TME-predavanja 14-15.pptx [Samo za branje] - SCPET · 2015. 12. 4. · ∗ Logistika ima pomembno vlogo v transportu, predstavlja spremljevalni menedžment, saj obsega proces koordinacije

TRANSPORTNI MENEDŽMENT2014/2015

Skupno število ur: 72

Predavatelj: Ludvik Pevec

∗ 55%-64% 6

∗ 65%-74% 7

∗ 75%-84% 8

∗ 85%-94% 9

∗ 95%-100% 10

∗ pisni izpit; 8 vprašanj ( 2x20% + 6x10%)

Ocenjevanje pisnih izpitov

kolokvij, izpit

� 90% obiskanost predavaj: +10% pri izpitu� seminarska naloga: +10% pri izpitu

�PS: pogoj pozitivna ocena pri izpitu

�Ogled servisne delavnice za vzdrževanje lokomotiv Lj-Moste

bonusi

št. TEMA Predvideno število študentov

Ime in priimek študenta/ke

1. Značilnosti razvoja transportne infrastrukture v svetu. 1

2. Značilnosti uvedbe novih transportnih tehnologij v svetu. 1

3. Razvoja transporta v prihodnje na ravni EU. 1

4. Okolju prijazne tehnologije v transportu in njihova uporaba. 4

5. Menedžment v funkciji racionalizacije transportnih storitev. 1

6. Vloga menedžmenta v globalnem transportnem sistemu. 1

7. Značilnosti razvoja transportne suprastrukture v svetu. 1

8. Menedžment, ključni dejavnik odnosov v podjetju. 3

9. Specifike transporta v izbranem podjetju, možnosti za racionalizacijo in razvoj (podjetje izbere študent).

4

10. Menedžment, faktor razvoja v transportu. 1

Seminarske naloge

∗ 2. TEORETIČNE ZNAČILNOSTI TRANSPORTA IN ∗ TRANSPORTNE INDUSTRIJE∗ 2.1. Definicije pojmov, pomen in funkcija transporta∗ 2.2. Vrste transporta∗ 2.2.1. Cestni transport∗ 2.2.2. Železniški transport∗ 2.2.3. Zračni transport∗ 2.2.4. Pomorski transport∗ 2.2.5. Rečni in jezerski transport∗ 2.2.6. Telekomunikacijski promet∗ 2.2.7. Ostale vrste transporta∗ 2.3. Specifičnost transportne industrije∗ 2.4. Pomembni elementi proizvodnje transportnih storitev∗ 1.4.1. Delovna sredstva∗ 1.4.2. Predmeti dela∗ 1.4.3. Delovna sila∗ 2.5. Pomen in pomembnost transporta

Pregled snovi

∗ 3. ELEMENTI TRANSPORTA

∗ 3.1. Transportna infrastruktura

∗ 3.2. Transportna suprastruktura

∗ 3.3. Transportne tehnologije

∗ 3.3.1. Paletizacija

∗ 3.3.2. Kontejnerizacija

∗ 3.3.3. RO-RO transport

∗ 3.3.4. LO-LO transport

∗ 3.3.5. FO-FO transport

∗ 3.3.6. RO-RO/LO-LO

∗ 3.3.7. Huckepack

∗ 3.3.8. Bimodalni transport

Pregled snovi

∗ 3.4. Transportni intelektualni kapital

∗ 3.5. Informacijske tehnologije

∗ 3.6. Inteligentni transportni sistemi

∗ 3.7. Organiziranje transportnih podjetij

∗ 3.8. Finančni potencial transportnih podjetij

∗ 3.9. Transportno pravo

∗ 3.10. Ekologija transporta

∗ 3.11. Transportne verige in mreže

∗ 3.12. Logistične storitve v transportni industriji

∗ 3.13. Stroški poslovanja transportnih podjetij

∗ 3.14. Blagovni tokovi

∗ 3.15 Tokovi potnikov

∗ 3.16 Kvaliteta transportnih storitev

∗ 3.17 Energija v transportu

∗ 3.18 Človeški viri

∗ 3. 19 Predmeti transportne storitve

∗ 3.20 Ostali elementi transporta

Pregled snovi

∗ 4. VPLIV TRANSPORTA NA ONESNAŽEVANJE OKOLJA∗ 4.1. Onesnaževanje zraka∗ 4.2 Hrup∗ 4.3 Onesnaževanje zemljišč in voda∗ 4.4 Vpliv cestnega transporta na okolje∗ 4.5 Vpliv železniškega transporta na okolje∗ 4.6 Vpliv pomorskega transporta na okolje∗ 4.7 Vpliv zračnega transporta na okolje∗ 4.8 Maziva v transportu∗ 4.8.1 Teorija mazanja∗ 4.8.2. Olja v transportu∗ 4.8.3 Pridobivanje olj∗ 4.8.4. Lastnosti olj

Pregled snovi

∗ 5. EKONOMIKA IN STROŠKI V TRANSPORTU∗ 5.1. Ekonomika transportu∗ 5.2. Stroški v transportu

∗ 6. MENEDŽMENT∗ 6.1. Organizacija∗ 6.1.1. Hierarhična organizacija∗ 6.1.2. Ne-hierarhična organizacija∗ 6.2. Tradicionalen tip podjetja∗ 6.3. Sodoben tip podjetja∗ 6.4. Zgodovinski pogled na organizacijo∗ 6.5. Organizacije struktur∗ 6.5.1. Funkcijska struktura∗ 6.5.2. Produktna struktura∗ 6.5. 3. Matrična struktura∗ 6.5.4. Projektna struktura∗ 6.5.5. Novejše oblike struktur organiziranosti

Pregled snovi

∗ 7. TRENDI SPREMINJANJA ORGANIZACIJE∗ 7.1. Prvi način∗ 7.2. Drugi način∗ 7.3. Tretji način∗ 7.4. Četrti način∗ 7.5. Peti način

∗ 8. SPREMINJANJE DELOVNEGA MESTA∗ 8.1. Tipi človeških družb∗ 8.2. Rastoča dinamika spreminjanja podjetja∗ 8.3. Spreminjanje mišljenja o delu∗ 8.4. Spreminjanje pristopa k delu∗ 8.5. Spreminjanje oblike dela∗ 8.6. Stalnost v usposabljanju ∗ 8.7. Investiranje v inovativne kadre

Pregled snovi

∗ 9. FUNKCIJE MENEDŽMENTA∗ 9.1. Načrtovanje

∗ 9.1.1. Ocena obstoječega stanja v poslovanju

∗ 9.1.2. Raziskovanje poslovnega okolja

∗ 9.1.3. Opredelitev ciljev

∗ 9.1.4. Predvidevanje stanja v podjetju

∗ 9.1.5. Opredelitev ukrepov in virov za izvedbo

∗ 9.1.6. Ocena predvidenih poslovnih rezultatov po izvedbi ciljev

∗ 9.1.7. Kontrola in potencialno spreminjanje načrtov podjetja

∗ 9.1.8. Komuniciranje med zaposlenimi o načrtovanju

Pregled snovi

∗ 9.2. Organizacija

∗ 9.2.1. Opredelitev potrebnega dela

∗ 9.2.2. Soodvisnost med potrebnim delom in zadolžitvami sodelavcev

∗ 9.2.3. Snovanje skupin

∗ 9.2.4. Zahteve za izvajanje dela

∗ 9.2.5. Ocenjevanje potencialne izvedbe

∗ 9.2.6. Horizontalne in vertikalne povezave med zaposlenimi

∗ 9.2.7. Kontrola in potencialno spreminjanje organiziranja

∗ 9.2.8. Komuniciranje med zaposlenimi v organizaciji

Pregled snovi

∗ 9.3. Kadrovanje

∗ 9.3.1. Pridobivanje potencialnih sodelavcev

∗ 9.3.2. Izbiranje novih sodelavcev

∗ 9.3.3. Spoznavanje strokovnih in osebnih potencialov sodelavcev

∗ 9.3.4. Usposabljanje zaposlenih in osebni razvoj

∗ 9.3.5. Kontrola in ocenjevanje rezultatov kadrovanja

∗ 9.3.6. Komuniciranje o kadrovanju

Pregled snovi

∗ 9.4. Vodenje∗ 8.4.1. Komuniciranje s sodelavci o ciljih poslovanja∗ 8.4.2. Opredeljevanje standardov za izvedbo dela∗ 8.4.3. Odnosi med vodjo in sodelavci∗ 8.4.4. Motiviranje sodelavcev∗ 8.4.5. Kontrola in ocenjevanje vodenja∗ 8.4.6. Komuniciranje o vodenju

∗ 9.5. Kontroling∗ 8.5.1. Uveljavljanje standardov kontrolinga∗ 8.5.2. Primerjanje stadnardov kriterijem za izvedbo∗ 8.5.3. Kontrola in ocenjevanje kontrolinga∗ 8.5.4. Komuniciranje o kontrolingu

Pregled snovi

∗ 10. DIMENZIJE, STRATEGIJE PODJETJA

∗ 10.1. Temeljna usmeritev podjetja

∗ 10.2. Komunikacija z zunanjim okoljem

∗ 10.3. Področje konkurenčnosti

∗ 10.4. Kriteriji presojanja sprememb

∗ 10.5. Človek in motivacija

∗ 10.6. Dejavniki organiziranosti podjetja

∗ 10.7. Obvladljivost organizacijske enote (OE)

∗ 10.8. Različni pristopi k organiziranju

Pregled snovi

∗ 11. DELO MENEDŽERJA∗ 11.1. Vloga v medosebnih odnosih∗ 11.2. Vloga pri zagotavljanju informacij∗ 11.3. Vloga pri odločanju∗ 11.4. Standardizacija dela∗ 11.5. Snemanje delovnih postopkov∗ 11.6. Racionalizacija dokumentov∗ 11.7. Delo v skupini in motiviranje zaposlenih∗ 11.8. Poznavanje ciljev∗ 11.9. Znanje in praksa∗ 11.10. Delovni proces in poslovne funkcije∗ 11.11. Poslovni rezultati∗ 11.12. Samopotrjevanje

Pregled snovi

∗ 12. IZHODIŠČA ZA ODLOČANJE O DELU V SKUPINI∗ 12.1. Vplivi na delo v skupini∗ 12.2. Struktura skupine∗ 12.3. Proces komuniciranja v skupini∗ 12.4. Naloge v skupini∗ 12.5. Povezave med skupinami∗ 12.6. Izboljšana koordinacija dela med sodelavci∗ 12.7. Optimalno razporejanje virov za delo∗ 12.8. Merjenje izvedbe dela v skupini∗ 12.9. Pripadnost∗ 12.10. Metode dela v skupini∗ 12.11. Spoznavanje z delom v skupini∗ 12.12. Vodenje poslovnega sestanka in diskusija∗ 12.13. Viharjenje idej∗ 12.14. Poslovne igre∗ 12.15. Sociogram∗ 12.16. Analiza delovnega mesta∗ 12.17. Vodenje s pomočjo ciljev

Pregled snovi

∗ 13. MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH∗ 13.1. Potrebe po motivaciji∗ 13.2. Značilnosti motivacije∗

∗ 14. ZNAČILNOSTI MENEDŽIRANJA V TRANSPORTU∗

∗ 15. TIP ORGANIZACIJE IN STRUKTURE V TRANSPORTNIH PODJETJIH∗

∗ 16. ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH FUNKCIJ MENEDŽMENTA V TRANSPORTU∗ 16.1. Načrtovanje v transportu∗ 16.1.1. Načrtovanje v cestnem transportu∗ 16.1.2. Načrtovanje v železniškem transportu∗ 16.1.3. Načrtovanje v zračnem transportu∗ 16.1.4. Načrtovanje v pomorskem transportu

Pregled snovi

∗ 16.2. Organiziranje v transportu

∗ 16.2.1. Organiziranje v cestnem transportu

∗ 16.2.2. Organiziranje v železniškem transportu

∗ 16.2.3. Organiziranje v zračnem transportu

∗ 16.2.4. Organiziranje v pomorskem transportu

∗ 16.3. Kadrovanje v transportu

∗ 16.3.1. Kadrovanje v cestnem transportu

∗ 16.3.2. Kadrovanje v železniškem transportu

∗ 16.3.3 Kadrovanje v zračnem transportu

∗ 16.3.4. Kadrovanje v pomorskem transportu

∗ 16.4. Vodenje v transportu

∗ 16.5. Kontroling v transportu

Pregled snovi

�Razvoj transporta

� zametki v 13 st.

� parni stroj (1769, James Watt)

� 1825 železnica

� v 20 st. hiter razvoj (motor z notranjim izgorevanjem)

1. Uvod

∗ 2.1. Definicije pojmov, pomen in funkcija transporta

∗ Transport je specializirana gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s premeščanjem ljudi, stvari, blaga, energije v geografskem prostoru in časovni dimenziji. To premeščanje poteka na različnih transportnih poteh, s pomočjo tehničnih sredstev – transportnih sredstev in na podlagi ustrezne organizacije. Najpomembnejše značilnosti storitev v transportu so:

∗ neoprijemljivost, storitev se ne da videti, okusiti, občutiti, slišati.

∗ neločljivost, storitev ni ločena od izvajalca, temveč zahteva njegovo navzočnost.

∗ spremenljivost, kakovost storitve se lahko bistveno razlikuje v odvisnosti od mnogih faktorjev.

∗ minljivost, storitev ne moremo shraniti, to pa zahteva dobro usklajevanje ponudbe in povpraševanja, ne da se skladiščiti.

• Pomembno je ločiti izraza promet in transport, saj se oba termina pogosto zamenjujeta, promet je širši pojem kot transport, saj obsega poleg transporta še določene operacije, ki posredno in neposredno podpirajo transportno storitev, ter komunikacije (informacijske tehnologije).

2. TEORETIČNE ZNAČILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJE

Definicije pojmov, pomen in funkcija transporta

∗ Promet obsega transport vključno z vsemi operacijami v zvezi s prevozom blaga in potnikov in tudi komunikacije. Pod operacije se razumejo: natovarjanje, iztovarjanje, pretovarjanje, sortiranje, premeščanje, skladiščenje, zlaganje, polnenje in praznenje kontejnerjev, označevanje,.., vse te operacije se nanašajo na transport blaga in potnikov, poštni, telkomunikacijski promet.

∗ Teorija sistemov definira sistemsko razmišljanje in analiziranje, osnova sistemske teorije je, da se lahko vse pojave v prometu razložimo s pomočjo sistema in njegovih podsistemov.

∗ Transportni sistem se definira, kot sistem medsebojno potrebnih in medsebojno vplivajočih podsistemov in elementov, ki s pomočjo transportne infrastrukture in supratstrukture, intelektualnega kapitala in drugih elementov omogočajo proizvodnjo transportne storitve, oz. transporta blaga in potnikov, v določenih časovnih in prostorskih dimenzijah.

∗ Najpomembnejši elementi transportnega sistema:∗ po vertikali: tehnični elementi, tehnološki elementi, organizacijski elementi, ekonomski elementi,

pravni elementi, elementi intelektualnega kapitala, ekološki elementi, ostali elementi;∗ po horizontali: pomorski transport, cestni transport, železniški transport, zračni transport, poštni

transport, rečni transport, kanalski transport, jezerski transport, cevni transport, žičniški transport, vesoljski transport, taxi transport, telekomunikacijski promet.

∗ Izraz transport je sopomenka izrazu prevoz, ta zajema prenos, premeščanje, prevažanje, transportiranje stvari, materiala, blaga, živali, potnikov z enega na drugo mesto, pri čemer se premaguje prostorske in časovne dimenzije in ima pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva in družbe, saj bistveno vpliva na delitev dela in resursov v svetu.



∗ Logistika ima pomembno vlogo v transportu, predstavlja spremljevalni menedžment, saj obsega proces koordinacije vseh nematerialnih aktivnosti, ki se morajo izpeljati, da bi se ena storitev izpeljala na efektiven način v smislu celovite storitve v odnosu do kupca. Pojem splošne ali univerzalne logistike zajema sledeča aktivnosti: proizvodnjo, predelavo, obdelavo, dodelavo, vzdrževanje, pakiranje, označevanje, zlaganje, pretovarjanje, tehtanje, skladiščenje, polnjenje in praznjenje, deratizacijo, špedicijo, agencijo, zavarovanje, carinjenje, kupoprodajo, distribucijo, marketing, kalkulacijo, menedžment, financiranje, kontroling, nadzor izvedbe določenih aktivnosti, pravno-ekonomsko regulacijo odnosov med sodelujočimi v logističnih procesih.

∗ Logistične verige opravljajo dve temeljni funkciji: fizično funkcijo in tržno posredniško funkcijo.

∗ Fizična funkcija logistične verige se nanaša na materialne tokov znotraj logistične verige, torej transport surovin in materiala, delov, polproizvodov in proizvodov na pravo mesto.

∗ Logistika kot aktivnost, je skupek planiranih, koordiniranih, reguliranih in kontroliranih nematerialnih aktivnosti (funkcij, procesov, poslov, operacij ..) s katerimi se funkcionalno in delo-tvorno povezujejo vsi delni procesi obvladovanja prostorskih in časovnih transformacij materiala, dobrin, znanja, kapitala, informacij v zanesljive in hitre, racionalne edinstvene logistične procese, pretoke materiala, dobrin, znanja, kapitala, informacij od pošiljatelja (točke prevzema; skladišče, terminal, baza, prodajalca) preko točk koncentracije do točke prevzema (kupca, skladišča, terminala, uvoznika, potrošnika) s ciljem, da se z minimalnimi vloženim potencialom in resursi maksimalno zadovoljijo zahteve tržišča.



∗ 2.2. Vrste transporta

∗ Transport delimo po več različnih kriterijih:

∗ glede na namen na: javni transport, notranji transport, transport za lastne potrebe,∗ glede na teritorialni obseg delovanja: nacionalni, mednarodni transport,∗ glede na predmet transporta: tovorni transport, potniški transport, specifični transport,∗ glede na organizacijo: linijski transport, prosti transport, taksi transport,∗ glede na vrsto transportnih poti: vodni transport, kopenski transport, zračni transport,

transport v vesolju, telekomunikacijski promet,∗ glede na specifike predmeta transporta, transportnih sredstev in transportnih poti: cestni

transport, železniški transport, zračni transport, pomorski transport, rečni transport,jezerski transport, kanalski transport, telekomunikacijski promet, cevovodni transport, žičniški transport, vesoljski transport.

∗ V celotnem transportu odpade na cestni transport v Evropi kar 79 % vsega transporta, 14 % odpade na železnico in le slabih 7 % na rečni transport. Podatki kažejo na velik obseg cestnega transporta, se pa kaže trend rasti železniškega transporta, tako potniškega kot tudi tovornega. Analize pa kažejo, da obseg transport na vseh segmentih raste, deleži posameznih panog pa varirajo v odvisnosti od povpraševanja.


Vrste transporta

∗ Transportna aktivnost pomeni premeščanje oseb in blaga v času in prostoru, proizvodnja transportne storitve pa pomeni premeščanje resursov preko določenih poti na različne destinacije v prostoru v različnih časovnih obdobjih.

∗ Najpomembnejši elementi transportne industrije so: transportna infrastruktura, transportna suprastruktura, intelektualni kapital, finančni kapital, energija in predmeti transportiranja.

∗ Prevoz ali transport je s prevozno pogodbo opredeljen kot zaveza prevoznika, da bo stvari, blago prepeljal v namembni kraj in jo tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku izplačal v pogodbi določeno prevoznino.

∗ Ekonomski vidik transporta se kaže predvsem pri izgradnji infrastrukture, proizvodnji transportnih sredstev, organizaciji transporta, eksploataciji transportne infrastrukture in suprastrukture, ceni transportnih storitev, konkurenci med izvajalci transportnih storitev.


Vrste transporta

∗ 2.2.1. Cestni transport∗ Danes ima cestni promet poleg pomembne gospodarske funkcije tudi izrazito socialno funkcijo, saj z

gosto cestno mrežo prispeva k razvoju oddaljenih in gospodarsko zaostalih področij.

• 1859 so v ZDA odkrili prvi izvir nafte

• 1877 Nicolas Otto, bencinski motor

Nicolas August Otto (1832-1892)


Cestni transport

Ottov motor


Cestni transport

Ottov dvotaktni motor Bencinski 4-taktni motor danes


Cestni transport

∗ 1892 Rudolf Diesel, dizel motor

Diesel motor

Rudolf Diesel (1858-1915)

Prednosti cestnega transporta se kažejo tudi v ekonomskih in tehničnih karakteristikah vozil:

∗visok nivo hitrosti, ∗fleksibilnost,∗razvejana mreža transportnih poti, ∗zanesljivost ∗relativno dolga življenjska doba infrastrukture in suprastrukture, ∗lahko manevriranje in velika udobnost vožnje, ∗velikost in teža vozila prilagojena tovoru ...

Slabosti cestnega transporta:

∗slaba energetska učinkovitost,∗ekološko manj sprejemljiv,∗omejen pri teži in velikosti tovora,∗vse dražja uporaba infrastrukture,∗povzroča veliko eksternih vplivov (kvaliteta življenja ob cestah, nesreče …).


Cestni transport


Cestni transport

Sodobni tovornjak za tovor Sodobni bus za potnike


Cestni transport

1885 Karl BenzGottlieb Daimler1887


Cestni transport

∗ 2.2.2 Železniški transport

∗ Železniški transport je voden način kopenskega transporta oz. prevoza, namenjenega za vlake (suprastruktura), ki s železniško infrastrukturo prevažajo tako potnike, kot tovor od začetne do ciljne točke v določeni časovni dimenziji.

∗ Železniški transport je eden od najbolj energetsko učinkovitih načinov motoriziranega kopenskega transporta. Pod normalnimi pogoji vlak porabi 50 do 70 odstotkov manj energije za prevoz dane tone tovora (oz. danega števila potnikov), kot pa cestni transport.

∗ Večina železniških sistemov, med drugim tudi sistemi podzemne in mestne železnice, je močno subvencioniranih, in niso nikoli ali pa zelo redko dobičkonosni. Tako je potniški promet v večini držav še vedno odvisen od državnih subvencij, tovorni promet pa v precej državah postaja učinkovitejši in dobičkonosen tudi v Sloveniji.

∗ Železniški transport se v osnovi deli na potniški in blagovni transport, pri čemer zajema potniški transport predvsem prevoz potnikov, medtem ko tovorni transport zajema prevoz blaga po železnici, obe vrsti transporta sta v osnovi enaki, vendar po funkciji zelo različni. Vloga železniškega transporta je tako v sistemu transporta, kot tudi v družbi zelo velika

∗ Železniški transport je bil dolga leta nosilec kopenskega transporta, saj so proge začeli graditi prej kot sodobne ceste. Danes se delež železniškega transporta spreminja glede na potrebe je pa v zadnjih letih opazen trend rasti, tako v Sloveniji kot tudi v EU.


Železniški transport

∗ Energetska učinkovitost železniškega transporta v primerjavi s cestnim pa je bistveno višja, prav tako je obremenjevanje okolja veliko manjše. Pri železniškem transportu se v osnovi uporabljata dva energenta nafta za dizelske lokomotive-vlake in elektrika za pogon elektro lokomotiv-vlakov.

Prednosti: ∗ dobra energetska učinkovitost glede na kopenski transport,∗ manjše onesnaževanje na enoto prepeljanega blaga, ekološko bolj sprejemljiv, ∗ povzroča manj eksternega vpliva,∗ omogoča večje gabarite glede teže in velikosti tovora,∗ omogoča velike hitrosti,∗ varnost prevoza,∗ udobje prevoza,∗ hitrost prevoza,∗ zanesljivost prevoza,∗ optimalna izkoriščenost infrastrukture,∗ točnost,∗ precejšnja neodvisnost glede na vremenske razmere,∗ relativno nizke cene.



∗ Slabosti:

∗ slaba razvejanost železniške infrastrukture,∗ draga železniška infrastruktura in vzdrževanje,∗ draga železniška suprastruktura in vzdrževanje,∗ ne dosega vseh uporabnikov,∗ zamude,∗ dostopnost do infrastrukture,∗ nefleksibilnost,∗ slaba konkurenčnost na trgu transportnih storitev na kratkih razdaljah.

∗ Kot pri drugih vrstah transporta sta pomembna oba faktorja transporta železniška infrastruktura (tiri, postaje, mostovi, tuneli, telekomunikacijske naprave, skladišča, zgradbe, drugi objekti, ki omogočajo izvajanje transporta, signalno-varnostne naprave) in železniška suprastruktura (lokomotive, vlakov in vagonov). Železniški transport tako s pomočjo železniških tirov (širina 1435mm) in prevoznih sredstev omogoča racionalen, energetsko in okoljsko bolj ugoden način prevoza potnikov in blaga kot cestni transport.

∗ Železniška vozila se v osnovi delijo na: vlečna vozila (lokomotive, motorni vlaki) in vlečena vozila (potniški, tovorni vagoni. Vlečna in vlečena vozila pa se nadalje delijo glede na svoje karakteristike in namen.



∗ Slovenske železnice

∗ Razvoj železniškega prometa na območju Republike Slovenije se je začel relativno zgodaj in ni bistveno zaostajal za vodilnimi evropskimi državami na tem področju, prve aktivnosti za gradnjo prog so se pričele v začetku 19. stoletja, 1836 prva dela v zvezi z gradnjo proge in že leta 1846 je pripeljal prvi vlak v Maribor, 16. septembra leta 1849 je bila odprta proga Južne državne železnice do Ljubljane.

∗ Največja težava železniškega transporta je dostopnost (ni tako razvejan kot cestni) in prilagodljivost (v veliki meri posledica državne regulacije). Težava železnice je predvsem v tem, da ne mora konkurirati pri hitrosti in mobilnosti s kamionskim transportom, na kratkih razdaljah (Slovenija), prav tako se meje pri stroškovni učinkovitosti.

∗ Preko ozemlja Republike Slovenije potekata dva čez-evropska železniška koridorja. Zaradi intenzivnejšega političnega in gospodarskega sodelovanja med evropskimi državami in državami Srednje in Vzhodne Evrope po letu 1990 se je pokazala potreba po zasnovi čez-evropske transportne mreže, ki bi vključevala vse vrste transporta (cestni, železniški, vodni, letalski) in te združilo po vsej Evropi. V železniškem transportu omrežje sestavlja deset čez-evropskih koridorjev.



V. koridor:

∗ Benetke - Trst/Koper - Ljubljana - Maribor - državna meja Slovenija/Madžarska -Budimpešta - državna meja Madžarska/Ukrajina - Uzgorod - Lvov - Kijev

X. koridor:

∗Salzburg - Beljak – Jesenice - Ljubljana - Zidani Most - Dobova - Zagreb - Beograd -Niš - Skopje - Solun, z vejo Gradec - Maribor – Zidani most

V in X evropski železniški koridor Železniška mreža v Sloveniji



∗ Razvoj



∗ VOZILA Slovenskih železnic

Vlečna vozila (lokomotive, motorni vlaki)

∗ elektro - motorni vlak Siemens 312

∗ leto izdelave: 2002, Siemens, Nemčija

∗ pogon: elektro, DC: 3 KV

∗ moč: 1000 KW

∗ število vozil: 30

∗ dolžina: 56 m

∗ število sedišč: 180+10 (+156 stijišč)

∗ max hitrost: 140 km/h

∗ teža: 114 t

∗ zasedba: enojna

∗ potniški vlak


∗ elektro - motorni vlak 310

∗ leto izdelave: 2000, Fiat, Italija


∗ moč: 2000 KW


∗ dolžina: 81.2 m

∗ število sedišč: 164+2


∗ teža: 164 t

∗ zasedba: enojna

∗ potniški vlak, z nagibno tehniko

za visoke hitrosti

� dosega večje hitrosti na obstoječih progah



∗ elektro motorni vlak 311

∗ leto izdelave: 1964, Pafwag, Poljska


∗ moč: 1000 KW


∗ dolžina: 58 m

∗ število sedišč: 190+10


∗ teža: 114 t

∗ zasedba: enojna

∗ potniški vlak-garnitura



∗ elektro lokomotiva 342

∗ leto izdelave: 1970, Anssaldo, Italija

∗ pogon: elektro, DC: 3KV

∗ moč: 1980 KW


∗ dolžina: 15.8m


∗ teža: 81 t

∗ zasedba: enojna

∗ lokomotiva za lažje vlake



∗ dizel lokomotiva 642/643

∗ leto izdelave: 1978, Juro Jakovič, Yu

∗ pogon: dizel

∗ moč: 680 KW




∗ teža: 66 t

∗ zasedba: enojna

∗ lokomotiva za lažje vlake



∗ dizelski motorni vlak 711

∗ leto izdelave: 1970, MBB, Nemčija

∗ pogon: dizel

∗ moč: 530 KW


∗ dolžina: 48 m

∗ število sedišč: 92


∗ teža: 97 t

∗ zasedba: enojna





∗ leto izdelave: 1986, MBB, Nemčija

∗ pogon: dizel

∗ moč: 375KW


∗ dolžina: 48 m

∗ število sedišč: 128


∗ teža: 70 t

∗ zasedba: enojna





∗ leto izdelave: 1976, Fiat, Italija

∗ pogon: dizel

∗ moč: 294 KW



∗ število sedišč: 156+4 (+112 stojišč)


∗ teža: 77t

∗ zasedba: enojna





∗ leto izdelave: 1976, , Alsthom, Francija

∗ pogon: elektro 3KV DC

∗ moč: 2970 KW


∗ dolžina: 20.8m


∗ teža: 115 t

∗ zasedba: enojna

∗ lokomotiva za težke vlake




∗ leto izdelave: 2008, Siemens, Nem

∗ pogon: električni; DC: 1.5KV, 3KV,

AC: 15KV, 25KV

∗ moč: 6400 KW


∗ dolžina: 19.58m


∗ teža: 90 t

∗ zasedba: enojna

∗ sodobna lokomotiva za potniške

in tovorne vlake



Habis Hbis

(pohištvo, paletizirano blago) (steklo, porcelan, elektronika, paletizirano blago)



RegsRgs Taems

(jeklene konstrukcije, les, vozila, kontejnerji) (posamezni tovori potrebna zaščita pred vremenskimi vplivi, pločevina)



Uacs Zaes

(tovor v prahu, cement, apno, sipki tovori) (naftni derivati)



∗ Potniški vagoni vrste

UIC-X (ABlm) UIC-Y (ABellm)

(120km/h, 78 potnikov 1,2 raz.) (160km , 54 potnikov, 1,2 raz.)



UIC-Y (Bc) UIC-Y (post )

(120 km/h, 33 postelj) (obremenitev 22t)



UIC-Y (WRI) UIC-Z ( Aeelmt)

(160km/h, 35 sed., 1 raz. ) (200km/h, 58 sed., 1 raz.)



∗ Vzdrževanje železniških vozil se opravlja kot:

∗ redno, periodično ponavljajoče in vnaprej planirano,

∗ izredno za odpravljanje pomanjkljivosti, okvar in poškodb.

∗ redni kontrolni pregledi vozil obsegajo vzdrževanje, med katerim je potrebno:

∗ ugotoviti pravilnost delovanja posameznih sklopov in naprav,opraviti meritve in nastavitve določenih parametrov sklopov in naprav, zamenjati obrabljene in poškodovane dele, preskusiti delovanje zavor, varnostnih in posebnih naprav, opraviti ustrezna negovalna dela;

∗ izredno vzdrževanje vozil predstavljajo: izredna popravila vozi, dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija potniških vagonov, ter pranje in razkuževanje tovornih vagonov.



∗ Tovorni vlak je vlak za prevoz blaga, ki je sestavljen iz enega ali več tovornih vagonov in lahko tudi službenih vagonov, ki se premikajo, prazni ali s tovorom.

∗ Potniški vlak je vlak za prevoz potnikov, ki je sestavljen iz enega ali več potniških železniških vozil, ki se premikajo prazni ali s potniki.

∗ Notranji transport predstavlja prevoz med železniškimi postajami po prevozni poti na progah SŽ.

∗ Mednarodni transport predstavlja prevoz med železniškimi postajami na progah SŽ in železniškimi postajami tujih železnic, prav tako pa tudi prevoz med tujimi železnicami, kadar gre prevozna pot preko prog SŽ.

∗ Kapacitete železnic je mogoče definirati :

∗ kapaciteta infrastrukture je določena s številom prepeljanih vlakov na določenem odseku z predpisano hitrostjo, točnostjo in zanesljivostjo.



2.2.3. Zračni transport

∗ Zračni transport je najmlajša vrsta transporta in je z vidika prevoza blaga najmanj pomemben. Popolnoma pa je prevzel primat prevoza potnikov in hitro pokvarljivega blaga na velike razdalje.

∗ Specifika zračnega transporta so predvsem velika hitrost, točnosti, udobnost in varnost, kot tudi, velika poraba energije, veliki prevozni stroški, omejitve glede nosilnosti in gabaritov.

∗ Pomembna faktorja letalskega transporta sta seveda transportna infrastruktura (letališča s pripadajočimi zgradbami, komunikacijska in varnostna oprema) in suprastruktura (vse vrste letal, zrakoplovov), ki sta nekoliko specifični in prilagojeni potrebam zračnega prometa, zelo pomembna je varnost.

∗ Razvoj letalskega transporta∗ Dedal in Ikarus∗ Prve ideje z balonom v 13 st.∗ 1903 brata Wrigt, ZDA∗ 1909 Louis Bleriot, prelet čez Angleški kanal∗ 1919 C. Read prelet Antlantika∗ 1924 prelet okrog sveta 2 letali, 175 dni∗ 1946 prvi nadzvočni polet, Bell X-1


Zračni transport

∗ Razvoj letal in infrastrukture

∗ Leto 1969 - Prvi polet Jumbo Jet-a, prvo širokotrupno letalo

∗ Leto 1976 - Prvi polet Concorda, nadzvočna hitrost


Zračni transport


Zračni transport


Zračni transport

Letalo AntonovLetalo Airbus Beluga

Letalo Ekranoplan

Prednosti letalskega transporta se kažejo v ekonomskih in tehničnih karakteristikah vozil:

∗hitrost,

∗razvoj omogoča prevoz dokaj velikih in težkih tovorov,

∗varnost,

∗točnost in udobnost,

∗frekvenca poletov omogoča hitro izmenjavo v razvitem svetu.

Slabosti letalskega transporta:

∗slaba energetska učinkovitost (velika poraba goriva na enoto tovora),

∗ekološko manj sprejemljiv,

∗omejenost pri teži in velikosti tovora,

∗odvisnost od vremenskih vplivov,

∗dostopnost do terminalov,

∗eksterni vplivi (hrup, onesnaževanje),

∗cenovno najdražja opcija transporta ( veliki transportni stroški).


Zračni transport

∗ 2. 2.4. Pomorski transport

∗ Pomorski transport je najhitrejše rastoča veja transporta poleg cestnega; ima določene specifike, ki jih druge vrste transportov ne dosegajo;

∗ rast ladij je že prav osupljiva, dogaja pa se predvsem pri tankerjih in kontejnerskih ladjah,

∗ v osnovi ločimo pomorski transport blaga in pomorki transport potnikov.

∗ Pomorski transport delimo na:

∗ linijski transport, kjer je najpogosteje natovarjanje blaga v eni luki, več vrst blaga za večlastnikov blaga; ladje imajo določene urnike izplutij in prihodov; na tej poti imajo ladje večraztovorov v različnih pristaniščih,

∗ svobodna plovba; urnik ni določen, prav tako niso v naprej določna pristanišča natovarjanja in raztovora blaga; uporablja se predvsem za masovne tovore,

∗ v zadnjih dveh desetletjih pojavil tankerski transport, predvsem zaradi velikega deleža ladij tankerjev, ki v večini prevažajo nafto; ima pa lastnosti linijskega pomorskega transporta, vendar pa so lokacije oz. luke polnjenja in praznjenja tankerjev dokaj stalne, ne tako različne, kot pri linijskem transportu.


Pomorski transport

∗ Pomorski transport spada med tradicionalne vrste transporta v mednarodni trgovini;

∗ je najpomembnejša vrsta medcelinskega transporta.,

∗ transportna pot je naravna, potrebna pa je izgradnja pristanišč oz. morskih luk, v katerih ladje pristajajo se natovarjajo in raztovarjajo, kar ponovno kaže na pomembnost, ter povezavo transportne infrastrukture in suprastrukture,

∗ luke imajo poleg transportne še trgovsko in industrijsko funkcijo; pomembna tehnično tehnološka opremljenost, pomorske in kopenske povezave.


Pomorski transport


Pomorski transport

∗ Tovorne ladje ločimo glede na namen oz. tovor, ki ga prevažajo: ladje za generalni tovor, ladje za razsuti tovor, kontejnerske ladje, tankerji, ladje hladilniki, ribiške ladje.

∗ Karakteristike: ladje večjih hitrosti, oprema za natovarjanje in iztovarjanje tovora, večje število skladišč, medpalubja. Generalni tovor ali kosovno blago predstavlja eno od osnovnih vrst blaga, ki se pojavlja kot element proizvodnje transportne storitve.

∗ Generalni tovor ali drugače kosovno blago je blago, ki je pakirano v embalažo, kot je bala, sod, škatla, vreča…. , gre za tovore sladkorja, kave, riža, lahko pokvarljivega blaga (južno sadje, zelenjava)…, ki je pakirano. Embalaža je tista, ki ločuje generalne tovore od ostalih tovorov. Primer: premog, katerega uvrščamo med razsute tovore, je lahko pakiran v jumbo vrečah in ga tako pakiranega uvrščamo med generalne tovore. Prav tako velja za sipki (pšenico, sojo, umetna gnojila, riž, koruzo ipd…) in tekoči tovor, da v ustrezni embalaži predstavljajo generalni tovor. Kosovno blago, kot drugače rečemo generalnemu tovoru, pa ni samo pakirano blago, lahko gre tudi za nepakirano blago, kot so stroji, konstrukcije,vozila, pločevina, cevi… Zato organizacija dela in tehnologija pri generalnem tovoru ni enostavna.

∗ Pretovor na terminalu za generalni tovor je lahko:

∗ • indirektni,

∗ • pol-direktni,

∗ • direktni.


Pomorski transport

∗ Kontejnerske ladje se med seboj ločijo po načinu krcanja kontejnerjev in sicer:

∗ a) kont. ladja z vertikalnim načinom natovarjanja kontejnerjev in

∗ b) kont. ladja s horizontalnim načinom natovarjanja kontejnerjev

∗ TEU (Twenty foot Equivalent Unit), število TEU enot pomeni število 20 fitnih kontejnerjev, ki jih je mogoče naložiti na ladjo.

∗ Ladja, ki prevaža samo kontejnerje, ima eno palubo in skladiščne odprtine, ki zavzemajo do 80% širine ladje. Kontejnerji so nameščeni v vertikalna skladišča in na palubo (2-4 v višino).

∗ Tankerji se gradijo za prevoz določene vrste tovora - najpogosteje za nepredelano nafto ali njene derivate. Na vsaki ladji za črpalke, vsaka oskrbuje svojo skupino tankov. Na sredini palube so priključki za gibljive cevi, ki služijo za spoj s kopenskimi instalacijami.

∗ Ladja hladilniki se uporabljajo za prevoz pokvarljivega blaga. In imajo hladilni sistem. Notranjost ladje je razdeljena na več hladilnih prostorov, lahko vsak na svojo temperaturo.

∗ Ladje za razsute tovore služijo za prevoz sipkih tovorov, rude, premoga, žita, umetnih gnojil, cementa, oglja.

Combination bulk carrier - ladje za prevoz dveh ali več vrst razsutega tovora

OBO (ore bulk oil) - ladje za prevoz razsutega tovora ter tekočega tovora


Pomorski transport

∗ Karakteristike ladij za razsuste tovore:

• dvojno dno je višje kot običajno

• vgrajene imajo krovne bočne rezervoarje, ki se polnijo, ko pluje ladja v balastu

• skladišča segajo od dvojnega dna do palube

• skladišča so piramidaste oblike

• ladje nimajo lastnih dvigal oz. pretovorne opreme.

Ribiške ladje so specializiran ladje z opremo za ribolov, predelavo in prevoz rib oz. morskih živali.


Pomorski transport

∗ Prednosti pomorskega transporta se kažejo tudi v ekonomskih in tehničnih karakteristikah vozil:

∗ cenovno najugodnejši način transporta,

∗ velike kapacitete glede na težo in velikost tovora,

∗ velike pretovorne kapacitete,

∗ zanesljivost in dolga življenjska doba,

∗ energetsko in ekološko najmanj oporečen način transporta.

∗ Slabosti pomorskega transporta:

∗ nizka hitrost,

∗ ekološka spornost zaradi balastnih voda,

∗ relativno draga suprastruktura,

∗ problematika v pristaniščih (nezadovoljni delavci, sindikati,..)

∗ relativna odvisnost od vremenskih okoliščin,

∗ v primeru nesreče so posledica prave ekološke katastrofe zaradi velike količine tovora.


Pomorski transport


Pomorski transport

2. TEORETIČNE ZNAČILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJEPomorski transport, LUKA KOPER

LUKA KOPER

∗Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče na morju, ustanovljeno je

bilo leta 1957.

∗Geografsko je umeščeno tako, da predstavlja najbližjo povezavo srednje in vzhodne Evrope s

sredozemljem, ključni blagovni tokovi pa v pristanišče prihajajo prek Gibraltarske ožine in

Sueškega prekopa. Ključna primerjalna prednost pristanišča je tako njegova geografska lega,

ki mu poleg večje dostopnosti do trgov srednje in vzhodne Evrope omogoča tudi vključitev v

blagovne tokove na preseku 5. in 10. železniškega Pan-Evropskega transportnega koridorja.

Morje v pristanišču je globoko od 7 do 18 metrov in danes je pristanišče neposredno povezano

z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom in ima status mejne vstopne točke Evropske

unije. Zaledje pristanišča se razteza čez celotno srednjo in vzhodno Evropo, od Slovenije,

Avstrije, do Madžarske, Italije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Poljske in južne Nemčije.

∗Luka Koper predstavlja intermodalno trgovsko vez med različnimi oblikami transporta in

pretovornih sistemov: RO-RO, LO-LO, huckepack, opremo za pretovor in skladiščenje

generalnega tovora, projektnega tovora, kontejnerjev, avtomobilov, sipkega, razsutega in

tekočega tovora, kot tudi živih živali. Trenutno lahko sprejme ladje z nosilnostjo 200.000 ton,

s poglobitvijo dostopnih linij ladij in povečanjem pristaniških kapacitet pa bodo v prihodnosti

lahko pristajale tudi večje ladje.

2.2.5. Rečni in jezerski transport

∗transport po notranjih plovnih poteh je gledano iz vidika kvalitete transporta ekonomičen, primeren za prevoz masovnih tovorov, vendar pa počasen in odvisen od vremenskih razmer,∗zaton je rečni transport doživel z razvojem cestnega transporta,∗v zadnjih letih ponovno pridobiva na veljavi prav zaradi ekološke komponente, saj je okolju prijazen,∗rast ladij v morskem transportu ne omogoča njihovo nadaljevanje plovbe v rečnem ali jezerskem transportu, kar pripelje do pretovora blaga, razen na nekaterih velikih rekah, kjer pomorske ladje zaplujejo v ustje reke do pristanišč in gospodarskih središč, v katerih se izvaja pretovor blaga, naprej pa cestni ali železniški transport, ki omogočata dostavo na ciljno destinacijo,∗specifika rečnega transporta je predvsem v učinkovitosti suprastrukturi ladje (operativni stroški), njeni konstrukciji in omejitvi ne le v dolžini in širini (prostor za tovor), ampak tudi na ugrezu, kar določa, kod lahko posamezna ladja pluje glede na vodne poti in zapornice, ∗v zadnjem obdobju je razvoj transportnih sredstev usmerjen predvsem na povečanje kapacitet v tovornem transportu.


Pomorski transport

∗ Jezerski transport ima v bistvu vse pomembnejše značilnosti rečnega transporta, kar se tiče transportne infrastrukture in suprastrukture.

∗ velika jezera


Jezerski, rečni, kanalski transport


Jezerski, rečni, kanalski transport

TEORETIČNE ZNAČILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJE

Onesnaževanje morja

2.2.6. Telekomunikacijski promet

∗telekomunikacijski promet je skupek telekomunikacijskih storitev, telekomunikacijskih enot, delavnih sredstev, telekomunikacijskih tehnologij in ljudskega potenciala; v ožjem smislu obsega telegrafski in telefonski promet, v širšem pa sredstva masovne komunikacije in računalniško informatiko, ima svoje specifike, ki tej vrsti transporta dajejo nove dimenzije, da ga lahko opredelimo kot promet svoje vrste,

∗računalniška informatika in mobilne brezžične povezave so v velikem porastu in omogoča ogromen in hiter pretok informacij, ki v današnjem času določajo življenje na svetu, v zadnjem obdobju ločen od poštnega transporta.

2. TEORETIČNE ZNAČILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJETelekomunikacijski promet

2.2.7. Ostale vrste transporta

∗vesoljski transport; transport v vesolju, se karakteristično odvija v vesolju, uporablja se posebno suprastrukturo in infrastrukturo: vesoljska plovila, vesoljske postaje, sateliti … ta segment transporta je še v razvoju, se pa kaže velik napredek, saj se že omogočajo turistični poleti – transport ljudi,∗taksi transport, poseben javni potniški promet, ki s pomočjo konvencionalne prometne infrastrukture in prometne suprastrukture proizvaja transportno storitev,∗transport z lebdečimi vozili – plovili; (Hovercraft), posebnost, lahko lebdijo nad vodo, kopnim, močvirjem, snegom, tako so v uporabi predvsem za težko prehodna ozemlja, največ uporablja vojska, v civilnem transportu pa Hovercraft, ki ga uporabljajo Angleži za transport vozil in ljudi preko kanala,∗cevovodni transport; v porastu, transport nafte, plina in sipkih tovorov, potrebno pa je izgraditi specifično infrastrukturo, preko meje držav, težave z zakonodajo.∗poštni transport je specifična gospodarska dejavnost, ki s pomočjo poštne transportne infrastrukture in suprastrukture transportira, prevaža poštne pošiljke z enega mesta na drugo, pri čemer obvladuje prostorske in časovne dimenzije,∗žičniški transport je specifična gospodarska dejavnost, ki s pomočjo žičniške transportne infrastrukture in suprastrukture transportira blago in potnike.


Ostale vrste transporta

2.3. Specifike transportne industrije

∗transport spada med industrijo, katere proizvod so storitve, ki se po svoji naravi razlikujejo od klasičnih proizvodov po tem, da jih ni mogoče skladiščiti in delati na zalogo, to daje transportni industriji specifično vlogo in ima tako svoje prednosti kot slabosti, eden od glavnih izzivov je načrtovanje potrebnih kapacitet v točno določenem času in določeni lokaciji,

∗zaradi hitrejših in enostavnejših manipulacij s tovorom so se razvile različne tehnologije, za pretovor in transport tovora, ki omogočajo standardizirano zlaganje tovora v tovorne prostore; različni kontejnerji (prvič uporabljeni v II sv. vojni), kot enota tovora so bili mejnik v tem pogledu,

∗povpraševanje po vseh vrstah transporta nastaja s strani proizvajalcev in kupcev potrošnikov, ponudbo transporta navadno kreirajo:

∗ država na nacionalni, regionalni in lokalni ravni,

∗ privatna podjetja specializirana za transportne storitve,

∗ proizvajalci, trgovci, katerih transport ni osnovna in glavna dejavnost, je pa potrebna za delovanje osnovne dejavnosti,

∗ posamezniki (avtomobili).


Specifičnost transportne industrije

∗ transport omogoča ločitev proizvodnje od porabe blaga, oz. povezavo med proizvodnjo in porabo,

∗ bolj ko je transport učinkovit, večje so lahko te razdalje,

∗ omogoča boljšo in učinkovitejšo izrabo resursov; zato je tudi pozitivna povezava transporta z gospodarsko rastjo,

∗ gospodarska rast je tesno povezana z rastjo transporta,

∗ glavni dve determinanti, merili transportnih storitev sta cena in hitrost (čas prevoza), med sabo sta izključujoči, saj najcenejši transport navadno ne pomeni najhitrejšega in obratno,

∗ pomembna dodatna merila transporta so še zanesljivost, fleksibilnost, varnost, točnost, dostopnost, frekvenca transporta,

∗ pri določenih opisanih merilih ima velike prednosti cestni transport, cestni transport najmanj primeren – eksterni stroški (posledice nesreč, hrup, onesnaževanje),

∗ pomembna je razvitost infrastrukture, povečanje investicij, obseg investicij v transport bo različen glede na razvitost transporta v posameznih državah članicah EU,

∗ različne vrste tovora zaradi interesa trga vedno našle svojo transportno pot s svojimi transportnimi sredstvi

2. TEORETIČNE ZNAČILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJESpecifičnost transportne industrije

2.4. Pomembni elementi proizvodnje transportnih storitev

Osnovni elementi pri proizvodnji transportnih storitev so: delovna sredstva, predmeti dela in delovna sila.

� delovna sredstva; transportna infrastruktura (ceste, železnice, pristanišča,, letališča,…) in suprastruktura ( vozila: tovornjaki, letala, vlaki, ladje,…); med proizvodnjo se transportnih storitev se obrabljajo, obnavljajo in ne porabljajo, proizvodnem procesu ne spreminjajo osnovne oblike in sestave, gradnja obnova in razvoj infrastrukture država, suprastruktura pa (izjeme v železniškem transportu) v lastništvu privatnih družb;

�predmeti dela; predmeti dela se pri proizvodnji transportne storitve ne porabljajo ali preoblikujejo, predmeti dela so vse stvari, blago, material, ki se prostorsko in časovno premešča, tudi energija (se pretvarja iz ene oblike v drugo), podatki in ljudje, ko so potniki, je v stanju predmeta dela ključna razlika med materialno proizvodnjo in proizvodnjo storitev, pri proizvodnji transportnih storitev predmeti dela spreminjajo prostor in čas, oblikovno in strukturno pa ostajajo enaki, z uporabo transportno infrastrukture in transportne suprastrukture;

�delovna sila; , predstavlja delo vloženo v aktivnosti za proizvodnjo transportne storitve, fizični, kot intelektualni človeški kapital.


Pomembni elementi proizvodnje transportnih storitev

∗ 2.5. Pomen in pomembnost transporta

� Transport je pomemben faktor v lokalnem in globalnem gospodarstvu, vsaka veja transporta ima različno pomembnost v različnih gospodarstvih in na različnih koncih sveta;

� transportna industrija je na podlagi današnje stopnje razvoja znanosti, tehnologije, proizvodnih sil, družbenih odnosov splošno in še posebej transportne infrastrukture, transportne suprastrukture, transportne tehnologije, transportnih znanj in spoznanj, veščin visoko-sofisticirana in inteligentna dejavnost, ki s pomočjo posebnih elementov proizvodnje proizvaja transportne storitve kot visoko-sofisticirane proizvode te industrije;

� transportna industrija je ena najvažnejših industrij te civilizacije, nobena druga industrija ne more obstajati brez transportne industrije;

� transportne storitve, kot proizvod transportne industrije, morajo zadovoljiti željam, potrebam in obsegu povpraševanja uporabnikov storitev in hkrati omogočiti proizvajalcu transportnih storitev v transportni industriji dobičkonosno poslovanje, kot tudi kontinuirano rast in razvoj.

2. TEORETIČNE ZNAČILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJEPomen in pomembnost transporta

Podatki za EU za leto 2005

�v letu 2003, je bilo zaposlenih 7,5 milijonov ljudi v transportu ( EU):

� 57 % v kopenskem transportu,

� 3 % v pomorskem transportu,

� 6 % v zračnem transportu,

� 34 % v podpornih dejavnostih.

�Pri prevozu blaga je bila uporaba različnih vrst transporta sledeča:

∗ cestni transport – 45 %,

∗ pomorski transport – 40,4 %,

∗ železniški transport – 7,8 %,

∗ rečni transport – 4 %,

∗ plinovodi in naftovodi – 2,8 %.


� potniški promet, uporaba različnih vrst transporta:

∗ avtomobilski – 79,0 %,

∗ avtobusni – 8,6 %,

∗ železniški – 6,4 %,

∗ letalski – 5,9 %,

∗ tramvaj ali metro – 1 %.

V osnovi lahko transport delimo na primarni, sekundarni in terciarni transport.

� Primarni transport sestavljajo :

∗ pomorski transport,

∗ cestni transport,

∗ železniški transport,

∗ zračni transport.


Pomen in pomembnost transporta

� Sekundarni transport sestavljajo:

∗ poštni transport,

∗ telekomunikacijski transport,

∗ rečni transport,

∗ taksi potniški transport,

∗ žičniški transport,

∗ vesoljski transport.

� Terciarni transport sestavljajo:

∗ špediterski transport,

∗ agencijski transport,

∗ luški transport,

∗ kombinirani transport,

∗ multimodalni transport,

∗ logistični transport.


� Obrazložite za uvrstitev v terciarni transport:

� špediterski transport, opravljajo špediterji, ki poleg svoje osnovnega poslanstva, ki je kreiranje, dizajniranje, operacionaliziranje, upravljanje, nadziranje vseh procesov transportne industrije, ki je v povezavi z blagovnimi tokovi, ne glede na prostorske dimenzije, lahko izvajajo tudi transportno dejavnost in kot logistični operaterji uporabljajo vsa znanja transportne industrije, ki delujejo v svojem imenu in za svoj račun;

� agencijski transport, izvajajo agenti (pomorski, cestni, železniški, zračni, rečni, telekomunikacijski), so specialni zastopniki, ki delujejo kot zastopniki prevoznika, kot nosilca transportne industrije in tako kreirajo, upravljajo, nadzirajo, operacionalizirajo vse procese logistične industrije in bistveno vplivajo na transportno industrijo ne glede na prostorsko dimenzijo;

� luški transport izhaja iz luških aktivnosti, kot podpora pomorskemu primarnemu transportu, in je specifičen transport po svojih tehničnih, tehnoloških, organizacijskih, ekoloških, ekonomskih značilnostih, kot tudi po svojem menedžiranju;

� kombiniran transport, je v bistvu kombinacija primarnih in sekundarnih transportov in jih tako združuje in povezuje, hkrati pa se uporabljajo vse sodobne transportne tehnologije;


∗ multimodalni transport, ni osnovni, originalni transport, temveč je kombiniran sistem več vej primarnega transporta, ki so tudi nosilci transporta, v procesu kreiranja, upravljanja, nadziranja, operacionaliziranja multimodalnega transporta, vanj pa so vključeni tudi nosilci terciarnega transporta;

∗ logistični transport, predstavlja nadgradnjo in podporo dejavnostim v primarnem transportu, ter ima bistven doprinos k uspešnosti, učinkovitosti in profitabilnosti transportnih podjetij v primarnih in sekundarnih vejah transporta na mikro, makro in globalni ravni.

∗ Transport je zelo pomembna panoga, ne samo iz vidika direktnih zaposlitev v tem sektorju in direktnih finančnih učinkov, ampak širšega vidika, kjer transport sploh omogoča premeščanje blaga in potnikov v prostoru, kar ga uvršča med ključne faktorje za mednarodno menjavo blaga, ter nosilca potniških tokov in globalizacije.


Transport tvori večje število pomembnih elementov, ki omogočajo delovanje transportne industrije. Važnejši elementi transporta so:transportna infrastruktura, transportna suprastruktura, sodobne transportne tehnologije, transportni intelektualni kapital, informacijske tehnologije, inteligentni transportni sistemi, transportne organizacija, finančni potencial transportnih podjetij, transportno pravo, ekologija v transportu, logistične storitve v transportni industriji, stroški poslovanja transportnih podjetij, blagovni tokovi, potniški tokovi, kvaliteta transportnih storitev, energija v transportu, človeški viri - potencial, predmeti transportnih storitev, ekologija v transportu.Zelo pomembna postaja uporaba ekološko sprejemljivih in obnovljivih virov energije in transportnih sredstev, ki manj obremenjujejo okolje.

3.1. Transportna infrastruktura

�Transportno infrastrukturo tvorijo vsi objekti, naprave, stroji, različna sredstva za delo…, ki so fiksirani na določeno mesto in omogočajo izvajanje transporta, ga regulirajo in omogočajo varnost uporabe;�transportna infrastruktura se kontinuirano modernizira in dopolnjuje, razvija in raste ter se neprestano prilagaja procesu proizvodnje transportne storitve, kar je posledica zahtev transportnega trga oz. kupcev, ki zahtevajo hitro, zanesljivo, varno, kvalitetno, poceni, konkurenčno transportno storitev.

3. ELEMENTI TRANSPORTATransportna infrastruktura

� Transportno infrastrukturo v posameznih vejah transporta predstavljajo:

∗ v cestnem transportu: ceste, mesta za polnjenje z gorivom, servisni centri, mostovi, predori, tuneli, pre-tovorni terminali, …

∗ v železniškem transportu: železniški tiri, elektrifikacija, železniške postaje in tovorni terminali, servisne delavnice, pre-tovorni terminali, mostovi, predori …

∗ v ladijskem transportu: so določeni koridorji, prekopi, kanali, pristanišča, pre-tovorni terminali, …

∗ v primeru zračnega transporta: vzletno pristajalne steze, koridorji, letališča, hangarji, potniški terminali, tovorni terminali, …

∗ Z izboljšavami na transportni infrastrukturi pa je mogoče doseči prihranke pri porabi energije in prispevati k čistejšemu okolju, neposredna uporaba novih, obnovljivih virov energije v obstoječi infrastrukturi je zelo omejena zaradi tehničnih omejitev;

∗ pri izgradnji cestne infrastrukture uporaba za pogonsko sredstvo delovnih strojev prijaznejša goriva (bio-goriva, etanol, metanol), vodik, uporaba biološko razgradljivih olj na strojih in vozilih, električno energijo;

∗ večja energetska učinkovitosti; gradnja cest, ki omogočajo čim večji izkoristek energije na določeno količino tovora na določeni razdalji, linije bolj direktne, manj vzponov, za premagovanje katerih se porabi več energije, omogočajo večje obremenitve;


� za osvetlitve in signalizacijske naprave uporaba obnovljivih virov, kot je sončna in vetrna energija;

� pri izgradnji železniške infrastrukture uporabljamo čistejše energente in maziva, kot pri cestnem transportu, trase so speljane na način, da je poraba energije kar se da učinkovita, hkrati pa omogočajo visoko obremenitev tirov;

� nove tehnologe, magnetno lebdenje, visoki stroški postavitve infrastrukture, kasnejši prihranki, zaradi manj trenja in porabe energije, vse nove tehnologije ni mogoče implementirati v vsa okolja zaradi različnih omejitev;

� pomorski transport, vlaganja v infrastrukturo energetsko in ekološko zelo pomembna, Panamski prekop bistveno zmanjša pot ladij, manjša poraba energije za dostavo tovora v namembno luko, novejše ladje prevelika, potrebno širjenje, ustrezna infrastruktura skrajša plovne poti in tako zmanjša porabe energije;

� letalskem prometu je gradnja infrastrukture pomembna zaradi bližine letališč drugim transportnim potem oz. logističnim centrom, oddaljena letališča povečajo neučinkovitost zaradi daljšega vmesnega transporta, letališča preblizu mest, pa povzročajo veliko onesnaževanje, predvsem z zvokom, pomembno določanje koridorjev, bolj direktni med točko vzleta in pristanka, ali pa manj, z racionalno postavitvijo koridorjev letalo manj ur v zraku in je poraba goriva manjša,

� cevnem transportu so cevi infrastruktura, ki se jo uporablja za prenos snovi (tekočin ali plinov), energetsko dokaj učinkoviti, možna dodelavo infrastrukture.


3.2. Transportna suprastruktura

∗ Transportna suprastruktura se dopolnjuje s prometno infrastrukturo, saj imata svojo funkcijo v transportni industriji le obe skupaj;

∗ transportna suprastruktura tvorijo vsa premična transportna in pre-tovorna sredstva, ki služijo za prevoz, manipulacije premeščanje, predmeta transportne storitve (blaga, potnikov, energije, informacij ...) in tako, s pomočjo transportne infrastrukture opravljajo transportne storitve;

∗ uporaba čistejših virov energije, kot so plin, bio-goriva in elektrika, dolgoročna raba plina vprašljiva, prav tako postajajo bio-goriva manj popularna zaradi dviga cen hrane, proizvodnja elektrike pa prispeva k energetski učinkovitosti in čistemu okolju le v primeru, da uporablja kot primarni vir čisti vir energije;

∗ cestnem transportu se veliko energije zavrže, slab izkoristek motorjev na notranje izgorevanje, uporabo sekundarne energije (toplota …) dodatna količina energije, bi prispevala k večji energetski učinkovitosti, večja obremenitev tovornih vozil ne prispeva k bistveno večji porabi goriva, bi pa dodatno obremenjeval transportno infrastrukturo;

∗ uporaba novih virov pri železniških vozilih predvsem na delih, kjer so proge elektrificirane, za proizvodnjo elektrike uporabljajo čistejši/obnovljivi viri energije;

∗ dizelske lokomotive, rešitve podobne, kot pri cestnem transportu;

3. ELEMENTI TRANSPORTATransportna suprastruktura

∗ uporaba sekundarne energije, večja energetski učinkovitosti, okolju prijaznejša goriva pa lahko pripomorejo k čistejšemu okolju;

∗ povečanje kapacitet vozil do določene meje zaradi železniških gabaritov, ki bi se povečale za več, kot bi se poraba energije;

∗ racionalizacijo mora omogočiti transportna infrastruktura, kar kaže na nerazdružljivo povezanost transportne infrastrukture in suprastrukture;

∗ ladje kot suprastruktura pomorskega prometa so velik porabnik fosilnih goriv, tudi onesnaževalec, uporaba elektrike še nemogoča, pogonska sredstva plin in tudi delno bio-goriva, uporaba vodika realna, možnost gradnje morskih ploščadi za polnjenje z vodikom na velikih virih energije, na katerih bi se lahko proizvajal vodik;

∗ suprastruktura v zračnem prometu, uporaba novih virov je podobna, kot pri cestnem, saj gre v večini za uporabo novih, čistejših goriv, večja energetska učinkovitost, povečanje kapacitet;

∗ uvedba novih tehnologij v transport je tako na področju infrastrukture, kot suprastrukture zahtevna s finančnega vidika, saj so potrebna velika finančna sredstva, lastništvo pa je zelo raznoliko, poleg tega so zelo močni vplivi energetskih lobijev.

3. ELEMENTI TRANSPORTATransportna suprastruktura

3.3. Transportne tehnologije

∗ Sodobne transportne tehnologije so pripomogle k hitrosti in učinkovitosti v logistični verigi, posredno tudi k večji racionalizaciji, učinkovitosti in transporta.

∗ Tehnologija transporta, kot aktivnost predstavlja skupek gospodarskih aktivnosti, ki se uporabljajo v procesu proizvodnje transportne storitve, te aktivnosti so v neposredni povezavi z eksploatacijo, ter posredni povezavi vzdrževanja transportne infrastrukture in suprastrukture;

3.3.1 Paletizacija

∗ Paletizacija omogoča skupinsko povezavo in organizacijo delavnih sredstev in tehnoloških postopkov, je osnova za avtomatsko manipuliranje in transport določenih, dimenzijsko enakih enot, katere omogočajo prenos in hranjenje blaga od surovinske baze do končnega kupca.

∗ Poznamo več vrst palet: ravne palete, boks palete, stebrne palete in specialne palete; vsaka od teh vrst palet ima svoje različne izvedenke glede na potrebe transporta.

∗ Sredstva za delo v sistemu paletizacije so viličarji.

3. ELEMENTI TRANSPORTATransportne tehnologije

∗ Dimenzije EUR-palete po standardu UIC so 1200×800×144 mm (d×š×v).

∗ Nosilnost EUR palete:

1000 kg, če je bremenitev porazdeljena naključno po površini palete

1500 kg, če je obremenitev enakomerno porazdeljena po površini palete

2000 kg, če je obremenitev kompaktna in enakomerno porazdeljena po celotni površini palete.


∗ Pozitivni učinki paletizacije: zmanjšanje poškodb blaga, večja hitrost pretovarjanja blaga, zmanjšanje števila ročnih manipulacij, zmanjšanje delavne sile in povečanje produktivnosti, višja stopnja izkoriščenosti kapacitet, velik prihranek skladiščnega prostora, večja varnost pri delu, zmanjšanje administracije in večja energetska učinkovitosti pri pretovarjanja blaga.

∗ S paletami se transportira kar 90 % blaga, ker je v povprečju manipuliranje blaga za povprečno 15 % ugodnejše glede na ne-paletizirano blago.

∗ Negativni učinki paletizacije: energetska učinkovitost prevoznega sredstva, palete so »mrtvo« blago, ki se vozi in zavzemajo nekaj prostora, zmanjša se razpoložljiva kapaciteta transportnega sredstva, palete se med uporabo poškodujejo, uničijo, izgubijo (stroški).

3.3.2. Kontejrnerizacija

Kontejnerizacija je tehnično-tehnološko povezan skupek delovnih sredstev in tehnoloških postopkov za avtomatsko manipuliranje in transport določenih, dimenzijsko enakih enot, ki omogočajo prenos in hranjenje blaga, od surovinske baze do končnega kupca.

Kontejner ni pakiranje in ne transportni sredstvo, lahko pa ga pojmujemo, kot del transportnega sredstva, ki predstavlja prostor za blago in je unificiran za vse vrste transporta.


∗ Kontejnerizacija je transportna tehnologija, ki se je poleg paketizacije in paletizacije močno razvila v zadnjih desetletjih, sistem kontejnerizacije najbolj celovito in najbolj univerzalno povezuje posamezno kosovno blago, paletizirano blago v enoto kontejnerja in omogoča formiranje neprekinjene transportne verige od surovinske baze do končnega potrošnika.

∗ Ta tehnologija omogoča hranjenje na prostem, saj sam kontejner po konstrukciji omogoča zaščito pred določenimi vremenskimi vplivi in poškodbami.

∗ Kontejnerska tehnologija je kompatibilna tudi z drugimi transportnimi tehnologijami (RO-RO, LO-LO, bimodalni transport,..).

∗ Vrste kontejnerjev: univerzalni kontejnerji, specialni kontejnerji; obe osnovni vrsti kontejnerjev imata še podvrste, ki so prirejene posameznim vrstam tovora.

∗ Sredstva za delo s kontejnerji: specialna transportna sredstva po posameznih vejah transporta (kontejnerske ladje, tovornjaki, prikolice, helikopterji, vagoni, pretovorna mehanizacija).


∗ Kontejnerji oz. zabojniki se uporabljajo se za unitizacijo tovora, prinaša lažje in hitrejše pretovorne manipulacije.

∗ Kontejner je sestavljeni so iz školjke in poda, kateremu je lahko dodan nastavek za vilice; ograjen je z vseh strani, mora biti vzdržljiv, narejen iz negorljivih materjalov, vodno nepropusten, školjka mora imeti zaobljene robove, pod kontejnerja mora biti mehansko ojačan.

∗ Vrste kontejnerjev


∗ glede na velikost : 10, 20, 40 ft

∗ glede na namen: za splošne tovore, specialni tovor


∗ Prednosti tehnologije kontejnerizacije: zmanjšanje stroškov s pakiranjem, izključeno pretovarjanje blaga, večja varnost blaga, hitrejše manipulacije, manjši stroški skladiščenja, celovito izkoriščanje volumna prevoznih sredstev, unificiranje tehnoloških rešitev, omogoča delovanje transportne verige, skrajšuje čas transporta blaga, zmanjšuje transportne stroške, poenostavlja trgovsko-prometne administrativne posle in povečuje energetsko učinkovitost transporta-

∗ Negativni učinki tehnologije kontejnerizacije: velik začetni kapital, velika specializacija, standardizacija in avtomatizacija suprastrukture vseh vej transporta in delno tudi infrastrukture, visoko kvalificirane strokovnjake, negativen učinek kontejnerizacije pri energetski učinkovitosti prevoznega sredstva, kontejnerji so »mrtvo« blago, ki se vozi in zavzemajo nekaj prostora, zmanjša se razpoložljiva kapaciteta transportnega sredstva.

∗ Povprečno je tehnologija kontejnerizacije 25 % ugodnejša v primerjavi s konvecionalnim transportom.

∗ Kontejnerizacija lahko preko avtomatizacije pripomore k večji energetski učinkovitosti predvsem pri manipuliranju blaga (možnost uporabe električne energije).


3.3.3 RO-RO transport

∗Ta tehnologija omogoča natovarjanje in raztovarjanje blaga s pomočjo prikolic, kamionov, vlačilcev, tako da se zapelje na plovilo in iz plovila. V tem primeru gre za horizontalni natovor in raztovor blaga; RO-RO, roll on-roll off. Kopenska sredstva prevoza se preko specialnega mostu ali nakladalne rampe, ki spaja kopno s tovornim delom ladje, zapeljejo na ladjo in razporedijo po več-nivojskih palubah. Po končanem prevozu, se preko razkladalne klančine izkrcajo na kopno.

∗Sama tehnologija je vezana na dve vrsti transporta in transportne suprastrukture: ladja – kamion in omogoča enostaven prenos blaga brez zamenjave osnovnega transportnega sredstva.

∗Sredstva za delo so RO-RO ladje prirejene za cestni in železniški transport, trminali.

∗Prednosti RO-RO tehnologije: omogoča popolno integracijo cestnega in pomorskega transporta, ter železniškega in pomorskega transporta in omogoča optimizacijo transporta, povečuje možnost multimodalnega transporta »od vrat do vrat«, povečanje pre-tovornih kapacitet in možnosti, zahteva najnižje luške investicije, natovarjanje in iztovarjanje lahko poteka 24 ur, kar omogoča boljšo izkoriščenost delovnega časa, manjši stroški, optimizacijo transporta, prevoz natovorjenega blaga in transportnih sredstev energetsko bolj učinkovit in okoljsko manj obremenjujoč, kot če bi ta transportna sredstva razdaljo premagovala sama.

∗Povprečno je tehnologija RO-RO za 15 % ugodnejša v primerjavi s konvencionalnim transportom.


∗ Pomanjkljivosti: veliko »mrtvega« tovora v obliki transportnih sredstev, ki zavzemajo kapacitete in sama po sebi niso namenjena na končno destinacijo, ampak se vračajo, ne-optimalno izkoriščen tovorni prostor (30 % prostora neizkoriščenega).

∗ Značilnosti RO-RO ladij: • velika skladišča, ki spominjajo na garažo• dvigala v notranjosti ladje• notranje rampe in vozne poti, rampa spredaj in zadaj • dva glavna motorja in dva vijaka ter pogon premca• vgrajen sistem stabiliziranja• velika izguba prostora (do 50%) zaradi različnih vrst vkrcanih vozil• močna ventilacija.

• Pri RO-RO sistemu ladje delimo na: obalne RO-RO ladje, oceanske RO-RO ladje, RO-RO ladje za prevoz avtomobilov, trajekti RO-RO ladje za prevoz železniških kompozicij, tovorne, potniške ali kombinirane RO-RO ladje, RO-RO ladje za prevoz lesa (STO-RO).


∗ 3.3.4 LO-LO transport

∗ Pri tej tehnologiji gre za vertikalni natovor in raztovor blaga, LO-LO, load on-load off. ∗ Za to vrste tehnologijo potrebujemo dvigala, ki so lahko nameščena na kopnem ali pa na plovilih

samih. Ta tehnologija se uporablja predvsem za kontejnerje, mešani tovor, razsuti tovor. LO-LO tehnologija ima največjo možnost uporabe glede na delovna sredstva in predmete dela, ima najširšo uporabo v prometnih sistemih, ker se vertikalno nakladanje uporablja tudi v drugih vejah

∗ Sredstva za delo so: klasične-univerzalne, pol-namenske in specializirane trgovske ladje in pre-tovorna mehanizacija na ladjah in kopnem, FO-FO ladje, bulk-carrier ladje za razsuti tovor, žerjavi (obalni ali plavajoči), ladijski nakladalci za razsuti tovor, razni transporterji (naprave za kontinuirano delovanje), linijsko premične naprave za natovarjanje ladij, nakladalci barž, grabila in zajemala za razsuti tovor, sesalni in tlačni

∗ Prednosti: optimizacije transportne infrastrukture in suprastrukture, varen, hiter racionalen pretovor blaga, maksimiranje tehnično-tehnoloških-organizacijskih učinkov transporta, energetska in tehnološka prednost te tehnologije je predvsem v tem, da je prevoz natovorjenega blaga in transportnih sredstev energetsko učinkovitejši in okoljsko manj obremenjujoč, kot če bi ta transportna sredstva razdaljo premagovala sama (tudi če bi to bilo mogoče).

∗ Pomanjkljivosti: ne-optimalne pre-tovorne manipulacije, manipulacije veliko »mrtvega« tovora v obliki transportnih sredstev, ki zavzemajo kapacitete in sama po sebi niso namenjena na končno destinacijo, ampak se vračajo.


3.3.5. FO-FO transport

∗ Ta tehnologija (FO-FO, float on-float off ali LASH) je kombinacija horizontalnega in vertikalnega natovarjanja in raztovarjanja plovil. Tehnologija je omogočila enostaven prenos blaga brez zamenjave osnovnega transportnega sredstva barže.

∗ Uporablja se predvsem za natovor-raztovor barž (barže ali maone predstavljajo transportno enot, ko so v matični ladji in transportno sredstvo, ko niso v matični ladji, niso standardizirane, dolžina 19 m, širina 9 m, višina 4 m, nosilnost cca. 370, največje tudi 850 t), ki nosijo razsuti ali tekoči tovor na ladjo »matico«.

∗ Sredstva za delo: matične ladje (LASH, SEA-BEE, BEACAT), barže.

∗ Potek dela po FO-FO tehnologiji:

∗ barže (plavajoči kontejnerji) v pristanišču, na terminalu naložijo s tovorom, s pomočjo pristaniške mehanizacije

∗ napolnjene barže nato potiskajo ali vlečejo ( z vlačilci remorker-ji) do mesta, kjer je zasidrana matična FO-FO ladja

∗ s pomočjo dvigala na ladji dvignejo barže s tovorom vred na ladjo in jih s posebnimi prenosniki razmestijo po ladji

∗ barže potujejo skupaj z ladjo∗ v namembnem kraju po obratnem postopku barže izkrcajo, jih potiskajo ali vlečejo do mesta

praznjenja in raztovorijo.

3. ELEMENTI TRANSPORTA3.3.5. FO-FO transport

Prednosti:

∗omogoča popolno integracijo pomorskega in rečno-kanalskega-jezerskega transporta,

∗energetska in tehnološka prednost, prevoz natovorjenega blaga in transportnih sredstevenergetsko učinkovitejši in okoljsko manj obremenjujoč, kot če bi ta transportna sredstva razdaljo premagovala sama.

∗omogoča transport ''od vrat do vrat'' in vključujejo številne udeležence na velikih razdalj

∗najboljši rezultati v tem sistemu so, ko se v prihodu in odhodu blaga do morja uporablja rečni transport

∗FO-FO sistem skrajšuje zadrževanje ladij na sidriščih blizu luk (učinki pretovora LASH je 1500-2000 ton/h), razmerje plovba-pristanišče je najboljši med vsemi ladjami (80:20)

∗FO-FO ladje lahko služijo za prevoz kontejnerskih ladij

∗LASH ladje pomagajo pri varčevanju operativnih stroških.

∗Poznamo tri FO-FO sisteme : SEABEE ladja (morska čebela), BACAT (barges aboard catamaran - barže na katamaranu), LASH (lighter aboard ship - barže na ladji).


Pomanjkljivost:

∗ veliko »mrtvega« tovora v obliki transportnih sredstev (barž), ki zavzemajo kapacitete in sama po sebi niso namenjena na končno destinacijo, ampak se vračajo.

∗ barže nimajo lastnega pogona

∗ barže nimajo posadke

∗ vremenske vplivi pri dviganju in spuščanju (valovi)

∗ odpor luških delavcev (ker se delo opravlja brez njih)

∗ ta transportna tehnologija ni dosegla pričakovanega nivoja uporabe

∗ barže niso standardizirane (množična uporaba povzroča zaplete).

∗ Tehnologija se je razvila zaradi visokih stroškov pretovarjanja tovora v pristaniščih, pogoste zasedenosti pristanišč, dolgega zadrževanja ladij v pristaniščih in velikih investicij v moderno opremljena pristanišča, terminale in pristaniško infrastrukturo.

∗ Za to tehnologijo je karakteristično horizontalno in vertikalno nakladanje in razkladanje s pomočjo barž z različnimi tovori, značilna je unitizacija tovora (združevanje več manjših enot tovora v velike enote tovora) opravljajo izven pristanišč, brez pomoči pristaniške mehanizacije. Tehnologija povezuje pristanišča na morski obali s pristanišči v notranjosti ob rekah, jezerih in kanalih.


3.3.6 RO-RO/LO-LO transport

∗ Gre za kombinacijo prej omenjenih tehnologij RO-RO in LO-LO, torej vertikalnega in horizontalnega pretovarjanja in je vezana na dve vrsti transporta in dve vrsti transportne suprastrukture, to so specializirane ladje s tehnično-tehnološkimi-eksploatacijskimi značilnostmi, ki omogočajo pretovor RO-RO (cestna vozila, železniška vozila) in LO-LO konvencionalen tovor.

∗sredstva za delo so enaka, kot pri tehnologijah, ki jih povezuje in uporablja ta transport in so bila že opisana

∗prednosti in slabosti izhajajo iz že opisanih pri teh tehnologijah transporta.


3.3.7 Huckepack transport (oprtni transport)

∗Za to transportno tehnologijo se uporablja tudi izraz oprtni transport. Gre za neke vrste RO-RO železniški transport, kjer se cestna prevozna sredstva natovori na železniške vagone.

∗Za premagovanje določene razdalje se tovorno sredstvo – kamion ali le prikolica se natovori na vlak – drugo tovorno sredstvo in odpelje do pre-tovornega centra. Končno dostavo blaga pa opravi kamion.

∗Huckepack je specifična tehnologija transporta, za katero je značilen horizontalen ali vertikalen pretovor blaga skupaj s cestnim transportnim sredstvom na železniške vagone in prevoz po železnici, nato pa prevoz blaga naprej s cestnimi transportnimi sredstvi, omogoča veliko integracijo cestnega in železniškega transporta, optimiziranje učinkov obeh transportov, maksimiziranje tehnično-tehnoloških-organizacijskih in ekonomskih učinkov. Poznamo tri tipe huckepack transportne tehnologije:

∗huckepack A, horizontalno natovarjanje kamionov s prikolicami na vagone z nizkim podom,

∗huckepack B, na vagone se horizontalno ali vertikalno natovorijo le prikolice kamionov,

∗huckepack C, na vagone se vertikalno natovorijo le posebni kesoni kamionov.


∗ Sredstva za delo: specialni železniški tovorni vagoni, specialna cestna vozla in prikolice, huckepack terminali.

∗ Na razvoju Hucke - pack sistema so vplivali naslednji faktorji:

o preobremenjene ceste (cestne mreže)

o stalna rast stroškov v cestnem transportu

o želja, da se ponovno del tovora preusmeri iz ceste na železnico

o slab izkoristek marš-rutnih vlakov

o nelojalna konkurenca med cesto in železnico

o hrup, onesnaževanje.

∗ Energetska učinkovitost Huckepack tehnologije je odvisna predvsem od transportne infrastrukture in suprastrukture glavnih vej transporta, železniškega in kamionskega.

∗ V primerjavi s konvencionalnim transportom je tehnologija huckepack transporta ugodnejša za 10-20 %.


Prednosti: ∗omogoča prevoz »od vrat do vrat«, brez prekladanja tovora ∗optimizacija obeh vrst transporta, nižji stroški transporta ∗tehnologija omogoča energetsko bolj učinkovit in okolju bolj prijazen način transporta, okoljsko manj obremenjujoč, kot če bi ta transportna sredstva razdaljo premagovala sama, ∗hitre pre-tovorne manipulacije, hitrejši obrt vozil, nižji stroški (gorivo, cestnine, servis, voznik),∗preprost, hiter, varen, fleksibilen z manj udeležencev,∗fleksibilna uporaba 24 ur na dan, tudi v neugodnih vremenskih razmerah, ob vikendih in praznikih∗hiter pretok blaga in omogoča koncept JIT (Just in time).

z vidika cestnega prevoza:∗krajši čas vožnje (manj ur vožnje za šoferja)∗manjši stroški za voznika∗razbremenitev cest, manj nezgod in stroškov vzdrževanja cest∗manjša uporaba goriva, maziva in gum∗daljša življenjska doba cestnih vozil (tovornjakov)

z vidika železnice:∗vračanje dela tovora iz cest na železnico∗prevzemanje visoko-tarifnega blaga (boljši zaslužki)∗opravlja se na srednjih in velikih razdaljah


Pomanjkljivosti:

∗veliko »mrtvega« tovora (različno od tipa huckepack transportne tehnologije) v obliki transportnih sredstev, ki zavzemajo kapacitete in sama po sebi niso namenjena na končno destinacijo, ampak se vračajo,

∗dodatne investicije za infrastrukturo in suprastrukturo, dodatni stroški na terminalih, večtovora na železnici,

∗dražja suprastruktura, omejitve pri železniškem profilu, pri Hucke-Pack sistemu se uporabljajo specialni vagoni (plato vagoni), ki so dvakrat dražji.


3.3.8 Bimodalni transport

∗Ta tehnologija je v uporabi predvsem v železniškem transportu, v katerem se s pomočjo dodatnih sklopov (sistem z dodatnimi železniškimi kolesi) omogoči prevoz kamionskih prikolic po tirih. Ti sklopi niso vagoni, ampak le del podvozja, kjer so umeščena železniška kolesa. Ločimo več tipov prikolic, glede na tehnično izvedbo prevoza po cesti in železnici. Uporaba tovrstne tehnologije je še zelo omejena in še ni prišla do razcveta.

∗Sredstva za delo: specialne bimodalne prikolice različnih tehničnih izvedb, bimodalni terminali.

∗Prednosti: nezahtevni terminali za pretovor, hiter pretovor, velik pomen v nerazvitih gospodarstvih, kjer ni transportnih terminalov, optimizacija tehnično-tehnoloških postopkov,

∗Slabosti: omejitve z železniškimi gabariti, omejitve s hitrostmi, nezadovoljiva vzdržljivost in življenjska doba prikolic zaradi velikih obremenitev v železniškem prometu.

∗V primerjavi s konvencionalnim transportom je tehnologija bimodalnega transporta ugodnejša za cca. 20 %.


3. ELEMENTI TRANSPORTATransportni intelektualni kapital

3.4. Transportni intelektualni kapital

∗Intelektualni kapital v transportu je skupek organizacijski procesov, patentov, znanj, človeških resursov in izkušenj, transformirano v nekaj vrednega za podjetje. Predstavlja znanje, ki se nahaja znotraj podjetja ali posameznika in omogoča izkoriščanje konkurenčnih prednosti. Intelektualni kapital v podjetju predstavlja vse ljudi in njihova znanja, sposobnosti, kreativnost, inovativnost, izkušnje, kulturo, motivacijo… in mreže, preko katerih se to prenaša.

∗Glede na gornjo definicijo so transportni intelektualni kapital vsa znanja, izkušnje, patenti, procesi, inovativnost, kreativnost, kultura in motivacije, ki se nanašajo na transportno industrijo.

∗Transportni intelektualni kapital je tudi sistem transportnih menedžerjev in specializiranih transportnih strokovnjakov z vsemi njihovimi eksplicidnimi, implicidnimi, multidisciplinarnimi znanji, sposobnostmi, kreativnostjo, veščinami, izkušnjami, motivacijo, bazami podatkov, informacijskimi mrežami, organizacijsko kulturo, znamkami transportnih proizvodov, informacijah o potrošnikih, dobaviteljih in kvaliteti odnosov na vseh tržiščih.

∗ Transportni intelektualni kapital je ključen pri razumevanju, razvoju, testiranju in implementiranju novih tehnično-tehnoloških rešitev za uporabo novih obnovljivih virov energije za trajnostni razvoj transporta in ekološko prijaznih tehnologij.

3. ELEMENTI TRANSPORTAInformacijske tehnologije

3.5. Informacijske tehnologije

∗Informacijske tehnologije so skupek inteligentnih, avtomatiziranih, informatiziranih, telekomunikacijskih postopkov, ki omogočajo proizvodnjo, shranjevanje, distribucijo in izmenjavo podatkov – informacij, med transportnimi subjekti v mikro-, met

Documents

TME-predavanja 14-15.pptx [Samo za branje] - SCPET · 2015. 12. 4. · ∗ Logistika ima pomembno vlogo v transportu, predstavlja spremljevalni menedžment, saj obsega proces koordinacije