Transportni menedžment, predavanja

TRANSPORTNI MENEDMENT2014/2015

Skupno tevilo ur: 72

Predavatelj: Ludvik Pevec

55%-64% 6

65%-74% 7

75%-84% 8

85%-94% 9

95%-100% 10

pisni izpit; 8 vpraanj ( 2x20% + 6x10%)

Ocenjevanje pisnih izpitov

kolokvij, izpit

90% obiskanost predavaj: +10% pri izpitu seminarska naloga: +10% pri izpitu

PS: pogoj pozitivna ocena pri izpitu

Ogled servisne delavnice za vzdrevanje lokomotiv Lj-Moste

bonusi

t. TEMA Predvideno tevilo tudentov

Ime in priimek tudenta/ke

1. Znailnosti razvoja transportne infrastrukture v svetu. 1

2. Znailnosti uvedbe novih transportnih tehnologij v svetu. 1

3. Razvoja transporta v prihodnje na ravni EU. 1

4. Okolju prijazne tehnologije v transportu in njihova uporaba. 4

5. Menedment v funkciji racionalizacije transportnih storitev. 1

6. Vloga menedmenta v globalnem transportnem sistemu. 1

7. Znailnosti razvoja transportne suprastrukture v svetu. 1

8. Menedment, kljuni dejavnik odnosov v podjetju. 3

9. Specifike transporta v izbranem podjetju, monosti za racionalizacijo in razvoj (podjetje izbere tudent).

4

10. Menedment, faktor razvoja v transportu. 1

Seminarske naloge

2. TEORETINE ZNAILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJE 2.1. Definicije pojmov, pomen in funkcija transporta 2.2. Vrste transporta 2.2.1. Cestni transport 2.2.2. elezniki transport 2.2.3. Zrani transport 2.2.4. Pomorski transport 2.2.5. Reni in jezerski transport 2.2.6. Telekomunikacijski promet 2.2.7. Ostale vrste transporta 2.3. Specifinost transportne industrije 2.4. Pomembni elementi proizvodnje transportnih storitev 1.4.1. Delovna sredstva 1.4.2. Predmeti dela 1.4.3. Delovna sila 2.5. Pomen in pomembnost transporta

Pregled snovi

3. ELEMENTI TRANSPORTA

3.1. Transportna infrastruktura

3.2. Transportna suprastruktura

3.3. Transportne tehnologije

3.3.1. Paletizacija

3.3.2. Kontejnerizacija

3.3.3. RO-RO transport

3.3.4. LO-LO transport

3.3.5. FO-FO transport

3.3.6. RO-RO/LO-LO

3.3.7. Huckepack

3.3.8. Bimodalni transport

Pregled snovi

3.4. Transportni intelektualni kapital

3.5. Informacijske tehnologije

3.6. Inteligentni transportni sistemi

3.7. Organiziranje transportnih podjetij

3.8. Finanni potencial transportnih podjetij

3.9. Transportno pravo

3.10. Ekologija transporta

3.11. Transportne verige in mree

3.12. Logistine storitve v transportni industriji

3.13. Stroki poslovanja transportnih podjetij

3.14. Blagovni tokovi

3.15 Tokovi potnikov

3.16 Kvaliteta transportnih storitev

3.17 Energija v transportu

3.18 loveki viri

3. 19 Predmeti transportne storitve

3.20 Ostali elementi transporta

Pregled snovi

4. VPLIV TRANSPORTA NA ONESNAEVANJE OKOLJA 4.1. Onesnaevanje zraka 4.2 Hrup 4.3 Onesnaevanje zemlji in voda 4.4 Vpliv cestnega transporta na okolje 4.5 Vpliv eleznikega transporta na okolje 4.6 Vpliv pomorskega transporta na okolje 4.7 Vpliv zranega transporta na okolje 4.8 Maziva v transportu 4.8.1 Teorija mazanja 4.8.2. Olja v transportu 4.8.3 Pridobivanje olj 4.8.4. Lastnosti olj

Pregled snovi

5. EKONOMIKA IN STROKI V TRANSPORTU 5.1. Ekonomika transportu 5.2. Stroki v transportu

6. MENEDMENT 6.1. Organizacija 6.1.1. Hierarhina organizacija 6.1.2. Ne-hierarhina organizacija 6.2. Tradicionalen tip podjetja 6.3. Sodoben tip podjetja 6.4. Zgodovinski pogled na organizacijo 6.5. Organizacije struktur 6.5.1. Funkcijska struktura 6.5.2. Produktna struktura 6.5. 3. Matrina struktura 6.5.4. Projektna struktura 6.5.5. Noveje oblike struktur organiziranosti

Pregled snovi

7. TRENDI SPREMINJANJA ORGANIZACIJE 7.1. Prvi nain 7.2. Drugi nain 7.3. Tretji nain 7.4. etrti nain 7.5. Peti nain

8. SPREMINJANJE DELOVNEGA MESTA 8.1. Tipi lovekih drub 8.2. Rastoa dinamika spreminjanja podjetja 8.3. Spreminjanje miljenja o delu 8.4. Spreminjanje pristopa k delu 8.5. Spreminjanje oblike dela 8.6. Stalnost v usposabljanju 8.7. Investiranje v inovativne kadre

Pregled snovi

9. FUNKCIJE MENEDMENTA 9.1. Nartovanje

9.1.1. Ocena obstojeega stanja v poslovanju

9.1.2. Raziskovanje poslovnega okolja

9.1.3. Opredelitev ciljev

9.1.4. Predvidevanje stanja v podjetju

9.1.5. Opredelitev ukrepov in virov za izvedbo

9.1.6. Ocena predvidenih poslovnih rezultatov po izvedbi ciljev

9.1.7. Kontrola in potencialno spreminjanje nartov podjetja

9.1.8. Komuniciranje med zaposlenimi o nartovanju

Pregled snovi

9.2. Organizacija

9.2.1. Opredelitev potrebnega dela

9.2.2. Soodvisnost med potrebnim delom in zadolitvami sodelavcev

9.2.3. Snovanje skupin

9.2.4. Zahteve za izvajanje dela

9.2.5. Ocenjevanje potencialne izvedbe

9.2.6. Horizontalne in vertikalne povezave med zaposlenimi

9.2.7. Kontrola in potencialno spreminjanje organiziranja

9.2.8. Komuniciranje med zaposlenimi v organizaciji

Pregled snovi

9.3. Kadrovanje

9.3.1. Pridobivanje potencialnih sodelavcev

9.3.2. Izbiranje novih sodelavcev

9.3.3. Spoznavanje strokovnih in osebnih potencialov sodelavcev

9.3.4. Usposabljanje zaposlenih in osebni razvoj

9.3.5. Kontrola in ocenjevanje rezultatov kadrovanja

9.3.6. Komuniciranje o kadrovanju

Pregled snovi

9.4. Vodenje 8.4.1. Komuniciranje s sodelavci o ciljih poslovanja 8.4.2. Opredeljevanje standardov za izvedbo dela 8.4.3. Odnosi med vodjo in sodelavci 8.4.4. Motiviranje sodelavcev 8.4.5. Kontrola in ocenjevanje vodenja 8.4.6. Komuniciranje o vodenju

9.5. Kontroling 8.5.1. Uveljavljanje standardov kontrolinga 8.5.2. Primerjanje stadnardov kriterijem za izvedbo 8.5.3. Kontrola in ocenjevanje kontrolinga 8.5.4. Komuniciranje o kontrolingu

Pregled snovi

10. DIMENZIJE, STRATEGIJE PODJETJA

10.1. Temeljna usmeritev podjetja

10.2. Komunikacija z zunanjim okoljem

10.3. Podroje konkurennosti

10.4. Kriteriji presojanja sprememb

10.5. lovek in motivacija

10.6. Dejavniki organiziranosti podjetja

10.7. Obvladljivost organizacijske enote (OE)

10.8. Razlini pristopi k organiziranju

Pregled snovi

11. DELO MENEDERJA 11.1. Vloga v medosebnih odnosih 11.2. Vloga pri zagotavljanju informacij 11.3. Vloga pri odloanju 11.4. Standardizacija dela 11.5. Snemanje delovnih postopkov 11.6. Racionalizacija dokumentov 11.7. Delo v skupini in motiviranje zaposlenih 11.8. Poznavanje ciljev 11.9. Znanje in praksa 11.10. Delovni proces in poslovne funkcije 11.11. Poslovni rezultati 11.12. Samopotrjevanje

Pregled snovi

12. IZHODIA ZA ODLOANJE O DELU V SKUPINI 12.1. Vplivi na delo v skupini 12.2. Struktura skupine 12.3. Proces komuniciranja v skupini 12.4. Naloge v skupini 12.5. Povezave med skupinami 12.6. Izboljana koordinacija dela med sodelavci 12.7. Optimalno razporejanje virov za delo 12.8. Merjenje izvedbe dela v skupini 12.9. Pripadnost 12.10. Metode dela v skupini 12.11. Spoznavanje z delom v skupini 12.12. Vodenje poslovnega sestanka in diskusija 12.13. Viharjenje idej 12.14. Poslovne igre 12.15. Sociogram 12.16. Analiza delovnega mesta 12.17. Vodenje s pomojo ciljev

Pregled snovi

13. MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH 13.1. Potrebe po motivaciji 13.2. Znailnosti motivacije

14. ZNAILNOSTI MENEDIRANJA V TRANSPORTU

15. TIP ORGANIZACIJE IN STRUKTURE V TRANSPORTNIH PODJETJIH

16. ZNAILNOSTI POSAMEZNIH FUNKCIJ MENEDMENTA V TRANSPORTU 16.1. Nartovanje v transportu 16.1.1. Nartovanje v cestnem transportu 16.1.2. Nartovanje v eleznikem transportu 16.1.3. Nartovanje v zranem transportu 16.1.4. Nartovanje v pomorskem transportu

Pregled snovi

16.2. Organiziranje v transportu

16.2.1. Organiziranje v cestnem transportu

16.2.2. Organiziranje v eleznikem transportu

16.2.3. Organiziranje v zranem transportu

16.2.4. Organiziranje v pomorskem transportu

16.3. Kadrovanje v transportu

16.3.1. Kadrovanje v cestnem transportu

16.3.2. Kadrovanje v eleznikem transportu

16.3.3 Kadrovanje v zranem transportu

16.3.4. Kadrovanje v pomorskem transportu

16.4. Vodenje v transportu

16.5. Kontroling v transportu

Pregled snovi

Razvoj transporta

zametki v 13 st.

parni stroj (1769, James Watt)

1825 eleznica

v 20 st. hiter razvoj (motor z notranjim izgorevanjem)

1. Uvod

2.1. Definicije pojmov, pomen in funkcija transporta

Transport je specializirana gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s premeanjem ljudi, stvari, blaga, energije v geografskem prostoru in asovni dimenziji. To premeanje poteka na razlinih transportnih poteh, s pomojo tehninih sredstev transportnih sredstev in na podlagi ustrezne organizacije. Najpomembneje znailnosti storitev v transportu so:

neoprijemljivost, storitev se ne da videti, okusiti, obutiti, sliati.

neloljivost, storitev ni loena od izvajalca, temve zahteva njegovo navzonost.

spremenljivost, kakovost storitve se lahko bistveno razlikuje v odvisnosti od mnogih faktorjev.

minljivost, storitev ne moremo shraniti, to pa zahteva dobro usklajevanje ponudbe in povpraevanja, ne da se skladiiti.

Pomembno je loiti izraza promet in transport, saj se oba termina pogosto zamenjujeta, promet je iri pojem kot transport, saj obsega poleg transporta e doloene operacije, ki posredno in neposredno podpirajo transportno storitev, ter komunikacije (informacijske tehnologije).

2. TEORETINE ZNAILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJE

Definicije pojmov, pomen in funkcija transporta

Promet obsega transport vkljuno z vsemi operacijami v zvezi s prevozom blaga in potnikov in tudi komunikacije. Pod operacije se razumejo: natovarjanje, iztovarjanje, pretovarjanje, sortiranje, premeanje, skladienje, zlaganje, polnenje in praznenje kontejnerjev, oznaevanje,.., vse te operacije se nanaajo na transport blaga in potnikov, potni, telkomunikacijski promet.

Teorija sistemov definira sistemsko razmiljanje in analiziranje, osnova sistemske teorije je, da se lahko vse pojave v prometu razloimo s pomojo sistema in njegovih podsistemov.

Transportni sistem se definira, kot sistem medsebojno potrebnih in medsebojno vplivajoih podsistemov in elementov, ki s pomojo transportne infrastrukture in supratstrukture, intelektualnega kapitala in drugih elementov omogoajo proizvodnjo transportne storitve, oz. transporta blaga in potnikov, v doloenih asovnih in prostorskih dimenzijah.

Najpomembneji elementi transportnega sistema: po vertikali: tehnini elementi, tehnoloki elementi, organizacijski elementi, ekonomski elementi,

pravni elementi, elementi intelektualnega kapitala, ekoloki elementi, ostali elementi; po horizontali: pomorski transport, cestni transport, elezniki transport, zrani transport, potni

transport, reni transport, kanalski transport, jezerski transport, cevni transport, iniki transport, vesoljski transport, taxi transport, telekomunikacijski promet.

Izraz transport je sopomenka izrazu prevoz, ta zajema prenos, premeanje, prevaanje, transportiranje stvari, materiala, blaga, ivali, potnikov z enega na drugo mesto, pri emer se premaguje prostorske in asovne dimenzije in ima pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva in drube, saj bistveno vpliva na delitev dela in resursov v svetu.



Logistika ima pomembno vlogo v transportu, predstavlja spremljevalni menedment, saj obsega proces koordinacije vseh nematerialnih aktivnosti, ki se morajo izpeljati, da bi se ena storitev izpeljala na efektiven nain v smislu celovite storitve v odnosu do kupca. Pojem splone ali univerzalne logistike zajema sledea aktivnosti: proizvodnjo, predelavo, obdelavo, dodelavo, vzdrevanje, pakiranje, oznaevanje, zlaganje, pretovarjanje, tehtanje, skladienje, polnjenje in praznjenje, deratizacijo, pedicijo, agencijo, zavarovanje, carinjenje, kupoprodajo, distribucijo, marketing, kalkulacijo, menedment, financiranje, kontroling, nadzor izvedbe doloenih aktivnosti, pravno-ekonomsko regulacijo odnosov med sodelujoimi v logistinih procesih.

Logistine verige opravljajo dve temeljni funkciji: fizino funkcijo in trno posredniko funkcijo.

Fizina funkcija logistine verige se nanaa na materialne tokov znotraj logistine verige, torej transport surovin in materiala, delov, polproizvodov in proizvodov na pravo mesto.

Logistika kot aktivnost, je skupek planiranih, koordiniranih, reguliranih in kontroliranih nematerialnih aktivnosti (funkcij, procesov, poslov, operacij ..) s katerimi se funkcionalno in delo-tvorno povezujejo vsi delni procesi obvladovanja prostorskih in asovnih transformacij materiala, dobrin, znanja, kapitala, informacij v zanesljive in hitre, racionalne edinstvene logistine procese, pretoke materiala, dobrin, znanja, kapitala, informacij od poiljatelja (toke prevzema; skladie, terminal, baza, prodajalca) preko tok koncentracije do toke prevzema (kupca, skladia, terminala, uvoznika, potronika) s ciljem, da se z minimalnimi vloenim potencialom in resursi maksimalno zadovoljijo zahteve tria.



2.2. Vrste transporta

Transport delimo po ve razlinih kriterijih:

glede na namen na: javni transport, notranji transport, transport za lastne potrebe, glede na teritorialni obseg delovanja: nacionalni, mednarodni transport, glede na predmet transporta: tovorni transport, potniki transport, specifini transport, glede na organizacijo: linijski transport, prosti transport, taksi transport, glede na vrsto transportnih poti: vodni transport, kopenski transport, zrani transport,

transport v vesolju, telekomunikacijski promet, glede na specifike predmeta transporta, transportnih sredstev in transportnih poti: cestni

transport, elezniki transport, zrani transport, pomorski transport, reni transport,jezerski transport, kanalski transport, telekomunikacijski promet, cevovodni transport, iniki transport, vesoljski transport.

V celotnem transportu odpade na cestni transport v Evropi kar 79 % vsega transporta, 14 % odpade na eleznico in le slabih 7 % na reni transport. Podatki kaejo na velik obseg cestnega transporta, se pa kae trend rasti eleznikega transporta, tako potnikega kot tudi tovornega. Analize pa kaejo, da obseg transport na vseh segmentih raste, delei posameznih panog pa varirajo v odvisnosti od povpraevanja.


Vrste transporta

Transportna aktivnost pomeni premeanje oseb in blaga v asu in prostoru, proizvodnja transportne storitve pa pomeni premeanje resursov preko doloenih poti na razline destinacije v prostoru v razlinih asovnih obdobjih.

Najpomembneji elementi transportne industrije so: transportna infrastruktura, transportna suprastruktura, intelektualni kapital, finanni kapital, energija in predmeti transportiranja.

Prevoz ali transport je s prevozno pogodbo opredeljen kot zaveza prevoznika, da bo stvari, blago prepeljal v namembni kraj in jo tam izroil prejemniku ali drugi pooblaeni osebi, ki jo doloi prejemnik, poiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku izplaal v pogodbi doloeno prevoznino.

Ekonomski vidik transporta se kae predvsem pri izgradnji infrastrukture, proizvodnji transportnih sredstev, organizaciji transporta, eksploataciji transportne infrastrukture in suprastrukture, ceni transportnih storitev, konkurenci med izvajalci transportnih storitev.


Vrste transporta

2.2.1. Cestni transport Danes ima cestni promet poleg pomembne gospodarske funkcije tudi izrazito socialno funkcijo, saj z

gosto cestno mreo prispeva k razvoju oddaljenih in gospodarsko zaostalih podroij.

1859 so v ZDA odkrili prvi izvir nafte

1877 Nicolas Otto, bencinski motor

Nicolas August Otto (1832-1892)


Cestni transport

Ottov motor


Cestni transport

Ottov dvotaktni motor Bencinski 4-taktni motor danes


Cestni transport

1892 Rudolf Diesel, dizel motor

Diesel motor

Rudolf Diesel (1858-1915)

Prednosti cestnega transporta se kaejo tudi v ekonomskih in tehninih karakteristikah vozil:

visok nivo hitrosti, fleksibilnost,razvejana mrea transportnih poti, zanesljivost relativno dolga ivljenjska doba infrastrukture in suprastrukture, lahko manevriranje in velika udobnost vonje, velikost in tea vozila prilagojena tovoru ...

Slabosti cestnega transporta:

slaba energetska uinkovitost,ekoloko manj sprejemljiv,omejen pri tei in velikosti tovora,vse draja uporaba infrastrukture,povzroa veliko eksternih vplivov (kvaliteta ivljenja ob cestah, nesree ).


Cestni transport


Cestni transport

Sodobni tovornjak za tovor Sodobni bus za potnike


Cestni transport

1885 Karl BenzGottlieb Daimler1887


Cestni transport

2.2.2 elezniki transport

elezniki transport je voden nain kopenskega transporta oz. prevoza, namenjenega za vlake (suprastruktura), ki s elezniko infrastrukturo prevaajo tako potnike, kot tovor od zaetne do ciljne toke v doloeni asovni dimenziji.

elezniki transport je eden od najbolj energetsko uinkovitih nainov motoriziranega kopenskega transporta. Pod normalnimi pogoji vlak porabi 50 do 70 odstotkov manj energije za prevoz dane tone tovora (oz. danega tevila potnikov), kot pa cestni transport.

Veina eleznikih sistemov, med drugim tudi sistemi podzemne in mestne eleznice, je mono subvencioniranih, in niso nikoli ali pa zelo redko dobikonosni. Tako je potniki promet v veini drav e vedno odvisen od dravnih subvencij, tovorni promet pa v precej dravah postaja uinkoviteji in dobikonosen tudi v Sloveniji.

elezniki transport se v osnovi deli na potniki in blagovni transport, pri emer zajema potniki transport predvsem prevoz potnikov, medtem ko tovorni transport zajema prevoz blaga po eleznici, obe vrsti transporta sta v osnovi enaki, vendar po funkciji zelo razlini. Vloga eleznikega transporta je tako v sistemu transporta, kot tudi v drubi zelo velika

elezniki transport je bil dolga leta nosilec kopenskega transporta, saj so proge zaeli graditi prej kot sodobne ceste. Danes se dele eleznikega transporta spreminja glede na potrebe je pa v zadnjih letih opazen trend rasti, tako v Sloveniji kot tudi v EU.


elezniki transport

Energetska uinkovitost eleznikega transporta v primerjavi s cestnim pa je bistveno vija, prav tako je obremenjevanje okolja veliko manje. Pri eleznikem transportu se v osnovi uporabljata dva energenta nafta za dizelske lokomotive-vlake in elektrika za pogon elektro lokomotiv-vlakov.

Prednosti: dobra energetska uinkovitost glede na kopenski transport, manje onesnaevanje na enoto prepeljanega blaga, ekoloko bolj sprejemljiv, povzroa manj eksternega vpliva, omogoa veje gabarite glede tee in velikosti tovora, omogoa velike hitrosti, varnost prevoza, udobje prevoza, hitrost prevoza, zanesljivost prevoza, optimalna izkorienost infrastrukture, tonost, precejnja neodvisnost glede na vremenske razmere, relativno nizke cene.


elezniki transport

Slabosti:

slaba razvejanost eleznike infrastrukture, draga eleznika infrastruktura in vzdrevanje, draga eleznika suprastruktura in vzdrevanje, ne dosega vseh uporabnikov, zamude, dostopnost do infrastrukture, nefleksibilnost, slaba konkurennost na trgu transportnih storitev na kratkih razdaljah.

Kot pri drugih vrstah transporta sta pomembna oba faktorja transporta eleznika infrastruktura (tiri, postaje, mostovi, tuneli, telekomunikacijske naprave, skladia, zgradbe, drugi objekti, ki omogoajo izvajanje transporta, signalno-varnostne naprave) in eleznika suprastruktura (lokomotive, vlakov in vagonov). elezniki transport tako s pomojo eleznikih tirov (irina 1435mm) in prevoznih sredstev omogoa racionalen, energetsko in okoljsko bolj ugoden nain prevoza potnikov in blaga kot cestni transport.

eleznika vozila se v osnovi delijo na: vlena vozila (lokomotive, motorni vlaki) in vleena vozila (potniki, tovorni vagoni. Vlena in vleena vozila pa se nadalje delijo glede na svoje karakteristike in namen.


elezniki transport

Slovenske eleznice

Razvoj eleznikega prometa na obmoju Republike Slovenije se je zael relativno zgodaj in ni bistveno zaostajal za vodilnimi evropskimi dravami na tem podroju, prve aktivnosti za gradnjo prog so se priele v zaetku 19. stoletja, 1836 prva dela v zvezi z gradnjo proge in e leta 1846 je pripeljal prvi vlak v Maribor, 16. septembra leta 1849 je bila odprta proga June dravne eleznice do Ljubljane.

Najveja teava eleznikega transporta je dostopnost (ni tako razvejan kot cestni) in prilagodljivost (v veliki meri posledica dravne regulacije). Teava eleznice je predvsem v tem, da ne mora konkurirati pri hitrosti in mobilnosti s kamionskim transportom, na kratkih razdaljah (Slovenija), prav tako se meje pri strokovni uinkovitosti.

Preko ozemlja Republike Slovenije potekata dva ez-evropska eleznika koridorja. Zaradi intenzivnejega politinega in gospodarskega sodelovanja med evropskimi dravami in dravami Srednje in Vzhodne Evrope po letu 1990 se je pokazala potreba po zasnovi ez-evropske transportne mree, ki bi vkljuevala vse vrste transporta (cestni, elezniki, vodni, letalski) in te zdruilo po vsej Evropi. V eleznikem transportu omreje sestavlja deset ez-evropskih koridorjev.


elezniki transport

V. koridor:

Benetke - Trst/Koper - Ljubljana - Maribor - dravna meja Slovenija/Madarska -Budimpeta - dravna meja Madarska/Ukrajina - Uzgorod - Lvov - Kijev

X. koridor:

Salzburg - Beljak Jesenice - Ljubljana - Zidani Most - Dobova - Zagreb - Beograd -Ni - Skopje - Solun, z vejo Gradec - Maribor Zidani most

V in X evropski elezniki koridor eleznika mrea v Sloveniji


elezniki transport

Razvoj


elezniki transport


elezniki transport

VOZILA Slovenskih eleznic

Vlena vozila (lokomotive, motorni vlaki)

elektro - motorni vlak Siemens 312

leto izdelave: 2002, Siemens, Nemija

pogon: elektro, DC: 3 KV

mo: 1000 KW

tevilo vozil: 30

dolina: 56 m

tevilo sedi: 180+10 (+156 stiji)

max hitrost: 140 km/h

tea: 114 t

zasedba: enojna

potniki vlak


elektro - motorni vlak 310

leto izdelave: 2000, Fiat, Italija


mo: 2000 KW

tevilo vozil: 3

dolina: 81.2 m

tevilo sedi: 164+2


tea: 164 t

zasedba: enojna

potniki vlak, z nagibno tehniko

za visoke hitrosti

dosega veje hitrosti na obstojeih progah


elezniki transport

elektro motorni vlak 311

leto izdelave: 1964, Pafwag, Poljska


mo: 1000 KW

tevilo vozil: 6

dolina: 58 m

tevilo sedi: 190+10


tea: 114 t

zasedba: enojna

potniki vlak-garnitura


elezniki transport

elektro lokomotiva 342

leto izdelave: 1970, Anssaldo, Italija

pogon: elektro, DC: 3KV

mo: 1980 KW

tevilo vozil: 8

dolina: 15.8m


tea: 81 t

zasedba: enojna

lokomotiva za laje vlake


elezniki transport

dizel lokomotiva 642/643

leto izdelave: 1978, Juro Jakovi, Yu

pogon: dizel

mo: 680 KW

tevilo vozil: 4

dolina: 14.7 m


tea: 66 t

zasedba: enojna

lokomotiva za laje vlake


elezniki transport

dizelski motorni vlak 711

leto izdelave: 1970, MBB, Nemija

pogon: dizel

mo: 530 KW

tevilo vozil: 6

dolina: 48 m

tevilo sedi: 92


tea: 97 t

zasedba: enojna



elezniki transport


leto izdelave: 1986, MBB, Nemija

pogon: dizel

mo: 375KW

tevilo vozil: 23

dolina: 48 m

tevilo sedi: 128


tea: 70 t

zasedba: enojna



elezniki transport


leto izdelave: 1976, Fiat, Italija

pogon: dizel

mo: 294 KW

tevilo vozil: 39

dolina: 44.2 m

tevilo sedi: 156+4 (+112 stoji)


tea: 77t

zasedba: enojna



elezniki transport


leto izdelave: 1976, , Alsthom, Francija

pogon: elektro 3KV DC

mo: 2970 KW

tevilo vozil: 28

dolina: 20.8m


tea: 115 t

zasedba: enojna

lokomotiva za teke vlake


elezniki transport


leto izdelave: 2008, Siemens, Nem

pogon: elektrini; DC: 1.5KV, 3KV,

AC: 15KV, 25KV

mo: 6400 KW

tevilo vozil: 30

dolina: 19.58m


tea: 90 t

zasedba: enojna

sodobna lokomotiva za potnike

in tovorne vlake


elezniki transport


elezniki transport

Habis Hbis

(pohitvo, paletizirano blago) (steklo, porcelan, elektronika, paletizirano blago)


elezniki transport


elezniki transport

RegsRgs Taems

(jeklene konstrukcije, les, vozila, kontejnerji) (posamezni tovori potrebna zaita pred vremenskimi vplivi, ploevina)


elezniki transport

Uacs Zaes

(tovor v prahu, cement, apno, sipki tovori) (naftni derivati)


elezniki transport

Potniki vagoni vrste

UIC-X (ABlm) UIC-Y (ABellm)

(120km/h, 78 potnikov 1,2 raz.) (160km , 54 potnikov, 1,2 raz.)


elezniki transport

UIC-Y (Bc) UIC-Y (post )

(120 km/h, 33 postelj) (obremenitev 22t)


elezniki transport

UIC-Y (WRI) UIC-Z ( Aeelmt)

(160km/h, 35 sed., 1 raz. ) (200km/h, 58 sed., 1 raz.)


elezniki transport

Vzdrevanje eleznikih vozil se opravlja kot:

redno, periodino ponavljajoe in vnaprej planirano,

izredno za odpravljanje pomanjkljivosti, okvar in pokodb.

redni kontrolni pregledi vozil obsegajo vzdrevanje, med katerim je potrebno:

ugotoviti pravilnost delovanja posameznih sklopov in naprav,opraviti meritve in nastavitve doloenih parametrov sklopov in naprav, zamenjati obrabljene in pokodovane dele, preskusiti delovanje zavor, varnostnih in posebnih naprav, opraviti ustrezna negovalna dela;

izredno vzdrevanje vozil predstavljajo: izredna popravila vozi, dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija potnikih vagonov, ter pranje in razkuevanje tovornih vagonov.


elezniki transport

Tovorni vlak je vlak za prevoz blaga, ki je sestavljen iz enega ali ve tovornih vagonov in lahko tudi slubenih vagonov, ki se premikajo, prazni ali s tovorom.

Potniki vlak je vlak za prevoz potnikov, ki je sestavljen iz enega ali ve potnikih eleznikih vozil, ki se premikajo prazni ali s potniki.

Notranji transport predstavlja prevoz med eleznikimi postajami po prevozni poti na progah S.

Mednarodni transport predstavlja prevoz med eleznikimi postajami na progah S in eleznikimi postajami tujih eleznic, prav tako pa tudi prevoz med tujimi eleznicami, kadar gre prevozna pot preko prog S.

Kapacitete eleznic je mogoe definirati :

kapaciteta infrastrukture je doloena s tevilom prepeljanih vlakov na doloenem odseku z predpisano hitrostjo, tonostjo in zanesljivostjo.


elezniki transport

2.2.3. Zrani transport

Zrani transport je najmlaja vrsta transporta in je z vidika prevoza blaga najmanj pomemben. Popolnoma pa je prevzel primat prevoza potnikov in hitro pokvarljivega blaga na velike razdalje.

Specifika zranega transporta so predvsem velika hitrost, tonosti, udobnost in varnost, kot tudi, velika poraba energije, veliki prevozni stroki, omejitve glede nosilnosti in gabaritov.

Pomembna faktorja letalskega transporta sta seveda transportna infrastruktura (letalia s pripadajoimi zgradbami, komunikacijska in varnostna oprema) in suprastruktura (vse vrste letal, zrakoplovov), ki sta nekoliko specifini in prilagojeni potrebam zranega prometa, zelo pomembna je varnost.

Razvoj letalskega transporta Dedal in Ikarus Prve ideje z balonom v 13 st. 1903 brata Wrigt, ZDA 1909 Louis Bleriot, prelet ez Angleki kanal 1919 C. Read prelet Antlantika 1924 prelet okrog sveta 2 letali, 175 dni 1946 prvi nadzvoni polet, Bell X-1


Zrani transport

Razvoj letal in infrastrukture

Leto 1969 - Prvi polet Jumbo Jet-a, prvo irokotrupno letalo

Leto 1976 - Prvi polet Concorda, nadzvona hitrost


Zrani transport


Zrani transport


Zrani transport

Letalo AntonovLetalo Airbus Beluga

Letalo Ekranoplan

Prednosti letalskega transporta se kaejo v ekonomskih in tehninih karakteristikah vozil:

hitrost,

razvoj omogoa prevoz dokaj velikih in tekih tovorov,

varnost,

tonost in udobnost,

frekvenca poletov omogoa hitro izmenjavo v razvitem svetu.

Slabosti letalskega transporta:

slaba energetska uinkovitost (velika poraba goriva na enoto tovora),

ekoloko manj sprejemljiv,

omejenost pri tei in velikosti tovora,

odvisnost od vremenskih vplivov,

dostopnost do terminalov,

eksterni vplivi (hrup, onesnaevanje),

cenovno najdraja opcija transporta ( veliki transportni stroki).


Zrani transport

2. 2.4. Pomorski transport

Pomorski transport je najhitreje rastoa veja transporta poleg cestnega; ima doloene specifike, ki jih druge vrste transportov ne dosegajo;

rast ladij je e prav osupljiva, dogaja pa se predvsem pri tankerjih in kontejnerskih ladjah,

v osnovi loimo pomorski transport blaga in pomorki transport potnikov.

Pomorski transport delimo na:

linijski transport, kjer je najpogosteje natovarjanje blaga v eni luki, ve vrst blaga za velastnikov blaga; ladje imajo doloene urnike izplutij in prihodov; na tej poti imajo ladje veraztovorov v razlinih pristaniih,

svobodna plovba; urnik ni doloen, prav tako niso v naprej dolona pristania natovarjanja in raztovora blaga; uporablja se predvsem za masovne tovore,

v zadnjih dveh desetletjih pojavil tankerski transport, predvsem zaradi velikega delea ladij tankerjev, ki v veini prevaajo nafto; ima pa lastnosti linijskega pomorskega transporta, vendar pa so lokacije oz. luke polnjenja in praznjenja tankerjev dokaj stalne, ne tako razline, kot pri linijskem transportu.


Pomorski transport

Pomorski transport spada med tradicionalne vrste transporta v mednarodni trgovini;

je najpomembneja vrsta medcelinskega transporta.,

transportna pot je naravna, potrebna pa je izgradnja pristani oz. morskih luk, v katerih ladje pristajajo se natovarjajo in raztovarjajo, kar ponovno kae na pomembnost, ter povezavo transportne infrastrukture in suprastrukture,

luke imajo poleg transportne e trgovsko in industrijsko funkcijo; pomembna tehnino tehnoloka opremljenost, pomorske in kopenske povezave.


Pomorski transport


Pomorski transport

Tovorne ladje loimo glede na namen oz. tovor, ki ga prevaajo: ladje za generalni tovor, ladje za razsuti tovor, kontejnerske ladje, tankerji, ladje hladilniki, ribike ladje.

Karakteristike: ladje vejih hitrosti, oprema za natovarjanje in iztovarjanje tovora, veje tevilo skladi, medpalubja. Generalni tovor ali kosovno blago predstavlja eno od osnovnih vrst blaga, ki se pojavlja kot element proizvodnje transportne storitve.

Generalni tovor ali drugae kosovno blago je blago, ki je pakirano v embalao, kot je bala, sod, katla, vrea. , gre za tovore sladkorja, kave, ria, lahko pokvarljivega blaga (juno sadje, zelenjava), ki je pakirano. Embalaa je tista, ki louje generalne tovore od ostalih tovorov. Primer: premog, katerega uvramo med razsute tovore, je lahko pakiran v jumbo vreah in ga tako pakiranega uvramo med generalne tovore. Prav tako velja za sipki (penico, sojo, umetna gnojila, ri, koruzo ipd) in tekoi tovor, da v ustrezni embalai predstavljajo generalni tovor. Kosovno blago, kot drugae reemo generalnemu tovoru, pa ni samo pakirano blago, lahko gre tudi za nepakirano blago, kot so stroji, konstrukcije,vozila, ploevina, cevi Zato organizacija dela in tehnologija pri generalnem tovoru ni enostavna.

Pretovor na terminalu za generalni tovor je lahko:

indirektni,

pol-direktni,

direktni.


Pomorski transport

Kontejnerske ladje se med seboj loijo po nainu krcanja kontejnerjev in sicer:

a) kont. ladja z vertikalnim nainom natovarjanja kontejnerjev in

b) kont. ladja s horizontalnim nainom natovarjanja kontejnerjev

TEU (Twenty foot Equivalent Unit), tevilo TEU enot pomeni tevilo 20 fitnih kontejnerjev, ki jih je mogoe naloiti na ladjo.

Ladja, ki prevaa samo kontejnerje, ima eno palubo in skladine odprtine, ki zavzemajo do 80% irine ladje. Kontejnerji so nameeni v vertikalna skladia in na palubo (2-4 v viino).

Tankerji se gradijo za prevoz doloene vrste tovora - najpogosteje za nepredelano nafto ali njene derivate. Na vsaki ladji za rpalke, vsaka oskrbuje svojo skupino tankov. Na sredini palube so prikljuki za gibljive cevi, ki sluijo za spoj s kopenskimi instalacijami.

Ladja hladilniki se uporabljajo za prevoz pokvarljivega blaga. In imajo hladilni sistem. Notranjost ladje je razdeljena na ve hladilnih prostorov, lahko vsak na svojo temperaturo.

Ladje za razsute tovore sluijo za prevoz sipkih tovorov, rude, premoga, ita, umetnih gnojil, cementa, oglja.

Combination bulk carrier - ladje za prevoz dveh ali ve vrst razsutega tovora

OBO (ore bulk oil) - ladje za prevoz razsutega tovora ter tekoega tovora


Pomorski transport

Karakteristike ladij za razsuste tovore:

dvojno dno je vije kot obiajno

vgrajene imajo krovne bone rezervoarje, ki se polnijo, ko pluje ladja v balastu

skladia segajo od dvojnega dna do palube

skladia so piramidaste oblike

ladje nimajo lastnih dvigal oz. pretovorne opreme.

Ribike ladje so specializiran ladje z opremo za ribolov, predelavo in prevoz rib oz. morskih ivali.


Pomorski transport

Prednosti pomorskega transporta se kaejo tudi v ekonomskih in tehninih karakteristikah vozil:

cenovno najugodneji nain transporta,

velike kapacitete glede na teo in velikost tovora,

velike pretovorne kapacitete,

zanesljivost in dolga ivljenjska doba,

energetsko in ekoloko najmanj oporeen nain transporta.

Slabosti pomorskega transporta:

nizka hitrost,

ekoloka spornost zaradi balastnih voda,

relativno draga suprastruktura,

problematika v pristaniih (nezadovoljni delavci, sindikati,..)

relativna odvisnost od vremenskih okoliin,

v primeru nesree so posledica prave ekoloke katastrofe zaradi velike koliine tovora.


Pomorski transport


Pomorski transport

2. TEORETINE ZNAILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJEPomorski transport, LUKA KOPER

LUKA KOPER

Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanie na morju, ustanovljeno je

bilo leta 1957.

Geografsko je umeeno tako, da predstavlja najblijo povezavo srednje in vzhodne Evrope s

sredozemljem, kljuni blagovni tokovi pa v pristanie prihajajo prek Gibraltarske oine in

Suekega prekopa. Kljuna primerjalna prednost pristania je tako njegova geografska lega,

ki mu poleg veje dostopnosti do trgov srednje in vzhodne Evrope omogoa tudi vkljuitev v

blagovne tokove na preseku 5. in 10. eleznikega Pan-Evropskega transportnega koridorja.

Morje v pristaniu je globoko od 7 do 18 metrov in danes je pristanie neposredno povezano

z evropskim eleznikim in avtocestnim sistemom in ima status mejne vstopne toke Evropske

unije. Zaledje pristania se razteza ez celotno srednjo in vzhodno Evropo, od Slovenije,

Avstrije, do Madarske, Italije, Hrvake, eke, Slovake, Poljske in june Nemije.

Luka Koper predstavlja intermodalno trgovsko vez med razlinimi oblikami transporta in

pretovornih sistemov: RO-RO, LO-LO, huckepack, opremo za pretovor in skladienje

generalnega tovora, projektnega tovora, kontejnerjev, avtomobilov, sipkega, razsutega in

tekoega tovora, kot tudi ivih ivali. Trenutno lahko sprejme ladje z nosilnostjo 200.000 ton,

s poglobitvijo dostopnih linij ladij in poveanjem pristanikih kapacitet pa bodo v prihodnosti

lahko pristajale tudi veje ladje.

2.2.5. Reni in jezerski transport

transport po notranjih plovnih poteh je gledano iz vidika kvalitete transporta ekonomien, primeren za prevoz masovnih tovorov, vendar pa poasen in odvisen od vremenskih razmer,zaton je reni transport doivel z razvojem cestnega transporta,v zadnjih letih ponovno pridobiva na veljavi prav zaradi ekoloke komponente, saj je okolju prijazen,rast ladij v morskem transportu ne omogoa njihovo nadaljevanje plovbe v renem ali jezerskem transportu, kar pripelje do pretovora blaga, razen na nekaterih velikih rekah, kjer pomorske ladje zaplujejo v ustje reke do pristani in gospodarskih sredi, v katerih se izvaja pretovor blaga, naprej pa cestni ali elezniki transport, ki omogoata dostavo na ciljno destinacijo,specifika renega transporta je predvsem v uinkovitosti suprastrukturi ladje (operativni stroki), njeni konstrukciji in omejitvi ne le v dolini in irini (prostor za tovor), ampak tudi na ugrezu, kar doloa, kod lahko posamezna ladja pluje glede na vodne poti in zapornice, v zadnjem obdobju je razvoj transportnih sredstev usmerjen predvsem na poveanje kapacitet v tovornem transportu.


Pomorski transport

Jezerski transport ima v bistvu vse pomembneje znailnosti renega transporta, kar se tie transportne infrastrukture in suprastrukture.

velika jezera


Jezerski, reni, kanalski transport


Jezerski, reni, kanalski transport

TEORETINE ZNAILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJE

Onesnaevanje morja

2.2.6. Telekomunikacijski promet

telekomunikacijski promet je skupek telekomunikacijskih storitev, telekomunikacijskih enot, delavnih sredstev, telekomunikacijskih tehnologij in ljudskega potenciala; v ojem smislu obsega telegrafski in telefonski promet, v irem pa sredstva masovne komunikacije in raunalniko informatiko, ima svoje specifike, ki tej vrsti transporta dajejo nove dimenzije, da ga lahko opredelimo kot promet svoje vrste,

raunalnika informatika in mobilne brezine povezave so v velikem porastu in omogoa ogromen in hiter pretok informacij, ki v dananjem asu doloajo ivljenje na svetu, v zadnjem obdobju loen od potnega transporta.

2. TEORETINE ZNAILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJETelekomunikacijski promet

2.2.7. Ostale vrste transporta

vesoljski transport; transport v vesolju, se karakteristino odvija v vesolju, uporablja se posebno suprastrukturo in infrastrukturo: vesoljska plovila, vesoljske postaje, sateliti ta segment transporta je e v razvoju, se pa kae velik napredek, saj se e omogoajo turistini poleti transport ljudi,taksi transport, poseben javni potniki promet, ki s pomojo konvencionalne prometne infrastrukture in prometne suprastrukture proizvaja transportno storitev,transport z lebdeimi vozili plovili; (Hovercraft), posebnost, lahko lebdijo nad vodo, kopnim, movirjem, snegom, tako so v uporabi predvsem za teko prehodna ozemlja, najve uporablja vojska, v civilnem transportu pa Hovercraft, ki ga uporabljajo Anglei za transport vozil in ljudi preko kanala,cevovodni transport; v porastu, transport nafte, plina in sipkih tovorov, potrebno pa je izgraditi specifino infrastrukturo, preko meje drav, teave z zakonodajo.potni transport je specifina gospodarska dejavnost, ki s pomojo potne transportne infrastrukture in suprastrukture transportira, prevaa potne poiljke z enega mesta na drugo, pri emer obvladuje prostorske in asovne dimenzije,iniki transport je specifina gospodarska dejavnost, ki s pomojo inike transportne infrastrukture in suprastrukture transportira blago in potnike.


Ostale vrste transporta

2.3. Specifike transportne industrije

transport spada med industrijo, katere proizvod so storitve, ki se po svoji naravi razlikujejo od klasinih proizvodov po tem, da jih ni mogoe skladiiti in delati na zalogo, to daje transportni industriji specifino vlogo in ima tako svoje prednosti kot slabosti, eden od glavnih izzivov je nartovanje potrebnih kapacitet v tono doloenem asu in doloeni lokaciji,

zaradi hitrejih in enostavnejih manipulacij s tovorom so se razvile razline tehnologije, za pretovor in transport tovora, ki omogoajo standardizirano zlaganje tovora v tovorne prostore; razlini kontejnerji (prvi uporabljeni v II sv. vojni), kot enota tovora so bili mejnik v tem pogledu,

povpraevanje po vseh vrstah transporta nastaja s strani proizvajalcev in kupcev potronikov, ponudbo transporta navadno kreirajo:

drava na nacionalni, regionalni in lokalni ravni,

privatna podjetja specializirana za transportne storitve,

proizvajalci, trgovci, katerih transport ni osnovna in glavna dejavnost, je pa potrebna za delovanje osnovne dejavnosti,

posamezniki (avtomobili).


Specifinost transportne industrije

transport omogoa loitev proizvodnje od porabe blaga, oz. povezavo med proizvodnjo in porabo,

bolj ko je transport uinkovit, veje so lahko te razdalje,

omogoa boljo in uinkovitejo izrabo resursov; zato je tudi pozitivna povezava transporta z gospodarsko rastjo,

gospodarska rast je tesno povezana z rastjo transporta,

glavni dve determinanti, merili transportnih storitev sta cena in hitrost (as prevoza), med sabo sta izkljuujoi, saj najceneji transport navadno ne pomeni najhitrejega in obratno,

pomembna dodatna merila transporta so e zanesljivost, fleksibilnost, varnost, tonost, dostopnost, frekvenca transporta,

pri doloenih opisanih merilih ima velike prednosti cestni transport, cestni transport najmanj primeren eksterni stroki (posledice nesre, hrup, onesnaevanje),

pomembna je razvitost infrastrukture, poveanje investicij, obseg investicij v transport bo razlien glede na razvitost transporta v posameznih dravah lanicah EU,

razline vrste tovora zaradi interesa trga vedno nale svojo transportno pot s svojimi transportnimi sredstvi

2. TEORETINE ZNAILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJESpecifinost transportne industrije

2.4. Pomembni elementi proizvodnje transportnih storitev

Osnovni elementi pri proizvodnji transportnih storitev so: delovna sredstva, predmeti dela in delovna sila.

delovna sredstva; transportna infrastruktura (ceste, eleznice, pristania,, letalia,) in suprastruktura ( vozila: tovornjaki, letala, vlaki, ladje,); med proizvodnjo se transportnih storitev se obrabljajo, obnavljajo in ne porabljajo, proizvodnem procesu ne spreminjajo osnovne oblike in sestave, gradnja obnova in razvoj infrastrukture drava, suprastruktura pa (izjeme v eleznikem transportu) v lastnitvu privatnih drub;

predmeti dela; predmeti dela se pri proizvodnji transportne storitve ne porabljajo ali preoblikujejo, predmeti dela so vse stvari, blago, material, ki se prostorsko in asovno premea, tudi energija (se pretvarja iz ene oblike v drugo), podatki in ljudje, ko so potniki, je v stanju predmeta dela kljuna razlika med materialno proizvodnjo in proizvodnjo storitev, pri proizvodnji transportnih storitev predmeti dela spreminjajo prostor in as, oblikovno in strukturno pa ostajajo enaki, z uporabo transportno infrastrukture in transportne suprastrukture;

delovna sila; , predstavlja delo vloeno v aktivnosti za proizvodnjo transportne storitve, fizini, kot intelektualni loveki kapital.


Pomembni elementi proizvodnje transportnih storitev

2.5. Pomen in pomembnost transporta

Transport je pomemben faktor v lokalnem in globalnem gospodarstvu, vsaka veja transporta ima razlino pomembnost v razlinih gospodarstvih in na razlinih koncih sveta;

transportna industrija je na podlagi dananje stopnje razvoja znanosti, tehnologije, proizvodnih sil, drubenih odnosov splono in e posebej transportne infrastrukture, transportne suprastrukture, transportne tehnologije, transportnih znanj in spoznanj, vein visoko-sofisticirana in inteligentna dejavnost, ki s pomojo posebnih elementov proizvodnje proizvaja transportne storitve kot visoko-sofisticirane proizvode te industrije;

transportna industrija je ena najvanejih industrij te civilizacije, nobena druga industrija ne more obstajati brez transportne industrije;

transportne storitve, kot proizvod transportne industrije, morajo zadovoljiti eljam, potrebam in obsegu povpraevanja uporabnikov storitev in hkrati omogoiti proizvajalcu transportnih storitev v transportni industriji dobikonosno poslovanje, kot tudi kontinuirano rast in razvoj.

2. TEORETINE ZNAILNOSTI TRANSPORTA IN TRANSPORTNE INDUSTRIJEPomen in pomembnost transporta

Podatki za EU za leto 2005

v letu 2003, je bilo zaposlenih 7,5 milijonov ljudi v transportu ( EU):

57 % v kopenskem transportu,

3 % v pomorskem transportu,

6 % v zranem transportu,

34 % v podpornih dejavnostih.

Pri prevozu blaga je bila uporaba razlinih vrst transporta sledea:

cestni transport 45 %,

pomorski transport 40,4 %,

elezniki transport 7,8 %,

reni transport 4 %,

plinovodi in naftovodi 2,8 %.


potniki promet, uporaba razlinih vrst transporta:

avtomobilski 79,0 %,

avtobusni 8,6 %,

elezniki 6,4 %,

letalski 5,9 %,

tramvaj ali metro 1 %.

V osnovi lahko transport delimo na primarni, sekundarni in terciarni transport.

Primarni transport sestavljajo :

pomorski transport,

cestni transport,

elezniki transport,

zrani transport.


Pomen in pomembnost transporta

Sekundarni transport sestavljajo:

potni transport,

telekomunikacijski transport,

reni transport,

taksi potniki transport,

iniki transport,

vesoljski transport.

Terciarni transport sestavljajo:

pediterski transport,

agencijski transport,

luki transport,

kombinirani transport,

multimodalni transport,

logistini transport.


Obrazloite za uvrstitev v terciarni transport:

pediterski transport, opravljajo pediterji, ki poleg svoje osnovnega poslanstva, ki je kreiranje, dizajniranje, operacionaliziranje, upravljanje, nadziranje vseh procesov transportne industrije, ki je v povezavi z blagovnimi tokovi, ne glede na prostorske dimenzije, lahko izvajajo tudi transportno dejavnost in kot logistini operaterji uporabljajo vsa znanja transportne industrije, ki delujejo v svojem imenu in za svoj raun;

agencijski transport, izvajajo agenti (pomorski, cestni, elezniki, zrani, reni, telekomunikacijski), so specialni zastopniki, ki delujejo kot zastopniki prevoznika, kot nosilca transportne industrije in tako kreirajo, upravljajo, nadzirajo, operacionalizirajo vse procese logistine industrije in bistveno vplivajo na transportno industrijo ne glede na prostorsko dimenzijo;

luki transport izhaja iz lukih aktivnosti, kot podpora pomorskemu primarnemu transportu, in je specifien transport po svojih tehninih, tehnolokih, organizacijskih, ekolokih, ekonomskih znailnostih, kot tudi po svojem menediranju;

kombiniran transport, je v bistvu kombinacija primarnih in sekundarnih transportov in jih tako zdruuje in povezuje, hkrati pa se uporabljajo vse sodobne transportne tehnologije;


multimodalni transport, ni osnovni, originalni transport, temve je kombiniran sistem ve vej primarnega transporta, ki so tudi nosilci transporta, v procesu kreiranja, upravljanja, nadziranja, operacionaliziranja multimodalnega transporta, vanj pa so vkljueni tudi nosilci terciarnega transporta;

logistini transport, predstavlja nadgradnjo in podporo dejavnostim v primarnem transportu, ter ima bistven doprinos k uspenosti, uinkovitosti in profitabilnosti transportnih podjetij v primarnih in sekundarnih vejah transporta na mikro, makro in globalni ravni.

Transport je zelo pomembna panoga, ne samo iz vidika direktnih zaposlitev v tem sektorju in direktnih finannih uinkov, ampak irega vidika, kjer transport sploh omogoa premeanje blaga in potnikov v prostoru, kar ga uvra med kljune faktorje za mednarodno menjavo blaga, ter nosilca potnikih tokov in globalizacije.


Transport tvori veje tevilo pomembnih elementov, ki omogoajo delovanje transportne industrije. Vaneji elementi transporta so:transportna infrastruktura, transportna suprastruktura, sodobne transportne tehnologije, transportni intelektualni kapital, informacijske tehnologije, inteligentni transportni sistemi, transportne organizacija, finanni potencial transportnih podjetij, transportno pravo, ekologija v transportu, logistine storitve v transportni industriji, stroki poslovanja transportnih podjetij, blagovni tokovi, potniki tokovi, kvaliteta transportnih storitev, energija v transportu, loveki viri - potencial, predmeti transportnih storitev, ekologija v transportu.Zelo pomembna postaja uporaba ekoloko sprejemljivih in obnovljivih virov energije in transportnih sredstev, ki manj obremenjujejo okolje.

3.1. Transportna infrastruktura

Transportno infrastrukturo tvorijo vsi objekti, naprave, stroji, razlina sredstva za delo, ki so fiksirani na doloeno mesto in omogoajo izvajanje transporta, ga regulirajo in omogoajo varnost uporabe;transportna infrastruktura se kontinuirano modernizira in dopolnjuje, razvija in raste ter se neprestano prilagaja procesu proizvodnje transportne storitve, kar je posledica zahtev transportnega trga oz. kupcev, ki zahtevajo hitro, zanesljivo, varno, kvalitetno, poceni, konkurenno transportno storitev.

3. ELEMENTI TRANSPORTATransportna infrastruktura

Transportno infrastrukturo v posameznih vejah transporta predstavljajo:

v cestnem transportu: ceste, mesta za polnjenje z gorivom, servisni centri, mostovi, predori, tuneli, pre-tovorni terminali,

v eleznikem transportu: elezniki tiri, elektrifikacija, eleznike postaje in tovorni terminali, servisne delavnice, pre-tovorni terminali, mostovi, predori

v ladijskem transportu: so doloeni koridorji, prekopi, kanali, pristania, pre-tovorni terminali,

v primeru zranega transporta: vzletno pristajalne steze, koridorji, letalia, hangarji, potniki terminali, tovorni terminali,

Z izboljavami na transportni infrastrukturi pa je mogoe dosei prihranke pri porabi energije in prispevati k istejemu okolju, neposredna uporaba novih, obnovljivih virov energije v obstojei infrastrukturi je zelo omejena zaradi tehninih omejitev;

pri izgradnji cestne infrastrukture uporaba za pogonsko sredstvo delovnih strojev prijazneja goriva (bio-goriva, etanol, metanol), vodik, uporaba bioloko razgradljivih olj na strojih in vozilih, elektrino energijo;

veja energetska uinkovitosti; gradnja cest, ki omogoajo im veji izkoristek energije na doloeno koliino tovora na doloeni razdalji, linije bolj direktne, manj vzponov, za premagovanje katerih se porabi ve energije, omogoajo veje obremenitve;


za osvetlitve in signalizacijske naprave uporaba obnovljivih virov, kot je sonna in vetrna energija;

pri izgradnji eleznike infrastrukture uporabljamo isteje energente in maziva, kot pri cestnem transportu, trase so speljane na nain, da je poraba energije kar se da uinkovita, hkrati pa omogoajo visoko obremenitev tirov;

nove tehnologe, magnetno lebdenje, visoki stroki postavitve infrastrukture, kasneji prihranki, zaradi manj trenja in porabe energije, vse nove tehnologije ni mogoe implementirati v vsa okolja zaradi razlinih omejitev;

pomorski transport, vlaganja v infrastrukturo energetsko in ekoloko zelo pomembna, Panamski prekop bistveno zmanja pot ladij, manja poraba energije za dostavo tovora v namembno luko, noveje ladje prevelika, potrebno irjenje, ustrezna infrastruktura skraja plovne poti in tako zmanja porabe energije;

letalskem prometu je gradnja infrastrukture pomembna zaradi bliine letali drugim transportnim potem oz. logistinim centrom, oddaljena letalia poveajo neuinkovitost zaradi daljega vmesnega transporta, letalia preblizu mest, pa povzroajo veliko onesnaevanje, predvsem z zvokom, pomembno doloanje koridorjev, bolj direktni med toko vzleta in pristanka, ali pa manj, z racionalno postavitvijo koridorjev letalo manj ur v zraku in je poraba goriva manja,

cevnem transportu so cevi infrastruktura, ki se jo uporablja za prenos snovi (tekoin ali plinov), energetsko dokaj uinkoviti, mona dodelavo infrastrukture.


3.2. Transportna suprastruktura

Transportna suprastruktura se dopolnjuje s prometno infrastrukturo, saj imata svojo funkcijo v transportni industriji le obe skupaj;

transportna suprastruktura tvorijo vsa premina transportna in pre-tovorna sredstva, ki sluijo za prevoz, manipulacije premeanje, predmeta transportne storitve (blaga, potnikov, energije, informacij ...) in tako, s pomojo transportne infrastrukture opravljajo transportne storitve;

uporaba istejih virov energije, kot so plin, bio-goriva in elektrika, dolgorona raba plina vpraljiva, prav tako postajajo bio-goriva manj popularna zaradi dviga cen hrane, proizvodnja elektrike pa prispeva k energetski uinkovitosti in istemu okolju le v primeru, da uporablja kot primarni vir isti vir energije;

cestnem transportu se veliko energije zavre, slab izkoristek motorjev na notranje izgorevanje, uporabo sekundarne energije (toplota ) dodatna koliina energije, bi prispevala k veji energetski uinkovitosti, veja obremenitev tovornih vozil ne prispeva k bistveno veji porabi goriva, bi pa dodatno obremenjeval transportno infrastrukturo;

uporaba novih virov pri eleznikih vozilih predvsem na delih, kjer so proge elektrificirane, za proizvodnjo elektrike uporabljajo isteji/obnovljivi viri energije;

dizelske lokomotive, reitve podobne, kot pri cestnem transportu;

3. ELEMENTI TRANSPORTATransportna suprastruktura

uporaba sekundarne energije, veja energetski uinkovitosti, okolju prijazneja goriva pa lahko pripomorejo k istejemu okolju;

poveanje kapacitet vozil do doloene meje zaradi eleznikih gabaritov, ki bi se poveale za ve, kot bi se poraba energije;

racionalizacijo mora omogoiti transportna infrastruktura, kar kae na nerazdruljivo povezanost transportne infrastrukture in suprastrukture;

ladje kot suprastruktura pomorskega prometa so velik porabnik fosilnih goriv, tudi onesnaevalec, uporaba elektrike e nemogoa, pogonska sredstva plin in tudi delno bio-goriva, uporaba vodika realna, monost gradnje morskih ploadi za polnjenje z vodikom na velikih virih energije, na katerih bi se lahko proizvajal vodik;

suprastruktura v zranem prometu, uporaba novih virov je podobna, kot pri cestnem, saj gre v veini za uporabo novih, istejih goriv, veja energetska uinkovitost, poveanje kapacitet;

uvedba novih tehnologij v transport je tako na podroju infrastrukture, kot suprastrukture zahtevna s finannega vidika, saj so potrebna velika finanna sredstva, lastnitvo pa je zelo raznoliko, poleg tega so zelo moni vplivi energetskih lobijev.

3. ELEMENTI TRANSPORTATransportna suprastruktura

3.3. Transportne tehnologije

Sodobne transportne tehnologije so pripomogle k hitrosti in uinkovitosti v logistini verigi, posredno tudi k veji racionalizaciji, uinkovitosti in transporta.

Tehnologija transporta, kot aktivnost predstavlja skupek gospodarskih aktivnosti, ki se uporabljajo v procesu proizvodnje transportne storitve, te aktivnosti so v neposredni povezavi z eksploatacijo, ter posredni povezavi vzdrevanja transportne infrastrukture in suprastrukture;

3.3.1 Paletizacija

Paletizacija omogoa skupinsko povezavo in organizacijo delavnih sredstev in tehnolokih postopkov, je osnova za avtomatsko manipuliranje in transport doloenih, dimenzijsko enakih enot, katere omogoajo prenos in hranjenje blaga od surovinske baze do konnega kupca.

Poznamo ve vrst palet: ravne palete, boks palete, stebrne palete in specialne palete; vsaka od teh vrst palet ima svoje razline izvedenke glede na potrebe transporta.

Sredstva za delo v sistemu paletizacije so viliarji.

3. ELEMENTI TRANSPORTATransportne tehnologije

Dimenzije EUR-palete po standardu UIC so 1200800144 mm (dv).

Nosilnost EUR palete:

1000 kg, e je bremenitev porazdeljena nakljuno po povrini palete

1500 kg, e je obremenitev enakomerno porazdeljena po povrini palete

2000 kg, e je obremenitev kompaktna in enakomerno porazdeljena po celotni povrini palete.


Pozitivni uinki paletizacije: zmanjanje pokodb blaga, veja hitrost pretovarjanja blaga, zmanjanje tevila ronih manipulacij, zmanjanje delavne sile in poveanje produktivnosti, vija stopnja izkorienosti kapacitet, velik prihranek skladinega prostora, veja varnost pri delu, zmanjanje administracije in veja energetska uinkovitosti pri pretovarjanja blaga.

S paletami se transportira kar 90 % blaga, ker je v povpreju manipuliranje blaga za povpreno 15 % ugodneje glede na ne-paletizirano blago.

Negativni uinki paletizacije: energetska uinkovitost prevoznega sredstva, palete so mrtvo blago, ki se vozi in zavzemajo nekaj prostora, zmanja se razpololjiva kapaciteta transportnega sredstva, palete se med uporabo pokodujejo, uniijo, izgubijo (stroki).

3.3.2. Kontejrnerizacija

Kontejnerizacija je tehnino-tehnoloko povezan skupek delovnih sredstev in tehnolokih postopkov za avtomatsko manipuliranje in transport doloenih, dimenzijsko enakih enot, ki omogoajo prenos in hranjenje blaga, od surovinske baze do konnega kupca.

Kontejner ni pakiranje in ne transportni sredstvo, lahko pa ga pojmujemo, kot del transportnega sredstva, ki predstavlja prostor za blago in je unificiran za vse vrste transporta.


Kontejnerizacija je transportna tehnologija, ki se je poleg paketizacije in paletizacije mono razvila v zadnjih desetletjih, sistem kontejnerizacije najbolj celovito in najbolj univerzalno povezuje posamezno kosovno blago, paletizirano blago v enoto kontejnerja in omogoa formiranje neprekinjene transportne verige od surovinske baze do konnega potronika.

Ta tehnologija omogoa hranjenje na prostem, saj sam kontejner po konstrukciji omogoa zaito pred doloenimi vremenskimi vplivi in pokodbami.

Kontejnerska tehnologija je kompatibilna tudi z drugimi transportnimi tehnologijami (RO-RO, LO-LO, bimodalni transport,..).

Vrste kontejnerjev: univerzalni kontejnerji, specialni kontejnerji; obe osnovni vrsti kontejnerjev imata e podvrste, ki so prirejene posameznim vrstam tovora.

Sredstva za delo s kontejnerji: specialna transportna sredstva po posameznih vejah transporta (kontejnerske ladje, tovornjaki, prikolice, helikopterji, vagoni, pretovorna mehanizacija).


Kontejnerji oz. zabojniki se uporabljajo se za unitizacijo tovora, prinaa laje in hitreje pretovorne manipulacije.

Kontejner je sestavljeni so iz koljke in poda, kateremu je lahko dodan nastavek za vilice; ograjen je z vseh strani, mora biti vzdrljiv, narejen iz negorljivih materjalov, vodno nepropusten, koljka mora imeti zaobljene robove, pod kontejnerja mora biti mehansko ojaan.

Vrste kontejnerjev


glede na velikost : 10, 20, 40 ft

glede na namen: za splone tovore, specialni tovor


Prednosti tehnologije kontejnerizacije: zmanjanje strokov s pakiranjem, izkljueno pretovarjanje blaga, veja varnost blaga, hitreje manipulacije, manji stroki skladienja, celovito izkorianje volumna prevoznih sredstev, unificiranje tehnolokih reitev, omogoa delovanje transportne verige, skrajuje as transporta blaga, zmanjuje transportne stroke, poenostavlja trgovsko-prometne administrativne posle in poveuje energetsko uinkovitost transporta-

Negativni uinki tehnologije kontejnerizacije: velik zaetni kapital, velika specializacija, standardizacija in avtomatizacija suprastrukture vseh vej transporta in delno tudi infrastrukture, visoko kvalificirane strokovnjake, negativen uinek kontejnerizacije pri energetski uinkovitosti prevoznega sredstva, kontejnerji so mrtvo blago, ki se vozi in zavzemajo nekaj prostora, zmanja se razpololjiva kapaciteta transportnega sredstva.

Povpreno je tehnologija kontejnerizacije 25 % ugodneja v primerjavi s konvecionalnim transportom.

Kontejnerizacija lahko preko avtomatizacije pripomore k veji energetski uinkovitosti predvsem pri manipuliranju blaga (monost uporabe elektrine energije).


3.3.3 RO-RO transport

Ta tehnologija omogoa natovarjanje in raztovarjanje blaga s pomojo prikolic, kamionov, vlailcev, tako da se zapelje na plovilo in iz plovila. V tem primeru gre za horizontalni natovor in raztovor blaga; RO-RO, roll on-roll off. Kopenska sredstva prevoza se preko specialnega mostu ali nakladalne rampe, ki spaja kopno s tovornim delom ladje, zapeljejo na ladjo in razporedijo po ve-nivojskih palubah. Po konanem prevozu, se preko razkladalne klanine izkrcajo na kopno.

Sama tehnologija je vezana na dve vrsti transporta in transportne suprastrukture: ladja kamion in omogoa enostaven prenos blaga brez zamenjave osnovnega transportnega sredstva.

Sredstva za delo so RO-RO ladje prirejene za cestni in elezniki transport, trminali.

Prednosti RO-RO tehnologije: omogoa popolno integracijo cestnega in pomorskega transporta, ter eleznikega in pomorskega transporta in omogoa optimizacijo transporta, poveuje monost multimodalnega transporta od vrat do vrat, poveanje pre-tovornih kapacitet in monosti, zahteva najnije luke investicije, natovarjanje in iztovarjanje lahko poteka 24 ur, kar omogoa boljo izkorienost delovnega asa, manji stroki, optimizacijo transporta, prevoz natovorjenega blaga in transportnih sredstev energetsko bolj uinkovit in okoljsko manj obremenjujo, kot e bi ta transportna sredstva razdaljo premagovala sama.

Povpreno je tehnologija RO-RO za 15 % ugodneja v primerjavi s konvencionalnim transportom.


Pomanjkljivosti: veliko mrtvega tovora v obliki transportnih sredstev, ki zavzemajo kapacitete in sama po sebi niso namenjena na konno destinacijo, ampak se vraajo, ne-optimalno izkorien tovorni prostor (30 % prostora neizkorienega).

Znailnosti RO-RO ladij: velika skladia, ki spominjajo na garao dvigala v notranjosti ladje notranje rampe in vozne poti, rampa spredaj in zadaj dva glavna motorja in dva vijaka ter pogon premca vgrajen sistem stabiliziranja velika izguba prostora (do 50%) zaradi razlinih vrst vkrcanih vozil mona ventilacija.

Pri RO-RO sistemu ladje delimo na: obalne RO-RO ladje, oceanske RO-RO ladje, RO-RO ladje za prevoz avtomobilov, trajekti RO-RO ladje za prevoz eleznikih kompozicij, tovorne, potnike ali kombinirane RO-RO ladje, RO-RO ladje za prevoz lesa (STO-RO).


3.3.4 LO-LO transport

Pri tej tehnologiji gre za vertikalni natovor in raztovor blaga, LO-LO, load on-load off. Za to vrste tehnologijo potrebujemo dvigala, ki so lahko nameena na kopnem ali pa na plovilih

samih. Ta tehnologija se uporablja predvsem za kontejnerje, meani tovor, razsuti tovor. LO-LO tehnologija ima najvejo monost uporabe glede na delovna sredstva in predmete dela, ima najiro uporabo v prometnih sistemih, ker se vertikalno nakladanje uporablja tudi v drugih vejah

Sredstva za delo so: klasine-univerzalne, pol-namenske in specializirane trgovske ladje in pre-tovorna mehanizacija na ladjah in kopnem, FO-FO ladje, bulk-carrier ladje za razsuti tovor, erjavi (obalni ali plavajoi), ladijski nakladalci za razsuti tovor, razni transporterji (naprave za kontinuirano delovanje), linijsko premine naprave za natovarjanje ladij, nakladalci bar, grabila in zajemala za razsuti tovor, sesalni in tlani

Prednosti: optimizacije transportne infrastrukture in suprastrukture, varen, hiter racionalen pretovor blaga, maksimiranje tehnino-tehnolokih-organizacijskih uinkov transporta, energetska in tehnoloka prednost te tehnologije je predvsem v tem, da je prevoz natovorjenega blaga in transportnih sredstev energetsko uinkoviteji in okoljsko manj obremenjujo, kot e bi ta transportna sredstva razdaljo premagovala sama (tudi e bi to bilo mogoe).

Pomanjkljivosti: ne-optimalne pre-tovorne manipulacije, manipulacije veliko mrtvega tovora v obliki transportnih sredstev, ki zavzemajo kapacitete in sama po sebi niso namenjena na konno destinacijo, ampak se vraajo.


3.3.5. FO-FO transport

Ta tehnologija (FO-FO, float on-float off ali LASH) je kombinacija horizontalnega in vertikalnega natovarjanja in raztovarjanja plovil. Tehnologija je omogoila enostaven prenos blaga brez zamenjave osnovnega transportnega sredstva bare.

Uporablja se predvsem za natovor-raztovor bar (bare ali maone predstavljajo transportno enot, ko so v matini ladji in transportno sredstvo, ko niso v matini ladji, niso standardizirane, dolina 19 m, irina 9 m, viina 4 m, nosilnost cca. 370, najveje tudi 850 t), ki nosijo razsuti ali tekoi tovor na ladjo matico.

Sredstva za delo: matine ladje (LASH, SEA-BEE, BEACAT), bare.

Potek dela po FO-FO tehnologiji:

bare (plavajoi kontejnerji) v pristaniu, na terminalu naloijo s tovorom, s pomojo pristanike mehanizacije

napolnjene bare nato potiskajo ali vleejo ( z vlailci remorker-ji) do mesta, kjer je zasidrana matina FO-FO ladja

s pomojo dvigala na ladji dvignejo bare s tovorom vred na ladjo in jih s posebnimi prenosniki razmestijo po ladji

bare potujejo skupaj z ladjo v namembnem kraju po obratnem postopku bare izkrcajo, jih potiskajo ali vleejo do mesta

praznjenja in raztovorijo.

3. ELEMENTI TRANSPORTA3.3.5. FO-FO transport

Prednosti:

omogoa popolno integracijo pomorskega in reno-kanalskega-jezerskega transporta,

energetska in tehnoloka prednost, prevoz natovorjenega blaga in transportnih sredstevenergetsko uinkoviteji in okoljsko manj obremenjujo, kot e bi ta transportna sredstva razdaljo premagovala sama.

omogoa transport ''od vrat do vrat'' in vkljuujejo tevilne udeleence na velikih razdalj

najbolji rezultati v tem sistemu so, ko se v prihodu in odhodu blaga do morja uporablja reni transport

FO-FO sistem skrajuje zadrevanje ladij na sidriih blizu luk (uinki pretovora LASH je 1500-2000 ton/h), razmerje plovba-pristanie je najbolji med vsemi ladjami (80:20)

FO-FO ladje lahko sluijo za prevoz kontejnerskih ladij

LASH ladje pomagajo pri varevanju operativnih strokih.

Poznamo tri FO-FO sisteme : SEABEE ladja (morska ebela), BACAT (barges aboard catamaran - bare na katamaranu), LASH (lighter aboard ship - bare na ladji).


Pomanjkljivost:

veliko mrtvega tovora v obliki transportnih sredstev (bar), ki zavzemajo kapacitete in sama po sebi niso namenjena na konno destinacijo, ampak se vraajo.

bare nimajo lastnega pogona

bare nimajo posadke

vremenske vplivi pri dviganju in spuanju (valovi)

odpor lukih delavcev (ker se delo opravlja brez njih)

ta transportna tehnologija ni dosegla priakovanega nivoja uporabe

bare niso standardizirane (mnoina uporaba povzroa zaplete).

Tehnologija se je razvila zaradi visokih strokov pretovarjanja tovora v pristaniih, pogoste zasedenosti pristani, dolgega zadrevanja ladij v pristaniih in velikih investicij v moderno opremljena pristania, terminale in pristaniko infrastrukturo.

Za to tehnologijo je karakteristino horizontalno in vertikalno nakladanje in razkladanje s pomojo bar z razlinimi tovori, znailna je unitizacija tovora (zdruevanje ve manjih enot tovora v velike enote tovora) opravljajo izven pristani, brez pomoi pristanike mehanizacije. Tehnologija povezuje pristania na morski obali s pristanii v notranjosti ob rekah, jezerih in kanalih.


3.3.6 RO-RO/LO-LO transport

Gre za kombinacijo prej omenjenih tehnologij RO-RO in LO-LO, torej vertikalnega in horizontalnega pretovarjanja in je vezana na dve vrsti transporta in dve vrsti transportne suprastrukture, to so specializirane ladje s tehnino-tehnolokimi-eksploatacijskimi znailnostmi, ki omogoajo pretovor RO-RO (cestna vozila, eleznika vozila) in LO-LO konvencionalen tovor.

sredstva za delo so enaka, kot pri tehnologijah, ki jih povezuje in uporablja ta transport in so bila e opisana

prednosti in slabosti izhajajo iz e opisanih pri teh tehnologijah transporta.


3.3.7 Huckepack transport (oprtni transport)

Za to transportno tehnologijo se uporablja tudi izraz oprtni transport. Gre za neke vrste RO-RO elezniki transport, kjer se cestna prevozna sredstva natovori na eleznike vagone.

Za premagovanje doloene razdalje se tovorno sredstvo kamion ali le prikolica se natovori na vlak drugo tovorno sredstvo in odpelje do pre-tovornega centra. Konno dostavo blaga pa opravi kamion.

Huckepack je specifina tehnologija transporta, za katero je znailen horizontalen ali vertikalen pretovor blaga skupaj s cestnim transportnim sredstvom na eleznike vagone in prevoz po eleznici, nato pa prevoz blaga naprej s cestnimi transportnimi sredstvi, omogoa veliko integracijo cestnega in eleznikega transporta, optimiziranje uinkov obeh transportov, maksimiziranje tehnino-tehnolokih-organizacijskih in ekonomskih uinkov. Poznamo tri tipe huckepack transportne tehnologije:

huckepack A, horizontalno natovarjanje kamionov s prikolicami na vagone z nizkim podom,

huckepack B, na vagone se horizontalno ali vertikalno natovorijo le prikolice kamionov,

huckepack C, na vagone se vertikalno natovorijo le posebni kesoni kamionov.


Sredstva za delo: specialni elezniki tovorni vagoni, specialna cestna vozla in prikolice, huckepack terminali.

Na razvoju Hucke - pack sistema so vplivali naslednji faktorji:

o preobremenjene ceste (cestne mree)

o stalna rast strokov v cestnem transportu

o elja, da se ponovno del tovora preusmeri iz ceste na eleznico

o slab izkoristek mar-rutnih vlakov

o nelojalna konkurenca med cesto in eleznico

o hrup, onesnaevanje.

Energetska uinkovitost Huckepack tehnologije je odvisna predvsem od transportne infrastrukture in suprastrukture glavnih vej transporta, eleznikega in kamionskega.

V primerjavi s konvencionalnim transportom je tehnologija huckepack transporta ugodneja za 10-20 %.


Prednosti: omogoa prevoz od vrat do vrat, brez prekladanja tovora optimizacija obeh vrst transporta, niji stroki transporta tehnologija omogoa energetsko bolj uinkovit in okolju bolj prijazen nain transporta, okoljsko manj obremenjujo, kot e bi ta transportna sredstva razdaljo premagovala sama, hitre pre-tovorne manipulacije, hitreji obrt vozil, niji stroki (gorivo, cestnine, servis, voznik),preprost, hiter, varen, fleksibilen z manj udeleencev,fleksibilna uporaba 24 ur na dan, tudi v neugodnih vremenskih razmerah, ob vikendih in praznikihhiter pretok blaga in omogoa koncept JIT (Just in time).

z vidika cestnega prevoza:kraji as vonje (manj ur vonje za oferja)manji stroki za voznikarazbremenitev cest, manj nezgod in strokov vzdrevanja cestmanja uporaba goriva, maziva in gumdalja ivljenjska doba cestnih vozil (tovornjakov)

z vidika eleznice:vraanje dela tovora iz cest na eleznicoprevzemanje visoko-tarifnega blaga (bolji zasluki)opravlja se na srednjih in velikih razdaljah


Pomanjkljivosti:

veliko mrtvega tovora (razlino od tipa huckepack transportne tehnologije) v obliki transportnih sredstev, ki zavzemajo kapacitete in sama po sebi niso namenjena na konno destinacijo, ampak se vraajo,

dodatne investicije za infrastrukturo in suprastrukturo, dodatni stroki na terminalih, vetovora na eleznici,

draja suprastruktura, omejitve pri eleznikem profilu, pri Hucke-Pack sistemu se uporabljajo specialni vagoni (plato vagoni), ki so dvakrat draji.


3.3.8 Bimodalni transport

Ta tehnologija je v uporabi predvsem v eleznikem transportu, v katerem se s pomojo dodatnih sklopov (sistem z dodatnimi eleznikimi kolesi) omogoi prevoz kamionskih prikolic po tirih. Ti sklopi niso vagoni, ampak le del podvozja, kjer so umeena eleznika kolesa. Loimo ve tipov prikolic, glede na tehnino izvedbo prevoza po cesti in eleznici. Uporaba tovrstne tehnologije je e zelo omejena in e ni prila do razcveta.

Sredstva za delo: specialne bimodalne prikolice razlinih tehninih izvedb, bimodalni terminali.

Prednosti: nezahtevni terminali za pretovor, hiter pretovor, velik pomen v nerazvitih gospodarstvih, kjer ni transportnih terminalov, optimizacija tehnino-tehnolokih postopkov,

Slabosti: omejitve z eleznikimi gabariti, omejitve s hitrostmi, nezadovoljiva vzdrljivost in ivljenjska doba prikolic zaradi velikih obremenitev v eleznikem prometu.

V primerjavi s konvencionalnim transportom je tehnologija bimodalnega transporta ugodneja za cca. 20 %.


3. ELEMENTI TRANSPORTATransportni intelektualni kapital

3.4. Transportni intelektualni kapital

Intelektualni kapital v transportu je skupek organizacijski procesov, patentov, znanj, lovekih resursov in izkuenj, transformirano v nekaj vrednega za podjetje. Predstavlja znanje, ki se nahaja znotraj podjetja ali posameznika in omogoa izkorianje konkurennih prednosti. Intelektualni kapital v podjetju predstavlja vse ljudi in njihova znanja, sposobnosti, kreativnost, inovativnost, izkunje, kulturo, motivacijo in mree, preko katerih se to prenaa.

Glede na gornjo definicijo so transportni intelektualni kapital vsa znanja, izkunje, patenti, procesi, inovativnost, kreativnost, kultura in motivacije, ki se nanaajo na transportno industrijo.

Transportni intelektualni kapital je tudi sistem transportnih menederjev in specializiranih transportnih strokovnjakov z vsemi njihovimi eksplicidnimi, implicidnimi, multidisciplinarnimi znanji, sposobnostmi, kreativnostjo, veinami, izkunjami, motivacijo, bazami podatkov, informacijskimi mreami, organizacijsko kulturo, znamkami transportnih proizvodov, informacijah o potronikih, dobaviteljih in kvaliteti odnosov na vseh triih.

Transportni intelektualni kapital je kljuen pri razumevanju, razvoju, testiranju in implementiranju novih tehnino-tehnolokih reitev za uporabo novih obnovljivih virov energije za trajnostni razvoj transporta in ekoloko prijaznih tehnologij.

3. ELEMENTI TRANSPORTAInformacijske tehnologije

3.5. Informacijske tehnologije

Informacijske tehnologije so skupek inteligentnih, avtomatiziranih, informatiziranih, telekomunikacijskih postopkov, ki omogoajo proizvodnjo, shranjevanje, distribucijo in izmenjavo podatkov informacij, med transportnimi subjekti v mikro-, meta-, makro-, globalnimi in mega-transportnimi sistemi;informacijske tehnologije omogoajo izmenjavo kvalitetnih podatkov med vsemi ostalimi sistemi, saj prav na ta nain dobivajo informacije izven transportnega sistema o zahtevah, ter potrebah na transportnem trgu in tako omogoajo uinkovit komunikacijo, ki je pogoj za dobro odloanje menedmenta in uspeno poslovanje transportnih podjetij; neposredno pozitivno vplivajo na hitrost, varnost in racionalizacijo procesa proizvodnje transportne storitve; vplivajo na zmanjanje strokov, modernizacijo proizvodnih procesov, racionalno korienje proizvodnih resursov, uinkovito upravljanje s transportnimi potenciali;informacijske tehnologije so lahko v veliko pomo pri transportu, pri doloanju in razporejanju optimalnih transportnih poti, optimizaciji tovornih kapacitet, optimizaciji usmerjanja blagovnih tokov po energetsko najbolj uinkovitih in ekoloko najbolj sprejemljivih linijah: pripomorejo k zmanjevanju izgubljenega asa v logistini verigi med posameznimi segmenti logistike; v ojem smislu, pa lahko informacijske tehnologije tudi preko razvoja informatike omogoijo precizneje in ekonomineje delovanje posameznih segmentov transportne infrastrukture in suprastrukture.

3. ELEMENTI TRANSPORTAInteligentni transportni sistemi

3.6. Inteligentni transportni sistemi

Visoke zahteve za prometne sisteme in prometna sredstva spodbujajo tehnini in tehnoloki razvoj, e posebej na podroju elektronskih naprav, telematike in podpornih sistemov. Inovativne aplikacije, storitve, tehnine reitve in funkcije v cestnem, eleznikem, zranem in pomorskem prometu zajemajo tako prevoz potnikov kot blaga.

Posebno vlogo pri tem imajo inteligentni transportni sistemi ITS, ki nudijo odlino podporo pri nartovanju, upravljanju in zagotavljanju transportnih storitev.

ITS so moderne raunalnike in komunikacijske tehnologije v transportnih sistemih, ki izboljajo mobilnost, varnost, produktivnost, ekonominost in okoljsko sprejemljivost transportne industrije.

ITS tehnologija lahko pomeni zelo velik korak naprej, saj osnova delovanja prometnega sistema ni bistveno spremenjena e zelo dolgo asa (cestni promet: kriia, svetlobni znaki, znaki, oznake na cestah ). V prihodnosti se obetajo precejnje spremembe, katere ITS e omogoa, bo pa pomembna tudi pri uveljavljanju modelov uporabe novih obnovljivih virov energije.

ITS tehnologija:

Meani transportni sistemi, sistemi, ki bodo olajali ivljenje potnikom, ki potujejo z razlinimi transportnimi sredstvi avtom, potem z vlakom in e z letalom.

Inteligentni sistemi za kontrolo nad prometom, sistemi, ki se avtomatsko prilagajajo toku prometa in zmanjujejo as, ko vozniki stojijo pred semaforjem, pa to ne bi bilo potrebno.

Tehnologije "v vozilu", kot so popotne informacije, sistem za navigacijo poti in sistem za poveano varnost.

Tehnologije za poveanje varnosti, kot so "inteligentni tempomati" (smart cruise system), ki raunajo lokacije okolikih vozil in se temu prilagajajo.

Sistem za dajanje nasvetov potniku, vsebujo spremenljive prometne znake oz. table s sporoili in radio z obvestili.

V eleznikem prometu ASN (avto-stop sistem), sistem, ki preverja manipulacije strojevodje in vonjo po omejitvah in avtomatsko reagira ob nepravilnostih.

Razline izvedbe avtomatskih pilotov v letalskem in eleznikem prometu.


ITS pripomore k izboljavam v transportu:

uravnava pretok prometa,

prepreevanje gnee,

upravljanje parkiri,

avtomatsko elektronsko cestninjenje,

obveanje o stanju v prometu,

poveanje aktivne varnosti vozil,

pomo pri navigaciji,

uporaba pri obveanju v javnem transportu,

poveuje varnost,

razbremenjuje voznika.


3.7. Organiziranje transportnih podjetij

Organizacija transportih podjetij se nanaa na interdisciplinarne in multidisciplinarne znanosti, zakonitosti, znanja, sposobnosti Dobra organizacija transportnih podjetij je nujno potrebna za racionalno in tekoe delovanje. Prav tako je pomembna dobra organiziranost transportnih oddelkov v podjetjih katerih primarna dejavnost je neka druga dejavnost. Osnova za do dobro organiziranost so natanno razdeljen dela in naloge, ter odgovornosti, dobri kvalitetni kadri in dobri delovni pogoji. Pomembna je organizacija dela, upravljanje, organizacijska struktura in oblika transportnega sistema.Transportne organizacije se morajo dinamino prilagajati temeljnim naelom transportnih subjektov (avtomatizacija, specializacija, globalizacija, standardizacija, liberalizacija,) notranjim faktorjem (strategija, planiranje, lokaciji, predmetu transporta ) in zunanjim faktorjem transportu (prometni infrastrukturi in suprastrukturi, transportnih tehnologijam, transportnem triu , razmere na trgu transportnih storitev).Organizacijska kultura transportnih podjetij je usmerjena koristnim smernicam in eljam, inovacijskem in tehnolokem napredku, uinkoviti energetski rabi, skrbi za okolje, odnosom do zaposlenih, zajema torej vse segmente, ki definirajo okolje podjetja

3. ELEMENTI TRANSPORTAOrganiziranje transportnih podjetij

Organizacija transportnih podjetij je odvisna tudi od podroij, ki jih pokriva, podjetje, ki pokriva celotno logistino verigo, ter vse veje transporta, potrebuje vsaj sledee oddelke poleg podpornih slub (finance, raunovodstvo, kadrovska sluba ):

o oddelek za pomorski transport,

o oddelek za cestni transport,

o oddelek za elezniki transport,

o oddelek za letalski transport,

o oddelek za carinska posredovanja,

o oddelek za bimodalni in multimodalni transport,

o oddelek za skladine in manipulativne dejavnosti,

o oddelek za distribucijo.

Organiziranost je lahko e bolj kompleksna v primeru, da podjetje opravlja tudi prevoze nevarnih snovi, specialne transporte (blago velikih dimenzij). Kako je podjetje organizirano in kako organizira delo, se kae pri opravljenih aktivnostih, te so lahko opravljene bolj ali manj racionalno.

V transportu je bistvenega pomena zasedenost oz. izkorienost transportih sredstev.

3. ELEMENTI TRANSPORTAOrganiziranje transportnih podjetij

Organizacija podjetja in organiziranje logistinih oddelkov v transportnem podjetju je kljuno za zapolnjevanje kapacitet. Tok blaga je pogosto moneji v eni smeri, kot v drugi, tako je optimiziranje zasedenosti kapacitet zahtevno

Documents

Transportni menedžment, predavanja