPRI%AKOVAN OBISK

Re!ija: Jure A!kerc

Obmo#na izpostava

JSKD Tr&i#

Skupina Smeh,

Mladinsko gledali!#e Tr$i#

Marjan Marinc:

MILIJONAR (SRE%KA)

Re!ija: Boris Kuburi#

Obmo#na izpostava

JSKD Velenje

Kulturno dru!tvo

Gledali!#e Velenje

Rok Vil#nik rokgre:

U%INEK KOBILICE

Re"ija: Dejan Spasi$

Vrtec Velenje, enota Ciciban

Jo$ica "tajner: O%ISTIMO

GOZDI%EK

Re!ija: Jo$ica "tajner

Obmo#na izpostava

JSKD Vrhnika

Dramska sekcija Sadika,

KUD Ligojna

Jean - Jacques Bricaire:

DOHODNINA

Re!ija: Janez Cankar

Obmo#na izpostava

JSKD Zagorje ob Savi

Dramska skupina

KD Podkum

Mateja Kos: VA"KO &IVLJENJE

Re!ija: Mojca Centrih

Gledali!ka skupina,

KD Svoboda Elektroelement

Izlake

Branislav Nu!i': TRIO

NU"I% (ANALFABET, DVA

LOPOVA IN OBLAST)

Re!ija: Jo$e Krajnc

Obmo#na izpostava

JSKD "alec

Da te kap, KD Svoboda

Liboje

Tone Partlji#: DA TE KAP

Re!ija: Matja$ Jer!i#

Gledali!ka dru$ina

KUD Svoboda Prebold

Marija Petrovec: LE KJE SI,

MAMI?

Re!ija: Marija Petrovec

Zamejci - Avstrija

Mlaj!a gledali!ka skupina

KPD Planina Sele

Jean Baptiste Poquelin

Molière: ZDRAVNIK PO SILI

Re!ija: Michael Kristof -

Kranzelbinder

Starej!a gledali!ka skupina

KPD Planina Sele

Slawomir Mro$ek:

NA ODPRTEM MORJU

Re!ija: Niko Kranjc

Zamejci - Italija

Dramski odsek Prosvetnega

dru!tva "tandre$

Jean Jacques Bricaire:

DOHODNINA

Re!ija: Jo$e Hrovat

Bene!ko gledali!#e

Neil Simone: »PROMISES

PROMISES« KLJU% KLJU%

Re!ija: Gregor Ge#

SKD Tabor

Josip Tav#ar: KLINIKA

ZA &IV%NE %UDE&E

Re!ija: Giorgio (Jure) Amodeo

izdal: JSKD, zanj mag. Marko Repnik

uredil: Matja$ "malc

jezikovno uredila: Silva Bajc

oblikovala: Ma!a Kozjek

slika na naslovnici: zmagovalna predstava 55. Linhartovega

sre#anja, Rok Sanda: IKARUS v izvedbi Little Rooster Production

Dru!tva Mali petelin, Mali Kamen, re!ija Rok Sanda (foto: M. Ma#ek)

tisk: Collegium Graphicum d. o. o.

naklada: 350 izvodov

september 2017

Medijski sponzor:

organizator festivala:

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti,

Obmo#na izpostava JSKD Postojna

Ob#ina Postojna

in Zavod Znanje Postojna

direktor festivala: Matja$ "malc

izvr$ni vodja festivala: Silva Bajc

tehni"ni direktor festivala: Silvo %uk

odnosi z javnostmi: Maja %epin %ander

fotograf: Matej Ma#ek

ekipa: Marjeta Turk, Franci Cotman, Miha Banovec, Jan Pirnat,

Tadej %uk, Jaka Mlakar, Alja "tabej, KUD Impromobile

!irija: Milada Kalezi' (predsednica),

Maja Gal "tromar, Damjan Trbovc

vodenje okroglih miz: Ana Perne

Documents

ETRTEK PETEK SOBOTA 29. september 2017 30 ......Anton Pavlovi# %ehov: VANJA 20.00 "entjakobsko gledali!#e Ljubljana Du!an Kova#evi#: MARATONCI TE%EJO %ASTNI KROG (spremljevalni program)